PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUŽITE SEI
i L
DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE
LJUBLJANA. ČETRTEK, 29. J U N I J A 1972 LETO XIV. • ŠTEVILKA 175 • CENA 1 DINAR
•DELO« IZHAJA OD 1. MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«. KI JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI, IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA
GLAVNI UREDNIK MITJA GORJUP ODGOVORNI UREDNIK JAK KOPRIVC
• *
Tito in njegov gost odpotovala na Brione
Etiopski cesar Haile Selasie končal tridnevni prijateljski obisk v SR Sloveniji — Slovo na brniškem letališču in prisrčen sprejem gostov v Pulju
KRANJ, 38. jun. Danes dopoldne se je končal tridnevni prijateljski obisk etiopskega cesarja Haileja Selasieja ▼ Sloveniji. Predsednik republike Josip Broz Tito ■ soprogo Jovanko ter njegov visoki gost so s brniškega letališča odpotovali v Pulj, od ondod pa na Brione. Obisk etiopskega suverena v naši državi se bo končal v petek dopoldne.
Predsednik Tito. cesar Haile Selasie in njuno spremstvo ao prišli na brniško letališče oto pol enajstih. Ko je vojaška godba odigrala etiopsko in jugoslovansko himno in po raportu poveljnika častne čete sta se državnika poslovila od člana, sveta federacije Edvarda Kardelja ter od predstavnikov SR Sloren. e — predsednika skupščine
Sergeja Kraigherja, predsednika izvršnega sveta Staneta Kavčiča in drugih. Nato so predsednik SFRJ in etiopski cesar ter njuno spremstvo stopili v letalo.
S predsednikom Titom in cesarjem Hailejem Selasiejem so odpotovali na Briane Jo vanka Broz. princesa Teniani Vork, član kronskega sveta Ras Andargaču Masai, na-
mestnik poveljnika mornarice Iskander Desta, minister dvora Tafera vork Vold, z jugoslovanske strani pa podpredsednik predsedstva SFRJ Krste Crvenkovsld. član predsedstva SFRJ Marko Bulc, član Z IS Boško Dimitrijevid. Jugoslovanski veleposlanik v Adis A bet« Jože Ingolič In drugi.
Kot poroča Tanjug, so v
Soliden osnutek Ki
Včeraj so zasedali štirje zbori skupščine SR Slovenije — Javna razprava o pokojninah bo trajala do 1. oktobra
Pulju in na Brionih prisrčno sprejeli visoke goste. Puljsko letališče, ulice in pristanišče so bili lepo okrašeni, ob vsej poti, po kateri so se peljali, pa so množice domačinov in letoviščarjev pozdravljale etiopske in jugoslovanske voditelje.
Gostje so se v puljskem pristanišču vkrcali na jahto »Podgorka«, na Brionih pa je predsednik Tito sam odpeljal svojega gosta v vilo »Brino-ka«, kjer je cesarjeva rezidenca v času obiska.
S. IVANC
Čast
Haile
Selasiu
Zvezna skupščina Je razglasila Salasia za častnega državljana
BEOGRAD, 38. jun. — Danes sta zbor narodov in družbenopolitični zbor zvezne skupščine na skupni seji sprejela odlok o razglasitvi cesarja Haile Selasia za prvega častnega državljana SFRJ.
V odloku je med drugim rečeno, da poslanci izražajo občutke narodov in narodnosti SFRJ ob 80. rojstnem dnevu njegovega cesarskega veličanstva, borca za svobodo in enakopravnost vseh narodov v svetu, leaderja politike neuvrščanja in iskrenega prijatelja Jugoslavije. Več na 5. strani.
Družbeni načrt do 1975 sprejet
Amandmaja k zakonu o pokojninskem zavarovanju - Višja osnova za Obračun prometnega davka za avtomobile
BEOGRAD, 28. jun. Štirje zbori zvezne skupščine — zbor narodov, gospodarski, družbenopolitični in socialno zdravstveni zbor — so danes obravnavali hi sprejeli predlog družbenega načrta o razvoju Jugoslavije do 1975. leta in štiri sistemske zakone, ki omogočajo izvajanje družbenega načrta.
Zbor narodov in socialno zdravstveni zbor sta sprejela zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju z dvema amandmajema: da se z družbenim dogovorom določa valorizacijo OD, ki štejejo v pokojninsko osnovo in da se pravice iz dolgoročnega zavarovanja določajo glede na vplačila zavarovancev v skla-
de pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Gospodarski zbor je sprejel zakon, po katerem se zvišajo doslej določene osnove za obračune prometnega davka za avtomobile: za avtomobile v vrednosti 38.000 din velja stopnja 12,5% od 38.000 do 42.000 din stopnja 25%, za dražje od 42.000 din pa znesek 10.500 din in še 100%
vrednosti nad 42.000 dinarjev.
Gospodarski in družbenopolitični zbor sta sprejela k zakonu o SDK, po katerem bi določilo o omejitvi izplačevanja OD v nelikvidnih delovnih organizacijah na 90% povprečnih lanskoletnih začelo veljati 1. januarja 1973.
Poročilo o sejah zborov na 2. strani.
LJUBLJANA, 28. jun. Danes so v slovenski skupščini zasedati republiški, gospodarski, socialno-zdravstveni in enotni zbor delovnih skupnosti. Na dnevnem redu je bilo več pomembnih zakonskih predpisov.
VINKO HAFNER: razprava o pokojninah
Stiki
dveh
republik
Danes pride v SRS na enodnevni obisk delegacija SR BiH
LJUBLJANA. 28. jun — Jutri bo pnspela na enodnevn: obisk v Slove ni jo delegacija socialistične republike Bosne in Hercegovine.
V okviru medsebojne ga sodelovanja bodo pred. stavnik:	obeh republik
razpravljali o aktualnih družbenopolitičnih in ekonomskih vprašanjih.
Osrednja razprava v republiškem zboru je bila o osnutku zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Poslanci so opozorili na vrsto odprtih vprašanj, na katera naj bt našli odgovore v te meljiti javni razpravi. M bo trajala tja do konca septembra letošnjega leta. Do konca oktobra pa naj bi pripravili predlog zakona. Poslanci ao ocenih kot dobro izhodišče za javno razpravo in ga spre jeli
V gospodarskem aboru skupščine SRS so se najdlje zadržali ob vprašanjih, ka-
Odličja za rezervne častnike
Slovesna seja predsedstva ZROP ob 20-letnici organizacijo
LJUBLJANA. 38. junij — Ob 20-letnid Zveze rezervnih vojaških starešin (ZROP) je bila dan«« slovesna seja predsedstva. Po slavnostni seji predsedstva ZROP ao izročili petim članom odličja, s katerimi jih je odlikoval predsednik republike Tito. Med nagrajenimi so: Albert Jako-pič-Kajtimir. Viktor Avbtij-Rudi. Daniti Lepin. Franjo Kranjc bi Stanko Petelin. Več na 3. strani.
Preobrat?
Predsednik Buto in premier Indira Gandhi sta začela mirovne pogovore
SIMLA. 28. jun. (UPI. AP>. Pakistanski predsednik Ah Buto je danes prispel v Simlo, indijsko letovišče ob vznožju Himalaje, na pogovore z Indiro Gandhi. Id ga Je sprejela na letališču.
Buto je priletel s helikopterjem indijske vojske iz čan-digara. Spremljal ga je indij-g|ri zunanh minister S varan S Olg- Drugih 87 članov pakistanske delegacije se je tz Candigara pripeljalo v Simlo n avtomobili.
Množica ljudi na letališču bi vzdolž ulic je priredila ovacije Aliju Butu in Indirt Gandhi. In sta se skupaj peljala v avtomobilu, okrašenem z zastavami obeh držav.
To je prve srečanje voditeljev Indije m Pakistana, odkar sta se leta 1966 sešla v Taškentu na mirovnih pogovorih premier Sastri in predsednik Ajub Kan. Indijsko pakistanski pogovori se bodo uradno začeii jutri, praktično
I so se pa začeli te danes. Prvi I pogovor delegacij v ožji gesta vi je trajal 53 minut. Predsednik Buto se je zahvalil dobrodošlico, rekoč, da je njegova država »zainteresirana za rcrr, to pa je naš glavni namen tukaj«. Indira Gandhi pa je izrazila prepričanje, da bo to srečanje »nov začetek« v odnosih med državama.
Eden glavnih problemov, ki naj bi jih uredili na sedanjih pogovorih, je izpustitev 93.000 pakistanskih vojnih ujetnikov ki so zaprti v kakih 30 taboriščih. Indija nikoli nj sporočila. kje so ta taborišča, je pa dovolila predstavnikom nedna rodnega Rdečega križa da nekatere med robni obišče Jo-
ko v prihodnje urediti zemljiško poliuko in promet s stavbnimi zemljišči. Poslanci so morali glasovati o množici amandmajev, navsezadnje pa so zakone — ki pomenijo velik napredek, tudi zato, ker je Slovenija z njimi prehitela druge republike — sprejeli. Poslanci gospodarskega zbora ae niso strinjali, da tri predlog zakona o udeležbi federacije pri financiranju zavarovanja izvoznih poslov obravnavali po skrajšanem postopku in materijo jemali že kot zakonski predlog. Več na 3., 3. in 4. strani.
PRISRČNO SLOVO — Od etiopskega suverena se je na brniškem letališču poslovil tudi dlan sveta federacije Edvard Kardelj.	Foto: E. Selhaus
V protiofenzivo
Deset tisoč saigonskih padalcev in marincev je ob pomoči ameriških letal sprožilo protinapad na Ouang Thri
SALGON, 28. jun. (UPI. Reuter, AP). Tu so danes z velikim pompom napovedan, da je 10.000 padalcev in pripadnikov mornariške pehote ob izdatni pomoč: ameriškega letalstva in vojne mornarice začelo »protiofenzivo«, da bi »osvobodili pokrajino Quang Thri«.
Siagonske enote so po silovitem bombardiranju sovražnih položajev, pri čemer je sodelovalo 543 ameriških letal, ki so odvrgla milijon in pol kilogramov bomb, prestopilo severno rečico 14i Can. Za zdaj o tej operaciji ne poročajo. Osvobodilne sile so davi napadle sai-gonske čete severozahodno od Huea, pa tudi v okolici An Loca, 90 kilometrov se-
verno od Saigona. Sodeč po silovitosti ameriških bombnih napadov na Severni Vietnam, groze saiganskim četam novi porazi. Ameriška letala so danes napadla bližino Hanoia, tudi letališče. Včeraj so bombe zadele bolnišnico v predmestju Pas Mai, največjo. Bombe so deževale tudi na hanoj-ske pagode in industrijske centre. Kot piše današnji
'v'**:
UMIK IZ AN LOCA — Sile FNO uspešno odbijajo napade Saigoncev, ki bi radi zavzeli cesto proti An Locu. Na sliki: umik ranjenega Sai gon ca z bojišča.
Telefoto: UPI
uvodnik »New York Timesa«, je cilj teh napadov terorizirati prebivalstvo.
Predstavnik južnovietnam-ske revolucionarne vlade Li Van Sau pa je danes obtožil ZDA, da sistematično uničujejo nasipe pred poplavami v dolini Rdeče reke. Dejal je, da je Nixonovo in Kissingerjevo pridiganje o miru le krinka za ameriško stopnjevanje vojne.
Francija začela poskuse
Oster protest britanskih in novozelandskih laburistov v Parizu
TAHITI. 28. jun. (UPI, AP, Reuter) — Francija je v nedeljo zjutraj opravila na pe-dfiškem otoku Mururoa jedrsko poskusno eksplozijo. Francoski funkcionarji v centru za jedrske poskuse tega niso hoteli potrditi, a francosko ministrstvo je že poprej napovedalo, da bodo poskusi potekali v največji tajnosti.
Približno 150 poslancev britanske laburistične stranke, med nitmi tudi več nekdanjih ministrov, je podpisalo poziv francoski vladi, naj opusti jedrske poskuse v južnem Pacifiku. Novozelanska opozicijska laburistična stranka pa je danes zahtevala od vlade v Wellingtonu naj zaradi posku sov prekine diplomatske stike s Francijo.
Štiri ZKJ tuje ideologije
Razprava o vzrokih idejne raznorodnosti v družbi in tudi v ZKJ
BEOGRAD, 28. jun. — Pisana paleta mnenj, resnobna prizadevanja priiti do kar najbolj določnih odgovorov in opredelitev, so bila značilnost tudi drugega, sklepnega dne posvetovanja o ideološkem delu v Zvezi komunistov Jugoslavije. Razprava se je sukala tako okoli vzrokov idejne raznorodnosti v družbi in tudj v ZKJ kakor o poteh, ki naj bi pripeljale do prevlade ideologije samoupravnega socializma pri nas. Več na 3 strani.
Utonila
dva
dečka
Tabla »Kopanja prepovedano« ob gramoznici v Brezju premalo
MARIBOR, 28. jun. — Iz vode v nezavarovani gramoznici Tehnogradenj v Brezju so gasilci danes opoldne potegnili trupli 13-letnega Lojzeta Ratajca in 9-letnega Sima Kize s Tez-nega, ki sta včeraj zvečer med kopanjem utonila. Dečka nista znala plavati. Na istem mestu so lani utonili trije ljudje. Več o tej tragediji na 8. strani.
Kmečko
zemljo
kmetom
Obdelovalna zemlja ostane zaščitena pred neurejeno pozidavo
LJUBLJANA, 28. junija — V zborih republiške' skupščine so danes odločili, da bo promet z gradbenimi zemljišči v prihodnje sproščen, izjema pri tem pa bodo kmetijska zemljišča. Odločili so, da prometa s kmetijskimi zemljišči vse do sprejetja zakona o kmetijskih zemljiščih ne sprostijo. To pa pomeni, da tudi še v prihodnje kmetje ne bodo mogli prodajati -kmetijskih zemljišč nekmetom. Drugače rečeno bodo tudi kmetje smeli prodajati kmetijska zemljišča samo kmetom, ki Jih bodo obdelovali, ne pa občanom, ki se ne ukvarjajo s kmetovanjem.	F. J.
Jarring
edina
možnost
Generalni sekretar OZN o rešitvi krize na Bližnjem vzhodu
ŽENEVA, 28. jun. (AFP) — Generalni sekretar OZN Waldheim je izjavil, da je Jarringovo poslanstvo za zdaj edina možnost za rešitev krize na Bližnjem vzhodu. Po prihodu v Ženevo, kjer se bo 3. julija udeležil zasedanja ekonomskega in socialnega sveta OZN — zasedanje bo trajalo štiri tedne — je dejal, da je po njegovem mnenju Jarringovo poslanstvo izredno važno.
„Drsenja“ ne bo
Jugoslovanski monetarni strokovnjaki so zavrgli možnost, da bi ob sedanji krizi funta drsel tudi naš dinar
BEOGRAD, 28. jun. (Tanjug). Jugoslovanski monetarni strokovnjaki so danes zavrgli možnost, da bi ob sedanji krizi funta začel drseti tudi dinar-
Spremenjeni tečaj funta- ne pomeni, da dinar v razmerju do funta drsi, temveč da se je spremenila vrednost britanske valute, izražena v dinarjih.
Jugoslavija ni v ničemer spremenila paritete dinarja, temveč je ohranila trden tečaj svoje valute, izražen v zlatu Narodna banka bo še naprej določala dnevne tečaje tujih valut v skladu z njihovimi gibanji-
Hkratno spremembo tečaja dolarja, ki od danes maša 16,70 oz. 16,80 dinarja, pojasnjujejo z dejstvom, da je tečaj dolarja, ki Je pri nas že dalj časa imel nespremenjeno vrednost, na tujih borzah že precej dolgo pod pariteto, tako da je Narodna banka s tem ukrepom samo upoštevala spremenjeno vrednost do larja na tujih trgih.
znanja BULA
PHffnanMnita
snu
JOHOAVUI
Slovenije vsnuiui
NAROČILA:
VSf
knjigarne -in
BRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Mastni trt 20 fin LjuUjani
prvakrgiga že jeseni
Ostreje do črnih gradenj
Te dni obravnavajo v slovenski skupščini splet zakonskih predlogov, ki bodo okvir naše bodoče zemljiške politike. Med drugim je v omenjenem zakonskem gradivu tudi jasno izražena in v dosedanjih razpravah, tako v občinah kot v republiki, poudarjena potreba po zaostrenem odnosu do črnih gradenj.
Podatki, ki prihajajo zadnje čase iz občin, res niso razveseljivi. Črnih gradenj je vedno več, občine zatrjujejo, da so zoper ta pojav brez moči. En sam primer: v zadnjih dveh letih je v mariborski okolici zraslo nič manj kot 1100 novih črnih gradenj. Seveda pa ni nič bolje, če ni še slabše, v Ljubljani, Celju in drugih mestih. Kazni za črno gradnjo so simbolične, nekateri se jim celo smejijo.
Marsikje in marsikdaj so ljudje s črnograditelji skoraj sočustvovali, češ, poglejte reveže, ki so žrtve brezdušnih birokratov na občini. V prejšnjih letih je bilo med tistimi, ki so gradili na črno, res tudi precej revnejših delavcev, takšnih, ki so morda leta in leta zaman čakali na primemo stanovanje in so potem, siti večnih obljub, skoraj iz obupa zasadili lopato na čmo.
Toda zadnji podatki v občihah kažejo, da je med črnograditelji vse več liudi s precej debelimi denarnicami. Ti ljudje torej niso socialni primeri, pač pa grade na čmo samo zato, da jim ni treba plačati komunalnih dajatev. Pogosto se več takšnih ljudi združi v črni gradnji na enem mestu in že so — »družba« Zdaj so seveda na konju, občina se vendar ne more bosti z »družbo«. In takšna »družba« kaj kmalu doseže, da občina nekega dne okrog črnih gradenj iz družbenih sredstev uredi ceste, vodovod, kanalizacijo in še marsikaj.
In kaj bi rekli tisti, ki morda še vedno po tihem sočustvujejo s črnograditelji, če bi vedeli, da v nekaterih mestih črne gradnje s slabimi greznicami že ogrožajo zadnje zaloge pitne vode, ki bo nujno potrebna bodočim rodovom v mestih? In kaj naj rečemo o nekaterih črnih gradnjah, | ki dan za dnem uničujejo že skoraj kritične pedi zdrave orne zemlje?
Res je čas, da smo kot družbena skupnost do črnih gradenj lahko ostrejši. Seveda pa je ob tem dolžnost občin, da čim bolj poenosta-I vijo postopke pri do-i deljevanju parcel in še \ zlasti, da začno, z roko i v roki z vsemi dejav-I niki v občim, voditi res smotrno, racionalno in perspektivno zemljiško politiko
l
IGOR PREŠERN
Zbor narodov: zoper zavarovalne razrede
Zakon o pokojninskem zavarovanju zdvema amandmajema: valorizacija OD za pokojninsko osnovo z družbenim dogovorom, zavarovalnih razredov ne bo
BEOGRAD, 28. j im. (Tanjug). Zbor narodov, ki je danes sprejel nov zvezni zakon o pokojninskem zavarovanju, se je opredelil za amandma Anice Kuhar iz HrvaSke, po katerem bo treba osebne dohodke, ki Štejejo v pokojninsko osnovo, valorizira:: z družbenim dogovorom. Predlagatelj se je pravzaprav izrekel za :>manevrski prostora, ki se z novim zakonom daje samoupravi, ker pa to vprašanje pomeni enega od stebrov novega pokojninskega sistema, računa, da bo z družbenim dogovorom mogoče doseči enotne reSitve.
Podrobno utemeljen amandma — naj bi iz zakona črtali člen lOa. — je danes predložil Hajro Marjanovič iz BiH. Ta člen, ki so ga sprejeli na zadnji seji socialno-zdravstvenega zbora zvezne skupščine, je predvideval motnost, da bi za določanje pokojninske osnove izdelali tudi osnove zavarovanja, se pravi, da bi uvedli tako ime n )vane pokojninske razrede.
Predlagatelj novega pokojninskega zakona pa amandmaja Hajre Marjanoviča in devetih poslancev ni sprejel.
Iko Mirkovič je v imenu ZIS povedal, da uvedba zavarovalnih osnov republikam in samouprav:	omogoča širšo
izbiro pr. oblikovanju pokojninske osnove.
Zbor narodov je sprejel predlog sklepov o nalogah za preprečevanje in odpravljanje družbeno neutemeljenih socialnih razlik. Sklepi o socialnih razlikah bodo zavezovali predvsem zvezno skupščino in druge organe federacije, bodisi da ti organi delujejo neposredno ah da skrbijo za usklajevanje prizade-
vanj republik in pokrajin v boju proti neupravičenim so-cialnim razlikam.
Zbor je nato sprejel tudi predlog zakona o razveljavitvi dosedanjega zakona o Jugoslovanski loteriji; republike in pokrajine se morajo do konca letošnjega leta dogovoriti za nov način urejanja tega vprašanja. Udeleženci razprave so pozvali ZIS. republike in pokrajini, naj vse probleme pravočasno rešijo še jeseni.
Zvezna skupščina ' je po zboru narodov danes spreje-
Odlog za letos
Družbeno-politični zbor zvezne skupščine sprejel 13 zakonov - Prednost pri izplačilu OD naj bo do konca leta
OD NAŠEGA BEOGRAJSKEGA DOPISNIKA
BEOGRAD. 28. jun. Družbenopolitični zbor zvezne skupščine je na današnji seji skoraj brez razprave sprejel predloženi srednjeročni družbeni načrt o razvoju Jugoslavije do L 1975 in več zakonskih predlogov, odlokov in sklepov, med njimi tudi predlog zakona o deviznem poslovanju ter predlog zakona o kreditnih poslih
s tujino.
V	razpravi o srednjeročnem družbenem načrtu je poslanec Mato Lipičanin zahteval pojasnilo, zakaj v besedilo družbenega načrta ni bil vnešen amandma zbora narodov in gospodarskega zbora glede odstopanja dela posla nih deviz zdomcev občinam Predstavnik ZIS Imer Pulja je pojasnil, da so amandma upoštevali v predlogu zakona o deviznem poslovanju.
V	razpravi o predlogu zakona o kreditnih poslih s tujino so- poslanci opozorili, da nimamo nadzora nad za
vri-, •••t bank v tujini, slasti pri uvozu opreme na kredit. Zato je skupina poslancev predlagala amandma, ki naj bi onemogočil nekon-
trolirano zadolževanje v tujini — toda za to je potreb no usklajevanje stališč z ZIS in drugimi zbori.
Pri sprejemanju oziroma potrditvi konvencije o preprečevanju nevarnost) v zračnem prometu, kjer gre za sporazum med deželami, je nastalo nekaj nesporazumov zaradi slabega prevoda konvencije — in ker predstavnika ZIS ob času razprave ni bilo na seji zbora.
Glede sprememb zakona o SDK je zbor zavrnil stališče ZIS. naj bi določilo o odpravi ianlu prednosti pri ts plačilu OD v nelikvidnih delovnih organizacijah začelo veli ati l oktobra letos. Večina poslancev je namreč bila
za predlog, naj bi to določilo začelo veljati šele s 1. januarjem 1973. Predstavnik ZIS je takšen predlog ocenil kot nasproten prizadevanjem za stabilizacijo, vendar poslancev ni mogel prepričati o tem.
Zbor je nato sprejel še predlog sklepov o nalogah pri preprečevanju in odpravlja rtju družbeno neupravičenih socialnih razlik in predlog za spremembo zakona o delovnih razmerjih za udeležence NOV z dvojnin^ jeti; "s-tem bi odpravili neljubč prakso, da takšne delavce sttijoiv pokoj, ko izpolnijo delovno dobo. čeprav bi sami še radi ostali zaposleni.
VIKTOR SIREC
Dokument kasni
Socialnozdravstveni zbor zvezne skupščine: sklepi in ukrepi za odpravljanje socialnih razlik pa kar kasnijo
BEOGRAD. 28. jun. (Tanjug). Socialnozdravstveni zbor zvezne skupščine je na današnji seji po usklajevanju stališč z zborom narodov sprejel zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v enakem oessdilu kot zbor narodov.
Zbor je najprej obravnaval in podpri predlog sklepov o preprečevanju in odpravljanju družbeno neupravičenih socialnih razlik. V razpravi so poslanci opozorili, da ta skupščinski dokument precej kasni, s tem pa tudi kasne ukrepi, ki bi jih morali sprejeti. Opozorili so tudi. da že veljavne norme ne izvajamo dosledno oziroma, da dopu ščamo njihovo zlorabljanje Ob tem so omenjali primere korupcije, špekulacij in drugih negativnih pojavov, ki so se razmahnili in ki so pred met ostrih kritik v naši dru žo:
Poslanci so se zavzeli, naj bi preverili, popravili ali sprejeli nove predpise in ukrepe ter uveljavili dogovore in sporazume. ki lahko vplivajo na odnose pri ustvarjanju in de litri dohodka, da bi kar najbolj uveljavili ustavno načelo
DELO
Mitja Gorjup (glavni urednik). Jak Koprivc (odgovorni urednik). Ante Mahkota (pomočnik glavnega urednika). Vlado Jarc (notranja politika in gospodarstvo). Miran Šuštar (zunanja politika), Tit Vidmar (kultura). Miro Zakraj-ftek, Anton Rupnik (dopisništvo, lokalna kronika). Evgen Bergant (šport). Vojko Černelč (centralna redakcija). Jaka Štular (nedeljska izdaja »Dela*). France Vrečar (sobotna priloga). Bogo Sajovic. Olga Ratej. Ivan Kranjc (kronika. reportaža)
p delitvi po delu tn delovnih uspehih.
Glede skupščinskega doku-men ta je treba brez slepomišenja povedati, da je javnost več pričakovala kot ta dokument lahko da. je poudaril zbor. Pri tem je treba upoštevati spremenjeno vlogo federacije in njenih pristojnosti oziroma možnosti za reševanje nekaterih osrednjih vprašanj. Zato bi se tu morale in se lahko dosti bolj angažirajo republike in občine, zlasti pa delovne organizacije.
Pri usklajevanju stališč z zborom narodov glede zakona o pokojninskem zavarovanju je zbor sprejel amandma po-
slanke Anice Kuhar (SR Hr-vatska). po katerem se valorizacija za pokojninsko osnovo določa z družbenim dogo vorom. Zbor je sprejel tudi amandma poslanca Hajre Ma. rjanovnča (SR BiH), po katerem se pravice iz dolgoročnega zavarovanja določajo glede na prispevke zavarovancev v sklade pokojninskega in invalidskega zavarovanja. S tem je zbor zavrnil predloge o uvajanju tako imenovanih pokojninskih razredov.
Zbor je še podprl predlog zakona o deviznem poslovanju in sprejel predlog zakona o zdravstveni neoporečnosti živil ki predmetov za široko porabo.
la tudi zakon o ratifikaciji sporazuma, ki sta ga sklenili SFRJ in ZR Nemčija o pravni pomoči v kazenskih zadevah. Kakor je znano, predvideva ta sporazum razne možnosti za učinkovitejše sodelovanje v pravnih in drugih kvalifikacijah raznih kaznivih dejanj in prekrškov.
Zbor narodov je popoldne nadaljeval delo s pretresom predloga družbenega načrta za razvoj Jugoslavije do leta 1975 in nekaj pomembnih sistemskih zakonov, ki ta načrt neposredno zadevajo. Družbeni načrt je zbor sprejel po krajši razpravi, v kateri so ugotovili, du so bili številni prejšnji amandmaji k besedilu družbenega načrta umaknjeni z dnevnega reda z dogovori v medrepubliških komitejih.
V zvezni skupscim so sklenili:
BEOGRAD, 28. jun. — Vsi štirje zbori zvezne skupščine so sprejeli predloženi srednjeročni družbeni načrt o razvoju Jugoslavije do 1975. leta; pri tem so sprejeli amandma ZIS, ki omogoča uvoz kmetijske opreme, kakršne ne proizvajamo doma ali pa ne dovolj. Hkrati so tudi sprejeli predlog ZIS, naj bi del odkupljenih deviz zdomcev (odstotek bo določil ZIS z odlokom) odstopili republikam in pokrajinam, ki jih bodo delile po svojem preudarku.
Zbor narodov in socialnozdravstveni zbor sta sprejela zvezni zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju z amandmajem poslanke Anice Suhar (Slovenija), po katerem se valorizacija dMb-nlb dohodkov, id ' štejejo za pokojninsko osnovo, do-ločp'z. .družbenim. dBflapo-rom. Zbora sta sprejela tudi amandma Hajre Marjanoviča (BiH), po katerem se pravice iz dolgoročnega zavarovanja določajo glede na prispevke zavarovancev v sklade pokojninskega in invalidskega zavarovanja. S tem je onemogočena uvedba tako imenovanih pokojninskih razredov.
Gospodarski zbor je sprejel zakon o obdavčitvi proizvodov in storitev v prometu, po katerem se spreminja osnova za obračun prometnega davka za avtomobile Prometni davek po stopnji 12.5 odst. bo treba poslej plačevati za avtomobile do vrednosti 38.000 din (doslej 35 tisoč din), po stopnji 25 odst. za avtomobile od
38.000	do 42.000 dinarjev (doslej od 35.000 do 48 tisoč dinarjev), znesek 10.500 din in še 100 odst. vrednosti na 42.000 din pa za avtomobile, dražje od
42.000	din (doslej za dražje od 38.000 din).
Družbenopolitični zbor je sprejei spremembo zakona o SDK z amandmajem, po katerem naj bi določilo o omejitvi izplačevan ja osebnih dohodkov v nelikvidnih delovnih organizacijah na 90 odst. povprečnih lanskoletnih OD začelo veljati šrle 1. januarja 1973 in ne 1. oktobra letos, kot je predlagal ZIS.
Odlok velja
BEOGRAD. 28. Jud. — Poslanec sodalnoedrav-
ZIS^aH raSja*o£ lok, da m cene adravative-nih storitev povečajo sa 14 odst., tudi aa SR Slovenijo, (Miroma aU rnradl tega odloka ne veVa družbeni dogovor o kiiortiAč-nih osnovah m financiranje zdravstvenega varstva v letošnjem letu, ki predvideva, da se bodo cene teh storitev povečale za 25 do 26 odst. Namestnik zveznega sekretarja aa delo in socialno politiko Ab-durabdm 2uri je poslancu odgovoril, da se v vsej SFRJ, torej tudi v SR Sloveniji, cene zdravstvenih storitev lahko povečajo samo sa 14 odst. glede na cene v lanskem novembru. Toda ker jp s skupščinsko resolucijo za letos predvideno, da bo omejitev sa povečanje potrošnje v družbenih dejavnostih veljala tako dolgo, dokler oblikovanje njihovega dohodka ne bo urejeno z družbenim dogovorom. je ZIS naročil pristojnim organom, naj pre-uče in predlagajo spremembo odloka o maksimiranju cen.	Z. I.
Se sporna vprašanja -po rešitev k javnosti
Republiški zbor skupščine SRS sprejel osnutek zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - Nejasnosti bodo oktobra razčiščevala javna razprava
LJUBLJANA, 28. Jun. Republiški zbor slovenske skupščine je na današnji seji obravnaval najprej osnutek zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
in ga soglasno sprejel.
Čeprav je razpravljalo precej poslancev, niso prispeva li kaj posebnega k razčiščevanju cele vrste odprtih vprašanj, ki jih razodeva samo besedilo zakonskega osnutka, čutiti pa jih je bilo zlasti tudi v sistematičnem prikazu, ki ga je v uvodu k današnji razpravi podal Vinko Hafner kot predsednik skupne komisije treh zborov, ki je osnutek pripravila. Navsezadnje to tudi ni bil namen današnje razprave, ker je predvideno, da bo dileme pomagala razčistiti javna razprava, ki se začenja z današnjim dnem. Vsekakor pa ne gre za lahko nalogo, saj bomo morali z republiškim
zakonom rešiti kup problemov, ki smo jih od leta do leta odlagali«
V razpravi smo slišali mnenje, da je zlasti odprto vprašanje, kakšen naj bo koncept republiškega zakona, in da je treba imeti pri tem posebej pred očmi dvoje dejstev: prvič, da gre za prenos pristojnosti s federacije na republiko, in drugič, da gre za uresničenje ustavnih dopolnil. Pomembno vprašanje je, do katere meje naj republika ureja sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja z zakonom, kaj pa kaže urejati v samoupravni interesni skupnosti. Med zadevami, ki bi morale biti ure-
Zvišane osnove
Gospodarski zbor sprejel srednjeročni načrt z amandmajema ZIS — Osnove za obdavčitev avtomobilov zvišane
BEOGRAD, 28. jun. (Tanjug). Gospodarski zbor zvezne skupščine je na današnji seji sprejel predloženi srednjeročni družbeni načrt o razvoju Jugoslavije do 1975. leta.
Poslanci gospodarskega zbora so pri tem sprejeli amandma zjs, po katerem je omogočen uvoz kmetijske opreme. ki je doma ne proizvajamo ali pa ne dovolj. Zbor je tudi sprejel predlog ZIS, da se spremeni amandma glede razpolaganja z delom odkupljenih deviz zdomcev. Po tem predlogu se del teh deviz (odstotek se določi z odlokom ZIS — kot je Izjavil predstavnik ZIS dr. Boris lav Jovič. je že dosežen sporazum, naj bi ta del znašal 10 odst.) prepusti republikam in pokrajinam (ne občinam . kot je predlagala SR Hrvatska), ki jih razdelijo po svojem preudarku.
Na predlog skupine 19 poslancev je gospodarski zbor sklenil, da bo predlagal pristojnim zborom spremembo zakona o SDK in sicer, naj
Kmalu
kadrovske
menjave
Razprava o kadrih v federaciji -— Pariteta na račun kakovosti?
BEOGRAD, 28. jun. (Tanjug) — Komisija zvezne skupščine za volitve in imenovanja ter komisija izvršnega sveta za kadrovska ter administrativna vprašanja sta na skupnem sestanku ugotovili, da je kadrovski os: roj v zveznih telesih zadovoljiv, čeprav so hkrati načeli problem, kako v prihodnje zadostiti zahtevam po kakovosti. Slišati je, so rekli, da nekatere kadrovske rešitve niso uspešne. Analiza o razvršče-nosti na d-»lovna mesta v fe. deraciji je potrebna, ker bo že prihodnje leto tako v zvezni skupščini kot v ostalih zveznih telesih prišlo do zamenjave kadrov.
Politika je določena
V gospodarskem zboru slovenske skupščine so včeraj glasovali za ureditev zemljiške politike in prometa s stavbnimi zemljišči v naši republiki
bi določilo, da lahko nelikvidne delovne organizacije izplačujejo 90 odst. povprečnih OD v minulem letu, začelo veljati 1. januarja 1973 in ne — kot je predlagal ZIS — že l. oktobra letos.
Zbor je nato sprejel zakon o obdavčitvi proizvodov in storitev v prometu, po katerem se spreminja osnova za obračun prometnega davka za avtomobile. Po stopnji 12,5 odst. bodo poslej obdavčeni avtomobili do vrednosti 38.000 din (doslej do
35.000	-din), po stopnji 25 odst. vrednosti od 38.000 do
42.000	dini’ doslej «3 35.000 do 38.000 din),, znesek 10.500 din in Še 100**bdst. vrecthošfc nad 42.000 din pa bo treba poslej plačati za avtomobile, dražje kot 42.000 din (doslej
38.000	din).
Zbor je po hitrem postopku sprejel spremembo določila v zakonu o družbenem nadzorstvu cen letaliških storitev, s katero pristojnost nadzorstva ostane v zvezi in ne v republikah oziroma pokrajinah, kot je bilo z zakonom predvideno.
Gospodarski zbor je nato sprejel še zakon o deviznem poslovanju, zakon o posebnih deviznih kvotah za uvoz opreme za posebne namene in za gospodarske objekte, podprl pa je predloge za sprejem zakona o financiranju federacije ter predlog sklepov o nalogah za preprečevanje in odpravljanje neopravičenih socialnih razlik
V razpravi o osnutku zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju na današnji seji republiškega zbora skupščine SRS so sodelovali: RADO PUŠENJAK, IVAN KREFT. DRAGO BENCINA. JANKO CESNIK, MILO VIŽINTIN, KAREL PORTE, VIKTOR PIS-LAK, JANEZ VERBIČ, EDO BRAJNIK in MOJCA RIGLER. Sejo je vodil predsednik MIRAN GOSLAR. Osnutek je bil soglasno sprejet.
jene z zakonom, je po mnenju, izrečenem v razpravi, tudi načelo glede organizacije te samoupravne skupnosti, ki šedaj praktično prevzema vse pravice in obveznosti. Ta skupnost naj bi bila sčasoma popolr^oma drugače organizirana, razen tega pa — po mnenju poslanca — najbrž ni najbolj prav, da je »z zakonom že kar določeno«, da se ustanovi ena sama skupnost, ne da bi zavarovanci sami povedali svoja mnenja.
V razpravi je bilo tudi rečeno, da družbeni dogovor sedaj z zakonom ni dovolj definiran. Zakon bi moral natančneje določiti, v katerih primerih je treba sklepati te dogovore, da bomo lahko razlikovali, kdaj je potrebno, da sodelujejo pri določenih rešitvah predstavniki širše družbene skupnosti, kdaj pa je to prepuščeno samoupravni interesni skupnosti.
Na zboru so nekateri med drugim predlagali, da je treba pozitivno rešiti vprašanje bivših viničarjev v severovzhodni Sloveniji, ki se je doslej zelo različno urejalo (680 jih še nima priznane delovne dobe). Slišati je bilo tudi stališče, da bi morali priznati izjemni položaj z be-neficiranjem delovne dobe le ženam-materam, druge žene-zavarovanke pa obravnavati enakopravno z moškimi zavarovanci.
Med pomembnimi vprašanji, ki jih bo treba še dognati, je bilo omenjeno., minula delo. Izraženo je bilo mnenje, da imajo upokojenci pravico, da se njihova pokojnina usklajuje ne z gibanjem življenjskih stroškov, temveč z gibanjem osebnih dohodkov.
Zbor je sklenil, da gre osnutek zakona, v javno razpravo, ki naj traja do konca septembra letos. Po končani javni razpravi naj pristojna skupna komisija treh zborov skupščine pripravi delovni osnutek predloga zakona, pri čemer naj upošteva mnenja, stališča in predloge, dane v javni razpravi in v dosedanjih razpravah posameznih teles. Predilog zakona naj izvršni svet predloži skupščini do 30. oktobra 1972.
Na dnevnem redu seje zbora ie bila nato informacija o obisku in razgovorih delegacije izvršnega sveta na Bavarskem in Madžarskem, o čemer sta kratko poročala Franc Razdevšek in Milovan Zidar.
Seja še traja.
MARKO JAKŠE
Brez soglasj
Pripombe na predlog zakona o udeležbi federacije pri financiranju zavarovanja izvoza — Deljena odgovornost
LJUBLJANA, 28. jun. Republiški zbor na današnji seji ni dal soglasja k predlogu zakona o udeležbi federacije pri financiranju zavarovanja izvoznih poslov. Enako so se odločili tudi v gospodarskem zboru.
Predlog zakorti sta zbora štela in obravnavala kot osnutek zakona in dala vrsto pripomb, ki naj se upoštevajo pn pripravi predloga zakona.
Poslanci so bili za to, da se institucionalno uredi celoten kompleks zavarovanja izvoznih poslov v okviru ureditev poslovnih odnosov z inozemstvom. Zavarovanje izvoznih poslov je predvsem naloga zavarovalnic in ustreznih bančnih institucij. Federacija oziroma pooblaščena zvezna institucija pa naj zagotavlja likvidnost rizičnega sklada oziroma skladov. V zakonu je treba določiti deljeno odgovornost zainteresiranih gospodarskih organizacij, republik in federacije. Posel naj bi bil
zavarovan 80 do 90-odstotno, od tega naj bi razmerje med federacijo in republiko znašalo 40 do 45 odstotkov, preostanek 20 do 10 odstotkov pa naj bi nosile gospodarske organizacije.
LJUBLJANA. 28. jun. S sprejemom vrste zakonov je danes gospodarski zbor slovenske skupščine pod predsedstvom Toneta Boleta določil prihodnjo zemljiško politiko Tako je pripomogel, da je Slovenija kot prva republika v državi zakonsko uredila omenjena vprašanja in regulirala tudi promet s stavbnimi zemljišči
Potem, ko so tudi poslanci gospodarskega zbora skupaj s poslanci drugih zborov slišali uvodno besedo Vinka Hafnerja o osnutku zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, so na ločeni seji izrazili mnenje o materiji, ki naj jo uredi bodoči zakon.
Predvsem odločno so v razpravi v gospodarskem zboru poudarili, da ne bi bilo prav, ko bi odpravili dosedanji beneficirani delovni staž in potem prizadete delavce kratko-malo uvrstili v kategorijo invalidskih upokojencev. To. da je m benificiran delovni staž ne more biti argument 'za odpravo. Neprepričljivo pa je tudi mnenje, da bi v prime-
ru — če beneficiranega delovnega staža ne bi bilo — v delovnih organizacijah bolj skrbeli za izboljšanje delovnih razmer. V sveei s pokojninskim zavarovanjem je bila izražena misel, da bi bilo vre-<hx> proučiti, če ne bi kazalo več kot dve leti dolgega vojaškega roka nekako upoštevati za delovno dobo potreb-no za pridobitev pokojnine.
V uvodni besedi k informaciji o delu slovenskih gospodarskih sodišč je Jože Pemuš poudaril, kako je boj za zakonitost v gospodar s-' tvu, hkrati tudi boj za stabilizacijo in uveljavitev gospodarske reforme, kako življenje potrjuje potrebo po
specializiranem gospodarskem sodstvu in kako hi morali tudi v organizacijah združenega dela težiti k povečani samoupravni kontroli zakonitosti in poslovne morale.
Gospodarski zbor Je med drugim zadolžil republiški izvršni svet, da do 10. julija pripravi predlog zakona o družbenem nadzoru cen v Sloveniji. V razpravi v okviru’ te točke dnevnega reda je bilo izraženo začudenj*, ker zvezni funkcionarji še zdaj zatrjujejo, da doslej sprejeto zvišanje cen, še ne bo preseglo z letošnjo ekonomsko politiko določene 5,4 odstotne ravni zvišanja
cen. Ko je bil na dnevnem redu predlog zakona o udeležbi federacije pri financiranju zavarovanja izvoznih poslov Je gospodarski zbor odločil, da je treba zakonsko materijo obravnavati kot osnutek in da je torej treba zakonski predlog šele pripraviti.
FRANCE JERAS
Sklic zasedanja delegatov občin v skupščini SRS
LJUBLJANA, 28. junija — Iz .skupščinskega biroja za informacije smo prejeli: Predsednik skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher Je sklical zasedanje delegatov občin v skupščini SR Slovenije za ponedeljek, 10. julija 1972 ob 9. uri.
Delegati občin bodo na zasedanju v republiški skupščini Obravnavali osnutek družbenega plana razvoja SR Slovenije v letih 1971 do 1975 s stališči izvršnega sveta; osnutek	o stanarinah; osnutek zakona o ugoto-
vitvi vrednosti stanovanjskih hiš ki stanovanj ter predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o načinu In pogojih za uporabo sredstev, zbranih s prispevkom za graditev stanovanj za udeležence NOV.
Zbora sta zavzela tudi stališče, naj bo zakon koncipiran na načelih zavarovalstva, da bodo premije praviloma pokrivale odškodnine, ki jih bo treba plačati, nikakor pa zakon ne sme pomeniti pravno podlago le za osnovanje vira oziroma sklada za plačilo odškodnin za nekomercialne in druge izvozne posle Po novem zakonu naj bi se zavarovali le izvozni posli, sklenjeni po sprejetju zakona. Plačilo škode iz naslova opravljenih izvoznih poslov pred sprejetjem zakona pomeni drugačno problematiko, ki jo je treba obravnavati povsem ločeno od zavarovanja izvoznih poslov v prihodnje.
M. J.
V	skupščini SRS so sklenili:
LJUBLJANA, 28. jun. — Na današnjih sejah zborov republiške skupščine so sprejeli osnutek zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. V glavnem se v pokojninskem in invalidskem zavarovanju glede pravic ne bo spremenilo nič bistvenega. Na leto pa izdamo v ta namen 7 odst narodnega dohodka ali 3 milijarde novih dinarjev, zajetih pa je s tem zavarovanjem 80 odst. prebivalstva. Naj posebej omenimo, da bodo delavci dobili vrnjenega tudi nekaj minulega dela pri čemer bi upoštevali vsa družbena sredstva, s katerimi gospodari delovna organizacija. Določnega predloga, kako bi to storili, še m.
V	skupščini so sprejeli tudi skupino izredno pomembnih zakonov s področja prometa z zemljišči, davka na promet z nepremičninami m republiškega davka na promet kmetii-skih zemljišč. Zakoni spod bujajo, da bodo za grad njo namenjena zemljišča iz zasebne prehajala v družbeno lastnino. Uveljavljeno je načelo, da bo za kmetijsko zemljišče kot odškodnina veljala tržna cena. Cene stavbnih zemljišč pa se bodo v prostem prometu tudi prosto oblikovale. vendar bodo rento in koniunktume razlike zajemali davki.
Dobili smo tudi republiški .zakon o odvetništvu in drugi pravni pomoči. Po novem zakonu dajejo odvetniki strankam pravno pomoč v celotnem obsegu, druge službe pravne pomoči pa imajo status pravnih posvetovalnic brez pravice zastopanja in obrambe strank. Pogoji za sprejem v odvetništvo so poostreni v primerjavi s splošnim zakonom. Predlog zahteva triletno pripravniško prakso. Spregled pravosodnega izpita kot pogoja za pridobitev odvetništva je priznan samo diplomiranim pravnikom, ki opravljajo v republiških pravosodnih organih strokovno najvišje funkcije.
V	skupščini so sprejeli med drugim osnutek republiškega zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji.
..............................................................ll!!l[:i!lil[!lll!ll!lt[|i!!!!ll|]||[|||||||||lill!ll!lllllll[|[II!III!in!nillll!lll!I!!!!inililHlI!I!!!!II!lllli!ll!!l!lllllll!|[t
»SVILA«
TEKSTILNA TOVARNA Ob Dravi 6
MARIBOR
objavlja prosto delovno mesto
trgovskega zastopnika (potnika)
za prodajo svojih izdelkov na področju SR Sldvenije
POGOJI: srednja strokovna izobrazba ekonomsko-komercialne smeri ali trgovska stroka in večletne delovne izkušnje na delovnem mestu v prodaji ah ustreznih komercialnih službah, z lastnim osebnim avtomobilom in stanovanjem s telefonom. Zaželeno je stalno bivališče v Ljubljani.
Kandidati naj pošljejo lastnoročno napisano ponudbo s podatki o strokovni izobrazbi in dosedanjih zaposlitvah do 15. julija 1972 na naslov: »SVILA«. Tekstilna tovarna Maribor, Maribor, Ob Dravi 6.
6319
stavna tablic j
30 potovanj r . .
——— v mOnrion ■ csnnolurlitom 300kn|ls-ollnipl|*ko Hpo 1*72
O 1 T VI 1> I I Vi IZ /1 generalni tlil-M 1 M 1 1	| II 1 ZASTOPNIK
TOMBO LIA	ZA
Ck B ^TTn D Tj OL..lM Pl A DO li^H^lJLilV- 90i\,Un\ l ) MiiKirucM -
MUNCHEN

LJl BLJ Y\ i
Miklošičev.! V’
T
Sprememba katastra izza Franca Jožefa
Slovenski izvršni svet je sprejel dva zakonika osnutka o izmeri zemljišč: zakona o geodetski izmeri ter zakona o zemljiškem katastru v SR Sloveniji
LJUBLJANA. 28. Jun. Iz sekretariata IS za informacije smo prejeli: Izvršni svet je na sinočnji seji. ki jo je vodil predsednik Stane Kavčič, med drugim sprejel dva zakonska oamrtka s področja izmere zemljišč.
Osnutek zakona o geodet-
ski Umeri je izdelan na osnovi lem za zakon .n pripomb, ki ao jih dali zainteresirani rapubliiki upravni organi, občinski upravni organi za geodetske zadeve ter geodetske delovne organizacije oziroma inštitucije. Osnutek zakona labaja Je načel, sprejetih v zakonu o geodetski službi, pri čemer precasra. da se z geodetsko izmero zagotavljajo geodetski načrti in karte m drugi prikaz;, c so po '.rebrn pri prostorskem in ur-t i-. s x-r.em planiranju ter
Kamen
razbil
dvome
Popravljalnico ladij »2. oktober« bodo zgradili v zalivu Iris
PIRAN. 28. jun. — V zalivu Iris so v navzočnosti številnih gostov, med katerimi je bila tudi predsednica občinske skupščine Piran. Jolanda Kos. in izolski predsednik. Jernej Humar, položili temeljni kamen za nov objekt A oktobra« Iz Pirana.
S tem so odpravili dvome o tem. kje naj bodoča poprav-1 talnica ladij sploh stoji. Cez nekaj mesecev bodo na pobočjih Bernardina med Piranom in Portorožom tudi že začel; gradit: ob pomoči med narodne banke za obnovo in razvoj turističnega velikana.
pri smotrnem gospodarjenj u in izkoriščanju zemljišča. Geodetski načrti in karte so tudi neposredna osnova za vodenje vrste evidenc o podatkih v prostoru, služijo pa tudi znanstveno raziskovalnim potrebam. Predvideno je. da se geodetske izmere izvajajo s Srednjeročnimi in letnimi programi. Za izvedbo posameznih zadev je pristojna republika sama. za nekatere pa se predvideva skupno financiranje republike in občin.
Ker je dosedanji veljavni sistem zemljiškega katastra v Sloveniji praktično nespremenjen od njegove ustanovitve v letu 1860 do danes, je izvršni svet sprejel osnutek zakona o zemljiškem katastru. Z zemljiškim katastrom se lmgot »vlpajo podatki o zemljiščih. ki omogočajo vodenje pravnih evidenc o nepremičninah, urejanje premoženj -sko-pravmh razmerij, odmero prispevkov in davkov od nepremičnin, regionalno in urbanistično planiranje in urejanje ter druge dejavnosti, za katere so potrebni podatki o zemljiščih oziroma nepremičninah.
Izvršni svet bo poslal republiški skupščini predlog odloka o zagotovitvi sredstev za pospeševanje založniške dejavnosti v letu 1972. ki določa, da se iz rezerve posebnega računa sredstev Slovenije za izravnavanja v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti za letošnje leto zagotovi 4 milijone dinarjev za pospeševanje založniške dejavnosti v letu 1972. Kriterije za namen, način in merila za uporabo sredstev določijo kulturna, izobraževalna in raziskovalna skupnost Slovenije v soglasju z republi-
škim sekretariatom za prosveto in kulturo.
Ker bo zakon o službi družbenega knjigovodstva v Sloveniji sprejet šele ob koncu leta; bo IS predlagal republiški skupščini, da sprejme odlok o začasni tarifi plačil za storitve SDK. ki naj bi veljal do sprejetja zakona. Predlog opušča sedanji način zaračunavanja storitev plačilnega prometa na podlagi sprejetih in obdelanih nalogov in ponovno uvaja sistem prometne provizije, ki je veljal do leta 1966. V skladu z večjimi poslovnimi stroški se predlaga ustrezno povečanje tarif, vendar po degresivni stopnji proizvodnje, ki so nižje za uporabnike z večjim prometom in višje za uporabnike z nižjim prometom.
Ker je na podlagi ustavnih amandmajev nehal veljati zvezni pravilnik o kategorizaciji in evidenci otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, je IS sklenil predlagati skupščini, da se njegove določbe smiselno vključijo v osnutek republiškega zakona o usposablja nju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Spremenjeni in dopolnjeni zakon naj bi pooblastil republiškega se-skretarja za prosveto in kulturo. da izda v soglasju z republiškim sekretarjem za zdravstveno in socialno varstvo pravilnik o razvrščanju in razvidu otrok z motnjami v razvoju, s katerimi bi določil kriterije in postopek za razvrščanje, postopek za napotitev otroka v zavod za usposabljanje m odpust otrok iz teh zavodov, način vodenja razvida otrok ter podrobnejšo sestavo strokovnih komisij za ravrščanje prizadetih otrok.
Zakon naj bi aadoHtil vzgoj-noizobraževalne, zdravstvene in socialne zavode, H se ukvarjajo a.otroki, da morajo obveetiti aa socialno varstvo pristojni občinski upravni organ, kakor hitro zapazijo pri otroku znake telesne ali duševne prizadetosti. Takšno obvestilo bi lahko poslali tudi starši, skrbniki ali rejniki prizadetega otroka.
Na seji so obravnavali tudi predlog stališč za ukrepe družbene kontrole cen za proizvode in storitve, ki so pre-nešene na republike in občine. Izvršni svet bo na osnovi obravnavanih stališč izdal ustrezen odlok.	4
Traktorji
tudi iz Gorenja
2e Jeseni prvi kmetijski stroji v sodelovanju z »Rapidom«
VELENJE, 28. jun. — Predstavniki »Gorenja« so te dni podpisali z vodstvom švicarske strojne tovarne »Rapid« iz Dietiko-na dolgoročno pogodbo o proizvodni kooperaciji in tehničnem sodelovanju. »Gorenje« bo začelo izdelovati - za jugoslovansko • tržišče osnovni pogonski stroj »Rapid« rex-combi, motorne kosilnice »Rapid« 101 in male enoosne traktorje moči 12 KS, pripravne za vse predele. Prvi stroji bodo na našem tržišču že jeseni.
P. KRIVEC
Zadosti mesa, a le za gotovino
Po presoji ZIS ima zvezna uprava za zaloge živil zadostne količine mesa — Problem: blaga ne daje na upanje
OD NAŠEGA BEOGRAJSKEGA DOPISNIKA
BEOGRAD, 26. jun. Po presoji ZIS ima zvezna uprava za zaloge živil, kot se j* izvedelo danes, zadostne količine mesa v hladilnicah in ga lahko takoj da na trg. Toda problem je ▼ tem, da mnoge delovne organizacije, tudi tiste s turističnih območij, nimajo gotovine, da bi meso takoj plačale.
Vse več rojakov prihaja
Iz Amerika' pridejo v©* kalno-instru mentalni skupini in zbor »Zarja«
LJUBLJANA, 28. Junija — V petek ob 9. uri pričakujejo do zdaj največje potniško letalo družbe TIA, ki bo na Brnik pripeljalo 250 potnikov, med njimi instrumentalno-vokalni ansambel Pecon-Treber, U bo v torek, 4. julija, nastopal na tradicionalnem izseljenskem pikniku v Škofji Loki. Tudi znana skupina Ke-nik-Cilka-Buchner pride z dru. gim letalom v petek zjutraj.
Med letošnjimi gosti Slovenske izseljenske matice bo najstarejši slovenski izseljenski pevski zbor iz ZDA »Zarja«. Partizanske pesmi bo izvajal v Ajdovščini, Murski Soboti in v Cerknem. A. R.
Nafta bo tekla 1975.
Poldruga milijarda za naftovod Roka-8isak-madžarska maja
ZAGREB, 28. jun. (Tanjug) — Glavne grupacije Ine ao danes dokončno odločite, da bodo financirate zgraditev naftovoda Reka—Sdsak—Botovo	na
jugoslovansko - madžarski meji. Nafta bo stekla po njem že verjetno leta 1975. Poleg Ine bo pri financiranju sodelovalo tudi nekaj drugih organizacij, predvsem železarna v Sisku, in nekateri tuji partnerji. Stroški bodo predvidoma znašali poldrugo milijardo dinarjev. Z Madžarsko in s CSSR so že podpisali predhodno pogodbo o dvajsetletni uporabi naftovoda za potrebe teh držav.
To pojasnilo ZIS očitno pomeni, da je pri nas mesa dovolj, da pa'klavnice, trgovina in drugi nimajo denarja za takojšnje plačilo. Uprava za zaloge živil namreč mesa ne more dajati na up in ni pripravljena čakati, ker bi se plačilo zaradi nelikvidnosti in drugih naših težav lahko preveč zavleklo.
Kakor je znano, je ZIS pred dvema tednoma sprejel sklep o povečanju cen za meso. V okviru sklada za
spodbujanje izvoza živinorejskih izdelkov pa so bile uvedene posebne takse za izvoz mesa, da bi izvoz nekoliko zavrli. V svetu, zlasti na zahodnoevropskih trgih, je povpraševanje izredno.
Pred nekaj dnevi je bilo sklenjeno, da bomo ca turistično sezono uvozili nekaj mesa iz Latinske Amerike. Ob vsem tem pa je jasno, da je najnovejši nesporazum — dejstvo, da je mesa dovolj, vendar ga upra-
va za zaloge živil ne da, dokler ne dobi denarja na roko — predvsem značilen, sad naših neurejenih razmer. Upajmo, da bodo »mesno vprašanje« rešili — vsaj v drugi polovici sezone.
Zadnje dni je na raznih koncih Beograda, ki je bil sicer ponavadi dobro založen z mesom, pred mesnicami opaziti dolge vrste, ker količine, ki pridejo v prodajo, nikakor ne zadoščajo.
ZDRAVKO ILIČ
Vsota uspehov
Slavnostna seja ob 20. obletnici Zveze rezervnih vojaških častnikov in podčastnikov — Podelitev odlikovanj
Olajšave
Strogi pogoji za poučevanje naj bi izvzeli vse tiste, ki resno študirajo
LJUBLJANA, 28. jun. V Klubu poslancev je bila slavnostna seja ob 20. obletnici Zveze rezervnih vojaških častnikov in podčastnikov. V uvodnih besedah je predsednik ZROP inž. Slavko Korbar opisal prehojeno pot in podčrtal vlogo organizacije v dvajsetletnem obdobju.
LJUBLJANA, 28. jun. Učiteljem, ki bi do letos morali dopolniti manjkajočo formalno izobrazbo, a tega še niso uspeli, naj bi za 2 oziroma 3 leta podaljšali rok; zakon naj bi dal olajšavo samo tistim, ki resno študirajo.
»V dvajsetih letih svojega obstoja je naša organizacija opravila svojo razvojna pot in postala pomembna specializirana družbena sila naše družbe,« je dejal inž. Slavko Korbar in naštel naslednje podatke: v letu 1952 je ZROP združeval v 124 pododborih 7.758 oficirjev ali 60 odstotkov vsega članstva. Leta 1958 — ob pridruženju rezervnih podoficirjev — pa 27.388 članov ali 72 odstotkov. .Dandanes pa združuje okoli 50 tisoč članov ali 96 odstotkov vsega starešinskega kadra, ki
je organiziran v 60. občinskih organizacijah ZROP.
Organizacija je za svoje delovanje pnejela od predsednika Tita red zaslug za narod z zlato zvezdo. S tem je povedano vse.
In za naprej: »ZROP. bo uspešno opravljala svoje naloge, če bo vse svoje sile usmerila k negovanju in krepitvi pridobitve NOB in socialistične revolucije, zlasti pa bratstva in enotnosti naših narodov,« je dejal Korbar. Podčrtal je tudi povezanost njihovega delovanja z vsemi
komponentami splošnega ljudskega odpora.
Ob koncu slovesne seje so razdelili priznanja in odličja' najboljšim in najuspešnejšim članom organizacije. Red ljudske armade z lovorjevim vencem sta prejela Albert Jakopič in Viktor Avbelj, red bratstva in enotnosti z zlatim vencem pa. Stane Petelin, Franjo Kranjec in Danijel Le-pdn.
V.
oglašujte v .dnevniku
DELO
Tak je v kratkem predlog, ki" ga je pripravil slovenski izvršni svet in kakršnega je danes podprl odbor za vzgojo in izobraževanje pri prosvet-nokulturnem zboru slovenske skupščine.
Problem je v bistvu star že nekaj let. Pred 5 leti je slovenska skupščina sprejela zakonski sklep, po katerem so si morali osnovnošolski in srednješolski učitelji dopolniti svojo formalno izobrazbo, če zahtevam zakona ni zadoščala. Letos, ko poteka petletni ro£ se je izkazalo, da je v osnovnih in srednjih
šolah še zmeraj skoraj petina učiteljev, ki nima zahtevana izobrazbe. Mnogi so si v teh letih dopolnili izobrazbo, vendar so se pa v tem času zaposlili tudi novi brez nje.
Podatki kažejo, da si bo v kratkem času pridobilo ustrezno diplomo še veliko učiteljev — izrednih študentov. Predlog je, naj bi popravili sedanjo zakonsko odločbo v tem smislu, da bi sedanji zakon. ne prizadel tistih, ki poučujejo že več kot 5 let in ki so se študija že doslej resno lotili.
J. S.
Prezahteven uk
Predsednik CK ZKS France Popit je v Hrastniku spregovoril o našem šolstvu, med drugim o učenju zgodovine
CEUE, HRASTNIK, 28. jun. Predsednik CK ZKS France Popit in sekretar sekretariata inž. Andrej Marinc sta s člani občinskega komiteja ZKS Celje in člani političnega aktiva govorila o gospodarskih in političnih razmerah v občini.
Medni
samo
sladek
Čebelarstvu mesto v družbi — Spominska plošča Petru Glavarju
LJUBLJANA. 28. jun. — »Druge dežele se dobro zavedajo koristi, ki jih prinaša čebelarstvo in v ta namen njihova čebelarska društva dobivajo popuste pri nabavi sladkorja ter pri prevozu čebel na pašo še druge ugodnosti«. so povedali na včerajš. nj: tiskovni konferenci Zveze čebelarskih društev Slovenije. ki ima 10.000 članov.
Da bi se oddolžil: Petru Glavarju, prvemu Slovencu, ki je s pomočjo tiskane besede začel med preprostim ljudstvom širiti gospodarski pouk leta 1776 s »Pogovorom od čebelnih rojev«, bo zveza s krajevno skupnostjo Komenda odkrila spominsko ploščo na njegovi baročni hiši na vseslovenskem čebelarskem taboru v nedeljo dopoldne. Na tem taboru bodo govorili o položaju in problemih čebelarstva pri nas.
D. R.
Franc Popit se je potem med obiskom in pogovorom v podjetjih Etoi in Ingrad zlasti zaiumal za učinkovitost delovanja ZK in samoupravno delovanje. Popoldne sta se Popit in Marinc udeležila prvega pogovora v okviru komunistov neposrednih proizvajalcev.
Na sinočnji razširjeni seji komiteja občinske konference ZK Hrastnik pa je predsednik CK ZKS Franc Popit spregovoril o več aktualnih vprašanjih našega šolstva. Popit je dejal, da bo CK ZKS pregledal, kaj je bilo narejenega na področju vzgoje in izobraževanja po 19 seji.
»Nekatere rezultate v šolstvu smo sicer dosegli, ne pa tistega, kar smo želeli«, v štipendiranju je zaznati napredek. Na univerzi že vsak tretji študent dobiva štipendijo. V merilih za dodeljevanje štipendij pa je preveč upošte-
van formalni učni uspeh. Med kriterije je treba vnesti nadarjenost šolarjev. Po mnenju pedsednika CK ZKS bo treba pripraviti . konkretne ocene, kako sploh štipendiramo.
Ko je Franc Popit govoril o osipu, ki je v osnovnih šolah velik, je znova opozoril, da to ni odraz umske nesposobnosti otrok, temveč posledica prezahtevnega učnega programa.
»Pot za kvalitetnejši pouk in vzgojo je v celodnevnem bivanju otrok v šoli. Do tega moramo pnti. Za to se morajo angažirati ZK, sindikati in občine. Staršem in kolektivom je treba povedati, da dajo več sredstev za šolske prostore«, je poudaril Franc Popit in dodal, naj uvajamo celodnevno bivanje postopoma.
Prane Popit je govoril tudj o idejnosti pouka in učiteljev.
Med. drugim je opozoril, da je v predvajanjih naše zgodovine še vse preveč zgodovinskih bitk in datumov. Bistveno pa je, kdo je vodil in na kom je slonelo gibanje. Zato je treba poleg nacionalnega momenta v NOV v tej naši zgodovini in sploh v pristopu močneje poudariti razredni vidik.	I.B..P.B.
Minimalni OD v Zagrebu 900 dinarjev
ZAGREB, 28. jun. (Tanjug) — Minimalni ossoni aoliould delavcev v gospodarskih organizacijah na območju mesta Zagreba se bodo s 1. julijem povišali s sedanjih 800 na 900 dinarjev. Sklep o tem so danes sprejeli odborniki mestnega sveta skupščine Zagreba.
Srečanje
rezervnih
starešin
-Na Ježici se jih bo 3. julija zvečer zbralo čez tisoč iz vse države
LJUBLJANA. 2«. jun.
Pod geslom »Krepimo bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov« bo v Ljubljani od 2. do 4. julija tradicionalno srečanje rezervnih vojaških starešin Jugoslavije.
Zvečer, 3. julija se bo pri Sternu na Ježici 1045 gostov iz drugih republik sestalo z ljubljanskimi rezervnimi častniki ter z delegacijami občin skih odborov ZROP vseh slovenskih občin. Pozdravil jih bo predsednik odbora ZROP Slovenije inž. Slavko Korbar, nato pa bodo v kulturno-umetniškem programu nastopili APZ Tone Tomšič, pihalna godba ljubljanske garnizije in folklorna skupina iz Posavja. Naslednji dan bo v Zadobrovi proslava 30. obletnice prvih slovenskih partizanskih brigad.
M. V.
Se so sporna določila
Urejanje starih dolgov v osnutku zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ni zadovoljilo vseh — Številne vrzeli — Up: javna razprava
LJUBLJANA, 28. jun. Poslanci socialno-zdravstvenega zbora slovenske skupščine so po poldrugoumi razpravi menili, da je osnutek zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, kot ga je pripravila skupna komisija republiškega, gospodarskega in socialno-«!ravstvenega zbora, ustrezna podlaga za javno razpravo, ki naj bi trajala do letošnjega 30. septembra, nakar bi izvršni svet čez mesec dni oblikoval predlog.
Osnova za pokojnine borcev
V osnutku bodočega pokojninskega-ir.validske-ga zakona je natančno določeno, kaj je vsakoletna minimalna pokojninska osnova za upokojene borce. To je povprečni mesečni osebni dohodek aktivnih zavarovancev v prejšnjem letu, ki je znašal lani približno 1630 dinarjev. S to rešitvijo odpade neprijetno vsakoletno pogajanje, koliko sredstev je za borce in koliko Je potemtakem višina osnove za borčevske pokojnine.
Poslanci so poudarili, da je v predloženem osnutku še vedno vrsta spornih določil, ki jim bo lahko edinole javna razprava poiskala najprimernejšo rešitev. Zato je tudi prav, da dobe ljudje, ki bodo v njej sodelovali, celotno gradivo, ki se je o tem zakonu do zdaj že zbralo.
Razpravljalci so menili, da je nemara najbolj sporen 25. člen, ki govori o določanju pokojninske osnove in s svojo vsebino na nek način pravzaprav »popravlja napake pri delitvi osebnih dohodkov«. Prav zavoljo tega je zelo dvomljivo, ali take reči lahko urejamo v omenjenem zakonu, je pripomnil eden od poslancev.
Slišati je bilo tudi mnenje, da je besedilo zakona o po-
kojninskem in invalidskem zavarovanju zaenkrat še dokaj neuskladeno z ustreznim, zveznim zakonom ter statutom skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Predstavnik društva za mišična in živčno mišična obolenja pa je povedal, da so bili njihovi člani, med katerimi je največ mladine in otrok, precej razočarani, ker se je osnutek zakona te kategorije invalidov -le mimo grede dotaknil. Zato so predlagali več dopolnitev.
Govorniki so nato med drugim še ugotavljali, da bi naposled že lahko »pokojninsko« uredili tudi čas, ko mladi fantje prekinejo s službo in odidejo k vojakom. Morda z nekakšnim »odkupom« v na-
slednjih letih, se je glasil predlog.
B.D.
Materam drugačne pravice
Republiški izvršni svet je predlagal, naj bi razmislili o beneficirani delovni dobi zaradi materinstva in obenem spremenili nekatere dosedanje pravice zaposlenih žensk. To pomeni, da bi prenehali izjemno obravnavati žensko, da bi jo pri pokojninski dobi in starostni meji poravnali z moškimi zavarovanci, obenem pa učinkoviteje zaščitili materinstvo.
Predlog je umesten, je pa tudi kočljiv, je rekel v republiški skupščini Vinko Hafner.
Štiri ZKJ tuje ideologije
Dr. Stipe Šuvar je v razpravi o ideološkem delu v Zvezi komunistov Jugoslavije razčlenil teh-nokratizem, etatizem in nacionalizem ter spregovoril o novi levici — Prispevek Borisa Ziherla
OD NAŠEGA POSEBNEGA POROČEVALCA
BEOGRAD, 28. jun. V Beogradu se je danes nadaljevalo dvodnevno posvetovanje o ideološkem delu v Zvezi komunistov, ki ga je organiziral izvršni biro predsedstva ZKJ v sodelovanju z izvršnimi organi Zveze komunistov v -epublikah.
pokrajinah in v JLA.
Med številnimi razpravli.il ci naj vsaj na kratko povza metno misli dr. Stipeta šil varja iz Hrvatske o tem. da sta tako družba kot ZKJ to rišče sožitja in spopadov raznih ideologij. Prodor teh na ravi samoupravne družbe in ZKJ tujih ideologij je po šu var jev em mnenju bolj posledica idejnega mrtvila v Zreži komunistov kot pa privlačno stl teh ideologij. Takšno prodiranje pa je omogočeno tudi spričo dejstva, da imamo opravka z zastojem v samoupravljanju, z izrivanjem de lavskega razreda od odločanja.
Prodor funkcionalistič-nih teorij
Dr šuvar je razčlenil trije ZKJ tujih ideologij.
Prvič: Tehnokratizem, ki iz tehnične revolucije izvaja sklep, da je vodenje ne le proizvodnje, ampak vse 1riž be stvar specialistov, da delavski razred ponehuje obšla jati kot razred, da se levi v srednji sloj. da se razredne razlike in nasprotja brišejo in da so spričo tega ideologije le nekakšna smešna folklorna ostalina preteklosti Skrb zbujajoč je prodor funk cionalističnih teorij v socio logijo in v praktično dejav nost vodilnih struktur pri nas. Iz te ideologije in teh krogov izvirajo tudi glavni odpori zoper uveljavljenje ustavnih dopolnil. Tl krogi se zavzemajo za velike indu stnjske tehnične sisteme —
vendar brez odločanja delavcev v njih.
Drugič: Etatizem. Težnja po državi, ki odreja stopnjo svo bode in demokracije, jamči za red in je stroga in modra roka reda ter miru. Etatistična zavest ima družbeno podlago v birokratskih monopolih - hkrati pa raste tudi iz nezadovoljstva ljudi spričo prepočasnega razreševanje družbenih vprašanj. Oblika etatizma je tudi neostalini zem. pri čemer šuvar meni, da nanj ni treba opozarjati zaradi svaril, marveč predvsem zato, da bi napredne sile lahko Izpeljale deetatiza-cijo.
Tretjič: Nacionalizem, sega joč od velikodržavnega unlta rizma do nacionalističnega se-
paratizma. Zvezi komunistov se je hudo maščevalo, je rekel dr. šuvar. ker je v minulosti zanemarjala boj zoper nacionalistično ideologijo — in ta boj se zdaj zanemarja.
Kar zadeva četrto, ZKJ tujo ideologijo, novo levico, je po šuvarjevem mnenju le-ta reakcija na utrujenost, sklerotičnost klasičnih levičarskih organizacij in gibanj, po drugi strani pa izraz nezaupanja v moč delavskega razreda, da se osvobodi sam. Zato naj bi potreboval zarotnike, ki M to storili namesto njega. Ob potrebi po obračunu z levimi frazami m levičarsko pozo je govornik opozoril na to, da M v ZKJ morali napraviti prostor za patos in nezadovoljstvo mladih, ustvarjalne inteligence. Obsodil je primitivni antUntelektualizem, Id se kaže v nekaterih organizacijah ZK in prakso, da sleherno kritično besedo na račun voditelja ali vodstva proglasijo aa sovražno dejanje.
Partija bi morala imeti več posluha za vse levičarstvo pri nas, je dejal šuvar, in lažnemu avantgardizmu bi morala postaviti nasproti pravi avantgardizem, pri tem pa se javno soočiti s tako imenovano novo levico.
»Odprti marksizem«
Boris Ziherl je z razmišljanjem o »odprtem marksizmu«, o tem, kakšen marksizem potrebujemo z mnenjem, da nekateri marksizem enačijo s stalinizmom, zbudil edino polemiko na tem posvetu. Ziherl se je zavzel za odprti marksizem v smislu dovzetnosti za vse novo, kar prinaša družbeni razvoj, je pa zoper to, da v marksizem silijo najrazličnejše postavke, Id so mu tuje, da, celo take, ki izpodbijajo njegovo bistvo Nasprotoval je tudi težnjam, ki niso nove, da bi marksi zem pomešali, enačili a sta linizmom.
Dr. Fuad Muhič je ▼ odgovoru Ziherlu opozoril na tc, da odprti marksizem pomeni odkrivanje njegovih notranjih možnosti glede na razvoj samoupravne družbe, pa tudi konstruktiven dialog z meščanskimi ideologijami, ki niso antikomunistične. Trii meščanskih ideologij se ne da odpisati s političnimi kvalifikacijami. Kar zadeva vprašanje, kakšen marksizem potrebujemo, se je Muhič zavzel za celovit, izviren marksizem, s humanistično razsežnostjo.
Na posvetu je govorilo tudi več predstavnikov JLA. Tako so bili navedeni sadovi mnenjskih raziskav, iz katerih sledi, da dve tretjini častnikov (in 45 odstotkov vseh občanov) meni, da naša družba potrebuje večjo socialno enakost in da štiri petine častnikov sodi, da so neupravičene socialne razlike posledica neučinkovitega družbenega nadzora in nedoslednega izvajanja zakonov. Takšna stališča ne pomenijo — je bilo rečeno na posvetu — želje po močni državi, marveč hotenje, da M ta pereča družbena vprašanja omilili in odstranili, tudi zato, ker iz različnega socialnega položaja rastejo tudi različne oblike zavesti, različni nazori, od meščanskih na eni do novolevičar-sko-eg ali t arističnih.
J. ŠIRCELJ
Do 2000 diplom
Ustrezna razporeditev štud ntov po študijskih smereh in 2000 diplomantov letno - poglavitni nalogi univerze
LJUBLJANA, 28. jun. V ospredju današnje redne seje univerzitetnega sveta je bilo gradivo, s katerim seznanja univerzitetni svet skupščino SRS o aktualnih kadrovskih problemih na univerzi v Ljubljani in predlaga ukrepe za izvajanje nalog, ki so obsežene v resoluciji o osnovah kadrovske politike v SR Sloveniji.
Izhodišča gradiva poudarjajo, da morajo biti načrti v kadrovski politiki realni in dolgoročni zlasti na univerzi. Univerza v Ljubljani more biti te eden izmed dejavnikov pri oblikovanju slovenske kadrovske politike, za katero se resolucija tudi zavzema.
Zavoljo tega sta pred univerzo dve poglavitni nalogi ob vpisanih 12.000 rednih študentih bi bilo teoretično lahko letno okrog 2000 diplomantov, zagotoviti pa bo treba, kolikor je te mogoče družbenim potrebam ustrezno razporeditev študentov po študijskih disciplinah in smereh.
V razpravi je bilo podčrtano, da je v gradivu zelo pomembna zahteva po dopolnil nem študiju od osnovne šole do univerze, za katerega je vsekakor prav tako potrebno zagotoviti sredstva.
Na predlog biotehniške fakultete je univerzitetni svet na današnji seji tudi sklenil, da bodo profesorju ing. Francu Mikužu zajijegovo ustvarjalnost in dosežke pri znanstvenem delu pri žlahtnenju rastlin ter vzgoji diploman tov in mladih znanstvenikov podelili naslov častnega dok torja ljubljansKp iti verze kot znak priznanja in spoštovanja.
Sprejemi in obiski
Kanadčani pri Krvini
LJUBLJANA. 28. jun. — Član predsedstva skupščine SR Slovenije Zdravko Krvina je danes dopoldne v prostorih republiške skupščine sprejel skupino študentov iz Kanade, ki se udeležujejo poletne šole na fakulteti za sociologijo. politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Govoril jim Je o sestavi in načinu delovanja republiške skupščine, povezanosti poslancev in skupščine z občino in samoupravnimi skupnostmi ter O sistemu financiranja družbenopolitičnih skupnosti s posebnim ozirom na krajevne samoprispevke.
Sprejem ne pravni fakulteti
LJUBLJANA. 28. Jun. — Dekan pravne fakultete univerze v Ljubljani dr Majda Strobl Je priredila sprejem v čast avstrijskemu generalnemu konzulu v Ljubljani dT Heinrichu R5«-»nfeldu ob njegov:	irvolitv ^a častnega člana
graške univei*e.	D. %•
S sovlaganji do surovin
Sreanjerucut načrt razvoja Jugoslavija ja načrt stathliza-etja im nadaljnjega razvoja samoupravnih razmerij, kt ne pomeni stagnacija. temveč nekoliko bolj umirjen napredek. Mačrt — če ee nam ga bo poorečilo artntfM — uvršča Jugoslavijo med erednje ran vue dežele, kot to na primer Mnenja. Madtartka. Ce škoslovaška. nekatere skan-dtnavtke države ipd., kar pomeni doneči povprečni narodni dohodek tisoč dolarjev na prebivalca lSlovenija to »e sedaj pretepa. Jugoslovanski povpretek pa je približno 750 dolarjev).
Med najpomembnejšimi predvidevanji načrta so spremembe v sestavi gospodarstva Predvidene so realoktt cije akumulacije, slasti ta hitrejši razvoj energetike in prometa domače surovinske baze m polproizvodov.
Lahko se reče. da načrt s večjo naslonitvijo na lastno proizvodnjo surovin in repromatertala. Pričakovanja so dokajšnja Proizvodnjo jekla in jeklenih izdelkov naj bi podvojili, to je od 2* na S milijona ton tn od 2J2 na 3.7 milijona ton. koksa prav tako skoraj sa sto odstotkov, od 1.3 na 2.5 milijona ton; bakra pa blizu 70 odstotkov od S9 000 ton na 150 000 ton; aluminija sa več kot štirikrat. to je od 43 000 ton na 200000	ton.	umetnih
mas tudi za več ko štirikrat, od 97000 na 400 000 ton; umetnih vlaken natančno sa štiri-krat. od 9000 na 36 000 ton. proizvodnja cementa naj bi se povečala skoraj sa 90 odstotkov. to je od 4.4 milijona ton na * milijonov ton.
Zastavlja se vprašanje, kako si bo slasti slovenska industrija. ki je preletno predeloma. zagotovila surovine in reoromatenal
Surovinska basa ni značilnost Slovenije Surovine so doma v glavnem na nerazvitih območjih Jugoslavije Zanes-Idr o ne moremo pričakovati, da bodo nerazvita območja t lagala vso svojo akumulacijo v razvoj industrije surovin in pol proizvodov še zlasti zato ne. ker je znano, da je ta industrija kapitalno intenzivna. torej zahteva selo veliko denarja na eno delovno mesto. Ta ista nerazvita območja pa imajo ravno največ-ji presežek delovne sile r Jugoslaviji. Torej, laka pričakovanja bi ah ogrozila planska jrredridevanja. ali pa bi ponovno terjala odtujevanje in centralistično razporejanje sredstev.
Za Slovenijo je značilno, da se plačilno bilančno ne pokrivamo Zato ne moremo računati. da bi surovine in repro material tudi vnaprej predvsem uvažali.
Sa vprašanje kako st zagotoviti surovine, se nam vsiljuje odgovor, da je potrebno del lastne akumulacije sovlagati skupar z delovnimi organizacijami na nerazvitih območjih Jugoslavije za zgraditev take industrije. ! Del surovin tn polizdelkoi bi lahko zagotovili tudt » sor laganj: v nerazvitih deželah j. Seveda pa gre tudi sa izbiro, kam so vlagali Gotovo se bomo odločili za tiste surovine. ki imajo kon/unktumo perspektivo tudi na svetovnih trgih. In drugič: v tiste panoge in delovne organizacije, kjer bo akumulativnost relativno visoka To pa pomeni, da bo ekonomski položaj tistih panog, kjer bomo morali sami zagotoviti v Jugoslaviji surovine in repromatertala. tako aku mulaticen. da bo s svojo atraktivnost/o privabljal kapital.
V Slovenili smo pred sprejemom lastnega, slovenskega srednjeročnega načrta, prar tako delovne organizacije fiajbri bi bilo prav. da v sedanjem trenutku računamo s temi dimenziiami. ker bomo sicer pr:sj>erali i disjiropor ceni plačilne bilance tn k nestabilnosti.
Ker se ekonomska politika sjrreiema z rejmblikami. se zaizcmamo za takšno ekonomsko politiko rukmiter di-sparitetnih cen), ki bo atraktivna za vlaganje kapitala, ker se delovne organizacije zaradi interesa za taka -laganja samoupravno odločajo, ne Pa na jmdlagi planske prisile.
MARKO JAKŠE
BREGAR
K NARAVI
— Pravijo. da j« bodočnost Človekove prehrane t morju. Zato bomo danes namesto zrezkov poskusili s planktonom...
T rdna tradicija
Nekaj misli iz govora predsednice DS kranjske »Save« inž. Zdenke Jurančič na zbor j ob dnevu samoupravi jalcev
V tovarni »Sava« v Kranju ima samoupravljanje staro | izvodne modnosti in zagotav-
in trdno tradicijo in ga lahko štejemo kot enega temeljnih dejavnikov za doseganje dosedanjih delovnih in poslovnih uspehov. Iz skromnih začetkov se je podjetje postopoma razvilo v eno največjih podjetij industrije gumijevih izdelkov v Jugoslaviji in je v zadnjih 10 letih triinpolkrat povečalo obseg proizvodnje, njeno vrednost pa petkrat.
Podjetje se je v tem času preselilo na novo mesto, izven središča Kranja, ki omogoča smotrno razširitev in učinkovito izkoriščanje vseh proizvodnih naprav. Število kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev se Je v zadnjih 10 letih dvakrat povečalo, število delavcev s srednjo šolo trikrat, število delavcev z višjo in visokošolsko izobrazbo pa štirinaj stkrat.
Samoupravna organiziranost podjetja se je v vsem obdobju izboljševala in izpopolnjevala. Skoraj celo desetletje je
Sami o pokojninah
Poglavitne misli, ki jih je povedal predsednik skupne komisije skupščinskih zborov ob razpravi osnutka zakona o pokojninskem zavarovanju
TD je zanesljivo najpomembnejši zakon, ki ga bo kdaj sprejemala republika s področja socialne politike, je dejal na današnji skupni seji skupščinskih zborov Vinko Hataer kot predsednik skupne komisije, ki je na podlagi štiriletne javne razprave odobrila osnutek zakona o pokojninsko-invalidskem zavarovanju. Sam osnutek je izdelala strokovna služba republiškega sekretariata za delo, pri delu pa sta pomagali skupna .komisija skupščinskih zborov.in skupnost pokojninsko-invalidskega zavarovanja.
V osnutku Je spoštovano načelo, da je treba uresničevati ustavne amandmaje predvsem z neposrednim odločanjem delavcev glede nji hovih pravic in obveznosti kot tudi m uresničevanjem drugih sprememb, U izhajajo iz nove ustavne ureditve. Pri tem pa je seveda treba upoštevati načelo večje socialne varnosti zavarovancev.
tem tudi družbene solidarnosti. je rekel Hafner.
Tretje načelo pa je dobro gospodarjenje s skladi. Zato osnutek ne razširja obsega pravic in s tem bistveno ne povečuje obremenitve aktivnih zavarovancev in gospodarstva nasploh.
Vsa vsi je upokojencev
Seveda izdatki naraščajo že
tem. ds se število aktivnih zavarovancev v večletnem povprečju zvišuje za dva odstotka. število upokojencev pa kar za štiri odstotke. Danes je en upokojenec na .1.5 aktivnih zavarovancev. Razmerje pa ae slabša, kot se to dogaja v nekaterih razvitih deželah. V ostalem pa gre le za drugačno razdelitev pravic in obveznosti med posameznim: kategorijami, med delavci in med posameznimi področji združenega dela.
Komisija in vsi trije zbori so se znašli pred pomembno dilemo. Po eni strani gre za čisto vsebinska vprašanja hi spremembe, ki jih lahko pri-nese razprava o osnutku Pri tem seveda ne bi mogli računati, je dejal Hafner, da bodo načelne odločitve v drugi fazi ustavnih sprememb same po sebi prinesle tudi konkretne rešitve za invalidsko-po kojninski sistem. Istočasno je v pripravi zvezni zakon, ki bo določil veljavnost zv«*zne zakonodaje. S koncem 1972. leta prenehajo namreč veljati vsi dosedanji zvezni predpisi. Ti pa so obsežni in neposredni. Ce republika ne bo spre jela svojih rešitev, bo morala podaljšati veljavnost zveznih predpisov, Tu pa ne gre samo za praktično ali načelno vpra šanje. Vse republike se resno pripravljajo na lastno zakonodajno in samoupravno urejanje. To pa pomeni, da moramo v Sloveniji pohiteti z lastnimi predpisi, statuti in drugimi akti. s katerimi bo izpopolnjen sedanji invalid-sko-pokojninski sistem.
ZAVOD SRS ZA VARSTVO PRI DELU
UIBLMNA. Korvtkova 3-a
razpisuje
naslednja vodilna delovna mesta ireelekaijai:
1.	predstojnika centra
za tehniko varnosti in razvoi
2.	predstojnika centra
za radiološko zaščito
3.	tajnika zavoda
4.	računovodje zavoda
POGOJI:
pod 1. m 3.: visokošolska izobrazba ustrezne smeri. 10 ali več let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih. 5 ali več let delovnih izkušenj na področjih zavedovih dejavnosti in aktivno znanje najman: enegn sve:'>vnas» jezika, pol i visokošolska uvbrazha pravne ali ekonom sk.- miti * natnv:i s Irti -t"'- rm!b irkušenj r-'>l'ivn h meM»b*
ped t • -Sodniška alt višješolska izobrazba eko-noirsk- smeri z najmanj 5 c*. 10 leU delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih.
Kandidati morajo prijavi priložiti ustrezna dokazila in bibliografijo.
Pismene vloge sprejema tajništvo zavoda. Razpis ve-Ija 15 dni od dneva objave.	6314
Saj ne gre za njegovo ko. renito spremembo, gre te za nekatere radikalnejše posege, vendar tudi ne vse, ki M jih lahko izpeljali zaradi nove ustavne ureditve, predvsem drugačnega položaja delavca in občana v združenem delu
Samo 205 členov
Komisija je menila, naj bi celotno vsebino zveznega zakona vključili tudi v osnutek republiškega zakona, ki bi s tem pridobil pomen sistemskega urejanja. Pomembno vprašanje je razmejitev med zveznim zakonom, med osnutkom republiškega zakona in statutom skupnosti, oziroma med takoimenovano državno in samoupravno regula-tivo. Ni treba dvomiti v to, je rekel Hafner, da je komisija zagovarjala močnejše sa moupravno urejanje oziroma neposrednejše odločanje zavarovancev. Republiški zakon, ki vsebuje tudi določbe zveznega zakona, Ima 205 členov. Samo sedanji zvezni zakoni vsebujejo 650 členov Prav imajo sicer tisti, ki trdijo, da od samega števila členov nista odvisni stvarna razmejitev pristojnosti in samouprava
Gre le za vrsto določb, ki z zakonskimi spremembami prehajajo na področje samoupravnega urejanja, je rekel Vinko Hafner Razmejitev med zakonom in statutom je stvar dogovora. Možni so številni popravki, zato je važno, da se sporazumemo o nekaterih materialnih rešitvah. Potem se ne bo težko dogo. vonti še o tem, ali razrešujemo zadeve v okviru republiškega zakona ali s samoupravnimi akti. Ker pa sta tako skupnost kot zakonodajna komisija precej strogo kritizirali zakonski osnutek, je treba povedati, da je predlagatelj osnutka spoštoval ustavne amandmane in sam.v upravo, je poudaril Hafner.
Kje se začne samouprava
Ni namreč mogoče razgla-siti vsako samoupravno reguliranje za resnično samoupravno in neetatistično. Bistveno je. po kakšnem postopku pridemo do rešitev. Stališča skupnosti invalidsko-po kojninskega zavarovanja kot zakonodajne komisije so praktično rešena že z zveznim zakonom, vse skupaj pa je le preneseno v republiški zakon ali drugače razdeljeno v njem. Zakon je pravzaprav samoupravni akt slovenske druibe o temeljnem vprašanju invalidsko-pokojninskega zavarovanja, ki danes neposredno zadeva «0 odstotkov slovenskega prebivalstva, se pravi aktivnih zavarovancev ali upokojencev z družinami Za to področje je namenjeno skoraj 7 odstotkov nacional nega dohodka ali približno tri tisoč milijonov novih dinarjev, kar že samo po sebi kaže ogromno ekonomsko in socialno težo bodočega zakona.
Odgovorno je treba presoditi bodočo razmejitev, nasprotovati pa temu. da bi pri tem skušali diskvalificirati ponujene materialne rešitve, ki so mnogokrat pomembnejše In moralno neprimerno težje kot pa je samo običajno razmejevanje med samoupravno in državno regulati-vo.
Resna slabost tega zakonskega osnutka je, da nismo bUi sposobni učinkovito zajeti minulo delo. Ta zakon že vedno po eni strani spoštuje veljavna zavarovalniško aktuarska načela in izkušnje, po drugi strani pa ohranja
močno zakoreninjeno mezdno miselnost, ki je značilna za pretežno večino naših delavcev. To je realno dejstvo, ki se lahko spreminja z realnim družbenim razvojem, z možnostmi in spoznanji.’ kot jih bo prinesel čas. Zato je v zakonu veliko starega, ne samo v slabem pomenu besede, prisoten pa je tudi poskus, da bi, našli nekatere kvalitetno nove rešitve.
Zdaj skušamo urejati položaj kmeta-kooperanta. Na to vprašanje opozarjam posebej, je rekel Hafner, zaradi obširne razprave o starostnem zavarovanju kmetov. Dani sta dve rešitvi. Pomembna novost tega zakona je, da je za nekaj časa vključen v obvezno zavarovanje tudi delavec, ki mu preneha delovno razmerje zaradi tehnoloških in ekonomskih razlogov, ko postane takorek.ič neke vrste delovni višek.
Neupravičene razlike
Dosedanji sistem je kljub vsem popravkom ohranjal izjemno velike razlike v višini pokojnin. Čeprav razmerje med najnižjo in najvišjo pokojnino ni pretirano, pa se neverjetno razlikujejo pokojnine istih poklicev. Take razlike ne odsevajo nagrajevanja po delu niti realno obračuna nega zavarovančevega delovnega prispevka. Zato so nujni pomembni socialno-ekonim-sk: popravki, ki bodo učinkoviti le ob uspešnejšem usmerjanju delitve dohodka in tržni zakonitosti. Drugače bomo ohranili prevelike socialne razlike. V osnutku zakona je zato predvideno dolo Čanje individualnega osebnega dohodka za desetletno povprečje. To ne znižuje samo pokojninske osnove, ampak vnaša večjo sigurnost, k:	jo zdai ogroža oogosto
nihanje pri individualnem osebnem dohodku in tudi dohodku posameznih delovnih organizacij ter področij.
Ta rešitev je posebno pomembna za proizvodne, torej fizične delavce, pri katerih ob koncu zavarovalne dobe upada produktivnost, s tem pa tudi njihov osebni dohodek Pri intelektualnih poklicih dohodek praviloma raste do konca aktivne dobe. Zato je ta rešitev zlasti pomembna za pravičnejšo ureditev po. kojnin pri fizičnih delavcih.
Nekaj moralnih vprašanj
Nadaljnje vprašanje je ali valorizirati osebni dohodek na predzadnje ali na zadnje leto pred upokojitvijo. Eno in drugo prinaša pokojninskim izdatkom znatne stroške Najbolj delikatni pa so računi individualnega osebnega dohodka, za kar so v osnutku predvidene tri možnosti. Pri tem gre za eno najtežjih moralnih vprašanj, kjer bomo morali jasno povedati, je dejal Hafner, kako poj mujemo sprejeta načela o zmanjševanju socialnih razlik.
Ostaja še problem določanja najvišje in najnižje pokojninske osnove oziroma po kojnine. Ni še jasno ali bomo obdržali najvišjo in najnižjo mejo, isto velja tudi za usklajevanje pokojnin, kar bo nedvomno povzročilo drugačno oblikovanje pokojninske os. nove.
Glede financiranja pa je bistvo predlaganih sprememb, da odslej poleg prispevka iz osebnega dohodka upoštevamo tudi prispevek od minulega dela, pri čemer, bi šteli vsa družbena sredstva, s katerimi gospodari delovna organizacija. Končnega predlo-
ga še ni, odločitev je odvisna od družbenega dogovora in konkretne obdelave, saj ima predlog nekatere slabosti, ki izvirajo iz neskladnega razmerja med strukturo sredstev delovnih organizacij ter nji-hovo akumulativnostjo.
Novi zakon bi morali sprejeti najkasneje do konca novembra, je dejal Hafner. Se to bo kasno, da bi pravice začeli uveljavljati že z januarjem 1973. leta. Zato ne bi smeli odlašati in tudi ne misliti, da bomo čez pol leta ali leto bistveno drugače ukrepali, čeprav se bodo kasneje nedvomno ponudile boljše rešitve.	A. M.
samoupravna organizacija po delovnih enotah temeljila na funkcionalno - teamskem za-snutku dela. Imeli smo štiri tipe delovnih mest: proizvodne, strokovne, vzdrževalne in storitvene. Vsak delavec je bil samoupravno organiziran in je imel polno možnost za organiziranje v združenem delu.
V	tem času smo zgradili novo tovarno izven središča Kranja, dosegli uspehe v izvozu na zahodna tržišča, izboljšali kadrovsko sestavo, osebni dohodki so rasli ob akumulaciji, ki je glede na samoupravni sporazum višja, kot je predvideno, razvili smo svojo .tehnologijo do zadovoljive tal svetovno priznane kakovosti in drugo.
Tri TOZD
V	smislu ustavnih dopolnil bo podjetje preurejeno v tri temeljne organizacije združenega dela, med katerimi bo ena obsegala proizvodnjo avtomobilske pnevmatike, druga proizvodnjo tehničnih izdelkov, tretja pa skupne strokovne službe. Vsaka organizacija bo samostojno uravnavala delovni proces ter ugotavljala in delila doseženi dohodek.
V	temeljnih organizacijah združenega dela in še bolj v predvidenih stotih delovnih skupinah se bodo delavci neposredno vključevali v pripravljanje in sprejemanje odločitev o delovnem procesu, delitvi rezultatov dela in perspektivah svoje enote in tudi podjetja.
Menimo, da bomo z učinkovitim spodbujanjem vseh delavcev v združenem delu ter sprejemanju odločitev najlaže izvršili načrt modernizacije, ki odpira »Savi« nove pro-
Konec klasike
Modema medicina ne prizna primata nobeni stroki — Kongres radiologov
Ljubljana bo v prihodnjih dneh zopet gostiteljica enega od nacionalnih strokovnih zdravniških kongresov. Zveza za radiologijo in nuklearno medicino SFRJ je pred štirimi leti poverila svoji sekciji pri slovenskem zdravniškem društvu organizacijo IX. kongresa.
Vsekakor to za slovenske radiološke strokovnjake ni predstavljalo samo izraza zaupanja. Bolj kot vse drugo je bil prevzem organizacije kongresa sprejet kot prilika in dolžnost, da se našim zdravstvenim forumom in delavcem kakor tudi najširši javnosti pokaže, kakšna je vloga radiologije v moderni medicini.
Mlada panoga
Radiologija, ki jo laik navadno pozna le pod imenom rentgenologija, je relativno mlada medicinska panoga. V svojih najenostavnejših oblikah je postala zdravniku kmalu zelo koristna in dostikrat odločilna pomoč pri diagnostiki. Vse bolj pa si je utirala pot rudi na področju zdravljenja. predvsem rakastih obolenj. Nesluten razvoj tehnike na področju elektronike, nuklearne fizike, biokemije in še mnogih drugih strok pa je radiologijo dvignil na eno od vodilnih in vsekakor najširše v vse mediemske panoge segajočih specialnosti. K sreči je v modemi medicini že prenehal spor o primatu glede važnosti posameznih strok.
Nerazvitost rentgenologije, ki je bila deloma posledica strahu pred škodljivostjo žar-čenja deloma pa žalostna posledica siromaštva, je pri nas relativno dolgo držala to stroko v podrejenem položaju, podobno nekakšnemu servisu ali fotografskemu ateljeju. Se danes je posledice tega čutiti pri manjšem delu zdravnikov, da o laični javnosti niti ne govorimo.
Nagel razvoj rentgenologije
Modema edukacija n:.ajaih generacij in splošen nagel razvoj medicine sta tudi pri nas rentgenologi ji dala pravo mesto, saj bi bilo brez tega že omenjeno skupinsko delo nemogoče. Tako je prišlo da naglega razvoja strokovnega dela, do večanja števila radiologov in v zadnjem času do vse večjega razumevanja, da brez sodobne aparature ne moremo nikamor naprej. 2al je rentgenska tehnika draga, vendar družba, ki ji je smoter izboljšanje živ-ljanskih in delovnih razmer in predvsem tudi skrb za človeka In njegovo zdravje, ne more mimo žrtev, ki so zato potrebne.
Prelio 220 strokovnjakov iz raznih področij radiologije bo omogočilo 320 aktivnim
udeležencem kongresa, da prikažejo svoje delo in v mnogih primerih tudi vrhunske znanstvene dosežke.
Teme kongresa
Osnovne teme kongresa obravnavajo predvsem tematiko vsakodnevnega dela, razvejanega na področja nazraznovr-stnejših medicinskih panog. Kjer med ttelom nastopajo težko rešljive situacije je potrebno, da strokovnjaki mimo že znanih in dognanih stvari izmenjajo misli in svoje izkušnje. Tako strokovni zdravniški sestanki in kongresi v nemali meri pravočasno dopolnjujejo edukacijo preko literature.
Premalo strokovnjakov
Problem kadrov, kj je v marsikateri medicinski stroki postal akuten, je v radiologiji izredno zaostren. Do skrajnosti prenapetega delovnega programa že danes ni več možno izpolnjevati brea večjih zastojev in nujnih posledic za kvaliteto in ekspe-ditivnost dela. Poseben problem je zdravstvena zaščita rentgenoloških delavcev, ki so prisiljeni delati prekomerno o omejitvi delovnega časa. Takšni delovni pogoji že sami po sebi delujejo destimulativno pri izbiri poklica.
Novosti, tehnike
Med delom kongresa, ki se bo odvijal paralelno v treh dvoranah, bo na Gospodar skem razstavišču zato odprta doslej največja mednarodna razstava v jugovzhodni Evro pi. Dejstvo je, da je rentge-nologija s tipi aparatov, kakršne smo poznali do nedavnega, zaključila svojo klasično dobo razvoja.
Samo aparatura s sodobno elektronsko ureditvijo in drugimi dodatnimi pripomočki je sposobna stroko razširiti in izpopolniti v vsakem oziru.
Razstava bo imela vsekakor velik vzgojni pomen za radiološke kadre. Predstavljala bo pa tudi edinstveno priložnost, da se zainteresirani zdravstveni delavci seznanijo z možnostmi modernizacije svojih zdrtVrstvenih ustanov. Toliko aparatur iz proizvodnega programa vseh domačih in svetovnih firm zlepa več ne bomo imeli priliko videti tn primerjati. Vsekakor se nam obeta v Ljubljani izredno važen kongres nenavadno pomembne in razvejane medicinske stroke, ki Je sedaj tudi pri nas v bujnem razvoju.
Dr. BOJAN TAVČAR
lja nove razsežnosti delavcev v samoupravljanju ter učinkovitost delovnega procesa tudi v naslednjem obdobju.
Delavski svet podjetja je po širokih javnih razpravah po vseh delovnih enotah in družbenopolitičnih organizacijah že v februarju letos sprejel okvirni načrt priprav za ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela in sprejel odločitve, ki so bile potrebne za Izvedbo reorganizacije. Tako se bo 1. julija začelo prehodno obdobje nove organizacije dela in samoupravljanja.
V	načrtu preureditve so izdelali makro in mikro organizacijske sheme za novo organizacijo, izhodišča za opredelitev družbeno gospodarskega položaja temeljnih organizacij združenega dela z razmejitvijo denarja in obveznosti in shemo samoupravne organizacije ter začasne akte o organiziranosti samoupravljanja do konca leta.
Novi organi upravljanja
V	predhodnem obdobju, ki bo trajalo do konca leta, bodo na osnovi teh rešitev sprejeli vse ustrezne akte (sporazum o združevanju, statute), dokončno bodo razčiščena ekonomska in poslovna razmerja ter izvoljeni novi organi uptivljanja. Menimo, da smo z dosedanjim delom prehodili že dokajšen kos poti k dokončnemu uveljavljanju ustavnih dopolnil.
Prav pred nami je začetek poslovanja po novi organizacijski shemi in te dni smo podpisali pogodbo o skupnem vlaganju v gradnjo nove avto mobilske pnevmatikame s to varno Semperit ter rtednaro dno denarno korporacijo IFC S tem podpisom nam je zagotovljena izvedba razširitve in modernizacije proizvodnje v predvidenem roku.
Delo, ki nais še čaka, sicer ni majhno, vendar so osnovni obrisi že začrtani in bodo v obdobju do konca leta v praksi preskušeni Nimamo utvar, da Je sedanja predstava nove organizacije najboljša in dokončna. Spremljali bomo uspehe, ki jih bo dajala nova samoupravna ureditev in na podlagi ocene teh uspehov dograjevali celoten sistem tako, da bo nov odnos — neposredno samoupravljanje — v čimvečji meri zaživel.	A. A.
Delovna skupnost
DELAVSKE
KNJIŽNICE
Ljubljana, Prešernova 30
razpis uj e
prosto delovno mesto:
bibliotekarja — vodje inzozemskega oddelka
POGOJI: visoka izobrazba, nemščina — angleščina ali nemščina — francoščina.
Prednost imajo bibliotekarji s prakso in strokov-nim izpitom. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.	6322
Etatizem v resolucijah in v praksi
Član izvršnega biroja predsedstva ZKJ Budislav S» škič je dejal: »O ideologijah in ravnanju protisamoup-ravno usmerjenih marsikdaj govorimo bolj v simbolih, na splošno, namesto da bi razčlenili njihovo bistvo pi vire, pri katerih se napajajo. Da smo proti etatizmu, poudarjamo tako rekoč v vsakem dokumentu in v vsakem javnem nastopu, v praksi pa imamo, lahko bi rekli, celo več in več državnega vmešavanja in eta. Cističnega posredovanja,« poroča Politika.
Spodžirajo osnovo
Ko so na zadnjem skupnem zasedanju vseh zborov skupščine mesta Skopje ocenjevali gospodarsko gibanje v zadnjih petih mesecih, so navedli, da je v zaključnih računih za lansko leto 21 skopskih delovnih organizacij poslovalo z izgubo, ki ie znašala 96,76 milijonov dinarjev. Največje izgube so imeli v podjetju »Gazela«, »Biserka«, »Proleter« in »Raduša«.
Ob tem pa ne bi bilo treba zamižati pred pozitivnimi težnjami in uspehi. Ni namreč majhno število podjetij, ki so delala solidno in imajo prihodnost. Med njimi moramo našteti Cementarno, Steklarno, Alkaloid, Avtokaroserijo »11, oktober«, skopski obrat Rade Končar, Kupnim in druge.
Podpredsednik skupščine Aleksander Manevski pa je dejal, da imamo ukrepov in izgub dovolj, priporočil pa na pretek. Moramo se samo lotiti vprašanj, kajti ni takih, ki bi jih ne bilo mogoče rešiti. Skopska skupščina je že lani sprejela sklep, da naj vse delovne organizacije v Skopju napravijo stabilizacijski načrt. Vendar je samo pet organizacij napravilo tak načrt.
Manevski je menil, da je nemogoče čez noč odstraniti navade, ki so nastajale leta. Vprašanje izgub se postavlja upravičeno, odgovor pa je treba iskati v slabem delu delovnih organizacij. Velik del izgub so podjetja sicer pokrila, skrbi pa nas nekaj drugega. Izgube pokrivajo z denarjem iz poslovnega sklada, s tem pa izpodžirajo osnovo delovnih organizacij, piše Nova Makedonija.
»Zadošča en sam naftovod"
V Novem Sadu so se pred dnevi sestali sindikalni funkcionarji INE in podjetja »Naftagas«, da bi ocenili, v koliki meri so uresničeni sklepi sestankov v Opatiji in Bosanskem Brodu, ki naj bi pripomogli k zbližanju in na koncu h graditvi enega samega naftovoda v Jugoslaviji. Na sestanku v Novem Sadu so razpravljal: brez sindikalnih predstavnikov konzorcija HENA, ki se zavzema za bosansko varianto naftovoda. Predstavniki podjetja HENA so tik pred sestankom v Novem Sadu sporočili, da jih na sestanek ne bo Tako so v Novem Sadu lahko le sindikalni predstavniki podjetja INA in »Naftagas« ugotovili, da delovna skupina, ki bi morala oceniti prednosti obeh variant naftovodov, naloge ni opravila. Na sestanku v Novem Sadu so terjali, da morajo člani delovne skupine zaradi tega disciplin sko odgovarjati v svojih delovnih organizacijah; o njihovi politični odgovornosti pa naj razpravljata ZK in sindikat. Na novosadskem sestanku so ugotovili, da bi v Jugoslaviji zadoščaj samo en naftovod in da je projekt INE za gradnjo naftovoda ustrezen. S tem pa ni rečeno, da bi se ne odločili za kak drug projekt, če bi prinesel ugodnejše in cenejše rešitve, piše Vjesnik.
Izvora socialnih razlik
Nastajanje socialnih razlik, ki so po svojem značaju nevarnost za naše družbene odnose, se predvsem nanaša na proizvodno tržno gospodarstvo, v katerem se oplaja zasebni kapital. Danes je položaj tak, da cela vrsta zasebnikov ne deluje na zakonski osnovi, najema več delavcev, kot je predpisano, in se na ta način kapitalizira. Mi smo za zasebno delo, ne pa za zasebni business. Tukaj tudi davčni organi niso dovolj učinkoviti. Ne moremo dovoliti, da se širi kapitalistično izkoriščevalski odnos.
Drugo področje, na katerem se pojavljajo socialne razlike, je družbeno delo. Dovolili smo ustanavljanje podjetij izven naših meja z denarjem, ki ga je ustvaril naš neposredni proizvajalec, čeprav se je to dogajalo pod okriljem določitev delavskih svetov, je to v našem sistemu nevzdržno številni kolektivi so zunaj meja ustanovili s svojim denarjem delovne organizacije, ki so delovale kot last kakega posameznika. V takih primerih se trga vez družbenega pretakanja kapitala in družbenega nadzora tega kapitala. Tedaj pa se več ne ve, kaj se dogaja z denarjem Podjetja prihajajo v izgubo, te izgube pa se potem pokrivajo v domovini v breme neposrednih proizvajalcev. V celi vrsti primerov so naše banke odobrile posojila takim podjetjem, ki so potem propadla. Razen tega se je v vrsti podjetij r.a nekaterih točkah koncentriralo družbeno delo. Venetu pa na osnovi privatiziranega upravljanja in na ta način tudi privatiziranega odtujevanja denarja, je dejal Josip Vrhovec političnemu aktivu Osijeka, piše Vjesnik.
NAGRAJUJE BREZ
ZBIRAJTE ŠTEVILKO 5

ŽREBANJA
konCuiejiPs^Stevilko^ i 2^RA.'lahko^>oi«te^
1. Edinstveno majico BAZOOKA JOE v vseh velikostih za 30 sličic
2. Za šolo in dom zanimiv pisalni set (nalivno pero, tehnični svinčnik, kemični svinčnik) za 25 sličic
3. Atraktivno BAZOOKA JOE žogo za 15 sličic
4. Sestavljivi model originalnega Rewell aviona za 14 sličic
5- ■ 10 letečih diskov s pištolo za 5 sličic
6.	Dve okrasni nalepki BAZOOKA JOE za 3 sličice
7.	BAZOOKA JOE florescenčna značka
5tS®šk?<?0^ne dič,ce pošljite na naslov: »BAZOOKA J0E“ Z^°>	Smartinska 154, 61000 Ljubljana. Naslov na-
p&te čitljivo, m točno s tiskanimi čikami, če pa ste kandidat za
|*S?	"P**« ■*» k«*«0 “med sledečih velikosti majice
zeute (a, in, iz, 14,16).
Bijedii na SEV
Predsednik Z1S Dtemol Bijedii se bo udeletil 26. red-nega sesedanja Sveta se vsa-jem no gospodarsko pomot (SEV), tu se danes točenja e Moskvi. SEV tokrat praznuje svojo dvajseto obletnico. Jugoslavija sodeluje o tistih organih SEV. katerih dejavnost jo zanima, po določilih sporazuma med SEV ih vlado SFRJ. ki je bil sklenjen jeseni leta 1964.
Zdaj se zasedanja SEV prtič udeležuje tako visok predstavnik Jugoslavije. To pa je tudi razumljivo, saj omenjeni sporazum določa, da se posameznih zasedanj SEV udeležuje nai predstavnik na isti ravni, kakršna velja za članice SEV. Tu torej ne gre za formalno novost in še manj za spremembo politike, tem več za normalen izraz želje po krepkejšem gospodarskem sodelovanju z vsem, državami pl mtergraciisktmt skupinami v Evropi ali drugod, ki izhaja iz zasnov neuvrščenosti
SEV. In ga sestali mio Bolgarija, CSSR. Madžarska. Mongolija. Nemška DR. Poljska. Romvnna in ZSSR. prehaja zdar skozi zanimivo razvojno obdobje Dobro leto po sprejemu »kompleksnega programa• za razvoj SEV.ki sega tja do obdobja 19S5-1990. se v njem krepijo nekatere več stranske aparature. Ki utegnejo biti zanimive tudi za haše gospodarstvo To velja predvsem za mednarodno banko za gospodarsko sodelovanje, prek katere članstvo SEV počasi prehaja od togih dvostranskih kltringov v medsebojni trgovini k prožnejšemu večstranskemu in v perspektivi tudi k različnim stoanjam konvertibilnega plačevanja za trgovino. Mednarodna inve sticijska banka SEV se je v zadnjem letu m pol lotila prvih strupnih naložb. Zanimivo je tudi delovanje mednarodnega centra za znanstvene in tehnične informacije. Te tri ustanove le dopolnjujejo precej obširno mrežo drugih skupnih inštitucij, ki pa delujejo predvsem za članstvo in veliko manj. če sjjloh. za zuna nje partnerje.
Kar zadeva blagovno menja vo je SEV pomemben partner našega gospodarstva. Lani je bilo nanj rezane 29.3 odstotka vse naše zunanje trgo-trme. a v značilnem razkoraku med izvozom m uvozom Fn izvozu je znašal delež SEV 36.4 odstotka, pri uro zu pa samo 23.6 odstotka Ta razmerja se v zadrt tih petih, sestth letih niso bistveno spre mtnjala. Klirtngi so zagotavljati. da sta btla izvoz m uvoz ves čas precej uravnovešena med seboj, hkrati pa te absolutni obseg trgovine naraščal precej naglo. Rast menjave in toga vezava na klmng pa sta razvoj pretokov med nami m SEV že pnredla na neko kvalitetno mejo. V rozgo vonh s posameznimi partnerji iz SEV. zlasti v zadnjem času s Sovjetsko zvezo m Poljsko, se je pokazalo, da bi bilo koristno pomakniti težišče odnosov k industrijski koope raciji, medsebojnim vlaganjem. intenzivni znanstveni m tehnološki menjavi ter dru gim višjim oblikam obojestransko koristnega sodelovanja
' To je tisto, s čimer se bodo v zvezi s svojimi notranjimi odnosi najbrž najjjozorne je ukvarjali na sedanjem za sedanju r Moskrt. To pa hkrati zadeva tudi interese zuna-njih partnerjev m med njimi našega gospodarstva
D. DOLINAR
Italijanski deficit skrčen
RIM. 2H jun (AP. DJi ■ Prvih pe* mesecev letošnjega leta je Italija v blagovni me njan s tujino dosegla boljše uspehe kot v ustreznem ob dob ju lanskega leta. Čeprav je runam e- reortnska bilanca še naprej negair-na. se je v obdobju od januarja do maja pnmanjkhai zmanjšal s 416 m. 1:jard lir na 158 milijard.
Visoko odličje
Zvezna skupščina proglasila cesarja Haileja Selasieja za častnega državljana — Predlog obrazložil M.Tepavac
Včeraj je zvezna skupščina SFRJ izdala na pergamentu pisan in z zlatim pečatom SFRJ zapečaten dokument. s katerim je njegovo cesarsko veličanstvo, cesar Etiopije Haile Selasie I. proglašen za častnega državljana SFRJ.
Etiopski cesar je te dm na prijateljskem obisku v Jugoslaviji. dvanajstem po vrsti, odkar so se začeli razvijati prijateljski in plodni stiki med državama. Razumevanje in simpatije med narodi Jugoslavije in Etiopije izhajajo še iz tistega časa. ko so se Etiopci borili za neodvisnost, temelj današnjega jugoslovan sko-etiopskega prijateljstva pa so skupna privrženost na 'elom politike neuvrščenosti, boju za mir in za enakoprav ne odnose med državami ter
izjemno prisrčnimi odnosi med šefoma obeh držav, kot je rekel državni sekretar Mirko Tepavac, ko je obrazložil predlog ZIS za podelitev častnega državljanstva cesarju Haileju Selasieju.
Sedanjemu srečanju med obema šefoma držav daje ton tudi dejstvo, da je do njega prišlo v letu, ko oba državnika proslavljata svoj 80. rojstni dan.
Jugoslovanska javnost dobro pozna politično in državniško
Epidemija
Kennedy zahteva od kongresa, naj smrt z orožjem označi »epidemija«
\VASHINGTON, 28. jim. (UPI). Senator Edvvard Ken-nedy. čigar dva brata sta bila ubita s strelnim orožjem, se je zavzel za to. da bi ameriški kongres razglasil smrt od strelnega orožja za »epidemijo«. Vzrok tega zla je po njegovem v tem, da je v ZDA zelo lahko priti do strelnega orožja.
Senator Kennedy je govoril o tem v pravnem ožjem odboru predstavniškega doma Rekel je. da je smrt tki strelnega orožja v ZDA razširjena kot mrzlica »Naši državni voditelji morajo smrt od strelnega orožja razglasiti za epi demijo. mi pa moramo storiti vse. da zajezimo število smrtnih primerov, povzročenih s tem orožjem na manj kot 20.000 na leto.« Odločno je podprl zakonski predlog, da bi prepovedali prodajo pištol. pušk in drugega orožja zasebnikom brez dovoljenja.
Predsednika Nikona Je ob-
tožil, da ni vpeljal ustreznega nadzorstva nad lastništvom strelnega orožja, češ edini ukrep, ki ga je sprejela Nikonova vlada je bil ta, da je neki zasebni firmi zaupala preizkušanie pištol, tako da bi bile zanesljive in se ne bi bilo bati. da bi elcsplodirale v rokah. »Res tolažilno Je za družino ubitega, ko zve. da napadalec ni bil v nevarnosti, ko je streljal z orožjem, ki je bilo preizkušeno in ga je ameriško finančno ministrstvo odobrilo kot varno orožje,« je izjavil Kennedy.
Spet stiki
Po petih letih je Švedska sklenila poslati svojega veleposlanika v Atene
OD NAŠEGA SKANDINAVSKEGA DOPISNIKA
STOCKHOLM. 28. jun. Zunanje ministrstvo v Stock holmu je nepričakovano potrdilo govorice grškega tiska. da bo Švedska imenovala novega veleposlanika v Atenah. To bo Dag Bergman, starejši orat znanega režiserja Ingmarja Bergmana
osebnost etiopskega cesarja. Na prestol je stopil 1930. Vstop Etiopije v Društvo narodov je tesno vezan na njegovo osebnost, prav tako tudi na njegov dekret o odpravi suženjstva, uvajanje prvih reform in sprejetje prve ustave.
Ko je fašistična Italija 1935 napadla Etiopijo, je cesar osebno poveljeval svoji vojski, naslednje leto pa je odšel v Ženevo, kjer je pred Društvom narodov branil interese svoje države. Po zasedbi Etiopije je odšel cesar najprej v Palestino, potem pa v London, kjer je začel pripravljati osvoboditev svoje države.
Odklonil je milijon funtov in dvor na Rodosu, kar mu Je ponudi] Mussolini, če se odpo ve prestolu. Ko se je začela druga svetovna vojna. Je odšel v Sudan, odkoder se je 1941 zmagovito vrnil v Adis Abebo, kjer je v znamenitem govoru obljubil svojemu narodu svobodo in demokratične svoboščine.
Cesarjevo ime je tesno povezano z ustanovitvijo Organizacije afriške skupnosti in s politiko neuvrščenosti, kakor tudi z vsemi prizadevanji za utrditev miru.
Podelitev častnega državljanstva je hkrati tudi odraz iskrenega prijateljstva med našima dvema državama ter odraz njunega medseboj nega sodelovanja ki se uspeš no odvija že dve desetletji, je rekel Mirko Tepavac. ki le končal svojo obrazložitev.
Dogovor ob zori
Francoski komunisti in socialisti so se včeraj sporazumeli o državni politiki, če bi prišli na državno krmilo
OD NAŠEGA PARIŠKEGA DOPISNIKA
PARIZ, 28. jun. V futurističnem centru CK KPF na trgu polkovnika Fabiena so včeraj zjutraj odprli šampanjec, ki je bil že dolgo na ledu. Delegaciji komunistov tn socialistov sta ob petih zjutraj končali maratonsko zadnjo sejo pogajanj o skupnem vladnem programu, pogajanj, ki so trajala s pripravami skoraj leto ani.
Oproščena
Na drugem dunajskem procesu oprostili 2 visoka esesovca iz Auschvvitza
DUNAJ, 28. jun. (Tanjug). »Naravnost nepojmljivo: na drugem dunajskem ,oswienoijskem’ procesu sta bila včeraj oproščena Franz Wunsch in Otto Graf, kljub temu, da so ju priče hudo in z dejstvi bremenile,« piše danes glasilo vladajoče avstrijske stranke »Arbeiter Zeitung« ob sinočnji razsodbi dunajskega porotnega sodišča-
Obravnava proti tema dvema esesovcema, odgovornima za hude zločine v bivšem nacističnem koncentracijskem ta borišču Oswiencin (Ausch witz), je trajala dva meseca Mnogi ljudje so pričali o zločinih, ki sta jih zgrešila.
V začetku tega leta je bilo v Avstriji pet sodnih procesov proti bivšim esesovskim funkcionarjem. Toda obto žence so praviloma oproščali krivde. Na predzadnjem pro cesu v Linzu so oprostili Jo
Pravzaprav je bilo prvo de janje v tem procesu kongres socialistične stranke v Epina
Da ai zmanjšalo domačo Krinko proti tej odločitvi, je švedsko zunanje ministrstvo nitrati objavilo, da bo Šved ska Kmalu imenovala tudi ve eposlamka na Kubi.
Novtca o imenovanju vele poslanika v Atenah je takoj povzročila močan protest združenja švedske demokrat ske mladine in organizacij gr Skih političnih beguncev na Švedskem	Podpredsednik
švedske KP je izjavil, da je’ predsednik Švedske vlade igral dvojno igro. ko je v ponedeljek ostro ibsodil ameriško vojno v Vietnamu m sklenil norma lizirati odnose z grško voja ško jun to
Potem, ko je vojaška junta prevzela oblast v Grčiji, je Švedska — hkrati z Dansko — decembra 1967 poklicala
domov svojega veleposlanika v Atenah. Diplomatski odnosi med Atenami in Stockhol mom so doslej bili zelo hlad ru ui švedsko veleposlaništvo v Grčiji ie vodil odpravnik poslov Dag Bergman. Novem bra 1970 )e Grčija uradno od poklicala svojega veleposia ruka v Stockholmu. Švedska si )e z nekaterimi drugimi dr žavami prizadevala da je bi la Grčija prisiljena izstopiti iz članstva v evropskem sve tu
Poteza švedske vlade oo zlasti koristila švedskim po siovnim krogom, ki so zadnja leta imeli zelo velike težave pn izvozu blaga v Grčijo. Ti krogi so se zato močno zav zemal*. naj švedska vlada v svojih odnosih z Grčijo »raz Ukuje politiko od trgovine«.
MITJA JERMOI
Okvir sodelovanja s SEV
Sodelovanje med SFRJ in SEV je pravno urejeno s »Sporazumom med vlado SFRJ m SEV o sodelovanju SFRJ pn delu organov SEV«. Sporazum je bil sklenjen leta 1964. Glavna določila sporazuma so naslednja:
SFRJ sodeluje v okvirih SEV ob vprašanjih, ki za. nimajo obe strani, na območjih zunanje trgovine, valutno-finančnih odnosov, črne in barvne metalurgije, gradnje strojev, kemične industrije ter usklajevanja znanstvenih in tehniških raziskav. Po da govoru med SFRJ m izvršnim komitejem SEV je mogoče določiti tudi druga področja, kjer lahko poteka sodelovanje ob vprašanjih, za katera sta zainteresirani obe strani. Vprašanja, za katera sta zainteresirani obe strani, določajo soglasno v ustreznih komisijah ali pa na zasedanjih sveta ali izvršnega komiteja SEV ter SFRJ. Razprava o teh vprašanjih pa se lahko za. čne na podlagi zahteve SFRJ o njenem zanimanju za sodelovanje pn razpra vah o vprašanjih, ki jih proučujejo v okvirih SEV pa tudi na predlog članic SEV c Člen 1>.
Predstavniki SFRJ so delujejo pn delu ustreznih stalnih komisij ali dmgih organov SEV ki razDravljajo o vprašanjih, za katera sta zainteresira ni obe strani. Ce gredo takšna vprašanja v raz pravo na zasedanje sveta ali izvršnega komiteja SEV, so predstavniki SFR Jugoslavije vabljeni tudi na ta zasedanja (Člen 2>.
Ob takšnih razpravah lahko predstavniki SFRJ
Marjan Sedmak: Fašizem danes - 2
Pred sakoji krepela
Neofašistični podvig se je začel pri grobu in se je dalj časa vrtel okoli grobov, potem pa si je izbral za svojo fasado gibanje »človeka s ceste«
RIM. junija — Medtem ko so dvovrstni suknjiči za italijanski neofašizem sorazmerno novejša pridobitev — z njimi se je spoprijateljil, ko so se voditelji stranke v lovu na denar začeli sukati tudi po salonih rimske boljše družbe — je krepelo spremljalo stranko ves čas od njenega nastanka sem Spopad med zagovorniki politike krepela na eni strani ter privrženci dvovrstnih suknjičev na drugi pa je tako rekoč stalno pričujoča dilema, ki buri duhove v stranki.
Javnosti se je italijanski neofašizem prvič predstavil ob ion 23. aprila 1946. ko so trije preživeli bojevniki zadnje Mussolinijeve vladavine — gre za republiko Salo. ki jo je Mussolini razglasil na željo tn zahtevo Hitlerja, potem ko se je monarhija vda la zaveznikom — vdrli na pokopališče Musocco v Milanu ter z njega odnesli posmrtne ostanke pokojnega duceja za seboj so pustili pokojnikov škorenj in razglas nekak.s ne demokratične fašistične stranke. O njej kasneje ni bilo slišati ničesar več in Ka ie. da je z »ugrabitvijo« trup la opravila svojo funkcijo Vodja podviga, tedaj 26 letni
Domenico Leccisi, je kasneje postal visok funkcionar MSI. milanski mestni svetovalec in končno tudi poslanec.
Začne se pri grobu
Podvig, ki se je začel pn grobu, se je okoli grobov vrtel Se precej časa Povrat ruki iz zaporov, nekdanji le gionarji m pripadniki črnih bngad, uradniki salčjske re publike in vsi ostali, ki niso imeli čistih računov z Itali jo, zraslo na temeljih odp> ra, so se najraje zbirali ob grobovih m na obletnice, ki so spominjale na velike po kojnike m na »nesmrtnega pokojnega« — Mussolinija
Mnogi od njih niso imeli na vesti samo političnih in vojnih zločinov, marveč kar najbolj navadne lumparije: škva-dristični oddelki, ki jih je eden od zadnjih voditeljev fa Sizma Alessandro Pavolini puščal na osvobojenih ozemljih. se sploh nikoli niso spopadali z zavezniškimi četami in z oddelki odporniškega gl banja, marveč so se ukvarjali raje z ropi in tatvinami; v samem Rimu pa je eden od teh oddelkov predstavljal (x>glavitno operativno orodje slovite roparske druščine, ki je bila v letu 1945 znana o-kJ imenom »banda grbavca iz tjuarticciola« ...
Zvarek zmedenih idej
Jasnega programa vse te različne skupine, ki jim je Slo predvsem za kožo, seve da niso imele. »Mimo kulta mrtvih«, je pred časom o njih napisal publicist Manlio Del Bosco, »mladi neofašisti niso imeli ne Jasnih idej ne akcijskega programa. Nekateri od njih so se — ne glede na .izdajo' 25. julija (1943 ko je italijanski kralj odstavil Mussolinija) še vedno razglašali za monarhiste, drugi za republikance tn dediče »salčjske epopeje« spet dru gi so pridigali oboroženo vstajo, vsi skupaj pa so hoteli ostati predvsem fašisti Združevala jih je mračna mržnja zoper zmagovalce grenka nostalgija po salčfski republiki in ostra želja po maščevanju«
To svojo nostalgijo so iz
dajejo predloge, sodeluje jo v razpravah in dajejo uradne izjave ter sporočila v zvezi s temi vprašanji enako kot predstavniki članic SEV. Priporočila tn sklepe, pri katerih nastanku je predvideno sodelovanje SFRJ, sprejemajo organi SEV soglasno s sodelujočimi predstavniki SFRJ. To seveda ne velja za priporočila in sklepe, ki veljajo samo za članice SEV.
Priporočila veljajo za vprašanja gospodarskega in znanstveno-tehničnega sodelovanja, sklepi pa za organizacijsko in procedu ralna vprašanja.
Priporočila, ki so sprejeta ob soglasju predstavnika SFRJ, se pošiljajo hkrati v pregled SFRJ ln članicam SEV. Sprejeta priporočila je mogoče uresničiti po sklepu vlad ali drugih pristojnih organov teh držav v skladu z njihovo nacionalno zakonodajo. (Člen 3).
S sporazumom je SFRJ sprejela obveznost, da bo proučila priporočila or ganov SEV ki so bila sprejeta ob soglasju pred stavnika SEV; da bo za gotovila uresničevanje pn poročil iz organov SEV. ki jih je sprejela, m o uresničevanju poročala SEV (Člen 4).
SFRJ se lahko ob sogla sju zainteresiranih članic SEV pridniži tudi pnpo ročilom m sklepom orga nov SEV. ki so bili spre jeti pred sklenitvijo spo razuma. (Člen 5).
Raven predstavnikov SFRJ. ki sodelujejo na za sedanjih organov SEV, bo praviloma takšna, kakršna velja v podobnih primerih za same članice SEV (Člen 7).
ražali prek nekaj ducatov ilegalno tiskanih publikacij ter prek nekaj tednikov, ki so bili tiskam povsem legalno m ki so fašiste pozivali — tedaj še precej prikrito — naj se začno združevati. Eden od takšnih je bil »Rivolta ideale« (Duhovna upor), ki ga je vodil nekdanji gledališki kritik dnevnika »II Piccolo«, prav tako človek salo j ske republike Okoli tega tednika se je oblikovala nova organizacija pod nazivom »Fronte deli’ Italiano«, ki je postala eden od poglavitnih sestavnih delov kasnejše MSI.
Toda boj za prostor pod soncem je bil še težaven. V Italiji so še vedno vladali izredni zakoni, nadaljevala so se sojenja pred izrednimi po rotnimi sodišči, država, na stala iz odpora, si je še ved no prizadevala kaznovati fašizem — čeprav s čedalje manj navdušenja. Sožitje med partnerji v odporu zoper fašizem je ugašalo in časi so bili vse bolj naklonjeni obnavljanju fašizma. Medtem ko se je na mednarodni sceni jela razraščati hladna vojna ln se je uveljavila ostra delitev na »Vzhod« in »Zahod«, so v Italiji sama socialna nasprotja in boj za oblast sejala vse več sporov med krščan sko demokracijo na eni stra ni ter komunisti kot poglavitno levo silo dežele na drugi
Jasno je, da so spričo močne komunistične partije
yu ob Seim junija lam, ko se je Frangois Metterrand, nek danji šef nekomunistične levice prebil na čelo rekonstru irane socialistične stranke Matterrand, ki se je od vsega začetka zavzel za enotnost le vice in sodelovanje s komu nisti, dolgo ni užival zaupanja v vrhu KPF, kjer najbrž še danes žalujejo za prejšnjim šefom PSF Alainom Savary jem.
Toda ko se je Matterrana letos Spomladi na kongresu socialistov in ob evropskem referendumu uveljavi) kot nesporni šef stranke, so se' komunista resno lotili pogajanj. Na osnovi vladnih programov obeh strank je tako nastal skupni dokument, katerega podrobnosti še ne poznamo, poznamo pa njegove grobe obrise.
Ce bi komunisti in socialisti prevzeli oblast, bi Franclja ostala država z večstrankarskim meščanskim parlamentarnim sistemom, ostala bi tudi članica EGS, bi pa navezovala tesnejše vezi tudi zunaj skupnosti; odpovedala bi se nadaljnjemu razvoju jedrske »udarne sile«, v nje nem gospodarstvu pa bi pre vzela država močnejšo vlogo Nekatere ključne gospodar ske veje in nekatera največ ja podjetja bi nacionalizirali takoj po prihodu leve koali cije na oblast.
Prav o tem je bilo največ govora na sinočnji seji Spi sek podjetij, ki naj bi jih nacionalizirali po mnenju ko munistov, je bil namreč pre cej daljši kot tisti, ki so ga pripravili socialisti
Nekatera važna vprašanja so ostala še nerazčiščena, ta ko vprašanje upravljanja v gospodarstvu, kjer ločijo socialiste in komuniste velike ra zlike. Toda stranki imata vse kakor zdaj v rokah doku ment. ki je precej pomemb nejši kot navaden volilni spo razum in to je bistveno za njun prvi cilj — uspeh na volitvah.
Sporazum, ki so ga skleni li nocoj, ni le odraz soraz merne moči francoske levi ce, ampak tudi posledica ja sne polarizacije v francoskem
fašisti nenadoma postali dragocen element za ravnovesje na politični sceni kot nasprotna utež komunistom, za zadrževanje prodora Levice. Prva prikrita oblika njihovega nastopa v politiki je bil »L’uomo qualunque« (človek s ceste), organizacija, ki je z mnogimi demagoškimi gesli fašizem in protifašizem spravila v isto vrečo in s tem seveda posredno »spregledala« fašizmu vse njegove grehe.
Povratnikom iz salčjske republike je bilo to kajpada na vso moč všeč ln so se kar trudoma vključevali v sva-lunkvistično gibanje, dokler Guglielmo Giannini, ustanovitelj gibanja, ni opazil, da se preko gibanja na sceno vnovič vrača organizirani fašl zem. Leta 1947 je svoje fa šistične partnerje izgnal iz vodstva gibanja, ker so očitno skušali prevzeti vodstvene položaje, toda bilo je že pre pozno: medtem ko je kvalun-vistično gibanje počasi izdihnilo, se je na sceni pojavilo italijansko socialno gibanje — MSI.
■»Človek s ceste«
»Po volitvah drugega junija (1946),« 'piše že omenjeni Manlio Del Bosco, »so se razmere dedičev Salčja močno izboljšale. Togliattijeva amnestija jih Je razrešila številnih zločinov, tudi zverin skih, ki so jih bili zagrešili v času salčjske republiko, razsodbe državnega sveta so
političnem življenju. Na eni stram so se okrog golistič ne URD zbrati liberalni neod visni republikanci in del cen tristov, na drugi strani pa so se komunistom pridružili so cialisti; ta zveza pa utegne pritegniti še združeno soc-alistično stranko Michela Ro carda (PSU) in levo krilo ra dikalne stranke, ki je te dni zapustilo Servana-Schreiberja V sredini tako ostane šibak blok tako imenovanih refor matorjev, v katerem so Schreiberjevi desni radikali in Lecanuetovi centristi.
ANDREJ NOVAK
»Bombe so brez haska"
New York Times za konec bombardiranja in za začetek pariških pogajanj
NEW YORK, 28. jun. (AP) — New York Times se je danes v uvodniku ponovno zavzel za ustavitev bombar diranja Severnega Vietnama in za nadaljevanje pariških pogajanj o miru v Vietna mu: »Združene države Arne rike so pred časom štirikrat bombardirale neko severno vietnamsko jeklarno in s tem niso ničesar dosegle. Kljub temu pa so jo prejšnji teden ponovno bombardirale. Proizvodnjo so sicer ustavili. ni pa verjeti, da bo to izraziteje zavrlo učinkovitost sevemovietnamskih vojaških akcij«.
hanna Gogla, obtoženega zaradi umorov v Mauthausnu. Na avstrijsko pravosodje je padla senca. Podpredsednik avstrijske vlade Hauser je na slovesnosti ob obletnici osvoboditve taborišča Mauthausen, komaj nekaj dni potem, ko so Gogla izpustili, izjavil, dr se v Avstriji iii v tujini »utemeljeno sprašujejo, ali so v teh primerih odločali po pravici in pravičnosti, ali pa je bil odločilen vpliv neofašističnih sil«.
„Dobri izgledi za mir“
Sporočilo sveta pakta za Jugovzhodno Azijo po zasedanju v Canberri
CANBERRA, 28. jun. (Reuter) — Po dvodnevnem zasedanju v Canberri je svet pakta za jugovzhodno Azijo (SEATO) objavil sporočilo, v katerem je rečeno, da so možnosti za trajen mir v jugovzhodni Aziji danes tako dobre kot že dolgo let ne. Svet pakta je s takšnim položajem zadovoljen, vendar opozarja, da je treba sporazume o kolektivni varnosti v tem delu sveta še utrditi, ker to prispeva k »izboljšanju ozračja«. Svet pakta SEATO sodi, da temu območju čedalje bolj grozijo »prikrite oblike komunističnega vmešavanja in intervencij«.
V novo ob
Na dunajskem kongresu socialistične internacionale zahtevali konec vojne v Vietnamu — Govor Pietra Nennija
OD DOPISNIKA RTV LJUBLJANA
DUNAJ, 28. jun. Na kongresu socialistične internacionale so dopoldne končali splošno razpravo o mednarodnem položaju v svetu. Današnja razprava je mnogo bolj kot včerajšnja potekla v znamenju ostrih zahtev, da je treba končati vojno in ubijanje nedolžnih prebivalcev v Vietnamu.
Drugo temo kongresa — — socialistična politika za Evropo — je začel Pietro Nenni Njegov govor je vz budil veliko zanimanje, ne na zadnje tudi zaradi tega, kei velja med vsemi vodilnimi evropskimi socialisti za aaj večjega humams*:, Nenni se je v svojem govoru zavzei predvsem za enotno Evropo ki naj bi mnogo prispevala tudi k temu, da bi delitev sveta na dva vojaška bloka počasi izgubila svoj sedanji pomen Po njegovem mnenju se je novo obdobje v odno sih med svetovnimi silami m njihovem odnosu do drugih narodov že začelo. Nenni pa je med drugim tudi pouda ril, da bi morali socialisti čimprej prenesti razpravo o perečih svetovnih problemih iz konferenčnih dvoran med ljudstvo, delavce in mladino
vračale na položaje funkcionarje, ki so jih bili pred tem izgnali iz državne uprave. Stari in novi veljaki fašizma so se vse pogosteje pojavljali v Javnosti, navezovali prekinjene odnose, se spominjali starih dm, razpravljali o tem, kako se vključiti v javno življenje ...«
Eno od najbolj znanih zbi rališč je bila rimska knjiga vodska pisarna Artura Miche linija, dovolj bogatega, da se je počutil varnega, dovolj zn pletenega v fašizem —'bil je namestnik vodje rimske federacije fašistične stranke — da se je lahko hvalil z aureoio Mussolinijevega zvestega sodelavca, ln dovolj podjetnega, da se je s črnimi srajcami odpravil v Španijo na pomoč Francu in se nekaj let kasneje udeležil tudi pohoda črnih srajc v Rusijo. Njegovo pisarno so obiskovali stari fašisti kot Ezio Maria Gray, pa tudi mladi kot na primer Pino Romualdi, zvest Mussolinijev sodelavec iz časov sa-lčjske republike, po vojni obsojen na smrt in nato po treh letih ječe oproščen. Ro mualdi je dandanes vodja »trde« frakcije v neofašistični stranki, zagovornik ideje, da si je treba politični prostor izboriti s krepeli, ter kot takšen seveda Almirantejev poglavitni konkurent v boju za položaj vrhovnega poglavarja italijanskega neofašiz-ma.
(Prihodnjič naprej)
ter da bi se morala sociali stična internacionala mnogo bolj povezati z bojem proti militaristični m fašistični lik taturi Predvsem pa je Nenn: poudaril, da varnost dolo čene regije ali celo kontinen ta ni samo vojaška ah diplo matska, ampak prav tako človeška m kulturna zadeva tesno povezana z individuai no svobodo človeka in nacio nalno neodvisnostjo.
V tem smislu. )e dejal Nen ni smo dobili potrdilo te te ze tudi od jugoslovanskega predsednika Tita. ki je pred kratkim med zdravico v Kremlju dejal, da nov veter.
ki ga je čutiti v svetu, vse bolj usmerja mednarodne odnose proti večji demokratizaciji m večjemu spoštovanju načel enakopravnosti in da danes v svetu ne bi smeli ta lenrati groženj, ki bi bile usmerjene proti samostojnosti, pa naj bi prihajale pod kakršnokoli pretvezo.
Te besede, je poudaril Nenni, lahko sprejmemo tudi mi, saj gre vendar za to, da ustvarimo pogoje za dialog med narodi brez razlike.
Danes je na kongresu govoril tudi vodja britanske laburistične stranke Harold Wilson. ZVONE ZORKO
j<i!:iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimtiiiii!miiHmiiiii:!iii!iiiiiimiii!iiiiimuiiniiiiiiin!i!:iiiitiiiii!niiii<iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiinninniiiiiiiiuiiiiniiiiHininiiiinn
Stanovanjsko podjetje
DOM
LJUBLJANA, Kersnikova 6
t
razpisuje
I. JAVNO LICITACIJO
za najem poslovnega prostora v Ljubljani, Vegova 2 (Trg revolucije 12).
Poslovni prostor je namenjen za turistično agencijo in meri 143,01) kv. metrov.
Licitacija bo dne 13. 7. 1972, ob 10. uri v prostorih, ki so navedeni v tej objavi Interesentom pred lagamo, da se o podrobnostih razpisa informirajo pri komercialni službi SP Dom. Ljubljana, telefon (061) 312-544, celoten razpis pa je bil objavljen v Ljubljanskem dnevniku dne 21. 6. 1972..	6302
SITUACIJA TURISTIČNE AGENCIJE	1
VEGOVA 2,LJUBLJANA
CELJE žel- P05'***
5®
Novice
MARIBOR:	gostovanje ljubljanskih glasbenikov —
Slovenski godalni kvartet v sestavi Slavko Zimšek, Karel Žužek, Franc Avsenak, Edi Majaron ter klarinetist Alojz Zupan je gostoval v ponedeljek 26. t. m. v viteški dvorani mariborskega gradu. Občinstvo je umetnike zelo toplo sprejelo, tako da so morali ob koncu programa še doda-jati.
LENART: slikarska kolonija — Zveza kulturno prosvetnih organizacij v Lenartu bo organizirala v Cerkvenjaku v Slovenskih goricah slikarsko kolonijo učencev osnovnih šol. na kateri bo sodelovalo 14 učencev iz Lendave. Izole in vseh šol lenarške občine. Slikarsko kolonijo bodo odprli v nedeljo, 2. julija ob 16. uri ▼ Cerkvenjaku. Kolonijo bodo končali s kulturnim programom in razstavo del udeležencev v četrtek. 6. julija. V dneh od 3. do 5. julija bodo učenci slikali. Udeležili se bodo tudi izleta na Kapelo in v Radence.
NOVI SAD: dejavnih 338 domov kulture — V vojvodinskih vaseh in naseljih je 338 domov kulture s 1000 prostori. v katerih so knjižnice in čitalnice, kinodvorane, delavske univerze, kulrumopropagandni centri, gledališke, likovne, folklorne in druge sekcije. V teh domovih je bilo letos 600 koncertov. 300 razstav. nad 500 književnih veče-zov. 1000 predavanj itd. Značilna je organizacija dejavnosti v jezikih narodnosti.
BEOGRAD: nagrajena učenca iz Slovenije — Letos so v uredništvu Politike že sedmič razpisali tekmovanje ra najboljše spise v materinem jeziku, imenovano Politika za otroke. Nagrajena sta bila tudi dva učenca iz Slovenije: to sta Alenka Kos. učenka 8. razreda osnovne šole Boris Kič.rič iz Ljubljane iz mentorico Alino Kosorjevo>, bi Vito Fister, učenec 8. razreda osnovne šole Katja Ru-pena v Novem mestu (z mentorico Mileno Ivanetiče«)'. >*a letošnjem tekmovanju je sodelovalo 37 osnovnih šol iz Sl-venije. Šolske naloge je ocenjevala posebna komisija, v kateri so bili profesorji beograjske univerze, srednjih in osnovnih šol in zastopnik Politike. Nagrade bodo podelili takoj, v začetku oktobra pa bo za nagrajence sprejem v Politiki, kjer bodo izročili tud: diplome.
LESKOVAC: srečanje ljudskih ustvarjalcev — V Le. skovcu se je končalo prvo srečanje izvirnih ljudskih ustvarjalcev iz Srbije. Z izvirnimi ljudskimi plesi in pesmimi se je predstavilo skoraj tisoč izvajalcev, za najboljšo pa je žirija, v kateri so bili znani jugoslovanski etnologi in folkloristi, izbrala skupino iz vasi Koretište pri Gnjilanu.
TRSTENIK: dnevi pesnic — V tem kraju se je končala tradicionalna kulturna manifestacija z naslovom »Dnevi pesnic in vezilj«. Med pesnicami iz vseh republik je bila tudi Ela Peroci iz Slovenije.
BONN: uspeh sarajevske opere — Sarajevska Opera je z uspehom končala gostovanje na tradicionalnem delav sketn festivalu v Recklinghausu. na katerem je bila nastopila z Gotovčevim »Erorn z onega sveta«. Sarajevčane so toplo pozdravili tako naši zdomci kot domača publika, prav tako pa tudi glasbeni kritiki.
SOFIJA: makedonski film — V nekaj sofijskih dvoranah prikazujejo jugoslovanski igrani film »Makedonska krvava svatba«, ki ga je po istoimenskem romanu V. Cer-nodrinskega in v režiji T Popova posnel Vardar film iz
Skopja.
PHILADELPIA: 80 let Pearl Burk — Znana pisateljica Pearl Buck je 27. junija praznovala osemdesetletnico. Doslej je objavila 84 del. Bila je pobudnica za ustanovitev velike dobrodelne organizaciie. ki nosi njeno ime Leta 1931 je ameriška pisateljica dobila Pulitzerjevo na grado za književnost. 1938 pa Nobelovo nagrado. Njeni naivečji književni uspehi so nerazdružno povezani z nje-nim bivanjem v Kifaiski. Ko so jo ob v5 sokom jubileju vprašali, če namerava še kaj pisati, je odgovorila: »Zmeraj sem polna načrtov.« Zdaj tiskajo njene pravljice »Ne-iega davnega božiča«.
Pogled na platno
CHARLEYIN STRIC: prosto po Cbarierevl tetki — Ko so se komedije preoblek o Charlejrevi tetki naveličali tudi že na najbolj zakotnih diletantskih odrih, se je nanjo spomnil dandanašnji zahodnonemški tilnj. Malo ji je posodobil vsebino in spremenil nekaj zamenjav ter drugih smešnih situacij, ostal pa je na isti akrotnni ravni površinskega humorja. Char!ey je sedaj čedno m čednostno dekle, ki še sluti ne. s kakšnim poklicem se ukvarja nje. na prijateljica, čeprav živi v njenem .»umovanju. Iznajdljiva prijateljica z modernizirano staro obrtjo si je za nezaželene stranke izmislila strička starega morskega Velka ki s pomočjo hišnika vedno ob pravem času napove obisk. Striček, čeprav ni striček, je žal. resničen in, dvakrat žal. ima hudo ljubosumno Ksantrpo za ženo In tako naprej. Zmešnjave je v filmu več kot prave humorne žilice. V na šem programu je dokončno napovedal sezono »kislih kumaric«. Film režiserja VVemerja Jacobsa. posnet v 1970. letu. v katerem je nastala kopica boljših in precej zelo dobrih filmov, so odkupili Zagrebški kinematografi.
STANKA GODNIČ
Bogatejše delo
Pobude delavskih univerz in drugih za širjenje kulture in znanja delavcev
V ponedeljek se je v Škof-ji Loki začel in včeraj končal seminar o organizacij: kulturnega dela v delovnih organizacijah in občinah. Govor je bi] o potrebah in programira nju kulturnega življenja v de-lovnih organizacijah, o delu organizatorjev m animatorjev kulturnega živi jen ja ter o dolgoročni kulturni akciji. Predstavili so tudi bogate izkušnje in načrte zagrebške delavske univerze »Moše Pi-jede«.
Seminar, ki je bi! namenjen organizatorjem kulturne dejavnosti v delovnih organizacijah ter v zvezi kulturnopros-veiruh organizacij <ZKPO>. so skupaj pripravili zveza delav-sitih univerz. sindikati in ZKFO. Želja je. da bi pri razvijanju prepotrebne tovrstne dejavno«! čimbolj sinhrono izkoriščal: sile. ki so tud: v najtesnejši povezavi še cnoraj preskromne.
Predsednik zveze delavskih univerz Marjan Lah je povedal. da Je to 'le eden od posvetov. ki jih je ob koncu se. zone skupaj z drugimi inštitucijami ter organizacijami pripravila ta zveza. V ponedeljek je bil prav tako v prostorih škofjeloškega hotela Transtu risu enodnevni seminar za učitelje In organizatorje pou ka tujih jezikov, jutri pa se bo začel tridnevni seminar o osnovni šoli za odrasle. Prihodnji teden bodo trije eno dnevu seminarji za strokovno. družbeno in splošno izobraževanje pri delavskih univerzah. od 6. do 8. julija pa ae bodo v Škofji Loki zbrati vodje delavskih univerz iz vse Slovenije: na tem posvetu naj bi v bistvu povezah tisto, kar
so nakazal: predhodn-. seminarji- Od 10. do 12. julija bo nato še prvi seminar za andragoško usposabljanje vseh. ki se ukvarjajo z izobraževanjem odraslih, namenjen bo torej učiteljem, organizatorjem in vodjem delavskih univerz.
Tako kot je aktualen seminar. katerega namen je širiti kulturno dejavnost tn razvijati kulturno vzgojo med čim širšim k-ogom ljudi, so aktualna tudi vprašanja, ki jih obravnavajo drugi seminarji. Marjan Lah je povedal, da delavske univerze pripravljajo program za verifikacijo pouka angleščine in nemščine. kar pomeni, da bi potem pooblaščene delavske univerze lahko izdajale spričevala z javno veljavnostjo o znanju teh dveh tujih jezikov. Do jeseni naj bi pripravili predlog podrobnega programa tn ga predložili republiškemu sekretariatu za prosveto s prošnjo, da ga verificira.
Seminar o osnovni šoli za odrasle bo obravnava] zanimiv predlog, po katerem bi šolanje bolj prilagodili odraslim in opustili dosedanji sistem razredov. Pri pripravi predloga kot tudi samega seminarja najtesneje sodeluje zavod za šolstvo SRS.
Že omenjeni razgovor vodij delavskih univerz, ki so združene v zveei delavskih univerz Slovenije, bo govoril o perspektivah delavskih univerz, o njihovi sodobni fiziognomiji. o medobčinskem sodelova nju, o samoupravnem dogo-v ar jan ju in drugih aktualnih vidikih, ki izhajajo iz ustavnih sprememb tn zakona o delavskih univerzah. J. S.
Le sestanek
Zaradi nesklepčnosti bila seja skupščine KSS samo (delovni) pogovor
Redna seja začasne skupščine kulturne skupnosti Slovenije je tokrat potekala kot sestanek, na katerem ni bilo mogoče sprejeti odločitev ali sklepov, kajti skupščina ni bila sklepčna.
Ta okoliščina je na marsikoga vplivala bržkone moreče. vendar so se v razpravi nekateri vseeno dotikali nemara osrednjih vprašanj, ki so aktualne v republiški kulturni skupnosti oziroma v slovenski kulturi. Ob poskusu analize, ki je nameravala pokazati na vzroke neustrezne učinkovitosti republiške skupnosti. je bilo seveda več mnenj, od t‘st:h. ki so govorila. da bi bilo potrebno okrepiti strokovno službo pri KSS, do tistih, da se v posamezne strokovne odbore vt!hotaplja porabniška mentaliteta, pri čemer pa je bilo vsekakor rečeno. da so se določene stvari v kulturi v času življenja kulturnih skupnosti kljub vse.
Kljub vojni velika skrb za otroško knjigo
V Demokratični republiki Vietnam posvečajo kljub pravim vojnim razmeram veliko skrb razvoju otroške literature. Posebno založniško podjetje, ki je bilo ustanovljeno pred 15 leti. je doslej izdalo 970 knjig in 20 drugih publikacij v skupni nakladi več kot 20 milijonov izvodov. Založba se imenuje Kirn dong. Njena tiskarna navkljub vztrajnemu bombardiranju stalno izboljšuje kvaliteto tiska, založba sama pa je za nekatere svoje izdaje že prejela nekaj mednarodnih priznanj.
Knjige pišejo zvečine domači avtorji, vendar pa se založba trudi izdajati tudi vsetovno otroško literaturo. Nekaj naslovov, ki jih je opaziti na knjižnih policah prav v zadnjem času: Robinzon. Koča strica Toma. Brez doma idr.
Po Tassu
mu izboljšale, in da J* čas enega leta, v katerem delujejo kulturne skupnosti, prekratek za negativne oceno. Tako so posamezniki skušali nakazati osrednje načelne probleme, ki nemara ovirajo delo KSS. namreč kakšna naj bo vloga temeljnih kulturnih skupnosti v razmerju do republiške. zlasti kadar gre aa. vprašanje, kako je treba imeti pred očmi skupni interes slovenske kulturne politike, ne pa' le tistega, ki je omejen bodisi le na določeno vejo dejavnosti oziroma kraj, v katerem živi.
Seveda tudi glede vsega tega ni bilo moči ničesar skleniti: izmed konkretnih predlogov, ki bi jih morale skupščine obravnavati, pa so se zavzeli med drugim tudi za to. da naj bi se mandat se-danie začasne skupščine podaljšal za približno eno leto, med akcije republiškega pomena naj bi poskusili vključiti tudi ljubljanski baletni in operni bienale (izdatke za gostujoče ansamble bi po tem novem. oblMculočem se medrepubliškem dokumentu plačevale pretežno reoublike, iz katerih ansambli prihajalo — doslei je bilo ravno narobe), in šele v letošniem novembru naj bi KSS obiavila rnz-p*s za sofinanciran*e kulturnih akril za leto 1973 — to-rei me«ec dni pozneje, kot so nredridevali.
Skratka, sestanek se Je trudil minit; delovno, čeprav ga ie blokirala nemoč nri skle-naniu. Nekatere pereče zadeve. k’ bi jih bilo treba čim-nr»i re*’ti. bodo tako morale čakati na besedo prihodnje seje sktmščine. ki bo šele v seotembru. nri čemer gre z’a. «dl onomnit.i na snreiem nra-vilmk-i o sofinanciranih filmske nrpi-nrodnie. Domenili na «o se. da bo strokovna služba nri kidtumi skunnosH S'o-ven* <e proveril« ak+ivnoet de
10 trotov. V* «R flR
e.tnm***ne. o** tem n* bo t«»kšpn
rl* b*	bilo	r>o-
enpH. 1rqi	(yl rOT>,^,?-
51ro IrnlHimfi cVijnDOctj ^ilpio* nrRi obi;Vov»r»ipr>'»
voHno	r*«i hi v
n ioni vP*;s if	\r^P
•vvl^Mce imeli jia ^o,5o.
Križanke 72
Drevi ob 20.30 bo zagrebški balet pokazal svojo verzijo znanega baleta Romeo in Julija Prokofjeva v koreografiji I. Sertiča. Na sliki Vesna Butorac in Štefan Furijan ▼ naslovnih vlogah.
Odlični so
»Spartak« v izvedbi baleta SNG Ljubljana, je lepo uvp-del prireditve petega baletnega bienala v Ljubljani
Peti baletni bienale se je začel s »Spartakom« v izvedbi baleta SNG Ljubljani. Aram Hačaturjan, komponist tega velikega baleta, si ga je zamislil - kot monumentalno pripovedovanje o močnem plazu antičnega upora sužnjev v zaščito svobode človekove osebnosti. To njegovo zamisel je koreograf in režiser baleta dr. Henrik Neubauer uspešno izvedel in napravil največ, kar je možnega s tako majhnim ansamblom, kot je ljubljanski. Kostumi in scena so zamisel Vladimirja Žedrinskega, umetnika svetovnega slovesa. Orkestru .ie
• tuvacgd biuvcsa. l/i aku j
J. H. j dirigiral Lovrenc Arnič.
Florentinski zapiski
aj je podaljšan
Pomen festivala Maggio Fiorentino, ki ima 30-letno tradicijo in kaže vsako leto svojo novo tematično podobo
Sele, ko mi je šef tiskovnega urada festivala dr. Scotti dal v roke 500 strani obsegajočo in več kilogramov težko bogato opremljeno knjigo z zgodovino dosedanjih 30 festivalov »Maggio Fiorentino«, šem se dobro zavedel, kako pomembno in težavno je bilo sodelovanje Slovenske filharmonije na letošnjih 35. festivalskih prireditvah v Firencah.
Ko sem umetniškega direktorja festivala Romana Vlada, ki je menil, da to letošnje sodelovanje iz Ljubljane zelo ceni, vprašal, če kljub temu ne sodi, da je danes v svetu festivalov že preveč, je odvrnil, da' v načelu to gotovo drži. da pa so toliko bolj upravičeni tisti festivali, ki imajo svojo tradicijo in hkrati vselej novo tematično podobo, kot je prav Maggio Fiorentino. Festival mora po njegovem pri. pravljati tudi nove stvaritve za druge. Zanj je bil prelomnica festival leta 1964, ki si je zastavil za temo obdobje okrog prve svetovne vojne z revolucionarnimi ekspresionističnimi težnjami. Festival leta 1971 je tudi z razgovori za okroglo mizo osvetlil odnose med zahodno civilizacijo in izvenevropskimi civilizacijami. »Letošnji Maggio Mu-sicale pa se je osredotočil na dramatične izkušnje, ki jih je prestajalo človeštvo v svojem tragičnem vrhuncu druge svetovne vojne, se pravi v odporniškem gibanju in boju za svobodo«.
Pojasnilo
V ljubljanski Mestni galeriji so v ponedeljek odprli razstavo izbranih del rednih in podiplomskih študentov akademije za likovno umetnost. Odprta bo do vključno 2. julija. S tem popravljamo včerajšnji podatek, češ da je zanimiva razstava v prostorih akademije.
jana
SODOBNI ŽENSKI TEDNIK
Jasno, da so to temo tolmačili zelo široko: od baročnega Bachovega »Pasijona« ali Brittnovega »Vojnega Requi-ema«, ki ga je izvajala Slovenska filharmonija, do Dal-lapiccolove sodobne italijanske opere »Jetnik« ali avantgardistične Zimmermanove nemške opere »Vojaki« na srednjeveško temo, ki Jo primerjajo celo z Bergovim »Woyzeckom«, od skladb Stra. vinskega, med katerimi bo »žar ptico« izvajala cela španska filharmonija, do baleta, posvečenega Hirošimi, poljskega skladatelja Krizstofa Pendereckega. Od maja do julija se vrstijo v Firencah najizbranejši ansambli sveta z izpovedjo na to veliko člo veško temo.
Na lepakih po Firencah sem tudi bral, da so imeli nekdanji italijanski partizani komemoracijo za žrtvami, ki so jih postrelili Nemci pred 27 leti v kraju Al to Al bero v toskanskih hribih. Nehote sem prelistal gradivo, ki ga je za festival s posebno skupino študijsko zbiral publicist Sergio Liberovici o dokumen. tih rezistence v Toscani. Kako preprosto in tudi našim partizanskim pesmim podobno je skladal pesmi Mario Chirici, komandant 3. garibaldinske brigade »Rdeče srajce«. Tekst, ki ga je šele zdaj odkril študent Pier Nello Martelli, se začenja:	»Vsi,
bogati in revni, naj poslej isto pravico imajo, in za šibke boriti se poslej naj bo čast, ne zločin! Republiko hočemo in svobodo, samo ljudstvu Italija naj pripada!«
Velikansko gledališče Teat. ro Comunale, kjer je sedež festivala, stoji na trdnih temeljih v vseh pogledih. Res, visoko nad množico gledalcev v parterju sem med koncertom Slovenske filharmonije zagledal na robu lož črto s spominsko ploščo: »Do sem je 4. novembra leta 1966 segala voda reke Arno.« Dejansko je katastrofalna poplava, ki je takrat uničila nič koliko kulturnih znamenitosti mesta, močno prizadela tudi to gledališče. Gledal sem fotografije razbitih in odplavljenih stolov; otipal z rečnim blatom pomazani frak enega izmed godbenikov. Rekonstruiral sem vodostaj, ki bi segel čez ves oder; silno lepo izpeljani solistični vložki našega prvega violinista Kirkova bi prihajali globoko izpod vodne gladine. Toda voda je od-
tekla, gledališče so obnovili, da je še lepše kot prej, čeprav brez kakega razkošnega sijaja.
Tudi delovno leto v gledališču so uredili zelo smotrno.
Septembra je priprava za sezono in gostovanja. Oktobra in novembra je prvi ciklus simfoničnih koncertov. Decembra in januarja sledi prva polovica zimske operne sezone. Od februarja do marca je druga serija simfoničnih koncertov. Od maja do junija — letos izjemoma celo do 22. julija — imajo svojo glavno prireditev Maggio Fiorentino. Od julija dalje do počitnic sledi še eno obdobje poletne operne sezone. Da bi privabili čimveč nove, mlade pub like iir da bi izboljšali socialno sestavo obiskovalcev, so izvedli široko politiko abonmajev s popusti. Sedeminse-demdeset odstotkov vseh obiskovalcev baje pride v gledališče s popustom!
Hkrati pa so seveda zagotovljene tudi gmotne osnove. Ker je bil v Firencah one dni tudi predstavnik koncertne direkcije Hrvatske Poljanec, organizator slovenskega gostovanja v Firencah, sva hitro naredila primerjavo: v Firencah imajo za 400 ljudi osebja in 200 predstav na leto na razpolago 2 milijardi lir, v Zagrebu za 500 ljudi osebja s 300 predstavami 2 milijona starih dinarjev.
BOGDAN POGAČNIK
Izbor nosilcev glavnih vlog je bil tokrat zelo uspešen. Za vsakega od vodilnih plesalcev praktično ne bi mogli najti boljšega v tem ansamblu. Spartak Mojmira Lasana izžareva elementamost tesalskega gladiatorja, ki pritegne množice sužnjev, pred katerimi je dve leti trepetala Italija. Svojo vlogo je lepo 'niansiral od gladiatorja-morilca tovariša. vodje upora sužnjev, začasnega / zmagovalca, ljubimca do tragičnega, poraženega junaka. Ob tem, kar je pokazal Lasan kot nosilec glavne vloge, ta od narave obdarjeni plesalec, ni izkoristil vseh svojih zmožnosti. Ena od napak, ki jih verjetno ne opazi vsak gledalec, je njegova površnost:	lepe skoke
kvarijo stopala, na katera Lasan, kot da bi pozabil. Harmodija. Spar tatovega prijatelja, pleše Mijo Basajlo-vič. Zanj ne najdem slabe pripombe. Bil je odličesn. Vojko Vidmar, ki je plesal gladiatorja, enega od treh šaljivcev in tudi vse ansambelske plese, se po svoji ples-nosti zelo približuje Lasanu in Basajloviču. Tretjo moško vlogo, rimskega vojskovodjo Krasa, človeka brez morale, je podal Janez Mejač. Ni imel veliko plesnega, toda prav to je za plesalce običajno najteže. Ne plesati medtem, ko imajo drugi možnost pokazati vse svoje baletno znanje in vendar biti prisoten tako, da se gledalec tega zaveda, zmore le zrel plesalec z veliko odrskimi izkušnjami, kot je Mejač.
Balet »Spartak« je predvsem balet za močan moški ansambel, koreograf pa je imel na izbiro le malo več od ducata plesalcev. Manj-ko je dopolnil s tremi plesal-' oi iz Maribora, z učenci balte-ne šole in statisti. Moški plesi in boji so zanimivo koreo-grafirani. Razlike v plesih rimske vojske, bojujočih se sužnjev in gladiatorjev so bile dosledno izvedene. Moški del ansambla se je dobro izkazal, žal pa je zares majhen. Dobra režija je to v glavnem zakrila.
V baletu sta dve večji ženski vlogi: Frigija, Spartako-va izvoljenka in Egina, Kra-sova priležnica. Frigijo je plesala triindvajsetletna Metka Meša, mlada plesalka, ki veliko obeta. Ciste linije, lepe arabeske in lahkotnost so samo osnova, na kateri plesalka gradi svojo vlogo. Pri Metki Meša je pomembno predvsem to, da noben njen korak ni napravljen v prazno in da ob najmanjšem gibu za-
živi njeno telo kot celota. Z njo smo dobili mlado lirično plesalko, ki je temu ansamblu še kako potrebna. Frigi-jin monolog v prvem dejanju bi bil lahko malo krajši. Egd-no je plesala Lane Stranič, plesalka z odličnim tehničnim znanjem, toda premalo eruptivna v tej vlogi. Morda sta temu nekoliko kriva kostuma v drugi in šesti sliki. Bila sta tako pisana, da so se plesalkine linije zabrisale. Gaditanska sužnja je bila Elvira Šivic, ki bi bila lahko boljša. Nekatere plesalke v ansamblu bi bilo treba opozoriti, da morajo biti zavestno prisotne na odru tudi takrat, ko so na robu scene. Predstava se je zaključila z žalo-stinko žena, ki je ena najlepših koreografskih stvaritev.
ANDREJA TAUBER
VABILO S FLORENTINSKEGA TRGA
Posnetek: B. Pogačnik
DOPISNA
DELAVSKA
UNIVERZA
Ljubljana, Parmova 39
razpisuje vodilni delovni mesti
direktorja osn. šole pri DDU
POGOJ:	diploma druge
stopnje fakultete ali višje pedagoške akademije, 10 let prakse v pedagoški dejavnosti
vodje centra
za samoupravno zakonodajo
POGOJ:	diploma	druge
stopnje fakultete in 5 let prakse v založniški dejavnosti
in objavlja naslednja prosta delovna mesta:
urednika učbenikov in učil
POGOJ:	diploma	druge
stopnje fakultete, 3 leta prakse v založništvu ali novinarstvu, poskusno delo 3 mesece
korektorja
POGOJ: diploma višje pedagoške akademije in 1 leto prakse ali končana srednja šola in 2 leti prakse, poskusna doba 2 meseca
vodje nabave
POGOJ: diploma višje komercialne šole ali končana srednja šola in 2 leti prakse v stroki, poskusna doba 3 mesece
administratorke
v komerciali
POGOJ: končana srednja ekonomska ali administrativna šola in 1 leto prakse ali dveletna administrativna šola in 3 leta prakse, poskusna doba 2 meseca
administratorke
v tiskarni
POGOJ: končana srednja ekonomska ali administrativna šola aK dveletna administrativna šola in nekajleten praksa, poskusna doba 2 meseca.
montažerja — ročnega stavca
POGOJ: poklicna šola grafične -stroke ali druga šola in 3 leta prakse na delovnem mestu, poskusna doba 2 meseca pomožnega delavca
Vloge sprejema tajništvo Dopisne delavske univerze, Ljubljana, Parmova 39, do zasedbe posameznih delovnih mest, za vodilni delovni mesti pa v 8 dneh po objavljenem razpisu.
6320
Krojitev
gimnazij
Strokovni svet zavoda za šolstvo o šolanju kmetovalcev in o gimnaziji
Strokovni svet zavoda za šolstvo SRS je na zadnji seji sprejel temeljne zasnove osnov predmetnikov in učnih načrtov za poklic peka, za elektrikarske poklice (šibkega toka) in avtoelektrikarja, za dva gumarska poklica (gu-mar-izdelovalec tehničnih izdelkov, ' gumar-izdelovalec pnevmatike); sprejel Je osnove predmetnikov hi učnih načrtov za poklice elektro-stro-ke (elektroinštalater, elek-tromehanik, elektromonter za omrežja in instalacij^, obra-tovni elektrikar) in obravnavali informacijo o pripravah na vsebinsko izboljšavo dela gimnazij v SRS in druga pomembna vprašanja s področja vzgoje in izobraževanja.
Obravnavali so še predlog osnov predmetnika in osnov učnega načrta za poklic kmetovalec. Medtem ko k drugim predloženim učnim načrtom ni bilo večjih pripomb, pa je strokovni svet odklonil predložen predmetnik in učni načrt za poklic kmetovalca.
Na podlagi sklepa strokovnega sveta zavoda za šolstvo SRS (o temeljnih zasnovah učnih načrtov za kmetovalca) je bil na posvetu-strokovnjakov iz kmetijstva in predstavnikov družbeno-političnih organizacij sprejet predlog, da bi se kmetovalci izobraževali po zakonu o srednjem šolstvu in po zakonu o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij. Takšen predlog je bil dan predvsem z namenom, da se omogoči širokemu krogu kmečke mladine (to je tistim, ki končajo uspešno osnovno šolo in tudi onim, ki osnovno šolsko obveznost zaključijo v 6. ali 7. razredu osnovne šole) izo. braževanje v kmetijski šoli Komisija za izobraževanje in šolstvo pri svetu za kmetijstvo in živilsko industrijo gospodarske zbornice SRS ni sprejela in podprla tega predloga. Po njenem mnenju us-treza že sprejeti profil kmetovalca in izobraževanje tega naj bi potekalo po zakonu o srednjem šolstvu. Člani strokovnega sveta zavoda za šol. stvo so bili mnenja, da. bo za šolanje ženske kmečke mladine potrebno pripraviti predlog novega profila, ki bo bolj upošteval delo kmečke gospodinje. Sprejem osnov učnega načrta za kmetovalca pa so odklonili z naročilom, da naj strokovna služba vključi v predlog še snov o varstvu narave in predmet turizem na vasi.
Dokaj živahna razprava je bila, ko so člani obravnavali insormaoijo o pripravah za vsebinsko izboljšavo dela gimnazij v SRS. Poleg številnih projektov ki drugih inovacij na področju vzgoje in izobraževanja ima zavod za
šolstvo v delovnem programu tudi predlog, kako vsebinsko izboljšati delo v gimnazijah v SRS. V to akcijo Je vključenih nad 100 strokovnjakov z univerze, ter višjih šol in visokih, strokovnih društev, skupnosti gimnazij ter srednješolskih profesorjev, ki naj bi pripravili osnovni koncept vsebinske izboljšave te pomembne srednješolske ustanove. Vsebinske spremembe gimnazije bi naj zagotovile, da se uresničijo družbeni izobraževalni smotri ter upošteva interes učencev in zahteve višjih in visokih šol.
Poseben problem v gimnazijah je tehnični pouk s proizvodnim delom. Zavod za šolstvo SRS je zato izdelal analizo, ki je pokazala slabosti tega pouka. Na šolah ni ustreznih učiteljev, saj trenutno poučuje 19 različnih profilov kadra, niti dve gimnaziji pa nimata enakega programa. Strokovna komisija meni, da bi bilo mogoče ta predmet zajeti v okviru naravoslovnih ved. Dejansko naj bi bila to aplikacija stroke s prakso, kot jo imajo že nekatere gimnazije v SR Sloveniji.
Člani strokovnega sveta so menili, da naj bi bila gimnazija še naprej splošnoizobraževalna šola in pripravljalnica za študij na višjih in visokih šolah. Opozarjali pa so, da so dijaki gimnazij preveč obremenjeni. Zato bo zavod za šolstvo SRS v sodelovanju z zavodom SRS za zdravstveno varstvo in zavodom za zdravstveno varstvo v Ljubljani zbral podatke in pripravil analizo, kolikšen obseg pouka je za dijaka z zdravstvenega vidika optimalen.
Vzporedno s vsebinskimi spremembami gimnazije bo analogno k temu treba pripraviti rešitev tudi za pedagoške gimnazije, ki naj bi kot sestavni deli centra za vzgojo učnih kadrov skrbele za prihodnji učiteljski naraščaj.
Člani strokovnega sveta so razpravljali tudi o sprejemnih izpitih na srednjih šolah. Dejstvo je, da o njih odločajo šole, zato so izpiti le na nekaterih šolah, druge šole, ki s težavo dobe učence, pa so brez njih. Letos je zavod za zaposlovanje SRS opravil testiranje absolventov osnovnih šol. Člani strokovnega sveta so o tej akciji menili, da bi morala biti bolj povezana z vsemi prizadetimi institucijami. kar je povsem upravičeno. Istočasno je ta problem opozoril na to, da bi bilo zelo koristno okrepiti svetovalne službe za poklicno usmerjanje mladine tako na osnovnih kot v srednjih šolah.
DRAGO NOVAK
Likovna umetnost
Prenos izročila
V Mali galeriji razstavlja gost iz Bosne in Hercegovine Mehmed Zaimovič
Ko s« je lani predstavila skupina bosenskih likovnih umetnikov s svojimi deli v Ateljeju '71 ljubljanske Modeme galerije, je s svojo posebno, dokaj dosledno različico transportiranja zbudil še posebno pozornost razmeroma mladi slikar Mehmed Zaimovič. Rojen leta 1938 v Tuzli je študiral na šoli za uporabno umetnost v Sarajevu in že več let sodeluje na vidnejših razstavah doma in v tujini. Zdaj sodi med tiste bosensko hercegovske likovne umetnike, ki so že zmlada dosegli visoko raven likovne poustvaritve nečesa, kar je lahko v izvenosebnem svetu povsem konkretno Ni nujno, da bi bila ta konkretna izhodišča, dražljaji in pobude ravno materialni. Nasprotno, v Zaimovi cevem pri meru se raje nagibamo k mne-niu. da je temeli. da ie izho dišče njegovega slikarstva bolj umetnostno, krasilno in splošno kulturno izročilo njegove domovine: tiste Bosne, ki je še pred nekaj desetletji s to staro, nikoli zatrto, le vedno dopolnjevano in boga-teno kulturno živela in jo ohranlala, če ne celo razvija la. Zdaj, po velikem civilizacijskem in kulturnem prelomu je prišel čas za osebni pogled na to izredno dovršeno in lahno tkanje izročila, katerega vrednost in zanimivost še stopnjuje zavest, o nje govem vse hitrejšem odmika nju v zgodovino in sprevračanju v zgodovinsko, etnografska, umetnostnozgodovinsko, muzejsko kategorijo in vrednoto. Toda občutek ie ostal in je š« živ — mladi umetnik
ga ie na svoj načm evocira. Povzema barvno izročilo, sestavljeno bolj iz občutka topline kot iz konkretnih naslonov na lokamo barvo izbranih predmetov povzema fino tkanje oblik, ki spominjajo na čilimarstvo in vezenine, a so vendarle daleč od tega: so le nekakšna mreža v katero se lovijo reminiscence, v kateri se varno razraščajo domišljija in prividi, rahlo podloženi z nekoliko trpkim podtonom. Osebnost se izživlja s svojim deležem današnje eksistencialne energije pa sodoben način, v prenesenem pomenu in obliki, fantastično in nadrealistično kajti le tako lahko v tem primeru ohranja in združuje vse tisto tako- težko združljivo v harmonično celoto:	izročilo atmosfero in
duha. iz katerega zraste osebnost, sodobno odzivanje in oričevanie in sporočijo o sebi danes in tukai in' navsezadnje tudi na vsem svetu in odslej kar naprej. Zaimoviču se je posrečilo ujeti pravo mero, kajti kulturen odnos do opisanih sestavin niegovega slikarskega sveta je bil podlaga za pravilno ugotavljanje tn vrednotenje tudi vsega tistega, česar konkretno upodobiti ni mogoče in dandanašnji tud) ni zaželeno oziroma v modi. Tako ie nastal izviren, dinamičen in poetičen slikarski organizem, svet, nazor. ki svojih izvorov ne taii in svoie ustvarjalne potence ne duši. temveč oboje preliva v srečno viziio dekorativno urejenega modernega, kulturnega sporočila
JANEZ MESESNEL
Občanov barometer
Za čile vojake
V vojski gre veljava športu — Novost v vojski na Slovenskem
PETAR DJORDJEVI C je človek, ki je med sedanjimi Športnimi igrami ljubljanske armadne oblasti najbolj zaseden.
Vsakoletne športne igre so zanj nekakšna prelomnica. ko je treba oceniti tudi delo, ki je bilo storjeno v preteklem letu. Čeprav je šele pred nekaj leti prišel t Ljubljano iz Ajdovščine, je med ljubljanskimi in slovenskimi športnimi delavci že zelo znan zaradi svojega neumornega dela.
•	Se te dolgo ukvarjate s Športom?
— Dvajset let in v tem času sem si nabral zelo ve liko izkušenj. V vojski dajemo veliko veljavo športu in tudi poskušamo z raznimi oblikami, da bi raven telesne kondicije še izboljšali.
•	Kaj trenutno uvajate na tem področju?
— Spremenili smo umik za jutranjo telovadbo vojakov. Prej so hodili rojaki k telovadbi takoj zjutraj po vstajanju, zdaj gredo šele pred pričetkom pouka. Ta sprememba je mnogo izboljšala.
•	Je to postalo sploino pravilo v vojski?
— Ne. Za zdaj to uvajamo le v slovenski armadi, medtem ko je načelnik generalštaba na podlagi naših izkušenj zdaj zahteval, da to spremembo uvedejo tudi v drugih republikah.
•	In kako je s Športniki, ki prihajajo na slutenje vojaškega roka?
— Tisti, ki so že prej dosegi: vzpodbudne rezultate, imajo vse možnosti za svoj nadaljnji razvoj. Ko je obvesti del šolanja za njimi, jih pustimo na vsa jugoslovanska športna tekmovanja in celo v tujino.
•	Kako pa porezana med Partizanom in vojsko*
— Ta je zelo dobra in obojestransko koristi. V ve
čini garnizij smo že osnovali sekcije Partizana :n žc tri leta šolamo kadre v sodelovanju z njimi. Izšolali smo okrog sto vojakov, ki so nato v enotah po Sloveniji nekaj mesecev nadaljevali delo z vojaki.
•	Kaj bi vpraiali javnega delavca?
— Mislim, da rasliiž- množična telesna kultura več poudarka. Zato me zanima, kako bi to dosegli?
Odgovarja predsednik knmiteia IS SRS za telesno kulturo JANEZ KOCIJANCIC: »Vsekakor zasluži množičnost v telesni kulturi več podpore. A to velja tudi za telesno kulturo nasploh, sai ne more hiti množičnosti brez kvalitete In tudi kvalitete ne — brez množičnosti. Bržčas bo zato mnognkaj bolje in jasno, ko bosta sprejeta zakona o telesnokultumih skupnostih oziroma o financiranju telesnokultume dejavnosti v Sloveniji. katerih osnutka sta že dobila svoj »da« v ustreznih zborih republiške skupščine, zdaj pa bo o njiju stekla javna razprava.«	A. PIRKOVIČ
Ljubljana na današnji dan
Kronika
Osebje obeta porodnišnic ie v torek pomagalo mamicam pri rojstvu 14 deklic in 9 dečkov. Oba najtežja novorojenčka sta prijokala na svet v klinični porodnišnic.. 4600 gramov težkega fantka je rodila 32-Ietna Jožica Čebular. 39-letna Nežka Zgonc pa je dobila 4175 g ra mov težko punčko.
Včeraj je na Magistratu podpisalo poročne liste šest parov mladoporočencev, danes ne bo nobene poroke, za jutri pa sta se prijavila dva para.
Dežurni reševalci so šli t torek 240-krat na pot, 22-kral so se z voženj vrnita s ponesrečenci. Najdlje so šli v Lucijo, Valdoltro, Or mož m Sežano.
Na Žalah bodo ob 14JO pospremili v zadnji dum 53-letnega zidarja Martina Biščaniča.
80.etn ega Avguština Fabjana < organista v po kojul pa bodo pokopali ob 15.15. Na pokopališču v Stepanji vasi pa bodo ob 16.15 pospremili k zadnjemu počitku upokojenko Manjo Šuštar.
z malim številom prostih sob razpolagata ho -ela Lev in Union Viatoi ima manjše število HHUal orostih dvoposteljnih sob Popolnoma je zase Jen motel Medno Lažje boste našli prosu lotelsko sobo le v Kranju.
Težko 0061«. našli prosto mesto v spalnikih za katerokoli -mer domačin prog med»em pa je v vlakih za mednarodne proge še dovolj prostora.
lisi
Trije načini za pravilno oceno
Odbor za gledališče pri KSL razpravljal o vrednotenju gledališke sezone
LJUBLJANA, 28. jun. O poskusu oblikovanja gledališke politike je odbor za gledališko dejavnost pri ljubljanski kulturni skupnosti razpravljal na današnji seji, ko je obravnaval predlog kriterijev za sestavo poročila o delovanju posameznega gledališča oziroma eksperimentalne skupine v tej sezoni. Na podlagi takšne ocene bo namreč nastajala tudi finančna »posledica« kulturne skupnosti, saj bo določene zadeve podpirala oziroma vzpodbujala.
_________________ _______ _	SMO At
LJUBLJANA. 28. junija — ODLIKOVANI BORCI — Predsednik občinske skupščine Center An*on Kolar je borcem občine Center včeraj izročil odlikovanja, ki jih jim je prMl«*iii predsednik Tito ob 30-letnici ustanovitve partizanskih brigad Slovenije. Odlikovanja je prejele 33 borcev. Med odlikovanci so tako borci za severno mejo kot borci 14. divizije in 10. ljubljanske udarne brigade. Na sliki: bor ci med slovesnostjo v Kresiji.	Foto: S. Busič
2red petindvajsetimi leti
ZA NOVE STANOVANJSKE ZGRADBE V LJUBLJANI — Ljudska oblast bo potrošila letos za nove stanovanjske zgradbe v Ljubljani 143.4 milijona din. Savska stanovanjska kolonija ki so jo začeli graditi leta 1945 bo ob Koncu letošnje gradbene sezone dograjena. Kolonija bo štela 10 stanovanjskih zgradb. Spomladi so začeta graditi večjo stanovanjsko kolonijo v Zgornji Šiški Letošnji plan gradnje obsega 16 trinadstropnih zgradb <Slovenski poročevalec)
NEŽNA LJUBEZEN V VSAKEM VBODIJAJU — Na razstavi ženskih ročnih del in nsb ursuiin-kega samostana v Ljubljani brez prhle tradicije v pomladni svežosti trse dehti. Ali hočemo poudariti nežno ljuaezen s katero je vsak vbodljaj m vsaka poteza izvršena, ali umerjeni m fin’ okus pn vsakem delu in delcu, ali neumorno vztrajnost mlajših tn starejših učenk, ali skriti .rud čč gg. učiteljic. Pri vezeninah ornament seveda prevladuje in praktično opioja vezenine. (Slovenec)
Kriterije bodo skušali oblikovati, najprej, na nekakšnih objektivno preverljivih dejstvih, kot je razmerje med predvidenim in realiziranim številom premier, predvideno in izvedeno število novitet, število obiskovalcev itd. Po drugi strani se bodo oprli na strokovno kritiko po časopisih, ob tem pa skušali izvedeti za mnenje tudi širše javnosti. ki naj bi bilo nekakšen zadnji korektiv za morebitne subjektivne ocene.
Seveda so se številna vprašanja porajala ravno v zvezi s tem. kako izvedeti za mnenje širše javnosti. Najbolj otipljiv predlog je bil nemara
Davkarji
dobili
premalo?
Jože Grubič, zasebni o-brtnik iz Ljubljane, obtožen utaje 130.000 din
LJUBLJANA. 28. junija -Trinajst starih milijonov naj bi bil po obtožbi »prihranil« Jože Grubič (43). 'zasebni o-brtnik — gradbenik iz Ljubljane, ki je danes, obtožen davčne zatajitve, sedel pred ljubljansko okrožno sodišče
Obtožba pravi, da je Grubič leta 1968 v davčni prijavi navedel, da je imel za o-koli 500.000 dinarjev prometa in 62.000 dinarjev čistega dohodka. čeprav je znašal prvi 1.200.000. drugi pa 190.000 dinarjev. Zaradi tega naj bi mu odmerili za 82.000 dinar-iev premalo davka. S prav tako napačnim prikazovanjem prometa in čistega dohodka naj bi bil naslednje leto prikrajšal davkarijo za 51.000 dinarjev. Razen tega je po obtožbi navajal, da je zaposloval v rednem delovnem razmerju le enega delavca, če prav jih je v resnici več.
Obtoženec se zagovaria. da ni dal knjiž‘ti le tistih računov. ki še niso bili plačani ntt.i niermi. plačane pa da je takoi vnesel v poslovne kni! se in davčno nrilavo Sodišče bo to preverilo, zato je ob ravnovo preložilo.
J. L.
Nov vrtec v Zeloau
LJUBLJANA, 28. junija — V Zalogu pn Ljubljani bodo te dni slovesno odprli nov otroški vrtec. Za to območje na vzhodnem delu mesta Ljubljane bo novozgrajeni montažni objekt koristna prido bitev Sredstva za gradnjo sta prisjjevala temeljna izobraževalna skupnost m skup ščina občine Ljubljana —» Moste—Polje. Nov vzgojno-var-stveni zavod bo imel prosto ra za približno '20 otrok Ob dejstvu, da Je dotok preti' valstva v Zalogu vedno več ji. pa izračuni že sedaj kaže jo, da novo zgrajen: objekt ne bo mogel sprejeti v var stvo dodatnega števila ciciba nov. ki jim bo varstvo nujno potrebno.	T ŽIDAN

ta, da naj hi gledališča začela gojiti tribunam podobna srečanja z občinstvom, ali pa naj bi, po drugi strani, kulturna skupnost sama naročila izvedbo nekakšne ankete med gledalcu, ali pa bi — po tretji možnosti — zunaj odbora za gledališče obstajala posebna skupina, ki bi spremljala predstave ljubljanskih gledaliških hiš m tako. prispevala svoja stališča o kvaliteti njihovih izvedb. — Odbor bo vse te in nemara druge predloge še obravnaval in določneje začrtal pot, po kateri si obeta priti do nepristranske, objektivne ocene gledališke dejavnosti.
Na seji so odložili razpravo o gledališki komuni v SNG. pač zaradi tega, ker navzoči niso bil. natančno obveščeni o načinu dela in obstoja komune pri ljubljanski Drami. Na prihodnjo sejo so odložili še nekatere druge zadeve.
J. H.
Potniki so prestopali
LJUBLJANA, 28. junija — Preteklo noč je bil oviran normalen železniški promet na prog: prot: Postojni. Pri novem Stampetovem mostu, na stari cesti iz Vrhnike proti Logatcu se je pri gradnji hitre ceste nekako ob 19. uri pogreznil podpornik. Ukinjen je bil ves tovorni železniški promet. Potniki potniških vlakov so prestopali. Brze vlake. ki vozijo iz Sežane skozi Ljubljano proti Beogradu, so preusmerili čez Reko. Ovira je bila odstranjena ob 5.42.
L. G.
KU KU! — Kaj je tam daleč? Mnogo jih je, ki pogledajo v daljavo s stolpa ljubljanskega Gradu skozi tole kukalo. Tale fant je pač eden od neštetih obiskovalcev. Statistika pove, da je ljubljanski Grad po številu obiskovalcev druga najbolj obiskana turistična točka na Slovenskem. Pred njim je samo še Postojnska jama. Razlika je le v tem, da je Postojnska jama urejena, ljubljanski Grad pa ne...	Foto: D. Domanjko
Še dražjega mesa ne bo
Cene mesa bi lahko povišali za tri odstotke, vendar s tem še ni rečeno, da ga bomo dobili v trgovinah — Rejci so živino že prodali . . .
LJUBLJANA, 28. jun O spremenjenih cenah za meso v Ljubljani bo morala verjetno odločati skupščina mesta Ljubljane na jutrišnji seji, saj so člani sveta za gospodarstvo na današnji seji o tem samo razpravljali, sklepati pa niso mogli, ker niso bili sklepčni.
Pa četudi bi bita sklepčni, bi se le stežka odločili za tako ali drugačno odločitev, saj je skorajda vsak razprav-ljalec zagovarjal povsem drugačno mnenje. Sklepni dvom, ki je izzvenel Iz vseh pomislekov, pa lahko strnemo v prepričanje, da tudi podražitev ne bo odpravila pomanjkanja mesa.
Ljubljančanom se napovedujeta dve odredbi: o prodajnih cenah na drobno za sveže goveje in telečje meso. po kateri bo stal kilogram mesa z vraščenimi kostmi —* ledja 25,00 dinarjev, rebra, prša in robček pa 19 dinarjev, ter o prodajnih cenah na drobno za svinjsko meso, perutnino in drobovino.
Naš pogovor
Peš na proslavo
Mladinci iz vse Slovenije organizirajo pohod »Po poteh osvoboditve — Zbrali se bodo v Zadobrovi
Zakaj
ne tako ?
Za pogumno mamico
•Iz vašega prisrčnega članka z dne 28. 6. »Devet otrok in srečna mamica« razberem, da je treba mater Jelko Cerar primemo obdariti. Zanjo prilagam 100 novih dinarjev tn vas prosim, da ji to izročite kot skromen prispevek za košarico ali perilo za Ljuba. Sama žal ne vem točnega naslova. Mamici Jelki od srca čestitam tn telim vso srečo njej in vsej družini, posebno še •resnemu« Ljubu. Res je srčlzan! Kako lepo je to. da so na svetu tako pogumne mame. kot je njegova.«
, *
Spoštovana neimenovana bralka, iskrena hvala za vaše ganljivo dejanje. Ko pa že v našem časopisu skoraj vsak dan kaj kritiziramo in sprašujemo »zakaj tako?« — naj tokrat naše bralce vprašamo: zakaj ne tako? Zakaj ne moremo vsak dan napisati tu di kaj takšnega, lepega, gan ljivega? ...
Ob praznovanju 30-letnice slovenskih brigad bodo sodelovali tudi mladinci iz vse Slovenije. O tem smo se pogovarjali z Andrejem Pengovom, sekretarjem občinske konference ZMS Ljubljana Bežigrad, ki sodeluje pri organizaciji tega srečanja slovenskih mladincev.
•	Kakšen delež bodo imeli mladinci ob proslavi slovenske partizanske vojske?
V vsej republiki do 4. julija veliko slavje in ob tem bo potekala tudi akcija slovenskih mladincev, ki bo nosila naslov »Po poteh osvobodi tve«.
Predstavniki min drncev iz vse Slovenije se oodo 4. julija zbrali na centralni prosla-vi v Zadobrovi
•	Kako pa bodo prišli v Ljubljano?
Ljubljanski mladinci bodo formirani v dveh brigadah in bodo na pot krenili v pone deljek, mladinci lZ drugih kra jev Slovenije pa se bodo od pravili na pot že dan alt dva prej. V Ljubljani pripravljajo pohod dveh brigad, to je Tomšičeve in X ljubljanske brigade, občinske konference ZMS Ljubljana Moste-Polje,
Bežigrad in delno tudi Cen-
4. julija gremo v Zadobrovo
Pozivamo vse občane in delovne ljudi Ljubljane, da se udeleže, ob velikem prazniku slovenske partizanske vojske, osrednje PROSLAVE V ZADOBROVI pri Ljubljani dne 4. julija.
Praznovanje se bo začelo že v zgodnjih jutranjih urah, osrednja slovesnost pa bo ob 10. uri, ko bo govoril tovariš EDVARD KARDELJ.
Z množično udeležbo na proslavi letošnjega dneva borca bomo dali posebno slovesen pečat tudi pomembni obletnici ustanovitve prvih slovenskih brigad.
Dolžnost nas vseh je, da ob tem prazniku in pomembni obletni še posebej slovesno okrasimo naše mesto.
4. julija vsi na proslavo v Zadobrovo!
Družbeno politične organizacije Ljubljane

ANDREJ PENGOV — Sekretar in komandant
ter, sodeluje pa tudi mestna konferenca ZMS Ljubljana. Omeniti pa moram še to, da so ljubljanski mladinci, med katerimi so se še zlasti izkazali Moščam, že bili v Zadobrovi, kjer so očistili in pripravili prostor za proslavo.
•	Kdo pa bo poleg mladincev sodeloval v pohodu?
Sodelovali bodo odbori domicilnih enot. v katerih bodo nekdanji borci, precej pa bo tudi članov Rdečega križa. V pohodu bo sodelovala večina šol, in nekaj planincev in tabornikov. Svoj delež bodo prispevali tudi vojaki ljubljanske garnizije, k> bodo ob spominskih obeležjih NOB ob trasi pohoda imeli častno stražo.
•	Vi ste komandant X. ljubljanske brigade. Kdo bo vodil Tomšičevo brigado In kakšna bo pot obeh brigad?
Komandant Tomšičeve brigade je predsednik občinske
Nepoužiti ulov
LJUBLJANA, 28. junija -Milan L., tridesetletnik iz Vevč, brez zaposlitve in že deset krat predkaznovan. ni imel časa. da bi si scvrl svoj protizakoniti repati plen. Ko so ga miličniki iz Polja pred kratkim obiskali na domu, so našli pri njem lep kupček rib 28 po številu, in ugotovili da so nekdaj plavale v ribo gojnici Emone v Zalogu.
J. L.
konference ZMS Ljubljana— Moste Zvone _ Cvek. Na pot bosta brigadi odšli skupaj v ponedeljek zjutraj s Trga revolucije. Potem pa bodo mladinci krenili po tej poti- Golovec — Orlje — Molnik — Polžarija — Repče — Mali Lipoglav — Pance — Ipavec — Podlipoglav — Zadvor — Sostro — Urh — Dobrunje — Vevče — Polje — Zadobrova.
Ob poti se bodo ustavili ob nekaterih spomenikih, kjer bodo krajše komemoracije, v Podlipoglavu bodo zvečer pripravili miting, v okoliških senikih pa bode mladinci prebili noč.
• Kakšen pa je pomen te akcije?
Akcija je iz:»dno lep prispevek mlade generacije, če že ne dolg tistim, ki so med vojno padli širom cele domovine. To je prispevek k nego vanju tradicij in pridobitev NOV. h krepitvi* bratstva in enotnosti ii» tovariške misli. Ne nazadnje pa je ta akcija tudi priložnost za več to afirmacijo mladine v družbi.
STANE DROLJC
„Mode fest“ v Ljubljani
Prikaz vse jugoslovanske mode — »Dubrovniški trubadurji« in »Emona«
Vsakoletna potujoča modna revija »Mode fest« se bo tudi letos ustavila v Ljubljani. Ta revija je prikaz celotne jugoslovanske mode. kjer se pred stavljajo proizvajalci in kre-atorji. V poletnih mesecih prepotuje revija vso Jugoslavijo in se ustavi tudi v Ljubljani
V petek bo maximarket pripravil modno revijo svojih artiklov, kjer bodo v zabavnem programu sodelovali dubrovniški trubadurji in folklorni ansambel »Emona«. Program se bo začel ob šestih po pol dne. Ogleo revije je brezplačen. V soboto bo v Križankah glavna prireditev »Mode fest« Tudi v Križankah bodo gledalce zabavali Trubadurji iz Dubrovnika pripravili pa so tudi zanimive igre z nagradami.	P. It.
Medtem ko bi bila ledja po tej odredbi za 0,50 dinarja dražja, kakor določa družbeni sporazum, ki so ga 20 junija podpisali mesno predelovalne organizacije in proizvajalci živine, bi bila rebra, prša in robček za 1.40 cenejša, vendar za dva dinarja dražja od današnje veljavne ljubljanske cene.
Cene v drugi odredbi so povsem skladne z družbenim sporazumom. V primerjavi z zdajšnjimi ljubljanskimi cenami pa bi' stal kilogram svinjskega mesa brez kosti: stegno 26 (-j- 1), pleče 23 4-1- l)„bočnik 22	(+2) in
potrebušina 13 (-(- — 0) dinarja. Meso z vraščenimi kostmi: kare 25,50 (+ 1,50), rebra 13 (+ 1), vrat 15 (+ — 0) in kosti en dinar, kar je za dinar in 40 par manj kot doslej.
Razpravljalci so med drugim omenjali, da se, z določanjem cen mesu vrtimo v klobčiču zveznega dovolila za povečanje cen do treh odstotkov, s cenami v podpisanem družbenem sporazumu in z dejanskimi potrebami ter pomanjkanjem mesa.
Razcep med prostimi odkupnimi cenami živine in o-mejenimi prodajnimi cenami mesa na drobno se povečuje tudi zato, ker kombinati združujejo v svojem proiz vodnem procesu vzrejo, pre delavo in prodajo na drobno, pri tem pa z večkratnimi maržami iščejo dobiček v škodo in na račun porabnikov. Druga težava je v različnem vrednotenju prednjih
Strela zažgala seno
KAMNIK, 28 jun — Danes popoldne je strela zažgala gospodarsko poslopje Vinka Koželja iz Most pri Kamniku Zgorela je streha in nekaj sena. Škode je za približno 30 tisoč dinarjev.	J. L.
Hladno za vroče dni
Kaj prikazujejo na razstavi v potrošniškem informativnem centru
LJUBLJANA, 28. junija -Razstava hladilnih omar, zmrzovalnih skrinj in hladil nikov v potrošniško informativnem centru je odprta v pravem času. Marsikdo se bo tako pozanimal za razstavljene zmrzovalne skrinje Loške tovarne hladilnikov in Boscha (zastopstvo Avtotehne), Bo scheve hladilne omare, ter hladilnike domačega Oboda Siemensa (zastopstvo Gene-ralexport) Ignisa (zastopstvo Jadran Sežana) in hladilnike Baucknecht (zastopa Nama) Zanimivost pri teh hladilnih rekvizitih, ki so vsi naprodaj pri zastopstvih, pa je ta, da so skoraj vsi opremljeni z vgrajenimi ali ločenimi zmr zovalniki, kar sicer ni nobena novost, je pa za prihajajoče vroče dni sila praktično.	J. D.
in zadnjih delov mesa v posameznih področjih Slovenije, zaradi česar bo prodajal vsak tja, kjer bo iztržil več. Potem bodo ponekod prodajali samo meso prednjih delov, drugod meso zadnjih delov živali — povsod pa bo drago.
Sploh pa je vprašanje, če bo podražitev letos komu še kaj koristila, saj so rejci živino, namenjeno za zakol, zaradi ugodnih cen v glavnem že prodali.
BERT SAVODNIK
Prejeli smo
Smeti so izza ograje
Podjetje »Snaga« odgovarja na članek »Kdo bo odstranil odpadke«
V vašem časopisu ste objavili dne 20. junija 1972 pod rubriko »Zakaj tako« članek Antona Zmeca pod naslovom »Kdo bo odstranil odpadke?«
Kup smeti, ki ga omenja pisec, se res nahaja na Koblarjevi cesti in sicer tik ob zidu doma upokojencev na Kodeljevem in to zaprt za žično ograjo, ki je blizu ceste. Torej ta prostor, na katerem je kup odpadkov, sploh ni cestni prostor oziroma javna prometna površina. Dolžnost upravljalci te zgrad be je torej, da odstrani odpadke oziroma naroči odvoz tega materiala, ne pa nepo sredno komunalno podjetje »Snaga« (poudarjamo, da je kup celo zaprt z ograjo) To bi moralo biti jasno tako pis cu kot bralcem S takim pi sanjem člankov pa se napač no informira javnost. ,
DIREKTOR: dipl. ing. JANEZ URBANIJA
Uspešni, a brez denarja
Gospodarstvo v Kamniku dobro napreduja, ovira pa ga nelikvidnost
KAMNIK, 28. jun. — Politični aktiv kamniške občina je ocenil politično in gospodarsko stanje v občini. Sekretar komiteja občinske konference ZKS Anton Fišer je ugotovil, da je letošnji razvoj kamniškega gospodarstva dokaj spodbuden.
Ugodne cene pa aamegljt*je dejstvo, da pri razreševanju nelikvidnosti ni bilo dovolj storjenega. Nedavna multilateralna kompenzacija je uspela bolj na papirju, saj je veliko podjetij ostalo brez denarja na tekočih računih, čeprav se to ne bi smelo zgoditi.
Tudi stimulacija izvoznikov še ni najbolje rešena, saj še vedno nimajo dovolj deviz za uvoz prepotrebnega reprodukcijskega materiala. Stabilizacijska gibanja morajo uresničiti načelo, po katerem bo pridnejši nagrajen tudi pst mednarodni asanjavl.
T. JANČAR
Vrtec bo, toda drugje
Stara Ljubljana bo končno dobila otroški vrtec — Odločitev bo kmalu
LJUBLJANA, 28. junija — Občinska skupščina Center je na današnji seji potrdila predlog zazidalnega načrta za zazidalni otok »Sumi«. To je območje, ki je spomeniško zavarovano in posebno ob Aškerčevi ulici pričakujejo še zanimive izkopanine.
Ko so načrt razgrnili, so občani imeli največ pripomb glede lokacije novega otroškega vrtca. Prvotna lokacija je zaradi pritožb elektro tehniške šole v Vegovi ulici, kjer naj bi vrtec stal, propadla. S potrditvijo zazidalnega načrta pa so odborniki tudi potrdili novo lokacijo za vrtec, ki bo v Gregorčičevi 3, se pravi v stari stavbi, v kateri so zdaj pretežno stanovanja. Krajevna. skupnost Stara Ljubljana je predlagala, naj bi sedanja stanovanja spremenili v prostore za otroke, dvorišča pa počastili in zasadili, tako da bi otroci imeli tudi svoj prostor zunaj. O
spremembi namembnosti prostorov odloča občinski svet za komunalne in stanovanjske zadeve, zato so zadevo dali svetu, ki bo zasedal še pred počitnicami. Tako kaže, da bo Stara Ljubljana končno dobila svoj dolgo pričakovani vrtec.
A. F.
Obisk iz SZ
LJUBLJANA, 28. jun. — Člani mestne konference ZMS so danes dopoldne sprejeli že tretjo delegacijo iz SZ ki je letos obiskala Jugoslavijo. Gostje so pred tem obiskali Beograd in Rovinj. S člani MK ZMS Ljubljana so se pogovorili o vlogi osnovnih mladinskih aktivov pri nas, o delu celotne mladinske organizacije in o mladih komunistih.	V. P.
Kako se bomo peljali v Zadobrovo
AVTOBUSI: VIATOR bo za proslavo 4. julija v Zadobrovi organiziral krožno vožnjo za prevoz udeležencev Cena vozne karte: povratna 5 din, enosmerna 3 din.
Centralna vstopna postaja bo pri Bavarskem dvomi na Titovi cesti (nasproti Kozolca). Vmesni postaji sta še pri splošni bolnišnici in pri tržnici v Mostah.
Prevoz udeležencev se začne ob 7.30 ur in bo trajal neprekinjeno do 23.00 ure.
VLAKI: Iz Ljubljane ob: 7.21, 7.55, 8.52, 9.05, 9.10, 8.15 in 9.27 uri
Iz Polja ob: 15.25. 16.50, 16.59, 17.29, 17.35, 18.20, 19.08 in 19.40 uti.
Cena povratne vozne karte je 2 dinarja.
OSEBNA VOZILA:
Udeleženci z osebnimi vozili imajo na voljo dovolj parkirnih prostorov, ki so v bližini kraja proslave. Parki, ranje bo brezplačno!
Na vseh pomembnejših križiščih, pri vhodih na parkirne prostore, na avtobusnih postajališčih na prehodili mi pešce in tudi na drugih za prometno varnost pomemb nih prostorih bodo promet urejali miličniki. Le-ti bodo udeležencem dajali tudi informacije in Jim v stiskah pomagali.
Vse udeležence prosimo, da črnipreje odpotujejo na kraj proslave, da ne bi kasneje povzročali prevelike gneče.
Na širšem območju prireditve so lepe sončne jase in gozdiči, Id bodo nudili dovolj bladu za prijetno počutje.

„Cmo - beli dvoboj na nož
Boris Spasski in Robert Fischer sta tudi med svojo zadnjo šahovsko partijo v Siegenu prikazala zelo dinamičen in razburljiv šah, v katerem je kar izžarevala njuna ustvarjalna moč
Boris Spasski m Robert Fischer sta se sadnjlkrat srečala'za Šahovsko desko na XIX. šahovski olimpiadi v Siegnu (1970), v času, ko so imele reprezentance Sovjetske zveze. Madžarske, ZDA in Jugoslavije skorajda enake možnosti za zlato kolajno. Zato je bila njuna partija razumljivo še bolj dramatična V svojih reportažah in komentarjih sta velemojstra Larry Evans in Bora Ivkov opisala psihološke in šahovske elemente te mojstrovine do potankosti.
Napetost v olimpijskem Sie. RMB je *»—**-*- s približajo-čo se partijo med Borisom Spasstem in Robertom Fischerjem. žreb je bil za ameriškega velemojstra nesrečen. Cme figure! Vsakdo bi bil zadovoljen, če bi remiziral s svetovnim prvakom, toda Robert Fischer je hotel več, zmago. Napetost se je še povečala rudi zato. ker je bilo vanje na lestvici presenetljivo.
Madžarska	12.5
Združene države Amerike 13.5 Jugoslavija	13
Sovjetska zveza	13
Češkoslovaška	105
Nemška dem. republika 10
Robert Fischer je bil zadnjo noč pred »odločilnim dvobojem«. kot je pozneje povedal sam. Se posebno nervozen- hodil je po hotelskem hodniku v pižami in izkazalo sc je. da išče. od kod prihaja glasba, ki ga je prebudila že prejšnje opoldne »Najraje bi potrgal iz sten vse te hotelske radijske priključke«. Pred začetkom partije je bil tudi Boris Spasski vidno nestrpen drhtel je. neprenehoma kadil in sploh ni hotel dajati avtogramov.
Šahovski sve» doslej ni po zna! takšnega Borisa Snasske-
Beli: BORIS SP1SSKI
črni: ROBKRT FISCHER
1. M sr«. 3. c4 gS. 3. Sc3 d5. 4. cxd5 S\d3. 5. e4 Sxc3. C. bxc3 l.gT. 7. Le 4 c5. 8. Se3 ScC. 9. I.i*3 6—0. 10. 0—0 Del. 11. Tel Td*. 12. h3
Boris Spasski in Robert Fischer sta v prvih enajstih potezah pravzaprav »ponovila« svojo partijo iz Santa Monice 1966 Zato je povsem razum
ljivo, da Je ameriški velemojster pripravil v svojem šahovskem laboratoriju »zdravilo« proti potezi 12. Del, s katero je takrat Boris Spasski dosegel prednost. Svetovni prvak je tudi tokrat prvi skrenil a znanih poti: sicer pa je značilnost Borisa Španskega, da je venomer skušal presenetiti nasprotnika s svojimi potezami. pa čeprav slabšimi, ko Je že kazalo, da je nasprotnik položaj izenačil. S takšno strategijo je dosegel tudi prepričljive zmage v dvobojih s Paulom Keresom. Miha lom Tal jem. Viktorjem Korčno-jem. Bentom Larsenom in Efimom Gellerjem.
13. ...M. 13. M c«. M. Del Sa5. 15. Ld3 f5. 16. g4!
Bora Ivkov je v svojem komentarju siegenske partije zapisal. da bi svetovni prvak verjetno proti nekemu druge mu igralcu igral 16. Tdl z nadaljnjim Df2 in tako izgubil tempo v primerjavi s partijo iz Santa Monice, toda v par tiji z Robertom Fischerjem je bilo Borisu Spasskemu povsem jasno, da bo lahko ostal »Siv« samo. če bo nadaljeval z aktivno in brezkompromisno igro. Zato je ostro krenil naprej s svojimi kmeti na k'-'’levem krilu.
Po petnajstih potezah je bilo povsem očitno, da bo lahko Borisa Spasskega rešila samo hrabrost. Bilo je tudi povsem očitno, da je Robert Fischer v svojem šahovskem transu, trdno odločen, da bo dobil to partijo, prežet s svojim šahovskim fanatizmom in neomajno predanostjo šahu. Bora Ivkov je v svojem komentarju slikovito zapisal: »Zato je poteza 16. g4 podob, na reakciji divje mačke, ki
POKERSKI OBRAZ — Na obrazu svetovnega prvaka Borisa Spasskega ni opaziti med šahovsko partijo niti sled: vznemirjanja
ne čaka, da bo napadena, in skače v oči.«
16. ... fse4. 17. Lxe4 Lb7, 18. Sg3 Sc4, 1». UH Dxb7, 26. L/3 Dc6, 31. De2 cxd4, 22. cxd4 b5. 23. Se4 Lxd4
GRONFELDOVA INDIJSKA OBRAMBA
mm m M+m	
m m m	z: k
mrnmkm ai	
pili m	m i
I	ai
: ::	3 a
iai ■«&	m.
m m mz	m i
SAH V VODI — Rooert Fischer (levo * in fjarry Evans med pripravami za dvoboj združujeta prijetno s koristnim — z analizami v plavalnem bazenu.
Ameriška revija »Sports II-lustrated« je zapisala v svoji reportaži iz Sievena. reportaži Izpod peresa velemojstra Lar-ryja Evansa: »Boris Spasski je imel prednost belih figur, kar je približno enakovredno servisu pri tenisu. Toda Robert Fischer je pritisnil z Grtlnfeldovo obrambo ln kmalu prevzel pobudo. Medtem pa se je igra na drugi de. ski med Tigranom Petrosja-nom in Samuelom Reshev-skym hitro končala z remijem. Jaz sam sem na tretji deski izbral klasično slovansko obrambo in pripeljal Leva Polugajevskega v težave, toda Rus je našel rešitev v težki končnici s trdnjavo in kmetom, tako da sva si podelila točko. Tudi na četrti deski je Efim Geller zavrnil zanesljiv remi z Williamom Lombardvjem. Igra je na obeh straneh tn v veliki časovni stiski postala komedija napak. William Lombardy je imel dobljeno pozicijo, ven dar se je uračunal in dopustil. da se je nasprotnik izvlekel.« Robert Fischer je Imel zdaj kmeta več.
Obenem je bilo tudi očitno, da Boris Spasski ni dosegel v otvoritvi ničesar otipljivega in njegova pozicija je postajala že sumljiva. Toda šah je večna dinamika, večna borba, večni boj. večna menjava položajev. v šahu ni ustaljenih načel in pravil. Ce bi bil Robert Fischer zadovoljen z remijem, bi z lahkoto dosegel tudi delitev točke. Robert Fischer je hotel več, kot vsi nemimi duhovi, katerih edini cilj je zmaga, toda v odločilnih trenutkih te dramatične partije je tudi sam spoznal, kaj pomeni tolikokrat omenjani »ookerski obraz« Borisa Spasskega.
Na obrazu njegovega nasprotnika zares ni bilo nobene poteze, ki bi izpričevala notranji nemir. Narobe, človek je imel neprestano vtis. da je svetovni prvak neverjetno hladnokrven, čeprav je v njem očitno kar bučalo od nestrpnega pričakovanja, kaj se bo zgodilo v naslednjih o > tezah. V šahovski strategiji Borisa Spasskega je bilo že v drugem dvoboju s Tigra nora Petrosjanom opaziti, ka ko je težil k takšnim siste mom, ki so zagotavljali ‘zvi ren »ustvarjalni boj« v sred-
nji igri. v čemer Je pravzaprav njegova moč. V taki intelektualni bitki, U resnično izčrpava, se vedno izkaže kot izreden strateg, ko prehaja iz obrambe v napad. To Je bilo tisto orožje, s katerim Je v Siegenu tudi tretjič zlomil Roberta Fischerja, U , se je nenadoma znašel s svojim kraljem obkrožen s nasprotnikovimi figurami.
24. Sg5 Lxf2+, 35. Txf2 Td«. 36. Td Db6. 27. Se4 Td4. 38. Sf6+ KM, 26. Dxe6 Td«. 30. De4 Tf8, 31. g5 Td2, 33. Tefl Dc7. 33. Txd2 Sxd2. 34. Dd4 Td«. 35. Sd5+ Kg8, 36. TT2 Se«. 37. Tež Td«. 36. Te« + KT7, 3». Tf8+
1
3*11*
lil HQ|
!&
V svojem komentarju je Bora Ivkov označil kot odlo. Ciino napako Fischerjevo 30. potezo, toda obenem je tudi poudaril, da je bila siegenska partija med Borisom Spas-skim in Robertom Fischerjem izenačena, predvsem pa zanimiva, borbena in ustvarjalna
partija, v kateri ni bilo govora, da bi Boris Spasski nadigral nasprotnika. Robert Fischer je s povsem nerazumljivo 30. potezo pravzaprav psihološko omagal v času, ko je bil tako blizu svojemu uspehu. Bora Ivkov je zaključil svoj komentar z naslednjo oceno:
(Morda bi lahko uporabili Matulovičevo merilo in rekli, da je čmi v nekem smislu dobil »teorijski dvoboj«: črni je brez težav izenačil, medtem ko je treba dati svetovnemu prvaku priznanje, da je v težkem psihološkem položaju, nikakor ne ugodnem, uspet obdržati zadostno koncentracijo ... Vemo tudi, kako težko je prenašal ta poraz Robert Fischer. Toda ameriški velemojster je nekaj tudi dobil: po našem čvrstem prepričanju je bil ta poraz eden izmed odločilnih razlogov. zakaj se Je spet vključil v uradni sistem tekmovanja za svetovno prvenstvo in prijavil za medeonski turnir v Palma de Mallorci.«
Robert Fischer je torej — po besedah Bon» Ivkova — prav v svojem porazu z Borisom Spasskim v Siegnu zbral dovolj moči za odločilni boj. Dve leti je potreboval, da se je prebil do svojega velikega tekmeca. Borisa Spasskega. Veliki dvoboj se bo začel 2. julija v Rey-kjaviku.
AOO PASTERNJAK
Bratovščina plešcev
Francosko društvo s tem imenom je nedavno priredilo svoj deseti kongres v mestecu Saint-Savin-sur Gar-tempe. Na koncu kongresa so po stari navadi izbrali najbolj plešastega Francoza. Ta čast je letos doletela 63-letnega K. Gallota, ki na celi lobanji (384 kvadratnih centimetrov) nima niti enega lasu.
MED OBISKOM V POSTOJNSKI JAMI — Patricia Marrow,
Ed Nelson, njegova žena in James Douglas.
Foto: Edi Selhaus
Mestece Peyton
Šok: tolšča in pege
Trije junaki (eden z ženo) iz najbolj gledane televizijske nadaljevanke si ogledali tudi Postojnsko jamo — Majhno razočaranje, predvsem oboževalk
POSTOJNA, 28. junija. Utrujeni od dolgega potovanja — najprej z letalom iz Beograda, nato z avtomobili z Brnika — so trije junaki popularne televizijske serije Mestece Peyton skupaj z gostitelji včeraj pozno popoldne prispeli v Postajno. Ed Nelson (zdravnik Rossi). James Douglas (odvetnik Cord) in Patricia Marrow (Rita Jacks) so tako kot nekaj dni prej v Srbiji tudi v Sloveniji doživeli navdušen sprejem. Zal so se na Brniku, pa tudi v Postojni ustavili le za nekaj ur in nato nadaljevali pot v Umag.
»Vous etes tres jolie, dr. Rossi!« Simpatična turistka, ki je ravnokar pokukala iz Postojnske jame, se mu je vrgla v naroCje in ga zasula s poljubi. Niti z očesom ni trenil, tako kot se sicer spo-
Medvedka
S šapo po glavi
Profesorja Bajdeta je v nedeljo pri Velikih Laščah, ko je z ženo nabiral gobe, napadla medvedka in ga hudo ranila
LJUBLJANA, 28. junija. »Pravzaprav sem imel le srečo, saj bi se zadeva lahko mnogo bolj klavrno končala,« nam je dejal danes 64-letni Oton Bajde, ki leži na otorinolaringološkem oddelku ljubljanske bolnišnice m ga je v nedeljo pri Velikih Laščah napadla medvedka.
»Zdajle se počutim mnogo bolje in upam. da ne bo hujših posledic Boli me še glava in v kolku, ne vem pa. kako bo s sluhom Medvedka mi je poškodovala sluhovod.«
Profesor Oton Bajde z akademije za glasbo v Ljubljani se še popolnoma jasno spominja nedeljskega dogodka: »V nedeljo sva se z ženo odpravila iskat gobe in pri Ponikvah sva zavila v gozd. Tu sva bila že večkrat. Ko sva izstopila, sva šla po gozdu kakšnih tristo metrov, šel sem pred ženo kakšnih dvajset metrov in ko sem stopil na jaso sem pred seboj zagledal medvedjo družino. Zaklical sem ženi in se ho-
tel hitro umakniti za bližnje drevo. Tedaj pa sem se spotaknil in padel V tistem trenutku je bila že medvedka pri meni m me nekajkrat s šapo udarila po glavi, ramenih in kolku Takoj nato so medvedje zbežali kajti žena je kričala na ves glas. Vstal sem in odšel do avtomobila. Močno sem krvavel in ko sva se pripeljala do zdravilišča v Škofljici, me je zdravnik zadržal in poklical rešilni avto iz Ljubljane.«
Tisti, ki medvede poznajo trdijo, da me je rešilo v veliki meri to, da sem ležal na zemlji, ko me je medvedka napadla. Sicer pa naj bo to opozorilo vsem tistim, kd ho-
dijo zdaj nabirat gobe okrog Turjaka in Velikih Lašč.
Zdravnik Boštjan Lovren-čak, ki je v nedeljo opoldne' sprejel poškodovanca, meni, da bo profesor Bajde v nekaj tednih okreval.
A. PIRKOVIČ
PROF. OTON BAJDE
dobi ekraniziranemu osvajalcu ženskih src, pa tudi njegova žena‘ne, ki kaže, da je navajena takšnih izbruhov.
Ce smo že začeli s poljubi, omenimo še enega, polprofesionalnega. Lepi doktor je dobil cmok še od soigralke Rite Jacks. Očitno sta osebno še boljša prijatelja kot v televizijski seriji. In tudi tokrat Rossijeva žena, ki je bila zraven, ni trenila z očesom.
Napad na vlak
PO kratkem aperitivčku so Postojnčani »posneli« napad na vlak. Slavni gostje so namreč zakorakali v jamo, domačini pa kljub plačilu za vstopnico tega dogodka stoletja niso hoteli zamuditi in so se zdrenjali naokrog.
Večina pa je ostala zunaj. Čakali so jih ves čas, ko so proslavljeni Pejrtonci med kapniki vzdihovali »oh«, »ah« in podobne stvari in navsezadnje, ko so se vrnili iz luknje, so doživeli nov napad, saj so vsi hoteli njihove avtograme.
Rita ali Pika?
Najbolj navdušena je bila neka nemška turistka, ki se ji je Števen Cord moral podpisati s flomastrom kar na rokav.
Kljub temu pa ni šlo brez razočaranja. Tisti, ki iz tedna v teden gledajo pejrtonske zapletljaje, so lepotce z ekra na primerjali s tistimi iz krvi in mesa. Se najbolj je sam sebi podoben otožni odvetnik Cord, ki svojo mladost pou darja z naraščanjem grive na zatilju. Tudi ni znano, kaj vse store šminkerji pred te levizijskim snemanjem z Rito
Jacks, ampak v Postojni je bila vsaj tako pegasta kot Pika Nogavička (kar je očitno bolj kot v mestecu Peyton)
Smrtno razočarana
Pravi šok pa so zaprisežene ljubiteljice (na veliko veselje svojih spremljevalcev) doži vele ob pogledu na nenehno zaljubljenega, a vselej razočaranega Rossija. Njegovi posiveli lasje so sicer strašansko šarmantni, ampak tiste kile okrog trebuha — moj bog! Skupina najstnic, ki ga je dobre tri ure čakala v Po stojni in potem, ko sd je ta ko zajeten ogledoval, kapnike, pred jamo, se je kar razjo kala. Najbolj je vekala tista, ki je ob ogledovanju serije izjavila, da si želi edino to, da bi umrla v naročju dr Rossija. Najraje bi ji ponudi) vrv, če že hoče umreta, kajti dvomim, da bi jo dr. Rossi lahko sploh vzdignil, zaradi trebuha namreč.
Ampak naši gostje niso nič kaj krivi za to razočaranje Zgodbo o mestecu Peyton so namreč začeli snemati pred desetimi leta, in takrat — skoraj verjamemo — so bili res takšni kot jih gledamo še danes.
Sicer pa od vseh treh obiskovalcev, ki z ekrana raz burjajo naše občane, zlasti pa občanke, igra v nadaljeva nju serije le še Rita Jacks ki se Peytona ni naveličala niti v nadaljevanki »Vrnitev v mestece Peyton«.
Oče leta
Dr. Rossi (nalašč navajamo njihova filmska imena, saj jih tako bolj poznamo) je namreč imel hude politične ambicije in je računal celo
na mesto guvernerja. V predvolilni kampanji se je oprijel televizije, toda ko je igral v neki drami, so politični nasprotniki dvignili vik in krik. češ da tako zbira glasove. Intervenirali so na televiziji in tudi film, ki ga je posnel pra-v tedaj, je moral začasno v bunker. Zdaj dr. Rossi že več let ne nastopa več, ne na filmu, ne na televiziji. 2-ivi na svojem ranču blizu Los Angelesa, ameriška javnost pa se ga sem ter tja še spomni, kot pred tremi leti, ko so ga na nekem lokalnem tekmovanju proglasili za »očeta leta«.
Tudi Števen Cord živi na svojem ranču v Kaliforniji, vendar je ostal igralec. Po Peytonu je posnel še vrsto filmov, med njimi »Nežna ptica mladosti«, ki je imel velik4’' uspeh. Sicer pa pravi zase,* da je pol moža, kajti »Rossi ima zasebno šest otrok,' jaz pa samo tri«.
Dolgočasna ljubezen
Torej Rita Jacks je še edina, ki vztraja. Prav zaradi tega je svoj obisk v Jugoslaviji skrajšala in že danes odpotovala iz Umaga preko Zagreba v ZDA Toda tudi ona je nekdaj Peyton jemala mnogo boLj resno, saj se je iz filmske ljubezni z Normanom Harringtonom (Christopher Conelly) razvila tudi resnična romanca, ki je trajala tri leta.
»Ampak«, pravi Rita, »ta Ljubezen je bila najbolj dolgočasna v mojem življenju«. In vrgla se je v študij ter pred nekaj meseci opravila pravosodni izpit. Zdaj ima tudi ona nekaki političnih ambicij.
Tako je torej s Peytoncd. Njihov obisk pri nas pa bo pokazal, ali bodo zaradi tega televizijski molji gledali serijo še bolj pobesnelo ali pa zaradi majhnega tolsto-pega-stega razočaranja celo manj.
ANDREJ PIRKOVIČ
Vklenjen čez mejo Kalni grob otrok Leta podila tatu
Jutri bodo avstrijske oblasti izročile našim organom B. Andelkoviča, ki je osumljen velike poneverbe v Topru
GRADEC, 28. jun. Na tukajšnjem deželnem sodišču so nam povedali, da bodo v petek ob 8. uri na mejnem prehodu v Šentilju našim oblastem predali Branka Andželkovica, poslovodjo trgovine Toper v Celju, ki je bil aretiran in zaprt v Gradcu. Izročitev Andželko-viča je zahteval preiskovalni sodnik okrožnega sodišča v Celju, ker je Andželkovič osumljen tatvine okrog desetih milijonov starih dinarjev. Gre za izkupiček, s katerim je Andželkovič v prvih dneh januarja letos pobegnil najprej v Trst. zatem pa krenil po Evropi.
Kot smo tf poročali, ga je avstrijska policija aretirala, ko je pripotoval v Gradec, prespal v hotelu »Daniel« ob železniški postaji in poskušal vzpostaviti stik z ženo. V Gradec naj bi prišel iz Bratislave. kamor je krenil iz Trsta.
Gre v resnici za dve tatvini. Prvo naj bi zagrešil pred iztekom starega leta. vendar so jo kontrolne službe v pod jetju takoj odkrile Andželkovič pa je nekaj več kot poldrugi milijon starih dinarjev vrnil. V podjetju so nato uvedli ponovno inventuro. Ugotovili so. da je primanjkljaj še večji, sai Andželkovič ni odnašal v banko izkupičkov zadnjih dni lanskega leta. Po podatkih iz Topra gre za nekaj več kot deset milijonov starih din.
Janez Stojkovič, okrožni
preiskovalni sodnik v Celju, je od zveznih pravosodnih organov zahteval posredovanje za izročitev Andelkoviča. Zadeva se je nekoliko zapletla, ker je bil postopek med obema državama dolgotrajen. Ce naši ne bi pravočasno zahtevali izročitve, bi Avstrijci An-dželkoviča izpustili na prostost.	J SEVER
Dva pod vlak
LJUBLJANA. 28 junija. -Okrog polnoči sta danes pred tovorni vlak (strojevodja Adolf Osterman) v Tivoliju med prehodoma Puharjeve in Cankarjeve ulice iz grmovja tesno ob progi nenadoma skočila tik pred mkomotivo M. B. (17 let) ui J. G (20 let) iz Ljubljane Vlak je oba mlada človeka hudo ranil.	J. L.
Smrt
pod
avtom
Sadik Gjinovci ni upo-iteval zožene ceste in povozil D. Andolšek
LJUBLJANA. 28 junija. -Osebni avto, ki ga je vozil Sadik Gjinovci (24) iz Ljubljane. je včeraj ob 17.50 na Vodnikovi cesti pri osnovni šoli, kjer je cesta zaradi prekopavanja zožena, zaradi neprimerne hitrosti zaneslo na levo. nato pa na desno, tako da je zbil Dragico Andolšek (42), ki je stala na desni strani ceste ob svojem avtomobilu. Nato je Gjinovci trčil še v njen avto, pri čemer se je Sadikovo vozilo zvalilo na Andol škovo ki ie kmalu nato umrla v bolnišnici. J. I*
V nezavarovani gramoznici v Brezju sta utonila 13-let-ni Lojze Ratajc in 9-letni Simo Kiza, oba iz Maribora
MARIBOR, 28. jim. Jokaje je 7-letni Miran Ratajc včeraj okrog 20- ure prinesel domov v Kelemenovo ulico na Teznem obleko svojega 13-letnega brata 'Lojzeta. Lojze je nekaj pred tem skupaj z 9-letnim Šimom' Ki-zo utonil v nezavarovani gramoznici podjetja Tehno-gradnje v Brezju.
Lojze Ratajc in Simo Kiza sta se včeraj popoldne skupaj s še kakimi petnajstimi otroci iz bloka v Kelemenovi uli-
Divjak obsojen
MARIBOR, 28. junija — Na okrožnem sodišču so obsodili 39-letnega ključavničarja Draga Hofmana iz Ptuja na 1 leto in 8 mesecev strogega zapora, ker je hotel ubiti svojo ženo Ano, napadel pa je tudi miličnika.
Drago Hofman se je vrnil 9. marca vinjen domov. Napadel je ženo Ano, jo priče) butati ob betonska tla, potem pa še daviti. Soseda je preprečila, da ni prišlo do tragedije. Ko pa sta v stanovanje prišla dva miličnika, je Hofman prijel nož in zamahnil proti enemu izmed miličnikov ter se nato zapri v ko palnioo.	M. 8.
d napotila kopat v omenjeno gramoznico, ki se je napolnila s talno vodo. Dečka nista znala plavati. Otroci pravijo, da sta Lojze in Simo dolgo hodOa po bregu, potem pa sta se odločila in zabredla v vodo. Nenadoma pa sta potonila. Bržkone jima je zmanjkalo tal pod nogami, saj je gramoznica polna nevarnih kotanj. Izginila sta pod vodo.
Mati nesrečnega Lojzeta, Cilka Ratajc, ki je danes prišla h gramoznici, kjer so gasilci iskali trupli obeh dečkov, je povedala da je sinu včeraj prepovedala, da bi se Sel kopat, toda Lojze je ni poslušal.
Ob tem nesrečnem dogodku velja povedati, da so lani v vodi iste gramoznice utonili trije ljudje in da je tabla ob tem Improviziranem kopališču »Kopanje prepovedano« vse premalo, da bi zadržala ne-
premišljeno mladino. Kljub včerajšnji tragediji je bilo tudi danes namreč v gramozni-ci v Brezju kakih petdeset ko-palcev.
Gasilcem je okrog poldne uspelo najti trupli obeh nesrečnih dečkov M. ŠRIMPF
Urni prsti
LJUBLJANA, 28. jun. — Trije temnopolti možaki, kd so morali biti zelo umih rok, so v soboto dopoldne v menjalnici Supermarketa prišli do bogatega plena. Kmalu po njihovem odhodu je namreč blagajničarka pogrešila 15 bankovcev po sto nemških mark, dva po sto šilingov, tri po tisoč lir in enega za 1000 belgijskih frankov.
Kriminalisti domnevajo, da gre za arabske cigane.
Tujci so govorili z blagajničarko v slabi angleščini, med seboj pa v nerazumljivi govorici. Visoki so bili od 170 do 175 centimetrov. Prvi je star okoli 50 let in osivel, drugi kakih 10 let mlajši, temnih, »kratko pristrižen in v rjavi obleki, tretji pa je imel okrog 30 let in izrazito črne. malo daljše in kodra ste lase.	J. L.
Kljub letom je 60-letni Stanislav Artač iz Ljubljane nekaj ulic daleč lovil mladoletnega tatiča in ga tudi ujel
LJUBLJANA, 28. jun. — Dalmatinova m Miklošičeva cesta sta včeraj dopoldne vrveli od ljudi, ki pa so ostajali ravnodušni, ko je mimo njih bežal mlad moški, kakih 50 metrov za njim pa starejši, krepak možak in klical: »Primite ga, kradel je!«
Starejši moški je bil Stanislav Artač, letos bo dopolnil 60 let. Malo pred opisa* nim dogodkom je stal pred svojo vratarsko ložo na Miklošičevi 10, ko se je z dvigalom s 5 nadstropja spustila uslužbenka Slovenija-sadja m zavpila: »Okradel me je, držite ga.« V tem je po stopnicah pridrvel mladoletnik in planil na ulico Vratar je stekel za njim in lov se je nadaljeval po Miklošičevi, Dalmatinovi, Kolodvorski m Trubarjevi ulici do Ljubljanice v bližini Zmajskega mostu, kjer se je najbrž že zasopli tatič
oglašujte v dnevniku
DELO
skril v grmovje, nato pa v neko vežo, kjer so ga prijeli. Sele na Kolodvorski ulici se je namreč Artaču pridružil neki moški (pa še ta najbrž
iz jeze, ker so mu prejšnjo noč tatovi popolnoma oskubli avto), na Trubarjevi pa še dva moška.
J. LORENCI
NAGLUSNOST
ODSTRANITE Z AKUSTIČNIMI APARATI
AUDIOTONE U. S. A. UNITRON CANADESE — L — SONIT
Istituto ACUSTICO italiano
Via Roma 4 — tel. 81372
GORIZIA (Italia)
Obiščite nas ali nam pišite!
BREZPLAČNI PRIKAZI BODO V GORICI (Italija)
V soboto, 1., petek, 7., soboto, 8., petek, 14., soboto, 15., petek, 21., soboto, 22., petek, 28., soboto, 29. julija 1972 od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 18.30 po italijanskem času
Se hitro vznemirite?
Današnji test je namenjen nmo Iskreno odgovorite na naslednja vprašanja:
1. AH so se starši selo trudili z vašo vzgojo? IDA —
2	točki. NE — 1 točka)
X Hodite k frizerju pogosteje, koc bi bilo to normalno? IDA — ž točki. NE — 1 točka)
3. AH imate aeio radi matice? |D4 — 1 tnfke NE —
3	točke)
4- Radi posedate v naslanjaču IDA — 3 točke, NE — 1 točka)
S. Odganjate misli, da boste kdaj stari? |DA — 3 točki. NE — 1 točka)	a
8.	AH imate močno voljo? IDA — 1 točka. NE — I točki)
7. Veljate med znanci in znankami za asezappealnoa?
IDA — 2 točki. NE — 1 točka)
X Si skrbno negujete roke? IDA — 3 točke. NE — 1
točka)
9.	AH se bojite srvih las? {DA — 1 točka. NE — S točki)
10.	Si telite imeti vse gospodinjske aparate, kar jih je? IDA - 2 točki). NE — 1 točka)
11.	Ali bi se jiustili fotografirati >1111111113100 oblečeni? {DA — 4 točke. NE — 1 točka)
IX AH ste samo za en zakon? {DA — 1 točka. NE — S točke)
REZULTAT PSIHOTESTA
Več kot 26 točk: Tudi če ste vznemirjeni. Je na videe to opaziti le kot sentimentalnost in nežnost. Trudite se. da bi svojo ljubezen spremenili v iskreno In dolgotrajno prijateljstvo.
Od 22 do 26 točk: Vznemirjenost se vas poloti v trenutkih, ko občutite, da se vam kdo približuje a simpatijo in ljubeznijo.
Od 1? do 21 točk: Zelo hitro se vznemirite, čeprav ljudje iz vaSe okolice ne verjamejo v to. Vsekakor zato. ker se znate obvladati tudi v najbolj kritičnih trenutkih.
Manj kot 16 točk: Realni ste in na vse gledate skoti prisilo racionalnosti. Nikdar ne boste zašli v položaj, da bi se kesali, ker ste se prehitro vsiemirih.
Seki ne igra zaman
Njegova žena toži. da mora kupovati karte, če hoče videti moža
Dragoslav Sekuiarac je zelo dober nogometaš, a tako vsaj meni žena Gordana — nekoliko manj vzoren zakonski drug. Gordana pravi, da mu je pred tekmo, ko se je Cr-vena zvezda pomerila z moštvom časopisa »Šport«, v katerem so igrali najboljši evropski nogometaši, telefonirala, če ji lahko pnskrbi vstopnico. Prijazni soprog je odvr-Dfl:
»Kadar igram jaz. ni brezplačnih kart.«
Našli
odrezan
uhelj
Žeparji očitno niso bili zadovoljni s plenom pri ameriškem turistu
Se kar srečno jo Je v Londonu odnesti neki ameriški turist, ki je h Otti posredovati. ko je skupina žeparjev obdelovala nekega sprehajalca. 2eparji so se lotili še njega, ker pa se ni dal. mu je v splošnem ravsanju nekdo od zlikovcev z britvijo odsekal uho.
Pogrešani uhelj so našli nekaj kasneje in ga prišili na ustrezno mesto.
KORISTNA UPORABA SMODNIKA — Gradnja avtomobilske ceste pri Ivanjem selu.
Foto: arhiv Dela
Vožnia v dežju
Vsak pameten voznik ve, da se hitra vožnja in mokra cesta ne ujemata najbolje. Zato v deževnih dneh vozite previdno, saj je stik med kolesi in cestiščem zaradi vode slabši in avtomobil veliko hitreje zanese. Tudi zavorne poti so precej daljše kot na suhi cesti. Čeprav poletje ni najbolj moker letni čas, pa se zgodi, da vas preseneti na poti neurje, še bolj morate biti previdni, ker nenadoma prileti na mokro cesto, kjer se avtomobil povsem drugače obnaša. Poletne nevihte so največkrat silovite z veliko količino vode. Po cestah se naberejo luže, ki so za voznike še posebej nevarne. Avtomobil, s katerim hiltro zapeljete v take mlake, nenadoma zanese, voznik izgubi kontrolo nad vozilom, ne more ne zavreti, ne pospešiti. Temu pojavu pravijo učeno aquaplaning. Po naše bi temu lahko rekli nekakšno drsenje po vodi.
Zakaj in kako se to zgodi? Ko avtomobil zavozi na mokro cesto ali po njej vozi, morajo gume odrivati vodo izpod koles. Več je vode, več jo morajo odriniti. Količina odrinjene vode pa se povečava tudi s hitrostjo. Ko pa je hitrost prevelika ali ko je vode preveč, ostane med kolesi in ce-stiščem sloj vode, ki se oblikuje kot klin. Cim hitreje avtomobil vozi tem bolj se vdira pod gumo. Tako gume zgubijo stik a cesto in avto »zaplava«.
Kako hitro se vam bo kaj podobnega Zgodilo, je odvisno tudi od izrabljenosti
gum. Gladke gume bree profila so prav primerne za nevarno drsenje po vodi. Tudi nove gume ne preprečijo pojava aqua-planinga, čeprav se vse tovarne zelo prizadevajo, da bi izdelale gumo, ki bi v dežju ne drsela. Menjali so kvaliteto gum in obliko profila in ugotovili, da le z posebno oblikovanim profilom nekoliko zboljšajo lastnosti gume v dežju.
V- dežju se torej ogibajte hitrosti nad 100 km na uro in pa seveda zlizane gume takoj snemite s koles. Ce pa vam avtomobil vseeno zaplava, ne zavirajte, ker prav nič ne pomaga. Le škoduje, ker kolesa takoj zablokirajo, avto pa se kljub temu pelje naprej. Tudi če boste sunkovito odvzeli plin bodo pogonska kolesa zadrsela. Zato takoj, ko začutite, da vas nese, stisnite sklopko. Volan pustite pri miru, ker avtomobil med drsenjem sploh ne reagira na premik© volana. Po obliki ceste lahko tudi ocenite, kje je manj vode in se tako ognete večjim lužam in nevarnostim, da bi zaplavali.
IW ŠTIRIH KOLESIH*,;
Smodnik in smodnišnice
Pravijo, da je izumitelj smodnika Albert Schvvartz, uporabil svoj izum tudi v Črni prah je prinesel tudi nekaj koristi, a dosti več škode — Kako pa so
Uničujoč eksplozivni prašek, imenovan smodnik, so iznašli razmeroma zgodaj, že v XIII. stoletju. Odkritje je imelo ogromne posledice v vseh tistih gospodarskih panogah, kjer je razstrelivo pomenilo velik napredek (rudniki, kamnolomi ...). V -prvi vrsti pa je postal smodnik grobar staremu srednjemu veku.
V tedanji Avstriji je proizvodnja smodnika postala leta 1650 regal deželnega kneza. Pojavili so se različni patenti. ki so posebno od leta 1691 dalje urejevali proizvodnjo in prodajo smodnika in solitra.
Proizvodnja je bila oproščena vseh davkov, pa tudi carinjenja za vse smodnikove sestavine. Delavci, zaposleni v sohtamah in smodnišnicah, so bili oproščeni celo vojaščine.
Nekateri viri celo navajajo, da so morah prebivalci okolice takšnih in podobnih plantaž pod pritiskom hoditi na določena mesta na potrebo, da bi solitamo imele za svoje obratovanje dovolj surovin.
Seveda je bilo tudi kopanje zemlje, ki je vsebovala soliter, cesarski regal. Ljudje, ki so se nameravali s tem ukvarjati, so morali imeti posebno dvorno dovoljenje. Po patentu cesarja Karla VI. (30. oktobra 1734) so lahko ljudje
s dovoljenji kopali v hišah, samostanih, hlevih in graščinah, kjer so domnevali, da zemlja vsebuje soliter.
Viri omenjajo v Ljubljani prvič stope za smodnik 1. ap rila 1532. Bile so na Kolezij) ob Gradaščici. Stope so bile mestna last. Magistrat je stope dajal v zakup in plačeval vsa popravila, kajti smodnik je potreboval za svojega puškarja (knjiga mestnih izdatkov 1581) in za svojo orožarno (knjiga izdatkov 1584).
POSOJILO ZA 35000 TRAKTORJEV
Verjetno zmogljivost mestnih stop ni bila zadostna za potrebe Ljubljane, ker je v letih 1663 in 1679 dobavljal smodnik ljubljanski mestni hiši Adam Jeran, ki je bil smo-dnikar v Kamniku. Viri omenjajo. še nekatere druge dobavitelje.
Pred letom 1684 so bile mestne stope opuščene, kraj, kjer so stale, pa se je še dolgo časa imenoval »pri starih stopah«. Po opustitvi svojih stop, ki so imele le omejeno zmogljivost, je Magistrat kupoval smodnik izven Ljub ljane in sicer leta 1699 v Sol-nogradu, 1710. pri Primožu Jeranu v Kamniku ...
Po opustitvi mestnih stop za smodnik je bil Anton Avgust Kappus pl. Pichelsteln prti, ki se je lotil postavitve smodnišnice v . Ljubljani- Postavil jo Je'v Poljanskem pred.' meetju št. 78 in še dve" v
lastno pogubo — ga delali pri nas
bližini Ljubljane. Kappus je umrl 12. julija 1798.
V tem času je primanjkovalo v vsej Avstriji smodnika Leta 1798 je prišel v Ljubljano c. kr. soliterski mojster Adam Kock. Kappus je nasvetoval Magistratu, naj mu odstopi zemljišče za grajskim hribom za postavitev solitar-ne. O tej solitarni vemo le, da je obstajala med francosko okupacijo leta 1809.
Največjd pomen pa je gotovo dosegla državna smodniš-nica v Kamniku, za katere postavitev je kupila generalna direkcija artilerije na Dunaju od Edmonda Andriolija leta 1853 posestvo s fužinami. Graditev smodnišnice se je močno zavlekla, čeprav je sam cesar zahteval, da se smodnišndca čimprej zgradi. Sele leta 1871 je začela tovarna z rednim obratovanjem in služi še danes potrebam naše domovine.
RADO RADEŠCEK
Guiness previden kot slon
Škoda je le, da nima rilca, niti nobenega pravega »predhodnika«
Angleški igralec Alec Guiness je v nekem intervjuju priznal, da je pri vsaki stvari silno oprezen:
»Prav tak sem kot Indijski slon, ki preden gre čez most, z rilcem poskusi, če je most dovolj trden, potem to stori z eno in nato še z drugo nogo, na koncu pa se umakne in počaka, da gre čez najprej eden od drugih slonov.«
Domiselno
Neki ameriški psihiater je ugotovil, da so ugrabitelji letal skoro redno spolni slabiči.
To »znanstveno« ugotovitev odobravam pod pogojem, če bo vsaj enega kandidata za ugrabitelja od, sramu odvrnila od namere! .
Filmu še doktor ni v pomoč
Direktorju jugoslovanskega filma v ostavki ponujajo znane preparate
Dr. Petar Volk, direktor jugoslovanskega filma v ostavki, je prejel pismo neke tovarne s prošnjo, naj svojim bolnikom predpiše njihove preparate. Podpisan je bil tu. di neki doktor.
Ta doktor je dokazal, da se ne razume na film, vendar je kljub temu (ali prav zato) pameten. Pravilno je sklepal, da se Volk vrača v svoj pravi poklic (ni vedel, da je Volk doktoriral iz filmske panoge), ker je sodelovanje v vodstvu filmskih festivalov samo prehodna zadeva, ki je obenem tako trdovratno bolna, da ji vse zdrav, ljenje dr. Petra Volka ni pomagalo!
TRAKTOR TAKOJ PO VPISU POSOJILA
Bodoči kapel traktorjev
Kmetijske proizvajalce, ki želijo kupiti traktor IMT-533 in imajo devize, vabimo, da se prijavijo eni od 13 navedenih organizacij in vpišejo posojilo za razširjanje zmogljivosti
Industrije mašina i traktom
Devize, zbrane s tem posojilom, bodo izkoriščene za nabavo opreme iz tujine, kar bo IMT omogočilo, da dvakrat poveča proizvodnjo in doseže zmogljivost 35000 traktorjev IMT-533. katerih lastnosti do danes še niso presežene v svetu.
Ce vplačate za traktor m vložite posojilo v znesku 1000 DM ali v katerikoli konvertibilni valuti, vam IMT omogoča:
—	dobavo traktorja takoj po vpisu posojila, najkasneje pa v 21 dneh
—	priključno orodje IMT
—	katerikoli traktor IMT od S do 60 KS
—	obresti so posojilo * višini 10 S
—	dobavo traktorja pa ceni na dan vplačila
IMT m Jugoslovanska investicijska banka izdajata obveznice od 15. juUja 1972 do 15. januarja 1973, vložena sredstva pa bodo vrnjena s 10-odstotnimi obrestmi v treh letih.
Vpisovanje posojila se je te začelo na vseh vpisnih mestih.
Vpisna mesta:
INDUSTRIJA MAŠINA I TRAKTORA. Beatrad, Totts bunar br 2M
AGROTEHNIKA. IJBtUjaaa. M. Ttta m AGBOMETOHUA, M. M rita M GRAMIP. Dobrava kad Vrbama
GRANEXPORT. »brat MEHANIZACIJA, NIŠ. 12. 1» braarla b. b.
JLGOAGKAK Novi Rad. »isvlnli 1 POLJ (»MEHANIZACIJA. Kartava«. JNA 6 POLJOSTRO' Vutkavd, M. Ttta 12 RATAR, Zimjaala
L ZOR PREDSTAVNIŠTVO. Beatvad. Ganila Principa 42
MOTUTEHNA, Stote, —g---— r lf
AGROMEHANIKA, Bkapja W bb POUOOPREMA. Sarajeva, Vaba BaradtMa 2
MMBIHM MAŠINI I TMVnOM,UKMD
V SKLOPU ZDRUŽENEGA PODJETJA U M I
IZKORISTITE UGODNOSTI, KI VAM JIH NUDI POSOJILO
POIZKUSITE
SE!
1.	Po čem ima glasilo slovenskih borcev in rezervnih oficirjev »TV 15« svoje ime?
2.	Češka je dala v 17. stoletju enega na j več j ih pedagogov, enciklopedistov in verskih reformatorjev. Kdo je bil to?
3.	Največje afriško mesto je Kairo z 2.600.000 prebivalci. Katero pa je največje afriško mesto s črnskim prebivalstvom?
4.	Včasih nastanejo na morju valovi pri brezvetrnem vremenu. Kaj je vzrok?
5.	Kateri slovenski skladatelj je uglasbil pantomimo »Možiček«?
6.	Koliko je v Celzijevih stopinjah 212 stopinj Fahrenheita?
7.	Kaj pomeni misel rimskega pesnika Horaca: »Fe-rtunt summos fulmina montes«?
8.	V katerih vzhodnoevropskih državah ima Sovjetska zveza po pogodbi sta-cionirane svoje čete?
9.	Kake se s tujko imenuje načrtno vzreianie domačih živali in kulturnih rastlin, ki sicer uspevajo le v divjini?
10.	Kateri štirje različni pokra iinski elementi se stikajo na tleh Slovenije?
'1. Pod katerim imenom še poznamo školjko kameni-oo?
12.	V katerem slovenskem literarnem delu nastopa gostilničar z vzdevkom »Moj Jezus«?
13.	Pri katerem kraju na Notranjskem je Malograjska jama?
*
ODGOVORI
1. Po znani kurirski relejni oostejl TV 15 t Kočevskem Rogu. 2. Jan Amos Komenskv (1592—1670). 3. Ibadan v Nigeriji z blizu pol milijona prebivalcev. 4. Nenadna spre. meniha mračnega pritiska. 5. Josip Ipavec (1973—1921). 9. 199 stopinj Celzija. 7,- Strele treskajo v najvišje vrhove. (Kdor Je no visokem položaja. je Izpostavljen napadom.) S. Na Poljskem v Nemški demokratični renubltkl. na Madžarskem. v Romuni 9 fn po leta 1999 tudi v CSSR. 9. Do-meetlkatija 19. Alpe, Panonska nižina. Kras In Jadransko morje. 11. Ostriga. 12. V noveli. »Očka Orel« Cirila Kosmate, po kateri Je Ml orirejen scenarij za prvi slovenski umetniški film »Na svo.ll sem-ljl«. 13. Prt Plsnhrt pod razvalinami Malega gradu. Is jame teče Unica.
VAS
ZANIMA?
Koklja z mnogimi piščanci ni prav nič vznemirjena, če ji kdo kakega vzame; tudi če jih zgub: več, še ni nič hudega, dokler ima vsaj enega. Ce pa je še ob zadnjega, je vsa iz sebe in se ne more pomiriti.
Leta 1827 sta se v Roystonu (Anglija) srečala v dvoboju za prvaka težke kategorije boksarja Peter Crawley in Jew Ward. Boj je bil izredno hud in šele v 11. rundi je bil Jew Ward, dotedanji prvak, premagan s knock outom. Tudi njegovega nasprotnika je dvoboj tako zdelal, da se je čez dva dni odpovedal bok. ' sarski karieri.
bo nikoli takoj vzletel: najprej bo odkorakal, potem bo ho jo pospešil in šele v skrajnem slučaju se bo dvignil v zrak.
V srednjem veku so se na tleh ob velikanskih mizah, na katerih so velikaši prirejali razkošne po jedine, vedno zbirale trume revežev, ki so jim metali z miz obilo hrane. Imenitniki so od vsa kega kosa mesa in od drugih je ddl pojedli samo najboljše, ostalo pa vrgli revežem
, Berlinske gasilce so nameravali leta 1905 opremiti s čeladami, ki bi razprševale naokrog cel slap vode in tako ustvarile okrog njih zaščitno hladilno plast, da bi se lahko kar najbolj približali ognju. Ko pa se je izkazalo, da vrli gasilci skozi to tekočo zaveso tako rekoč nič ne vidijo, načrta niso realizirali.
Nemški in češki kralj Vaclav IV. (1361—1419) je bil tako obseden od radovednosti, kakšne občutke imajo obsojenci na smrt, da je nekoč ukazat svojemu rablju, naj mu odseka glavo. Ko je prestrašeni krvnik, ki ni mogel razumeti gospodarjevega ukaza, ustavil meč tik nad kraljevim tilnikom, je Vaclav IV. ves besen ukazal vojakom, naj ga ubijejo, ker ni Izpolnil njegovega povelja.
Ko je ameriški raziskovalec Peary leta 1909 dosegel severni tečaj, je spustila njegova ekspedicija v morje 3000 metrov dolgo jekleno žico, ki pa ni dosegla dna. Sele atomska podmornica Nauttlus je leta 1958 točno izmerila globino morja na severnem tečaju in ugotovila, da znaša 4470 metrov.
V finalu boksarskega srečanja na olimpiadi leta 56 pred n. š. je nasprotnik znamenitemu Antiusu razbil vse prednje zobe. Ker ni hotel pokazati, kako ga je udarec prizadel, je Antius mimo pogoltnil zobe. Nasprotnik je obupal, da bi lahko tej »skali« oriše) do živega, in je odstopil.
Na kovancu, Id ga je dal leta 324 kovati rim skl cesar - Konstantin Veliki, so upodobljena ena od vrat v londonskem obzidju.
Petkrat v vsakem stoletju je mesec (vedno februar), ko nj polne lune. V našem stoletju je bilo doslej tako v letih 1915, 1934 in 1961.
Paracelsus, znameniti švicarski sdravn:ik iz 16. stoletja, velja za itemeljitelja farmacevtske kemije. Prvi je pripravljal zdravila iz kemikalij, medtem ko so bila do tedaj zdravila le rastlinskega izvora.
ZTKS za zakona
Zveza za telesno kulturo Slovenije se bo tvorno vključila v javno razpravo o osnutkih telesnokulturnih zakonov
LJUBLJANA, 28. jun. Osnutka telesnokulturnih zakonov. ki sta ju pred dnevi sprejela ustrezna zbora republiške skupščine, sta bila ▼ ospredju tudi na današnji seji izvršnega odbora zveze za telesno kulturo Slovenije. IO se je sklenil tim bolj aktivno vključiti v javno razpravo o osnutkih in tako doseči, da bo glas tisočev športnih delavcev in stotisočev športnikov imel potrebno moč, ko bosta tako pomembna dokumenta dobivala dokončno podobo.
Predsednik ZTKS Tone Florjon. Hč X poudaril, da Je pobuda zakonskega urejala osnovne teleano-kultume problematike pn nas p-ivzaprae logiena posledica poti. k! so JO slovenski telesno kulturni delava: začrtaU na lanskem portoroškem posvetovanju in da zakonska osnutka pomenita nedvomno bistven napredek pri ustvarjanju motnost! za razmah telesne kultur* na vseh ravneh. Na aejl sta aki.vno sodelovala tudi predsednik kom-teja IS SRS za telesno kulturo Janez Korijatit ter pomočnik rvpubliikeca sekretarja za prosveto m kulturo Rajko Šugman, ki sta v živahni razprav, tud: pojasnjevala zamisli predlagal cev zakona. Janez KocljanCiC Je med drugim dejal, da predlagano samoupravno In-eresno združevanje tudi na tem
V	svojem govoru Je generalpod-pnlkovn-k Frar.c Tavfar dejal zbranim tekmovalcem: »Rezultati, k; ste jih doseglt. kažejo, da je v našit enotah dovolj mladih mo-f sposobnih na Športnih terernh
nb!*d» SO Cas m sredstva, vložena v priprave, uprav.fena Za hv?'ritem se vam. drag*. Športniki, aa požrtvovalne m ter boje. inž. Ki K.-Inku predsedniku mestne »kupSCine za pokroviteljstvo ter Poldetu MaCku. predsedniku občinske Skupščine S*o*te-Pol;e. ki nam * dala na voljo prekrasni Športni park na Kodeljevem ter v.«em de tovmm organ racijam, k: so prevrele pa: tona- nad ekipam: «
V	treh dneh se je na tekmova liV h zvrstilo nad 800 tekmoval cev Tekmovan.e je potekalo breg eastojev. za kar gre veliko zaslug sodr.-.kom Rezultat: so bili solidni. dosežen pa je bil tud: nov re hord prvenstva i Vivod 306 cm v v k.no>. Posebno pohvalo zasluži komis.la za informiranje Javnost.
V	dopoldanskem tekmovanju so konfai! prvenstvo mnogoboje:, strele;, rokometaš: ter odbojkar;-.. V najtežji disciplini prvenstva se je »kara! R.bmCan P.cko. ki je bil p> dvakrat prvi m drug: < spodletelo pa mu x edino pr metanju bombe na cilji. :n J* premočno osvojil prvo mesto. »Na moC sem
področju seveda raCuna s sedanjo bazo in dosedanjimi dosežki m da d bo przadevalo najti a ustanavljanjem skupnost: kar najbolj ustrezno povezavo tistih, ki za telesno kulturo denar dajejo m onih. ki ga trosijo. Se posebej pa se x zavzel za to. da zlasti sedaj gledamo na telesno kulturo kot enovito področje m ne izpostavljamo posebej tako imenovane množičnosti m tudi ne kvalitete, saj sta to samo pojavni obliki enotnega procesa. Rajko Šugman je poudaril dejstvo, da zakonska o-znutka tudi na tem področju postavljata v ospredje obCino.
ZTKS se bo Cim bolj tvorno vključila v javno razpravo o obeh zakonskih osnutkih, ki bo trajala do 30. julija, sredi septembra pa bo pripravila tudi republiško po-
rasel uspeha, posebno pa Se nagradnega. dvanajstdnevnega dopusta. k ga bom preživel doma. pr. družuu m pravkar rojenem sinčku.« ‘e dejal po prejemu kolajne.
REŽT1.TATT streljanje — pištola: , KovaCev.C l?o II 498.4, 3. Ivanove iRibi 487. 3 GoloCorbin iLji 438; mnogoboj — daljava: 1 Kos*:C .Vrh) 529.	3.-3. Ficko
.Rib. 521 m MatijaS (Vrti) 521: kros 2008 m: 1 Picko (Ribi 8.47. 2.—3. S:ankov:C <Lji in Robnik iKr> 9.03: knnCnl vrstni red: 1. Ficko .Rib) 334, 2. Grošelj iKr) 271. 3 KovSe <Po II) 257: rokomet VII. kolo: Kranj Postojna II 9:11 Maribor :	AjdovSC.na
23:11. Postojna I : Vrhnika 9:8. L ubljana : Ribnica 2522: odbojka VII. kolo: Ljubljana : Kranj 0:3. AjdovSC:na : Maribor 0:3. Vrhn:ka : Ribnica 1:3. Postojna I : Postojna II 0:3.
K imena ekipna uvrstitev:	1.
Kranj 52 toCk. 2 Ljubljana 44. 3. R.bn ca 39. 4 Maribor 35. S Postojna n 34. 6. Postojne I 38. 7. Vrinka 34. 8. AjdovSC.na 18.
J. JANČAR
... ,
SARAJEVO — V okviru priprav tekmovanje za »lovoriko Jugos’svile«, ki se bo zaCelo da nes X lugoslovenska moSka ro komet na renrezentanca p-i-m.e seti reprezentanco BiH s 23 15 CIO:*)
svetovanja o predlogih obeh zakonov.
K. B.
| LETALSTVO
Tito
pokrovitelj SP
VRŠAC. 28. Jun. — Na seji or-gan.zacijškega komiteja SP v Jadralnem letalstvu je bilo med drugim rečeno, da je predsednik republike Josip Broz Tito sprejel pokroviteljstvo te velike mednarodne prireditve. Tekmovanje bo ▼ dneh od 9. do 23. julija.
| NABOŽNI TENIS	I
Pionirke Fužinarja druge
LJUBLJANA — V Zagrebu je bilo te dni I. državno prvenstvo za p:omrje in pionirke v namiznem tenisu v vseh disciplinah. Ob številni udeležb: iz vseh republik je sodelovalo tudi dokaj število zastopstvo slovenskih klubov Sobote. Maribora, Fužinarja, Triglava tn Olimpije. Od slovenskih udeležencev so naj več ji uspeh dosegle pionirke ravenskega Pui:-narja. ki so se uvrstile v finale ter po porazu s Proleterjem iz Čoke 1:5 osvojile drugo mesto. Za Fužinarja so igrale Štruc. Režonja in Gostenčnik. Po vrednosti drug: najboljši rezultat je dosegla pionirka Zdenka Zakojč iz Triglava z uvrstitvijo v polfinale pn posameznicah. Pri pionirjih so bili najboljši pionirji is Sobote, ki so se v ekipnem delu tekmovanja uvrstili med o^em najboljših, kasneje pa izgubili s Sen to 3:5. ki je bila. diskvalificirana zaradi nepravilne registracije enega izmed svojih igralcev »Sobočanom je bila s tem prizade'ana velika krivica, ker n.v> razveljavili vseh rezultatov Sente.
Največ uspeha so imel: tekmovalci Proleterja iz Čoke. ki so zmagali v obeh ekipnih konkurencah. Ostal: državni prvaki pa so postali pri pionirkah Palatinuš (Čoka), prt pionirjih Juh as (Čoka). pri dvojicah pionirjev Juhas-Melik (Čoka) in pri pionirkah Fabn-Batmič (Mladost-Lokomoti-va).	<dn)
IVER DNEVA
Spet na Sutjesko
Medtem ko letos ne bo tekmovalnega dela rallyja Sutjeske. k: naj bi ga točkoval: za državno prvenstvo, pa bo ponovno tradicionalna manifestacija — koncentracija motociklistov m avtomobilistov. 1 Julija bodo tz vseh repubUk od5U udeleženci te naSe na)-veCje manifestacije. 2. julija pa se bodo zbral' na skupnem cilju na TjentiStu
Udeležene: a Slovenije bodo Startali v soboto. 1. julija izpred sedeža Avto-moto zveze Slovenije v Ljubljani. j)Ot pa j-Ji bo vodila prek Novega mesta. GospiCa do Siben.ka. kjer bodo prenofcli. naslednji dan pa bodo nadaljevali pot mimo Splita in Dubrovnika ter prek Trebmja do cilja na TjentiStu.
Na skoraj 900 kilometrov dolgo pot se bo iz Ljubljane odpravilo približno 30 avtomobilistov m 30 motociklistov, med katerimi Jih bo največ na Tomosovih mopedih.
Kranj prvak
Končalo se je 27. športno prvenstvo ljubljanskega armadnega področja
LJUBLJANA. 28. jun. Z mimohodom vseh udeležencev m zaključnim govorom generalpodpolkovnika Franca Tavčarja se je v športnem parku Kodeljevo končalo 27. športno prvenstvo ljubljanskega armadnega področja. ki je bilo prvič po osvoboditvi zaupano Ljubljani. Prireditev je uspela organizacijsko In športno, kar dokazujejo solidni rezultati, potrdila pa je dejstvo, da športu v vojski posvečajo veliko pozornost.
Skrbi prvakov
Naraščajoče zanimanje brazilske javnosti za »mini SP« v nogometu — Kljub velikim stroškom finančni uspeh
OD NAŠEGA POSEBNEGA DOPISNIKA
RIO DE JANEIRO Predtekmovanja na nogometnem turnirju »mini SP« so se v glavnem končala s pričako van:mi zmagami favoritov Številni ljubitelji nogometa so že po prvih srečanjih vedeli, da so favoriti Portu galska. Jugoslavija. Francija in Argentina, vsi drugi pa so bolj ali manj dosti slabši udeleženci, zlas-i kar zadeva ekipo Ekvadorja in pa seveda sila slaba re prezentanca S. Amerike.
Po začetnem s-anem ob.slzu je
«ar.:mar.x * javnosti naraslo zlasti potem. So X zdravniška kontrola ugotovila, da so nekater. nogo-metaSi Paragvaja jemal: pred tekmo nedovoljena poAv.la Parag vajci uživajo tablete z oznako OFK vendar pa nezaupljiv, orga mza-orj: turnirja Se ne rado na tanCno. Ce te tablete res sodijo v vrsto pod. v:.a na črnem vezna mu Jugoslovansko vodstvo je za htevalo zdravniške kontrole za ne naaprooi ke. da O: se tako ognilo pozne;*un nevšečnostim
NaSt nogometaS: se počutijo se lo dooro. ne glede na to. da so moral, potovati 3 kraja v kraj Pred tekmo z Bolivijo je zveza: kapetan BoSkov predaval na um verz. države Maro Grosso o Športu v Jugoaiavtji Braalsk. tisk X uje gora tzjav* ponatisnili.
Brazilska javnost aaže določeno aaskr-)iXoost g-ede svoje reprezentance. z kateri za rad poškodbe ne bo tgrai atazm Tostao. Trener žagalo X v ekipo uvrstil zeC
miajSJ) igralcev, k; pa se občinstvu Se niso priljubili.
Nekateri komentatorji dela bra-z..»k« ga tiska ostro kritta-rajo domačo Športno zvezo. CeS da X organu: rala tum r :z političnih vzrokov V mislih imajo predsed nlka zveze Havelanga. k: cilja na predsedniško mesto v PIPA.
StroSk: turnirja stanejo okrog <est mil: on oz dolarjev, toda do oodlt bodo prav gotovo raCJi. saj so Brazilc nori oa nogomet m
Korica prvi
MOSKVA. 28 jun. — Na mednarodnem atletskem tekmovanju v Moskvi X Jugoslovan Konca zmagal na 10000 m v času 29:00.6. Za njun sta ae zvrstila Krebs 'NORI 29:013. Aržanikov (SZ) 29:003 itd.
bodo na finalnih tekmah prav go tovo dodobra napolnil: Stadione BOGDAN ŠALEJ
Ob ZTK Domžale — prve razprave
DOMŽALE - Pred dnevi Je bil v Kranju sestanek, na katerem so se zbrali zastopniki občinskih zvez za TK in uprav gorenjskih obč.n. G.avn. pobudnik zakona o teesm kultur., predsednik komiteja za telesno kulturo IS skupščine SRS Janez Kocijančič m pomočnik republ.šicega sekretarja za prosveto in kulturo Rajko Šugman sta z zbranimi razpravljala o zakonu za TK m zakonu o telesnokulturnih skupnostih, ki bodo zaživele 1. Januarja 1973.
Sklenil: so. da morajo občine • glede na sprejetje zakona ob koncu septembra letos — najpozneje do 20. julija prirediti javne razprave o zakonih Predsednik Kocijančič meni, da bodo razprave dale koristne napotke za dokončno redakcijo zakonov.
ObZTK Domžale bo zato še v prihodnjih dneh orgamzirala javno razpravo v posamcznJi krajih svojega področja. Prva bo že danes v Dobu pri Domžalah, v nasiednJJi dneh pa še v Mengšu, Prevojah. Domžalah :n Moravčah. Razprav se oodo udeležil, zastopnik: teles nokuiturmh organizacij in njihovi funkcionarji, zastopniki SZDL, posameznih komitejev ZK in ZMS m sindikatov ter drugi.
K. BRUMEN
NAROČAM
Priimek in Ime _______
Ulica In hišna številka
Kraj In številka pošte
šola — zaposlen ______
{Neustrezno prečrtaj) Letnica rojstva ------
Datum
S podpisom Jamčim, da bom naročnino poravnal ob prejemu položnice
Podpis
§
TELESNA KULTURA ZA VSAKOGAR
V gozd ali k vodi?
v gozd ali k vodi? V teh vročih dneh je za športnike oboje mikavno. Prijetno je v gozdu, zlasti v jutranjih urah, ko človek uživa v svežini okolja — prav tako pa je mikavno tudi ob vodah, kjer je možnost osvežitve, sončenja, kopanja in plavanja.
V gozdu hodimo in tečemo, v vodi P° predvsem plavamo. Kakšna telovadba jz več vredna: na suhem ali v vodi? Kaj več zaleže za fizično kondicijo?
Ce bi odgovorili brez premisleka, bi verjetno dalt prednost plavanju. Vendar niso »si športni izvedenci istega mnenja. Vsi sicer cenijo plavanje kot vsestransko in zdravo športno udejstvovanje, vendar dajejo, vsaj nekateri, določeno prednost lahkotnemu teku po gozdnih stezah.
»Človek rji vodno bitje, razvil se je za' življenje na suhemu, je odgovoril športni zdravnik dr. van Aaken na vprašanje o vrednotenju športnih zvrsti. Po njegovem mora biti človek usposobljen jtredvsem za hojo, tek in premagovanje ovir. Človeška fizična zmogljivost se izraža v teku. To je vaja, ki je odločilnega pomena za preskrbo organizma s kisikom. Med dolgo trajajočim tekom prejema človeški organizem osemkrat več kisika kakor med sedenjem.
Kako pa gleda na vrednotenje teka in plavanja športni fiziolog dr. K. Cooper, svetovalec za treniranje amertških pilotov in astronavtov?
»Program teka je nesporno boljši«, piše dr. Cooper v svoji znani knjigi Aerobics. Sklicuje se med drugim na to, da je tek za vsakdanjo vadbo praktičen tn da je treba razmeroma malo. časa, da doseže tekač frekvenco pulza ISO na minuto, kar je stanje polnovrednega fiziološkega učinkovanja na organizem. Tek lahko priporočam vsakomur, ne glede na leta. seveda s pogojem, da je povsem zdrav, piše dr. Cooper. Pri teku se vadijo roke in noge, tudi vpliv na mišice trupa, posebno trebušnega dela je ugoden. Mnogi tekači so postali bolj vitki v pasu ne da bi delali gimnastične vaje.
Plavanje je po oceni dr. Cooperja na drugem mestu. Tudi to je šport, pri katerem leta niso pomembna. Pri plavanju se krepijo notranji organi in člo malega vse velike mišične skupine, jjosebno rok m nog, čeprav ne na isti način kakor pri teku. Tudi glede hujšanja ne moremo pričakovati istega učinka kakor pri teku, piše dr. Cooper.
In Se naša misel: Nedvomno drži ugotovitev, da mora biti človek izurjen predvsem za gibanje na suhem. Neogibne potrebno pa je. da je tudi dober plavalec in da koristi v poletnem času obe možnosti vodenja: kakor na gozdnih stezah tako tudi v vodi.	D. U.
Mirjana v finalu
Jugoslovanska teniška igralka Jaušovčeva se bo danes v Mariboru borila s Hiiblerovo fČSSR) za evropski naslov
1
MARIBOR, 28. jun. Mirjana Jaušovec se bo jutri borila za naslov zmagovalke na prvem izmed štirih letošnjih turnirjev za evropsko mladinsko prvenstvo v tenisu. Po današnji zmagi nad Francozinjo Thibault v polfinalu bo jutri njena nasprotnica zastopnica CSSR Hii-blerova. Jugoslovansko-češkoslovaški finale iz Pariza se bo — v nekoliko drugačni sestavi — torej ponovil tudi
v Ljudskem vrtu.
Današnje tekmovanje se je začelo z zamudo, ker je tik pred začetkom popoldanskega sporeda začelo deževati. Naliv pa je bil na srečo kratkotrajen in kot prvi sta bili potem na igrišču polfinalistinji v kategoriji do 18 let — Mariborčanka Jaušovčeva in Franoozinja Thibault Fračo zrnja je povedla z 2:1, toda potem je bila premoč Jau-šovčeve čedalje bolj očitna. Naša igralka je zmagala s 6:2, 6:1. V drugem polfinalu je Hiiblerova dobila proti Spličanki Bralič s 7:5, 6:4.
Finalista med mladine: do 18. leta sta Cehoslovaka Horvat in Slo-til. Prvi je v polfinalu premagal Gehringa (ZRN) s 6:1, 7:9, 6:0, drugi pa je dobil proti Francozu Gauvainu s 6:4, 9:7.
V kategoriji mladincev do 16. leta bo finale zahodnonemško-av-
strijski. Zimgibl (ZRN) je namreč premagal Francoza Casso s 6:3, 6:3, Avstrijec Kandler pa je izločil Gnettnerja (ZRN) s 7:5, 6:3»
V igrah parov sta bila med mladino v četrtfinalu izločena tudi Jugoslovana Tončič in Ilm, ki sta ju premagala Avstrijca Zischka in Gottinger s 7:5, 5:7, 8:6, med dekleti v dvoje pa sta v polfinalu dva jugoslovanska para, in sicer Jaušovec—-Bralič ter Alavantič—Or-moš
Današnje tekmovanje so nadaljevali tudi zvečer pod žarometi, že dopoldne pa so delovni kolektivi — pokrovitelji posameznih reprezentanc, pogostili svoje mlade goste. TumiT bodo končali jutri popoldne s finalnimi preizkušnjami.
Jaušovčeva se je uvrstila v fina-
le tudi v kategoriji do 16. leta — z zmago nad Thibaultovo — tokrat s 6:3, 6:2.
F. REICHER
Gimeno izločen
LONDON — V nadaljevanju vvimbledonskega turnirja je naj-večje presenečenje pripravil ?a-run (Nova Zelandija), ki je izločil petega nosilca in zmagovalca nedavnega turnirja v Parizu Špan-ca Gimena s 6:4, 8:6, 6:8, 8:9, 6:4. Nastase (Rom) je premagal Graeb-nerja (ZDA) s 6:3, 4:6, 6:1, 6:2.
NOVO NA TUJEM
NEW YORK — V dvoboju za naslov svetovnega prvaka lahke kategorije je 21-letni Panamec Du-ran s knockoutom premagal dosedanjega prvaka Škota Buchanana. Prejšnji prvak je na koncu 13. runde dobil močan nizek udarec, zato ni nadaljeval boja, sodnik pa je Panamca, ki je bil sicer precej boljši nasprotnik, razglasil za zmagovalca.
BADAHOS — Portugalska nogometna enajsterica Vitoria iz Setubala je v prijateljski tekmi premagala urugvajsko moštvo Penarol z 2:1 (1:1).
Fužinar prvoligaš Ekipa ZD
CiivSnovSo »a eA no šviflnatfnSk	®
Odbojkarji ravenskega Fužinarja so se na tridnevnih kvalifikacijah v Osijeku le uvrstili v prvo zvezno ligo
na
Trener Hank Iba je izbral košarkarje za ameriško olim-
niiclfn ol/irv-t _ š/lorl niimi 097 rm uicnlfi CPritPr RlH-lfiSOn
LJUBLJANA. Najboljša slovenska članska ekipa, Fu žinar iz Raven, je na tridnevnih kvalifikacijah v Osijeku dosegla odličen uspeh z osvojitvijo II. mesta in s tem ponoven status člana I. zvezne lige.
COLORADO SPRINGS. Trener ameriške košarkarske olimpijske ekipe Hank Iba, ki že pripravlja ekipe za .nastop v Munchnu, se je hudo razjezil, ko so se po ZDA začele širiti novice, da je evropska selekcija štiri krat zapored premagala ameriške olimpijce. Le-ti namreč Evrope sploh niso videli.
Kvalifikacije v Osijeku so bile za dva nova člana zaradi povečanja nge od 12 na 14 članov, in sicer med letošnjima zadnjeuvr-ščeaima v I. ZOL. Bosno in Rad-ničkim, :n drugouvrščenima iz II ZOL. Merkurjem iz Bačke Palanke in Fužinarjem. Prvo mesto so po
ATLETIKA	j
Zmaga Nikoličeve v Aarhusu
AARHUS — Na mednarodnem mitingu v tem danskem mestu je evropska prvakinja v teku na 800 m Vera Nikolič dobila preizkušnjo v svoj: disciplini. Progo je pretekla v 2:04.7, za njo pa so se uvrstile Knutsson (Šved) 2:07,0. Jennes (Danska) 2:07.2, Eriksson (Šved) 2:07,8. Shczifi (Izrael) 2:07,8 in Ballas (Izrael) 2:07,9. V metu kladiva je Bayer (ZRN) dosegel 72.29 m. na 200 m pa je zmagala Van Straaten (J. Ainka) s 23.3.
Urbančičeva —
55,30 m v Varšavi
VARŠAVA - Na tradicionalnem atletskem tekmovanju za memorial Kusocz-nskega je v metu kopja nastopila tud: Jugoslovanka Na taSa Urbančič m s svojim letošnjim najboljšim rezultatom 55.30 m zasedla tretje mesto Zmagala je evropska orvak.nja Gryz:ecka (Pol) z 62,68 m pred rojakinjo Jawar3ko 57.9u m V teku na 800 m je zmagala Zlateva (B) z 2:02,6
ROKOMET
Zmaga Jugoslovank
VRKJACKA BANJA. 28. jun — Pred polnim štadionom se je sinoči začel irad.cionalni medna rodni rokometni turnir »XII la vor ka Jugos.avije«, na Kateri sodelujejo ženske reprezentance 6 držav, svetovni prvak NDR. vice šampion sveta Jugoslavija, Ro m unija. CSSR, Nizozemska in Bo.ganja.
Turnir se je začei s preseneče njem:	CSSR je premagala NDR
s 14:11 (5:5)
Jugoslovanke so v pravi eksi biciji odpravile Nizozemke s 23:8 (10:5) ki so sicer osme na svetu
V tretji tekmi Je Romunija premagala Bolgarijo s 16:12(7:6)
Tržič zmagal
TRZIC — V finalni rokomet n-tekmi ra pokal na gorenjskem področju je Tržič premagal Duplje s 14:12 (6:5) Pred 5« gledale: sta socbia Hafner iz Zabmce in Bernard iz Kranja Pri zmagovalcih je bil šestkrat uspešen Jakšič. pr. premagancih oa je Pavel Grašič zabil tr gole.	N. A.
NOGOMET
Zmaga Olimpije, poraz Maribora
BOROVO. 28. jun. — Generalni sekretar NZJ Vaša Stojkovič je po adravi' vse udeležence 10. zveznega nogometnega turnirja za pionir-le prvoligašev.
Prvi dan so odigrali le osem tekem Hajduk je zmagal proti Sio-bodi s 3:0 p f„ ker Tuzianc: niso uneu ustreznih registracijskih Knjižic. Vojvodina pa je na srečanje z Borcem zamudila in zato izgubila s 3:0.
Olimpija ;e odlično začela. V >rvem nastopu je po izredno dobri igri premagala Sarajevo z 1:0 C 1:0» Zadetek je dosegel Jovičevič.
Maribor je začel slabše. Proti Sutjeski Je izgubil z 0:4 (0:2). Treba pa je reči, da so Mariborčani najmanjši pa tudi najmlajši.
Med drugimi rezultati naj omenimo remi Partizana proti reprezentanci (1:1) ter visoko zmago Crvene zvezde nad Čelikom (4:0).
V četrtek bo Olimpija igrala s Slo bodo, Maribor pa z Borcem.
SRS (ml) : Ilirija 1:5 (1:2)
KRANJ, 38. jun. — V okviru priprav u državno prvenatvo X mladinska reprezentanca Slovenija odigrala prijateljsko tekmo s ljubljansko Ilirija in isgubila m 1:5. Zadetke sa Ilirijo so doaagtl Kolenc 3. Filip. Dermastja m Jalts-vec po 1. aa representanoo pa Šabič. Pred 50 gledalci X eodll domačin Drinovec.
J. JAVORNIK
REKA — Končana so predtekmovanja nogometnega tumlrX sa mladince (»Kvarnerska riviera«). Med 8 Četrtfinalisti ni Olimpijo, pari Četrtfinala pa so: Hajduk — železničar, Levaki — Laaio, Dinamo — Partizan. Rijeka — WBA
Obvestilo bralcem
Zaradi obilice materiala bo mo alpinistične novice objavili » jutrišnji številki.
pričakovanju zasedb igralci Bosne, ki imajo v svojih vrstah odličnega reprezentanta Lukača. Za druge mesto je bil kandidat Rad-ničiti iz Kikinde, ki je imel več izkušenj iz zvezne lige, v kateri je nastopal še letos. Fužinar je prav z zmago v II. kolu proti Radmčkemu zasluženo zasedel II. mesto. Prepričani smo. da bo mlada ekipa Fužinarja uspešno nastopala v I zvezni ligi, če upo števamo. da se bo iz JLA vrnil odbčn:	Spanžel.
Letos so vsi slovenski ligaši v II. zvezn: lig: dosegli lep uspeh, saj so osvojili II., III., IV. in VII mesto. Tekmovanje v tej ligi Je bilo vsa leta zelo izenačeno in za kvaliteto naših klubov primer no Da je kvaliteta v tej ligi napredovala. je prav gotovo pripomogel tudi sistem tekmovanja v
! KOLESARSTVO
Kuvalja šeie 73.
MOSKVA. 28. jun. — Na mednarodni kolesarski dirki »moskovski komsomolac« je na 186 km dolg krožni progi zmagal domačin Keljubin s časom 4:22:06. Srartalo je 133 kolesarjev, med njimi tud vsa olimpijska ekipa ki se ie odrezala precej slabo. Najboljši Jugoslovan te bil Kuvajta — 73	<4 37:57). o uvrstit
v:	drugih naših pa v kratkem
Tanjugoovem poročilu ni govora. Zaradi hude pripeke in težkih pogojev le skozi cilj privozilo 88 kolesarjev
O. ZOL (tekmovanje je v dvoranah v pozni jeseni in zimi ter zgodnji pomladi). Nujno je, da tudi tekmovanje I republiške lige čimprej presehjo v dvorane, ki jih je že dovolj, ker kvaliteta v republiški ligi ne napreduje tako kot med ligaši v II. zvezni ugi. Glede tega bodo morali vsi klubi in funkcionarji OZS čimprej ukrepati. Ce pregledamo tekmovanje v letošnjem letu, lahko ugotovimo. da sta v kvaliteti napredovala le Kamnik in Bovec ter delno Trebnje druge ekipe pa v kvaliteti stagnirajo.
Sprememba sistema tekmovanja v zvezni ligi ter predvideno povečanje II. ZOL — zahod od 10 do 12 članov je povzročilo verižne kvalifikacije, ki naj bi bile opravljene do jeseni Tako bo Sava iz Črnuč lahko sodelovala na kvalifikacijah za povečanje II. zvezne lige Prav tako bodo kvalifikacije za i republiško ligo med zadnje uvrščenima Elko in Kovinarjem in drugouvrščenimi iz obeh II. republiških lig.
A. HVALA
Fužinarju uspelo
OSIJEK, 28. jun. — Zadnji dan kvalifikacij za vstop v zvezno odbojkarsko ligo je ravenski Fužinar — po včerajšnjem uspehu nad bivšim članom prve lige, Radničkim iz Kikinde — v tretji tekmi premagal še ekipo Merkurja iz Bačke Palanke s 3:2 in se tako skupaj z Bosno, ki Je premagala igralce Radničkega s 3:0, uvfstil v zvezno ligo.
Končna lestvica kvalifikacij:
-1. Bosna	3	3	0	9:0	6
2. Fužinar	3	2	1	6:6	4
3	Radnički	3	1	2	4:6	2
4	Merkur	3	0	3	2:9	0
»Niti en ameriški košarkar, ki je ob praznovanju 40-letnice FI-BA gostoval v Evropi ni član naše olimpijske ekipe,« pravi trener Iba, ki ie zmagovito vodil košarkarje ZDA na olimpijskih igrah v Tokiu in Mexicu. »Prav te dni sem izbral 12 igralcev in 12 rezerv Mi zdaj šele pričenjamo priprave za Miinchen. med tem ko naši najbolj nevarni na spnotniki trenirajmo pravzaprav že štir leta.«
Izmed 68 igralcev je Iba izbral 12 reprezentantov in njihove rezerve. ki se bodo skupaj priprav ljali v tukajšnji letalski akademiji. V naslednjih dneh bodo odigrali med seboj sedem tekem, nato oodo dobili nekaj odmora. 14. julija pa se bodo spet zbrali na Havajih kjer se bodo pripravljali do odhoda na OI
V ekipi ZDA so zdaj: Tom Bur leson (223 cm, North Carolma). Swan Neter (210. UCLA). Doug Collins (190, Ilinois), Ed Ratlef (190. Long Beach). Mike Banrem (195. St. Joseff). Jim Brevver (200 Minessota). John Brown (200. Missouri). Kenny Davis (180. Marathon Oil — AAU>. Tom Henderson (197. San Jacinto). Bob Jones (200, North Čarobna), Dwight Jones (200. Houston). Cawin Joycel (190 South Čarobna)
»Vsi tl igralca so odbčm strelci s povprečkom 15 košev na tekmo poleg tega pa so tudi izredno hitri Žal mi univerzi
tetru trenerji niso dali še neka terih boljših igralcev, tako da bo v Munchnu teže kot doslej Pa vendtr bo v Evropo prišla zelo močna ek-pa,« trdi ugledni strokovnjak Iba.
Mariborčani četrti
MARIBOR — S pionirskega državnega prvenstva v košarki, ki
ATENE — Na atletskem troboju reprezentanc Grčije, Nizozemske m Velike Britanije je Douglas (VB) pretekel 1500 m v 3:38,0. kar je nov britanski rekord. Grk Kon tosoros je na 3000 m z zaprekami dosegel 8:31.2. kar je nov grški rekord Inkpenova (VB) je skočila v višio 183 cm. Papageorgo-pulos (G) pa je na 100 m zabeležil 10.1.
MOSKVA — Prvi dan tradicio nalnega atletskega mitinga Memorial bratov Znamenskih. je Ibna (SZ) skočila v daljavo 638 cm.
AUGSBURG — V dvoboju atletskih reprezetanc SZ in ZRN so pri moških zmagali gostje z 236:196, med ženskami pa Nemke s 139:117.
STOCKHOLM — Meddržavni dvoboj atletskih reprezentanc Švedske in Norveške se je konča) z zmago Švedov s 117:95.
je bilo na Ohridu, so se vrnili tudi pionirji osnovne šole Boris Kidrič, tci jih ie vodil prof. Lojze Fo^snarič. Med osmimi ekipami so v finalu osvojili zelo dobro četrto mesto.	D. S.
Poraz Jugoslovank
TARENTE — Prvi dan medna rodnega košarkarskega turnirja za mladinke ie CSSR premagala Jugoslavijo s 74*62	(49:29),
Pol iška Da Italijo s 55:52 (30:22).
TRST — V mednarodni prijateljski mladinski tekmi so košarkarji 'kora presenetljivo premagali mladince Olimpije s 56:50.
SKL — MOŠKI 1 A Kroj : Trnovo 69:67 (31:34)
Maribor : Marles 79:60 (43:32)
Branik : Novoteks 73:74 (28:39) Jesenice : Vrhnika 67:91 (37:41)	.
Celje : Ilirija 78:68 (38-39) Radenska : Triglav 75:85 (32:44)
SKL — ŽENSKE Ilirija : Maribor 49:34 (28:13)
Šut
Ti
V TRSTU MORETE
Pazite na naš
TRST s 300.000 prebivalci, številnimi elegantnimi in v vsakem pogledu založenimi trgovinami, s prikupno zunanjostjo prave »male prestolnice«, privablja vedno več turistov, ki odkrivajo ne le mesto, vredno obiska, pač pa tudi neizčrpen in koristen vir zamisli za najboljše nakupe.
Danes turist v Trstu ne more več zaiti, čeprav je mesto veliko. V številnih tržaških trgovinah imajo znak »club T«, ki ga vidite v gornjem levem kotu oglasa. Zapomnite si ga dobro!
Je turist v dvomu? Želi kakršnakoli pojasnila? Želi dober hotel, ustrezen naslov, vozni red? »club T« je na razpolago.
Trgovine, včlanjene v »club T««, jamčijo turistu ne le najboljšo postrežbo in ugodno menjavo denarja ter poštene in kontrolirane cene. temveč lahko nudijo tudi vse potrebne informacije v vašem jeziku.
Zaradi tega danes v Trstu ne morete zaiti. Znak »club T« pomeni: »tu so prijatelji, pripravljeni, da vam pomagajo«.
club T
CONSORZIO PER LO SVILUPPO DELLA FUNZIONE MERCANTILE-TURISTICA Dl TRIESTE.
KONZORCIJ ZA RAZVOJ TRGOVSKO-TURISTIČNE DEJAVNOSTI V TRSTU.
:
Pomen prvih treh dni
Pretirano sončenje je med glavnimi vzroki utrujenosti po dopustu
FRANKFURT — Ljudem, ki odhajajo na tritedenski dopust. priporočajo zahodn onem ila zdravniki za prve tri dni popoln mir in brezdelje, skorajda samo posteljo. Pravijo, da se človek le tako popolnoma odpočije ter se pripravi za aktiven oddih in za kasne j-ti napor na delovnem mestu.
Po mnenju izvedencev letni dopust dejansko koristi le trem izmed Štirih. Vsak Četrti se vrne domov bolj utrujen. kot je Sel na pot. Med poglavitnimi vzroki utrujenosti omenjajo pretirano son-čei\je.
Morfij
v avtomobilu
MARSEILLE — Trgovec s starim železom je našel 15 kilogramov morfija v neuporabnem avtomobilu, ki ga je razdiral. Policija je ugotovila. da Je bil nekoč lastnik rega avtomobila tihotapec, ki so ga leta 1969 obsodil: na tri leta zapora zaradi kupčije z mamili.
Odporne lisice
HAMBURG — Predlanskim so v ZR Nemčiji napovedali lisicam plinsko vojno, ker 'e živali prenašajo steklino. Precej so jih uničili, vendar jih je v vseh gozdovih Se vedno kakih 10.000.
Drugačna i podoba dežele
Konec stoletja znanstvo* nik na vsakih 25 zapo-slonih na Poljskem
VARŠAVA — Po napovedi dveh policijskih ekonomistov bo imela Poljska leta 2000 okoli 40 milijonov ljudi. t. j. 7 milijonov več kot zdaj. V kmetijstvu in gozdarstvu bo delalo le 10 odstotkov prebivalstva (zdaj Se 38 odstotkov zaposlenih).
Strožje določbe za tujce
Svojci tujih diplomatov bodo morali redneje poravnavati obveznosti
BONN — V zahodnonem-škem parlamentu razpravljajo
0	zakonu, ki omejuje imuniteto družinskih članov in gospodinjskega osebja tujih diplomatov v Bonnu. Po dosedanjem zakonu sodiSče ni moglo nastopiti v primeru, če ti ljudje niso poravnali svojih finančnih obveznosti
1	obvezne zavarovalnine ipd.).
Križanka
1_	2	3	U	5	6	n	U	7	8	9	10	n
							13						
				•	■	15						
~				m	18				19		20“	
1		r		F							23	1	
2*	25										28	23
TT		31	■	32~				33				
ur 				,	35			■	35					
37		J				, n	38						
Vlak ali letalo
Izvedenci predlagajo graditev hitrih vozil, ki bi se gibala na magnetnih silnicah in ne bi kvarila videza okolja
WASHINGTON. Magnetno vozilo, katerega model so pokazali na razstavi »Transpo 72«, je vlak in hkrati letalo. Pri hitrosti pod 40 kilometrov se giblje na polkrožnih smernih tirnicah, pri večji — teoretično do 800 kilometrov — pa se dviga okoli 30 centimetrov nad tirnico.
Vozilo je za zdaj model. Raziskovalci tehnoioSkega instituta Masachusetts in strokovnjaki kakih 20 industrijskih podjetij predlagajo graditev zelo hitrega prevoznega
Šele po seji
AMSTERDAM — Pivovarne »Heineken« so opustile staro tradicijo: delničarji na letnih konferencah ne bodo več pili piva zastonj. Pod vplivom dobre pijače so postajali preveč zgovorni, zato so po nepotrebnem zavlačevali zase-danje. V prihodnje bodo lahko pili zastonjkarsko pivo Sele po zadnji besedi na lemi skupSčini.
Pokanje členkov
LONDON — Pokanje v prstnih sklepih je po mnenju angleškega raziskovalca Unswortha posledica eksplozije plinskih mehurčkov. ki se ob zmanjšanem pritisku oblikujejo v sklepnem mazivu. Plin je absorbiran četrt ure potem. ko pride sklep v normalno lego.
sredstva, ki bi se gibalo na magnetnih silnicah in ne bi onesnaževalo okolja.
Vlak v obliki valja bi se ob majhni hitrosti premikal na kolesih, ki bi se zaprla navznoter, brž ko bi ga mag-
Uspehi
zračnih
šerifov
Zaplenili so veliko orožja, v letalih samo 34 aretacij osumljencev
WASHINGTON — Ameriški »zračni Serifi« so lani prijeli 1163 ljudi ter zaplenili 44.442 pištol, pušk in drugega orožja. ki bi ga kdo utegnil uporabiti pri ugrabitvi letala. Ve. liko večino sumljivih ljudj so prijeli na tleh. v letalih je bilo samo 34 aretacij. Ugrabitev je imelo v načrtu le trinajst prijetih potnikov.
netna sila dvignila nad smerno tirnico. Strokovnjaki pravijo, da ima takšno vozilo določene prednosti: graditev in vzdrževanje spodnjega u-stroja bi bili cenejši od stroškov za navadno železniško progo, razen tega bi vlak, ki je hkrati letalo, vozil neodvisno od vremenskih razmer.
Podobne zamisli proučujejo na Japonskem in v ZR Nemčiji. Strokovnjaki so prepričani, da bo novost povzročila pravcato revolucijo ▼ prevozu potnikov in blaga.
Tatvine
avtomobilov
MADRID — V Španiji ukradejo vsakih 14 minut po en avto. Po policijskih podatkih je 75 odstotkov tatov mlajših kot 21 let.
Prebivalstvo
Avstralije
CANBERRA — Letos marca je imela Avstralija 12,94 milijona prebivalce!’ oz. 62.000 več
kot lanskega leta.
*
Pokojnina za bikoborce
MADRID — Po odloku španskega ministrstva za delo bodo bikoborci in njihovi pomočniki poslej šli v pokoj s 55 leti. Odlok se nanaša na 10.000 ljudi, zaposlenih v bi-koborskih arenah.
Mlada
priča
tatvine
Speča deklica na zadnjem sedežu ukradenega očetovega avtomobila
BOSTON — Triletna deklica je mimo spala na zadnjem sedežu očkovega avtomobila, ki so ga neznanci ukradli. Policija je našla ukradeni avto prej kot v eni uri. .Deklica je še vedno spala, o tatovih ni sledu.
Stara gostilna bo muzej
V ohranjeni spominski knjigi so podpisi mnogih znanih osebnosti
VARŠAVA — Slovito gostilno v starem delu Varšave bodo v kratkem preuredili v enega redkih vinskih muzejev v Evropi. V to gostišče iz šestnajstega stoletja so zahajale številne osebnosti. Med gosti so bili Jan Sobieski, Napoleon, švedski kralj Gustav, Frederic Chopin, Henrik Sien-kiewicz, Pjodor šaljapin, Thomas Mann in drugi. Podpisi nekaterih so ohranjeni v spominski knjigi.
VODORAVNO: 1. glavno j„ največ jr mrvtn ameriške države M-jonr. 7. sloj 12. organist. 13. v revoluciji leta 1958 ubit kralj Iraka. II naše ime francoske rrke Rhone. 15 naša najbolj strupena kača. Iti. pod. 17. francosk' pisatelj (Claude. -Ariana«. 18. predvojni slovenski arheolog in numismaUk. ki je objavil več del s področja arheologije, antične zgodovine in numizmatike (Balduin), 20. enaka soglasnika. 21. nrmšk. filozof (Friedrich. 1848—1900), -(. kratica humanitarne organizacije 28. najvišja izvršna oblast v državi, L. originalno trne glavnega mesta Italije. 30. ptica severnih morij, 3». rimska boginja jeze 33. redka antimonu podobna kemična prvina. 04. francoski fizik iz 18. In 1». stoletja (Nlcolas-Leonard-Sadi). 3«. planina nad (iornjim gradom. 37. nravno močan človek, ki se je ndrrkrl življenjskim užitkom. 38. kipar.
NtVPICNO: 1. znojnica. 5. reka v jušni Slovaški, levi pritok Donave. 3. industrijsko mesto v ameriški zvezni državi Utah. 4. stopnja pridevnika alt prislova, ki nima primerjave. 5. reka v Siamu. levi pritok Vomr. S. kemijski znak za iridij. 7. gosenica prt nekaterih živalih 8. avtomobilska oznaka Ljubljane. 9. nemški meščanski filozof (l.eorg) 10. ameriški mikrobiolog, odkritelj cepiva proti otroški paralizi. 11. pritisk, 13. šalnigra burita. 15. gospodar Iturcizem). 18. začetek tekme. 1». nemški pravni filozof, ki je skušal obnoviti teorijo -pri rod nega prava- (llelnrich. 1808—1874). 22. angleški pesnik in dramatik. Nobelov nagrajenec za književnost Irta 1918 (Thomas Stearns). 23 nststsrrjšs kamena doba. ko so liudje izdelovali preprosto kamnito orodje. 24. domača pernata žival. 23. žitni plod. 28. že umrli ameriški gledališki in filmski igralec poljskega rodu (Paul) 29. riževo žganje. 31. največjl jadranski otok. 33. tuje žensko ime. 35. nikalnica. 36. okrajšava za »mlajši«.
REŠITEV PREJŠNJE ivRIŽANKE
VODORAVNO. 1. Andra. 6. kaki. 10. Rourn. 11. korala. 13. agnat. 14. ".trnka. 15. lak. 16 Ionesco. 18. Er. 20. da, 21. TO. 32. Kremelj. 25. nos. 28. maquis. 28 atest. 31. Pruska, 33. ratio, 33. pesa. 34. drama.
Odbor za medsebojna razmerja pri
»Utensilii«
LJUBLJANA — Dolenjska c. 83
razpisuje
naslednja prosta delovna mesta:
VK MIZARJA KV MIZARJA KV KALILCA
KV KURJAČA parnih kotlov PK KLJUČAVNIČARJA PK KURJAČA trika kotlov NK SKLADIŠČNEGA DELAVCA 8 DELAVK za priučltev v proizvodnji (obrat Dolenjska c. in Vič)
VRATARJA — ČUVAJA
3 VAJENCEV za poklice v kovinski stroki 1 VAJENCA za .poklic mizarja
Interesenti naj pošljejo ponudbo ali se osebno zglasijo v kadrovski službi. Razpis velja do zasedbe delovnih mest.	6301
DOROTHY UHNAK:
SEZNAM
27. nadaljevanje
V oči so ji prišle solze in čutila je, da je njen glas votel.
»O bog! Kaj je to? Okus po čistilnem sredstvu.«
»To je, kar je. Toplo čistilno sredstvo. Vam res pohaja sapa, Christie?«
Glavo je držala sklonjeno, poskušala je zaustaviti kašelj.
»Ne mučite se, če ne gre.«
Reardonov obraz je bil resnično žalosten. Chnstie si je celo rekla, da je bil prestrašen. Vzela je žličko in začela piti z njo.
»Zelo dobro je, potem ko mine prvo presenečenje.«
Bill Dudlejr se je vračaj iz bara ter se umikal zdaj stolu, zdaj komolcu. Skoraj pri vsaki mizi so odgovorili na njegov smehljaj ali na mimogrede vržen »dober večer«: očitno je bilo, da se počuti kot doma. Christie ni mogla natanko razločiti dekleta, ki se je vleklo za njim, dokler se ni tik pred mizo umaknil in jo odkril.
»Christie, Casey, to je CeHa... Celia, srček, moja prijatelja.«
Ponudil ji je stol ter pomignil natakarju, ki je v trenutku pospravil mizo. Dud-le? je s prstom narisal krog.
»Se en kozarec, Christie?«
S prsti se je oklenila do polovice praznega kozarca in odkimala.
»Ne, kar dovolj bo, hvala.«
Najprej je mislila, da gre za igro svetlobe, za svetlobni učinek, ko je opazovala Celijine prsi. še nikdar ni videla, da bi kakšna ženska nosila popolnoma prosojno bluzo čez prav tako prosojen, modrc. Ce-lia je bila visoka ženska, ki 'se je zvijala in obračala na vse strani. Z rokami si je nenehno česala gosto gmoto črnih las. Ko je položila desnico na mizo, je Christie videla, da se je nekaj las ovilo okrog prstana.
Dekle je bilo bleščeče nalepotičeno s težko, a izkušeno roko. Na veke je bila nanesena srebmkasta plast, goste tepalni-ce pa so obrobljale nekoliko premajhne oči.
»Celia, dala nam boš enega ali dva podatka o E leni Vargas. Spomni se, o tem sem ti govoril sinoči,« je dejal Dudlejr z nežnim in prepričevalnim glasom.
»Kje je moj viski? Jack se vidno stara, Dude, kajne? Presneto, ne bi bila stara toliko kot Jack.«
Celia ni bila več popolnoma trezna, njen glas je bil zamolkel in ustnice so ji drhtele. Reardon je naglo pogledal Dud-leya, ki mu je pomežiknil. Vedel je, kako je treba ravnati s Celio.
»Nikdar ne boš toliko stara kot Jack, zajček. Za to si preveč spretna. Glej, pravkar ti prinaša pijačo. Vendar boš za začetek popila samo kapljico. Zelo dobro. Odloži kozarec, pozneje bomo pili skupaj.«
Dekle Je spodbujal njegov očarljivi glas, ki je ustvarjal prisrčno ozračje, v katerem ni bilo niti Christie niti Caseya niti tistih, ki so sedeli v dvorani.
»Radi bi zvedeli, kaj več o Eleni Vargas, Celia. Poznala si jo, kako je začela
in ko je postala ljubica Bnza Giardina. Kako je prišlo do tega? Kako da sta postala prijatelja?«
»Ah, da Elena... Saj veš. Dude, spoznala šem jo v tovarni splavov. V njej sem bila, preden sem poznala pilulo... Hm, stavim, da je pilula znižala zaposlenost nemajhnemu številu ljudi. Res moraš biti nora, da se daš ujeti. Zdi se mi, da že leta nisem slišala o ženski, ki bi dala splaviti. Ali poznate kakšno?« je končala in se obrnila proti Christie.
Celia je nenadoma stisnila ustnice. Zatrepetala je z vekami, se presedla M vprašala Christie:
»Kaj za vraga me tako gledate? Hej, Dude, kdo je to dekle?«
Vzravnala je ramena in se nasmehnila:
»Saj ste se skoraj izgubili v tem puloverju, ljubica___Ali pa se je pulover iz-
gubil na vas. Kot kakšen deček ste.«
Reardon je s pogledom opozoril Christie. Zato je molčala in pustila Dudleya, da je odgovoril namesto nje.
»Celia, kako znaš nositi tale bluzo! Samo ti lahko oblečeš kaj takšnega ... Daj, spij požirek in vrnimo se k Eleni. O kateri tovarni splavov smo govorili, Celia?«
Zvito se je nasmehnila.
»Nismo govorili, samo jaz sem govorila. Orna sem, dragec, drži, vendar ne tako, kot si mislite. In dober vzrok imam za to, da pijem.«
»Naredila je nerazumljivo kretnjo ln rekla Christie:
»Zaradi moškega, seveda ... Drugega ne more biti.«
»Prav imate!« je pritrdila Christie.
»Veš, Dude, to dekle mi je všeč,« je zamrmrala Celia, »rada jo imam. Čeprav ne vem, čemu je tukaj. Ah, da! Klinika, nekje v Manhasset Bay?, .Mimo gnezdo’ ali .Mirno pristanišče’ ali nekaj podobnega.
Prijela je Christie za rokav.
»Kako se je imenovala, srček?«
»Mimo zavetje.«
»Tako je! Ste bili tam? Saj ni pomembno, vse smo hodile tja... Vendar samo po tablete. Veš Dude, mala Elena Vargas je bila tam v službi. Res je delala, pisala je na stroj, urejala papirje. Prišla je iz samostana ali nekaj takega in ni mogla razumeti .. . Slišiš, Dude, kar sme šno je . ..«
Celia se Je zasmejala.
Dude je potrpežljivo čakal, nato pa vprašal:
»Ni vedela, da dela v tovarni splavov?«
»Oh, Dude. Kako si mogel uganiti? Res je, ni vedela. Kaj naj po tvojem majhna sirota, ki so jo vzgojili v samostanu, ve o življenju? Takrat je mislila, da je vse resnično. Veš, Enzo Giardino je za ženske dobro poskrbel. Pošiljal nas je v .Mirno zavetje’. Tam smo bile v prijetno družbi Bilo je polno študentk, Id so obiskovale znane univerze.«
»Tam si se srečala z Eleno?«
»Sai sem ti že povedala. Dude. Ali ti nisem? Ne spominjam se. Bila je prijazna deklica, nikdar se ni premaknila iz pisarne ali se družila z bolnicami. Vendar se mi zdi, da ji je bilo všeč, ko je videla mlada dekleta približno svoje starosti . ..
DR. JOSIP SM0DLAKA: PARTIZANSKI DNEVNIK - 16
MEJE IN DIPLOMATI
Mejne spore poravnavati v sporazumu s sosednjimi narodi - O spremembah v diplomatskem zboru razprava brez dokončnega sklepa - Deklaracija NKOJ
Naslednja točka je bila zunanja politika. šubašič je nakazal te misli: nobena država ni povsem suverena, zlasti majhne dežele ne morejo imeti povsem samostojne zunanje politike. Anglija šteje vse Sredozemlje za področje svojega vpliva.
Ker je Jugoslavija sredozemska država, mora to upoštevati. Na kratko to pomeni: plesali bomo tako, kakor bodo v Londonu igrali.
Na to sem odgovoril, da je bila takšna vazalska zunanja politika morda opravičljiva v predvojni mali Srbiji, ki se je v vseh svojih upih zanašala na bratsko veliko Rusijo. nič dobrega pa ni prinesla kraljevini Jugoslaviji, ki je nazadnje doživela katastrofo. Mi moramo zdaj varovati prijateljstvo in uporabljati zveze z vsemi zavezniki, ne samo z enim. pri tem pa misliti predvsem na svoje koristi. Ne smemo te vključevati v nikogaršnjo interesno sfero. ne smemo se slepo predati vodstvu te ali one velesile. \ Sredozemlju imata svoje interese tudi Amerika Ul Rusija, naloga naše zunanje politike pa je. da v igri velesil ohrani neokrnjene naše življenjske interese v tem delu sveta.
Kraji z našim življem
Na dnevnem redu so bite tudi naše oodoče državne meje. Ni še šlo za podrobnosti, določiti bi bilo treba le splošno smer. Vsi so se strinjali z menoj, da bomo zahtevali priključitev vseh tistih krajev. kjer je naše ljudstvo v večini, da ne bomo posegali po tujem, da bomo narodnostnim manjšinam zajamčili pravico do uporabe njihovega Jezika in da S; bomo prizadevali zgladiti vse obmejne spo re v .sporazumu s sosednjimi narodi, ker se zavedamo, da sleherna nasilna priključitev vsebuje kali vojne.
Meje s sosedami
Posebe; sem omenil našo zahodno mejo z Italijo, kjer moramo neomajno vztrajati pri zahtevi, ds Slovensko Primorje in Istra postaneta sestavni del Jugoslavije, h kateri pripadata po zemljepisnem položaju. P*> gospodarskih stikih in po narodnos*i Slatne večine prebivalstva. O bodočih mejah z Albanijo in Grčijo sem bil mnenja, da je prezgodaj za razpravo o podrobnostih Želeti moramo, da v teh deželah prevladajo de
mokratični elementi nad nacionalno-šovinističnimi. to pa bo olajšalo sporazumno razmejitev skladno z željam- ob mejnega prebivalstva. Naša zunanja politika naj se za zdaj omeji na aktualna vprašanja. toda vsaka zdrava in preudarna zunanja politika mora imeti pred očmi smer, v kateri jo postopno ubira. Povedal sem. da mora biti naš vodilni cilj združitev Balkana (Jugoslavije. Albanije in Bolgarije (er morda tudi Grčije! v enotno, nerazdružlji-vo skupnost. Potem bodo vsi naši obmejni spori postali notranja zadeva, ki jo bomo urejali v okviru balkanske zveze. torej brez vmešavanja tujih sil v balkanska vprašanja. To bi Balkanu zagotovilo mir in dovolj moči. da bi preprečil bodoče napade na neodvisnost balkanskih narodov. Zdaj ne gre za ustanovitev balkanske zveze, vendar to moram-• stalno imeti pred očmi.
Seja je bila prekinjena ob dveh. nadaljevala se je po kosilu. ob pol štirih Maršal, ki je odšel okrog poldneva, nam je sporočil, da zaradi neodložljivih vojašlcih zadev ne more priti na popoldansko sejo.
Nadaljevala se je razprava o zunanji politiki. Na vrsto so prišle nujne spremembe v diplomatskem osebju. Padec Puričeve vlade mora pome niti rud odstranitev tistih, ki so bili sovražni oziroma so škodovali narodnoosvobodilnemu gibanju Po mnenju vseh je Washington najvažnejša točka. Tam se je moral posloviti Fotič. na njegovo mesto mora priti zanesljiv, odločen človek, vsekakor Srb. ki bo popravil tisto, kar je Potič pokvaril Za ta položaj se je tako maršalu kakor vsem zdel najprimernejši sedanji minister v kraljevi vladi Sava Kosanovič. Zato sem dr. Su-bašiču predlagal Kosanoviča kof najprimernejšega kandi data za veleposlanika v Wa shingtonu.
O predstavniku v ZDA
Temu se je Subašič srdito uprl. Najprej nam je rekel, da vlada ZDA nikakor ne bi sprejela Kosanoviča za našega veleposlanika Ko sem mu dokazal, da ni mogoče takšno odklonilno stališče do človeka. ki je kraljevski minister, in to v vladi, ki jo je Amerika z vesel tem pozdravila, je navedel kot razlog, da novi veleposlanik mora biti Srbija-nec. da bo mogel spodbijati Fotičevo sovražno dejavnost. Rekel je. da bi bil za ta j>o-ložaj po njegovi presoji najprimernejši bivši minister Mi-hajio Kcnstantinovič, in dodal. da je za Konstantinoviča že zaprosil za agrema. Nismo se strinjali s to kandidaturo.
SREDI SEPTEMBRA 1944
Konstantlnovič ni hotel v vlado sporazuma, saj je odklonil Subašičevo ponudbo, torej tudi ne more biti predstavnik naše politike.
Ker smo vztrajali pri Kosa-novlčevi kandidaturi, je Subašič nazadnje rekel da bo skušal ugoditi naši želji, vendar se boji, da mu pri ameriški vladi ne bo uspelo.
Za veleposlanika v Moskvi se nam je zdel najprimernejši sedanji veleposlanik Stano-je Simič, s čimer se je Subašič pred dvema mesecema strinjal. Zdaj je bil drugačnega mnenja, češ da Simič ni kralju poslal sporočila, da preklicuje svoj odstop. Odgovorili smo, da bo to zdaj takoj storil, vendar je Subašič še vedno odklanjal Simiča. Rekel je, da je nameraval poslati v Moskvo za veleposlanika Ilijo Sumenkoviča (med vojno jugoslovanskega poslanika v Turčiji). Ker pa
NA VISU — Maršal Tito
je ta človek odkrito sodeloval z Nedičem, nismo mogli odobriti tega imenovanja. To je uvidel tudi Subašič, ki je potem opustil svojo zamisel.
Odstavitev Djokoviča
Sporazumeli smo se, da je treba iz Alžira čimprej odstraniti poslanika Jovana Djokoviča, ki zdaj odkrito deluje proti sporazumu in za Dražo Mihailoviča. (Djokovič je bil na Bližnjem vzhodu stalni delegat jugoslovanske vlade v emigraciji.) Kot Djo-kovičevega naslednika smo omenjali dr. Borisa Furlana, Slovenca, bivšega ministra in predsednika jugoslovanskega odbora v Londonu.
Poudaril sem, da je treba zamenjati tudi poslanika v Kairu, in v tej zvezi omenil Mato Jakšiča. voditelja naših begunskih taborišč v Egiptu, kot zelo prizadevnega in vestnega človeka. Dr. Subašič je omenil kot morebitnega bodočega poslanika v Kairu svetnika Gavriloviča, sina Bogdana Gavriloviča. Z njim bi Jakšič lahko sodeloval kot svetovalec in nadzornik taborov za begunce.
O vseh teh personalnih spremembah nismo sklenili nič dokončnega. Bila je zgolj živahna menjava mnenj. Dr. Subašič bo prav gotovo spremenil nekaj svojih sklepov. Na bolje, vsaj tako mislimo.
pregleduje enote 26. divizije.
O vojaških vprašanjih, ki so bila potem na dnevnem redu, nismo razpravljali, ker maršal Tito ni bil navzoč. Prebrali smo pismo, v katerem britanski veleposlanik Stevenson sporoča maršalu Titu, pod kakšnimi pogoji nam je Anglija pripravljena izročiti kraljevsko vojno mornarico. Razen že znanih pogojev je bil v pismu tudi ta, da se bo vsa združena mornarica (partizanska in kraljeva) imenovala »Yugoslav Royal Navy« (jugoslovanska kraljevska mornarica), kar nas je precej presenetilo in kar smo ocenili kot nesprejemljivo. Tako se torej do nadaljnjega ne bodo vključile v boj tiste ladje, ki bi nam lahko veliko pomagale pri obrambi našega primorja in otokov.
Zadnja točka dnevnega reda je bila deklaracija, ki jo bo dal maršal Tito v imenu nacionalnega komiteja. Od vročine in utrujenosti sem bil že povsem brez moči, moral sem se umakniti v sosednji prostor, kjer sem iztegnjen ležal na naslanjaču. Seja se je končala, deklaracija je bila sprejeta, okoli sedmih smo vsi odšli v Češko vilo pod Sv. Jurjem, da bi si z morsko kopeljo osvežili telo in duha.
Jutri:
Odlikovana brigada
Foto: arhiv muzeja NOV

KLJUČ
£	8. nadaljevanje
| ....................................
J	■Jisem bil več be-
£ den slabič, čutil sem spet, kako mi £ moška moč polje po žilah. Končno £ nisem bil več živčni jaz tolikerih no-£ či. Čutil sem samega sebe in sem bil | zmožen v navalu premagati njeno slo-£ Mislil sem, da bi jo bilo najbolje £ večkrat opijaniti. Zdi se, da se ni ^ prebudila iz spanja, čeprav nisem ne-£ hal že prvič, še vedno je bila v ne-£ kakšni dremavici. Včasih je na pol s odprla veke, toda oči so pogledovale g v temo. Tudi roke je počasi premika-g la, toda to so bile kretnje mesečnice. i Pri tem se mi je zdelo, kot da hoče £ otipati moje prsi, moj vrat in moj £ obraz in tudi moje roke in noge. še £ nikoli ni pogledala mojega telesa ali | se ga dotaknila, če ni bilo neizbežno, g Prav ob tistem času sem slišal iz nje-g nih ust besedi: »Kimura, ti!« kot cia g bi fantazirala. Zelo tiho, kot dih in £ samo enkrat ju je izgovorila, toda za-£ nesljivo vem, da je to rekla. i še danes se sprašujem, ali je res g fantazirala ali pa je fantaziranje sa-g mo igrala, ko je spregovorila to £ ime...
£ Različno si lahko razlagam. Ali je | sanjala, da leži v Kimurovem objemu | — ali se je delala spečo, da bi ml da-g la vedeti: »Ah, želim si,- da bi bilo ta-g ko s Kimuro!« Ali pa je s tem menila: | »Ce me opijaniš in zganjaš z mano taji ko igro, bom vedno sanjala, da ležim g v Kimurovem objemu. Nehaj torej s 1 tem nesmislom ...«
g ( Ob osmih zvečer je telefoniral Ki-§ • mura »Kako je vaši soprogi? Hotel | sem vas obiskati, toda -..« g »Ne skrbite, prosim, nima bole-I čiA, še spi. Dal sem ji uspavalno | sredstvo,« sem odgovoril.
|	30. JANUAR
Ž Se vedno ležim v postelji. Pol de | setih dopoldne je, ponedeljek, in on 1 je moral že pred kako uro oditi na S univerzo. Preden je odšel, je prišel | še enkrat tiho v spalnico in ko se je | prepričal, da spim, je nekaj hipov I opazoval moje dihanje, poljubil moje | noge in odšel.
g Naša stara služabnica je prišla no-| ter in vprašala: »Kako vam je kaj?« i Dala sem si prinesti vročo, ožeto fro-§ tirko, se umila v sobi pri toalethi mi-| žici in naročila mleko in mehko ku-I hano jajce. Na moje vprašanje: »Kje I Je Toshiko?« je vnemamo odgovorila: | »V svoji sobi je.« Toda Toshiko se ni 1 dala videti.
g Počutila sem se mnogo bolje in bi 1 lahko, če bi le hotela, tudi vstala, i pa sem rajši ostala v postelji, da bi I si spet priklicala v spomin dogajanje
pretekle noči. Potem, sem si rekla, si bom to zapisala v dnevnik.
Kako se je le zgodilo, da sem bila sinoči tako hitro pijana? Morda zaradi počutja, morda pa je bil kriv le konjak. Ni bil običajni s tremi zvezdami kot doslej On je tega dne kupil novo steklenico, steklenico »cour-voisierja«, »The Brandy od Napoleon«, kakor mnogo obetajoče piše na steklenici. Ker mi je precej ugajal, sem ga najbrž preveč popila. Nimam rada, da me ljudje vidijo pijano, zato se skrijem v toaleto, kadar mi je slabo. Tako je bilo tudi sinoči. Le koliko minut sem utegnila ostati v toaleti? Petnajst, dvajset? Ali pa sta bili kar dve uri?
Vendar pa ni bilo med tem časom ničesar, kar bi me mučilo. Ne, boleče ni bilo, prej kot sladek občutek vzhičenja, ki je počasi pronicalo skozme, čeravno nisem bila pri polni zavesti, nisem vsega pozabila. Ze predolgo sem bila v tesnem prostoru in udje so me začeli boleti. Ne vem več, kdaj je bilo, ko mi je glava padla naprej na tla, vtem ko so se moje roke opirale na porcelan. Čutila sem smrad toalete po celem telesu in se najbrž odvlekla zraven v kopalnico, da bi se slekla in umila, morda tudi, da bi se umaknila drugim izpred oči, saj me noge niso več nesle.
Pravim »najbrž« in »morda«, ker mi je vse to ostalo v spominu le kot nepopisno oddaljen sen — in kaj se je zgodilo potem, tega se ne morem več spomniti. (Na moji roki, pod ramo, je obliž. Najbrž so mi dah injekcijo. Ali je bil dr. Kodama?)
Ko sem se prebudila, sem se znašla v svoji postelji, svetloba ranega jutra pa je že medlo razsvetljevala spalnico. To je moralo biti včeraj zjutraj ob šestih, še vedno nisem bila pri polni zavesti. Glava me je bolela, kot da mi hoče počiti. Medtem ko se mi je telo težko in topo utapljalo v globino, sta se menjavali dramljenje in dremavica. Ne, natančneje povedano, včeraj sem morala biti v nekem stanju med spanjem in budnostjo. Kri mi je boleče udarjala v očesnih duplinah, toda jaz sem prihajala in odhajala iz nekega čudovitega sveta, ob katerem sem pozabila na bolečino. Gotovo so bile sanje, toda mar so možne tako jasne, tako resnične sanje?
Nenadoma sem se počutila na višku neke divje telesne bolečine in neke še nikoli doživete slasti, bolečina pa ni bila nič drugega kot slast- Uprla sem se bolečini, in se stegnila proti slasti in oboje je bilo v eni sami Kretnji, ki je šla skozme od prstov na nogi, upogibajočih se v vzhičenju, do divjega butanja v sencih.
Četrtek, 29. junija 1972
Festival
▼ BALETNI BIENALE Drevi ob 30» t KrlbnM m.TJgr BMC »»<»««■
B PrafcofJOT: BOMBO BI JOUIA Konocnej*: I Bmme
V	nukmli notah ni«m«b IB SNA BCTOBAC ZN tTKTAN FOBIJAH.
V	patok. M- JaBJa Ob M» v Kri-
BAIBT MN inSI BALETNA SREČANJA Brud;oln — VOJNA 2000BA. BograUk: — POTOVANJE. Frote* ___V ALOVI te Iraaorstt — PRE
KoreoteMSJa: ▼. KoatlO
mm m pi«B| reali daa ad I* da 12. te ad n. da 1«. ara tar ara and prHrte— pri Napajal t Krfankah. Pl —»arija pa ta-
Gledališča
Oatrtek. 33. junija, ob 33. ari: David Mare ar. PUNT. Ahreana H te izven. Vstopnica so radi v prodaji.
Petek. 30. JonUa. Ob 33. uri: David Maroar: PUNT. Aboauna K te teran. Vstopnica ao tudi v prodaji. Zaključna pradatava aa-aona INn/n.
Nadalje. 3. Julija, ob 3033 Vardi: TRUBADUR.
Goatovanja ns
__________BU2E FOSPSS-BAD-
DANI. aanioa Metropolitan Opara. Nate vorit. Izven abonmaja, v Lačnem gledaUMu Kretenka. Vatoptilee ao v prodaji pri bi« pajnt v Kr dar k eh.
V nedelja, t. JaMJa. ba Opara SNOJLJakIJara^aprtaarlM vJLrraraa
apsaa^Trebadar a paatja. aretavaa.
'riba teto
POSPId-BAlOANl v vtepi te Ja ■nilalel Brje aaed avaje nej-
bat gaat v vlači Taka racatarija aaaedba ■Ja aa pradrinri v nedelje enter
pnrBJana
ad 13. da IZ. ta ad 17. do
Koncert
STILNI KONCERTI GROBLJE 73 Jutri ob X. uri bo v Muzeju Je-lovikovlh fresk — grobeljski cerkvi nastopil LjuMJanski pihalni trlo (Pedja Rupel, flauta, Igor Karlin — klarinet te Vlado Čeme — lepot) s programom dunajske klasike in sodobne slovenske glasbe. Rezervacija vstopnic po telefonu 73-413.	3S03-K
NOVidL/Tn
RTV Ljubljana
SPORED ZA ČETRTEK 4 30-4 00 DOBRO JUTRO! — vmes ob S 00 Porodila: 5 30 Danao sa vas. 6 00 Jutranja kronika: 6 30 Vremenska napoved: 6.30 Beseda na dansftnji dan. 7.00 Porodila — Dobro Jutro, otroci! T 25 NaS da-nainj. radttsk: ta TV spored. 6 00 Porodila. 3 10 Glasbena matineja: » 00 Porodila. 9 08 PoditniSko popotovanje od strani do strani: 9 30 Z orkestrom Len Jlercer; 9 40 Psom: m p-ea ;-jgoak>va.-iskJ> narodov — Bosna. 10.00 Danes dopoldne: 10 30—12 00 Pr. ves doma: 1100—
11.30	Porodila — Tunsttdn: napotki sa nala gosta tz tujina; 12 00 Porodila — Na danaSn;: dan. 12.10 Slavko Osterc Suita za orkester:
12.30	Kmet-.jsk: nasvet:: 12.40 Igra-Jo p halne godbe: 13.00 Kratka porodna; 13 15 Obves-ilm m zabavna glasba; 14 00 Pbrod.ia: 14.10 Mladinski zbor: prt nas m po svetu:
14	30 Z ansamblom Joleta Kampt-
da. 14 45 Med lok). dnULno m delom:	15 00 Dogodk:	in odmevi:
15	30 Glasbeni m-ermezzo: 18.43 Po e sopramsika Reg-na Crespin;
16	00 .Vrtiljak«: 16 40 Z orkestrom Martv Gold: 17.00 Porodila: 17.10 Koncer* po leljah p na Intel arr. is 03 Porodila — Aktualnosti
doma in po svetu; 13.13 Zabavni vzoki: 16.30 la kasetna produkcije RTV Ljubljana; 18.45 NaS podlistek:	19.00 lahko nod. otrociI
19.10 Obvestila: 1915 Minula m ansamblom Mojmirm Sepeta:	19.»
Radijski dnevnik I. programa: ».00 Četrtkov veder domadih pesmi in napevov; 21.00 Literarni veder: 31.40 Glasbeni nokturno; 32.00 Porodila: 22 15 Iz albuma uvajal-rev ■ um: — 4« Od popevke do popevke: 23 00 Porodila; ».06 Literarni nokturno: ».15 Edvrard Eiger in Fnderick D*r1:ua; 34.00 Porodila m konec oddaja.
TELEVIZIJA
14.15	MatMaraki TV pregled I Po horje. PlaAlvao do 14») 'Beograd)
17.30 Trije kadjl pastirji — otroška oddaja (Ljubljana)
16 on Risanka i Ljubljana)
16.15	Obzornik (Ljubljana)
18 JO Boj za obstanek — serijski barvni ftlm (Ljubljana)
13.00 Na lovu sa sredo — barvna oddaja iz cikla Civilizacija (Ljubljana)
» 00 TV dnevnik (Ljubljana)
»30 Četrtkov: razgledi: Benciki bienale 1972 (Ljubljana)
31.20 Bos skaai pekel — japonska nadaljevanka (Ljubljana)
» 00 O samoupravnih Izkušnjah • Ljubljana)
».40 Porodila (Ljubljana) mr — oddajnik Krvavem 17.06 Porodila (Zagreb)
17.10 Otrokki spored (Zagreb)
17.45 Kronika (Zagreb)
18.00 Rokomet Jugoslavija : Brazilija — ženske (Beograd i 13.» Glasbeni dnevnik (Beograd) » 00 TV dnevnik (Zagreb)
20.30 Spored italijanske IT TV Zagreb fSljrmr):
».30 Dekameron — TV nadaljevanka (Beograd)
21.15 Mali n odru razgovori (Zgb) 31.40 S kamero po svetu ( Bgd i 32-15 TV dnevnik (Zagreb)
Obvestila
Balstonu vam nudi Slovenka Ki-akoa KArolpnd, RdvfiUOp, KAli ut T.	1345-0
V galeriji ARKADE Ljubljana, Trg revolucije 18 Je odprta razstava VIZUALNIH KOMUNIKACIJ, dela Druitva likovnikov — oblikovalcev Slovenije.	6185-0
inex slavnik
IZKORISTITE IZREDNO PRILOŽNOST — NAJCENEJSI LET Z REAKTIVNIM LETALOM DC 8 V AMERIKO.
Svojce izseljencev :n druge Interesente. ki nameravajo potovati v AMERIKO, obveščamo, da so voaovnice aa posamezne relacije in termine po znižanih cenah že v prodaji.
Informacije ta prijave v poslovalnici 1NEX SLAVNIK LJUBLJANA.
5058-0
Fakulteta za strojništvo v Ljubljani obveSda, da bosta dne 6. julija 1972 javno branila doktorski disertaciji
—	ob 10. url mag. Bogomil PER-TOT, dipl. ing. disertacijo z naslovom »Problemi elaat o plastični h deformacij pri ravninskih elementih s posebnim odrom na stabilnost-ne rumena, in
—	ob 11. uri mag. Anton KUHELJ,
dipl. ing. disertacijo z naslovom: »loatebllltetnl problemi rotirajoče gredi« na Fakulteti za Strojništvo v Ljubljani. ASkerdeva 16 v risal-nicl 1/3.	8321-0
ZAVOD ING. STANKA BLOUDKA CENTER TIVOLI
Stopofcftf
je odprta tudi danes od 20. do 0.30 ure (pol enih). Vstopnina je 10 dinarjev, plačajo pa jo lahko le starejSi od 18 let.
Obveščamo vse obiskovalce, da ho STOPOTEKA v ponedeljek. 3. julija izjemno odprta.
12.00 — Poročila. obvestila:
12.	» — Glasba: 12.30 — Kulturni kolaž: 13.» — Porodila, obvestila;
13.	« — Glasba; 14.00 — Porodila;
14.	» — 15.» Glasba.
188M
f novi STR IP roman ]
Kino
SPORED ZA ČETRTEK KINOTEKMiklošičeva c. ?»
Ob 16.. 18 .n -# ur: amer. l-.m MATA H ARI Refeja:	George
P.truur.ce GL#v. vi.:	Greta
Garbo. Ramo n Novarro. Lear. s S; one. Lronel Barrymore.
Prodaja ntoptuc od 14. ure dalj*
KINO TRIGLAV: amer barr. PS film ČRNI SERIF. ob 16. 18 .n 20. un. Igrajo: J.m B:own. George Kennedy, Predene March Prodaja vstop-xi 15 ure dalj«. Zadnjikrat! KINO VEVČE:
franc, bara lenm. kom GOSPODJE Ui REVOLVERJI ob 20 uri. Igrajo: Franca Btanche. Da-rry Coarl. Mtchel Semult.
KINO ZALOG:
«amo danes ob 20 uri: amer. barv vojn: f:lm MOST PRI RE MAGENU Igrajo:	Robert Va-
ttgbt. George Segal. Peter Van Eyek.
KINO VRHNIKA:
franc barv. W film MAMILO, ob 20 25.
KINO DOMŽALE: nem barv KAMASUTRA — POPOLN ALJUBEZEN. ob 18 in
30 tir:.
KINO RtDOMUE:
dan barv VV f;Im DEVICA IN VOJAK, ob 20 uri.
KINO MENGEŠ:	_____
amer barv CS film VETER IZ JAMAJKE, ob 20 ur:
KINO DUPLICA. KAMNIK: amer. barv vojn: f:!m LEGIJA PROKLETTH. ob 20 uri.
KINO SORA. ŠKOFJA LOKA:
franc. barv. film MUCKA Z DEVETIMI REPI. ob 30. uri.
KINO RADOVLJICA:
ital Špan vojn: film CHURCHILLOVI LEOPARDI, ob 30 un.
RINO CENTER. KRANJ: amer. ital. banr. vestern PRVA STROJNICA DIVJEGA ZAHODA, ob 16. 18 in 30. uri.
KINO STORŽIČ. KRANJ: meh barv akcij«k: fifm VIHAR NAD MEHIKO, ob 16 in 18. url. Amer vojni film OD TOD DO VEČNOSTI. Ob 30. uri.
KINO TR2IC:
premiera amer. barv. glas. film LILI, ob 18. in 30. un.
KINO RADIO JESENICE:
ital. barvni film PUSTOLOVŠČINE ALI BABE. ob 17 m 19. uri.
KINO PLAVŽ. JESENICE: franc, barv film NEZNANI JUNAKI. ob !8 ? 20. uri.
KINO KR. GORA:	____
franc barv. film LJUBEZEN V TROJE
KINO D. DOM. JAVORNIK: amer. barv film TISTI. KI ZAUDARJAJO PO ZNOJU IN SMR TI. ob 19. uri.
KINO KRKA NOVO MESTO; zah. nem barv. film HOTEL 7. RDEČO LUC.IO. ob 18 ta 20. Uri. film n! primeren za otroke.
KINO D. DOM. TRBOVLJE: angl. barv CS film VOJNA ZA PETROLEJ, ob 18 un.
KINO ROGAŠKA SLATINA: šoan barv film LJUBEZEN ČAROVNI C. ob 17 in 20 uri
KINO SOČA. NOVA GORICA: franc barv DOVOLJENJE ZA U-BIJANJE. ob 18 m 20. uri.
hotel
kandija.
Xk
NOVO MEST«
IZLETNIKI — TURISTI — POSLOVNI LJUDJE!
Izkoristite storitve v reoovirsnetn Hotelu Ksndija v No vem mestu Na aentnatero vrtu Igra ob večerih plesni ansambel 4H4DOM Iz Črnomlja Nudimo specialitetr-odojka, jagnje, kure na ražnju In ostala Jedila os žaru Rezervacije »prejema šef strežbe po tel.: 21-413
KINO SVOBODA. ŠEMPETER:
amer film STO TEŽAV STAN-L1A IN OLJA, ob 18.» ta 20 M.
KINO IDRIJA:
franc barv. CS film LOV NA SEF ABANDE. ob 18. un.
Amer barv. film KNEZ. BOJEVNIK ob 20.15.
MARIBOR
KINO GLEDALIŠČE: ob 15.45. !8 in 20.15 amer. barv. vestem JUNAKI ZAPADA. V gl. vi. John Wayne, Joan Dru. Har-ry Kerr: In George 0’Brian. KINO UNION:
ob 15.30 ital. Spttn. barv. CS vestrn VOLK SIERRA BLANCE Zadnjič!
Ob 17 45 m 30. un prem. ital. amer. barv. CS vestema DO POSLEDNJE KAPLJE KRVI. Režiser: John Byrd. V gl. vlogah: Craig Hill, Ken Wood in Ettore Manni.
KINO PARTIZAN:
ob 15.30. 17.45 in 20. un angl. barv VV krim. film PRIVATNI DETEKTIV CLAGG. V gl. vi.: Grlbert Wynne. Francis VVildman in Garv Hope Kratki film Jadran v Afrtki.
KINO UD.ARNIK: ob 15.30. 17.45 m 20. uri ital. barv. CS glas melodrama POT SLAVE. V gl vi.: Claudio Villa, Scisan Martin in Maria Kuadra KINO POBREŽJE: Zaprto!
BIRO
ZA GOZDARSKO NAČRTOVANJE
Ljubljana, Proletarska;4
razpisuje
delovni mesti za:
1.	računovodjo —
reelekcija In
2.	administratorko
POGOJI:
pod 1.; srednješolska izobrazba. najmanj 8 let dela e finančni stroki; pod 2.:	administrativna
šola ali strojepisni tečaj, lahko brez prakse.
Prijave na razpis sprejema komisija za delovna razmerja Biroja za gozdarsko načrtovanje, Ljub ljana. Proletarska c. 4. za računovodjo 15 dni po objavljenem razpisu, za administratorko do zasedbe delovnega mesta. 6323
VAZNO OBVESTILO telefonskim naročnikom — uporabnikom telefona Celje
Dne 30. 6. 1972 začnejo veljati za Celje petmestne telefonske Številke. Sedanje štirimestne telefonske naročniške številke se spremenijo v petmestne tako. da se pred dosedanjo telefonsko številko kliče še dodatna številka 2. Nove tele fonske številke so objavljene v telefonskem imeniku za leto 1972-73. ki je izšel te dni.	6327-0
Dežurne
službe
Nočna zdravniška dežurna služba je za nujne obiske na domu od 19. do 7. ure. ob nedeljah in praznikih ves dan. in to v naslednjih enotah Zdravstvenega doma Ljubljana:
Bežigrad: K rži če v a c. 10. telefon 310-533
Center: Miklošičeva c. 24. telefon 313-063
Vič—Rudnik: Postojnska 24, tel. 61-121
Moste—Polje: Prvomajska 5. tel. 316-155
Siska—Šentvid: Derčeva ulica 5, za občinsko stavbo, tel. 55-221 Medvode: Medvode, tel. 71-215 Grosuplje—Ivančna gorica: začasno v stavb: bivšega ZD Ivančna gonca. telefon 783-039. telefon LM štev 783-002.
Služba stalne pripravljenost: je na območju Črnuč. telef. štev.: 314-317 Dobrava — Polhov gradeč. Vnanje gorice, Horjul in Ve-l;ke Lašče.
Nočna nedeljska in praznična dežurna zobna ambulanta je v zobm ambulant:	v Nebotičniku.
Kidričeva l/II soba št. 5. Ambulanta nudi prvo pomoč v nujnih primerih in to vsak dan od 19. do 7. ure na^ledn ega dne. ob nedeljah in praznikih — ves dan. LJUBLIANA Lekarna Miklošič
MARIBOR
»TABOR«. Trg revolucije Z
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 51. letu starosti prerano zapustil
mož. brat in stric
METOD ClŽMAN
frizerski mojster v pokoja
Pogreb bo v četrtek dne 29. junija 1972, ob 17. uri na pokopališču t Kočevju
Žalujoči:
žena Anica, sestre, bratje In drugo sorodstvo
Kočevje, Tacen, Ribnica, 28- junija 1972
ZDS VOZ KOLEZIJA — LJUBLJANA Rezijanska ul. 22
razpisuje 3 prosti delovni mesti
vzgojiteljic
za ndc.
Nastop službe s 1. 9. 1972.
POGOJ:	končana vzgoji-
teljska šola. Razpis velja 14 dni po objavi v časopisu.	6325
Mali oglasi
•OfERJA C kategorije, po modnosti tudi mehanik, potrebujem takoj. Ponudbe pod »Zalog«.
21293-1
SLOVENIJA PROMET Ljubljana, Miklošičeva 20 — telefon 323-862 proda na javni prodaji dne 30. 6. 1972 ob 9. uri naslednja vozila:
—	FIAT 620. let. 65 za oeno 7.500.-
—	2 kom. FIAT 1300 FURGON sa 3.000.-
—	FIAT 750 — dostavni, letnik 67 za ceno 10.000.-
—	WARTBURG — ca ravan, letnik 09 za ceno 15.000.-
—	WARTBURG limuzina, letnik 67 za ceno 14.000,-
—	IMV kombi Morir-furgon, letnik 67 za ceno 16.000.-
—	IMV kombi s sedeži, letnik 65 cena 8.000.-
—	motorno kolo JAVA aa ceno
1.300.-	6326-3
HIŠO z gospodarskim poslopjem pri Medvodah nadvse ugodno prodam. Ponudbe pod »Primerno za kakršnokoli obrt«. 21303-7 HIŠO do HI. faze vam zgradim v 45 dneh. Moj ali vaš material. Ponudbe pod »Dobavim tudi cement«.	21301-8
ODDAM opremljeno garsonjero za eno leto, predplačilo. Drago Ob-renovič, Slomškova 17a, Ljubljana.	21300-6
OPREMLJENO sobo ln hrano nudim za dopoldansko varstvo otrok ženski, lahko materi z otro kom. kateremu lahko nudim popoldansko varstvo in oskrbo. Zlata Rupert. Tesovnikovn 56c. Ježica, Ljubljana.	21313-6
KUPIM NSU 1200 c od 71-letnika dalje. Informacije tel. 811-059 od 8.30 do 12. tire in od 16. do 18.30.	168	3
PRODAM avto TAM 2000, vozen Cena ugodna. Franc Zajc, Novo mesto. Šolska 2.	101-3
GOSTINCI — prodam sodobno opremljen gostinski lokal na prometni točki ob Krki. Vselitev ob plačilu 90 milijonov Gostilna »Pod Smreko« Martin Pave. Potok 2, Straža pri Noverr* mestu	103-7
ENODRUŽINSKO vseljivo h*o primemo za obrtno delavnico, prodam. Ponudbe podr. Dela Cel!e »Na Bregu. Celje«. 453-7 UGODNO prodam odlično ohranjen kamion TAM. nosilnost 51. ki-per z železnim kasonom. Franc Premšak, Vojnik 20a.	455-3
PRODAM
specialni avtomatični povečevalnik
za barvne in črno bele negative DURST U 70 C, kompleten z elektronsko napravo za tisk,
neto 600.000 lir.
Trst, Piazza Goldoni 7, FOTOTECNICA
PRODAM dvodelno omaro, kavč, kuhinjsko kredenco. Romeo Si-Ijak. Hranilniška 13. Bežigrad.
21292-4
ODDAM enosobno stanovanje s ko palnico s 1. septembrom Ponud be pod »Predplačilo«. 21297-6 NUJNO iščem sobo s posebnim vhodom in z uporabo kopalnice, ooremljeno. Ponudbe pod »Center«.	21190-6
AMI 6 BREAK. 1969 letnik, pro dam. Šubic, Ob Zeleni jami 3 21166-3
ZAKONCA brez otrok iščeta opremljeno sobo s posebnim vhodom, možnost kuhanja in prani«, pla čujeva vam redno. Ponudbe pod »Zadovoljni«.	21153-6
ZAKONCA brez otrok Iščeta op nemljeno sobo s posebnim vho dom, možnost kuhanja in pra nja, plačujeva redno ali tudi pomagava. Ponudbe pod »Redni plačnik«.	21152-6
BALKONE, ograje, mreže, pred pražnike, vodovodne jaške, na vadne in krožne stopnice in po dobno izdelamo strokovno, hitro in solidno. Kemjak, Ljubi iana. Tržaška 86, tel. 61 336.	21132-8
UGODNO prodam ford 1700 super, letnik 70. prevoženih 25.000 km Informacije po telefonu Lfublta na 312 068	21070-3
KUPIM Zgodovino narodov Jugo slavije — DZS Ponudbe pod »Oba dela ali vsaj prvi« 21050-5 PRODAM zaradi selitve 2 velika fotelja s klubsko mizico, *-ab l|eno pohištvo (omara, kavč) Informacije po telefonu 22-229 od 6. do 14. ure.	21007-1
ZAKONCA iščeta opremljeno sobo po možnosti s kopalnico. Ponud be pod »Redno plačujeva«.
20982-6
KEMIČNA čistilnica sprejme lika rico. lahko tudi začetnico, v redno delovno razmerje Ponudbe po tel Lj 57 415.	20562-1
ŠTUDENTA elektrotehnike iščeta dvoposteljno sobo s souporabo kopalnice Cena ni bistvena. Fo nudbe Došliite na naslov: Anton Klar. Rimska 9, Ljubljana.
20953-6
ŽELITE hitro prenoviti vaše stanovanje? Polagam tapete, tapi-som, plastične strope in montiram pohištvo in vse lesne izdelke. Titova c. 177, Muhič.
20799-8
FRIZERSKO vajenko sprejmem takoj. Frizerski salon, Svajger-Po-gačnik Cirila, L)., Gerbičeva 44.
20160-1
PRODAM NSU 1000, odlično ohranjen, za primemo ceno. Vprašajte v četrtek od 7. do 19. ure. Tel. 51-743, Janežič, Vižmarje.
’	21134-3
PRODAM jawo 90 ccm, 1969 letnik.
Ponudbe pod »Jawa«. 21238-3 ZAROČENCA iščeta sobo s posebnim vhodom (lahko tudi neopremljeno) v Ljubljani. Ponudbe pod »Nujno«.	21237-6
ZASTAVO 600 D, 1962, pred generalno, ugodno prodam. Matjaž Vodušek, Rimska 12, Ljubljana.
21239-3
•NUJNO potrebujem sobo in kuhinjo za 3 leta. Plačam za 1 leto vnaprej. Ponudbe pod »Bližina centra«.	21242-6
EKONOMIST najame sobo v Centru ali bližini s 1.—10. julijem. Ponudbe pod »Cena ni ovira«.
21243-6

jana
SODOBNI ŽENSKI TEDNIK
KUPIM fotoaparat Praktica, novejša. Tel. 55-986 .	21222-5
FANT išče opremljeno sobo s posebnim vhodom. Ponudbe pod »Cimprej«.	21224-6
IŠČEMO solidnega krovca za barvanje žlebov in pregled strehe, čimprej, na enostanovanjski hiši. Ponudbe pod »Navedite ceno«.
21227-8
MINI COOPER 1000 ugodno prodam. Informacije po tel. 51-463.
21228-3
USLUŽBENKA gre v dopoldanskem času čistit stanovanje. Ponudbe pod »Poštena«. 21230-2 VAJENKO za cvetličarsko stroko sprejmem. Ponudbe pod »Sobano — Ljubljana«.	21229-1
VARUJEM otroke izmenično, grem tudi k starejšim ljudem. Ponudbe pod »Nujno«.	21231-2
IŠČEM sobo v Ljubljani. Ponudbe pod »Iščem«.	21233-6
USLUŽBENKA — študentka, išče sobo na Viču — Mestni log. Ponudbe pošljite na naslov: Saša Rojnik, Ljubljana, Soška 58.
21234-6
PRODAM čoln Viking, leseno dno, z volanom in motor Johnson 20 KS. Eržen, Tabor 7, Ljubljana, tel. 320-112.	21208-4
PRODAM Pony Ekspres. Vrbinc. Gortanova 9/A, Ljubljana.
21210-4
ŠOTOR za 4 osebe, dobro ohra njen prodam. GOtzl* Ljubljana. Tabor 9. Ogled vsak dan od 14. do 18. ure ali po tel. 316-777, soba 211.	21211-4
vodilna jezikovna šola v Angliji — priznana od bri tanskega ministrstva za pouk
BOURNEMOUTH
STALNI TEČAJI - zače tek vsak mesec
PRIPRAVLJALNI TEČAJI
— za preizkus znanja na univerzi Cambridge
SPECIALNI TEČAJI - za
tajnice, delavce v turizmu bančne uradnike, gostinske delavce
POČITNIŠKI TEČAJI -
v juliju in avgustu
LONDON in OXFORD
tečaji od julija do sep tembra v univerzitetnih centrih
Prijave m informacije tu di o sorodni šoli angle škega jezika INTERLINK pri TKANSTIJKIST (JUH LJANA, Šubičeva 1, tel štev : 20-188 in 20-189 -O
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil v 73. letu starosti naš brat in stric
ANDREJ VOVK
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 29. junija 1972 ob 15.30 na pokopališču v Smledniku. Do pogreba leži na Žalah v Kranju
Žalujoči:
sestre in drugo sorodstvo
Moše, Pirniče, Ljubljana, Nazarje, Kranj, Suha, Prebačevo, 28. junija 1972
V 86. letu je ugasnilo plemenito življenje nepozabne
BOTIKE
MARIJE KOZAMERNIK
učiteljice v pokoju
Kot je bila skromna, tako se je tudi poslovila, vendar pa bo njena osebnost še naprej živela v neštetih otrokih, za katere je nesebično žrtvovala vse svoje znanje in imetje
Na zadnji poti jo bomo spremili v petek, dne 30. junija 1972, ob 14.30 ia Jožefove vežice na Žalah
Za njo žalujejo:
Mojca Langenfus por. Grčar, Mici, Poldek, Tomaž z družinami in drugi Ljubljana, Brezovica, Železniki, Velike Lašče, 28. junija 1972
PRODAM spadka, latnLk 19», od-lično ohranjen. Tal. 62079.
21289-3
ZA DOBO štirih maaooov vzamem ▼ najem osebni avtomobil boljše mamke, avtomatik. Ponudbe pod »Američan — plačam dbhro«.
21288-3
DOPOLDANSKO varstvo za 13-me-sečnega otroka od 1. julija dalje, na vašem domu, nujno potrebujemo. Odlično plačamo. Fo nudbe pod »Pomagajte«. 21033-1 PRODAM zastavo 750, letnik 1972. Informacije po tel. 51-235.
21235-3
PRODAM radio »Savica«, moško kolo »Steyer«, električni štedilnik s pečico, plinski kuhalnik. Kronabetvogl, Rožna dolina cesta XV št. 14. Ljubljana.
21212-4
ŠTUDENTKA glasbe išče sobo po možnosti v bližini Centra. Ponudbe pod »Mirna«.	21214-6
KUPIM ah vzamem v najem veliko podstrešje za preureditev v stanovanje. Ponudbe pod »Center«.	21216-7
MLADOPOROČENCA iščeta ogrevano sobo v Ljubljani, možnost kuhanja in pranja. Nudiva :nš-tmkcije in pomoč na domu. Ponudbe pod »September 72«.
21217-6
PRODAM nemške kratkodlake ptičarje z rodovnikom, stare štiri mesece. Franc Kralj, C. borcev 6, Radomlje pri Domžalah.
21218-4
FANT in dekle brez otrok iščeta sobo v Ljubljani. Ponudbe pod »Redna plačnika«.	21220-6
KATRCO L 4, letnik 1966, prodam. Cena 12.000 din. Telefon 20-513. Gregor Omahen. Liubliana. Vrtna ulica 8.	21221-3
KOKER španjel, mladiče, predam.
Tel. 24-735 .	21193-4
KROJACICA išče sobo z možnostjo kuhanja in pranja v Ljubljani. Ponudbe pod »Takoj — pozneje«.	21195-6
MLADOPOROČENCA brez otrok nujno iščeta opremljeno sobo ali garsonjero. Cenjene ponudbe pod »1. julij«.	21250-6
MIRNO dekle išče sobo kjerkoli v Ljubljani. Ponudbe pod »Nujno«.	*	21249-6
PRODAM avtoprikolico s priključkom za 1600 ND. Kamnik. Medvedova 18.	21197-3
PO DNEVNI oeni prodam 3 tone cementa. 1538 kg železa 8 mm in 10 kub. m plohov 80 mm. Ponudbe pod »Nujno«.	21199-4
ŠTUDENT elektrotehnike potrebuje centralno ogrevano sobo z uporabo kopalnice na Viču ali v šiški, od 1. julija. Plačam do 400 ND. Ponudbe pod »Nekadilec«.	21200-6
EKONOMIST nujno išče samsko sobo, opremljeno, po možnosti s kopalnico in posebnim vhodom Ponudbe pod »Nujno«.
21201-6
ODDAM takoj centralno ogrevano sobo s souporabo kopalnice pošteni študentki nižjega letnika — nekadilki. Ponudbe pod »Vič«.
21202-6
NEOPREMLJENO »bo ali manjše stanovanje potrebuje miren in pošten fant, po možnosti bližina centra ali Most. Lahko potrebno popravilo. Za nagrado v prostem času pomagam. Ponudbe pod »Reden plačnik«. 21203-6 VIŠJA medicinska sestra išče sobo s souporabo kopalnice in s posebnim vhodom. Ponudbe pod »Bližina kliničnih bolnic«.
21204-6
KUPIM polosovino za DKW F 12 letnik 1964. Miro Derenčin, Rozmanova 15, Ilirska Bistrica.
21205-3
PSA — mladiča, 4 mes., črnega nemškega ovčarja z rodovnikom prodam. Ponudbe pod »Ljubitelj psov«.	21206-4
PRODAM osebni avto opel Olimpija, letnik 57. Ivo Ponjanič, Dolsko, Drevesnica, Kokošja farma.
21246-3
SOSTANOVALKO sprejmem s 1. 7.
2abjak, Mestni trg 10/1.	21247-6
GARAŽO v šiški — vogal Derčeve in šišenske ul. — 'oddam za takojšnje plačilo v najem do 31. 1. 1973. Informacije dopoldne po tel. 20-250.	21248-3
PRODAM ford 15 M RS coupe letnik 1968, prevoženih 60.000 km, dobro ohranjen. Cena 4,8 mil. V ceno vzamem tudi fiat 1300. Informacije po tel. 51-176 od 7. do 14. ure.	21196-3
MLAD uslužbenec in obenem študent nujno potrebuje s~bo v Ljubljani. Ponudbe pod »Nujno«.	21251-6
V SOBOTO sem v centru Ljubljane — okolica maximarketa — do Viča izgubil moško zapestno uro. Poštenega najditelja prosim, da mi jo vrne proti nagradi. Hočevar, Jamova 52, Lj.
21256-8
ZLATO zapestnico sem izgubila dne 25. VI. od Topniške do Zal. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi na naslov: Anžur, Topniška 70/11 nadstr.
21258-8
PRODAM audi 60, modri 1970. Informacije popoldne po telefonu štev. 343-311.	21264-3
IŠČEM žensko, ki bi vzela v varstvo eno in pol leta starega fantka. Ponudbe pod »Dopoldanski čas«.	21275-1
SOBO, posebni vhod, lastni WC, opremljeno, oddam samski osebi. Vodovodna 89.	21274-6
FRIZERSKO pomočnico, dobro, sprejmem takoj, stanovanje priskrbljeno. Ponudbe pod »Plača po dogovoru«.	21276-1
MIREN uslužbenec išče sobo v Ljubljani. Ponudbe pod »Takoj«.
21280-6
PRODAM nov pletilni stroj Reg-gina, dvoredni, še v garanciji, cena 2300. Ponudbe po telefonu 316-534 vsak dan od 7. do 10. ure.	21277-4
GRADITELJI — ugodno prodam pai: často betonsko železo 8 mm, rabljeno strešno opeko ter lesene plošče za opaže. Peter Zajc, Ljubljana, Jurčkova pot 99.
21278-4
PRODAM gliser z motorjem Johnson 33 (30 ur) in prikolico za čoln. Ponudbe pod »Johnson 33«.
21285-4
SOBO, opremljeno, strogi center (enojno ali dvojno) oddam takoj, zaposlenima zakoncema (ali upokojencem) brez otrok. Ponudbe pod »Samo solidnim«.
9 21287-6
MIREN študent arhitekture ’šče sobo, po možnosti v Centru. Ponudbe pod »Dober plačnik«
21282-6
V 57. letu starosti nas je za vedno zapustila nadvse skrbna mama, hčerka, sestra in tašča
Sonja Kardoš
rojena SOSIČ
Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, 29. junija 1972, ob 15.30 na mestnem pokopališču v Murski Soboti
žalujoči:
hčerki Nada z možem in Janja, oče, mama, sestra Darinka z družino, ter drugo sorodstvo
Murska Sobota, Koper, 28. junija 1972
SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA NAS JE ZAPUSTIL NAŠ DRAGI
ANION ZBAŠNIK
ČEVLJARSKI MOJSTER
OD NJEGA SE BOMO POSLOVILI V PETEK. 30. JUNIJA 1972. OB 13.45 IZ FRANČIŠKOVE MRLIŠKE VEŽICE NA ŽALAH
ŽALUJOČI:
ZENA MARIJA, HČERKI NADA IN HELENA Z DRUŽINAMA IN DRUGO SORODSTVO
LJUBLJANA, SOLČAVA, BEGUNJE, PARG, TRAVA,
27. JUNIJA 1972
Mnogo prezgodaj nas je po kratki, težki bolezni zapustila predraga žena, mama, babica in sestra
JOŽEFA GOLOB
rojena BLAZNIK
Pokopali jo bomo v petek, 30. junija 1972, ob 17. uri iz mrliške vežice na pokopališče v Trbovljah
Žalujoči:
mož Jože, sin Lubo, sin Stane z družino, sestra Mira in družine Hribar, Ceglar in Baloh
Trbovlje, 28. junija 1972
Sporočamo vsem sorodnikom in znancem žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša draga
DANICA ANDOLJSE!
Tr
Pogreb pokojnice bo danes, ob 15.30 iz Ortneka na pokopališče Sv. Gregor
žalujoči:
brat Lado, sestri Doroteja in Milka z družinami ter drugo sorodstvo
Umrla je moja ljubljena svakinja
IVA JAGER
učiteljica v pokoju
Pogreb bo v petek, 30. junija 1972 ob 16.30 na pokopališču v Zagorju ob Savi
Angela Agnič v imenu drugih sorodnikov Zagorje, 28. junija 1972
PELJ7SK 3 DIN PETEK IN SOBOTNA 7 DIN — ROKOPISOV NE VRAJANA TOMŠIČEVA 1 - TELEFONI 33 522 DO 23-526 - OGLASNA AGENCIJA LJUBLJANA. ŠUBIČEVA 1, TELEFON 21-696 - ODDELEK ZA IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO IN GRAPI ONO PODJETJE DELO oJUBl POSTNI PREDAL 29 — EKSPEDIT TELEFON 321-489 - BRZOJAVNI NASLOV DELO LJUBLJANA — ŽIRO RAČUN TRI SLUŽBI DRUŽBENEGA LJUBLJANSKE NAROČNIKE 2IM63 ZA ZUNANJE NAROČNIKE 23-622 30 DIN - ZA ZASEBNIKE NAROČNINA 25 DIN — POSEBNE NAROČNINE BREZ NEDELJE 23 DIN PETEK 4 DIN SOBOTNA 4 DIN PONE-KNJIGOVODSTVA LJUBLJANA 50M 167/2 - MESEČNA NAROČNINA c AMO
telefon dežurnega urednika 20-646
INFORMATIVNA PRILOGA MLADINSKE KNJIGE — INFORMATIVNA PRILOGA MLADINSKE KNJIGE
DETLO ir stran 13
založba
mladinska
knjiga
KNJIGE ZA NAŠE
BRALCE
29. Junij 1972
VI. letnik Štev. 5
Dragocen priročnik za vsak dan
Dr. Gerhard Venzmer in sodelavci:
DOMAČI ZDRAVNIK
Zdi ae mi. da je Vrnzmrrjrv Domači ■dravnik prišel v pravi čas. Da nas nauči, kaku živeti pravilno. Da se bomo spet spomnili, da so naše noge ustvarjene za bojo in tek po prožnih tleh gazdnv in travnikov, ne pa za ravnanj? z nožnim pedalom in trdi asfalt. Da so naša pljuča narejena za vdihavanje čistega zraka, ne pa za površno dihanje v izrabljenem in zakajenem zraku uradov in tovarn. Skratka. kako najti ravnovesje med zlatim pravilom za pametno in zdravo življenje, po katerem naj naše telo uporabljamo čimbolj naravno, in neizogibnostmi, ki so nam vsiljene v naši civilizaciji.
Vrazmer ni le dober zdravnik, ampak tudi dober in moder učitelj. Čeprav upošteva znanstvena spoznanja sodobne medicine. je njegova knjiga napisana preprosto. z veliko mero zdrave pameti, vedrine in humorja.
I vodnim mislim o negi telesa sledi poglavje o oblačenju. |>odročju. kjer ima moda že stoletja večjo besedo, kakor pamet in upoštevanje naravne lepote in murav ja
Velika skrb je posvečena stanovanju, ki naj ne služi le reprezentanci, ampak naj nam nudi toplino in varnost. Tudi današnji človek pričakuje od stanovanja tisto, kar jr pračlovek iskal v svoji votlini: ■avrtje. Podobno kot naši zgodnji predniki. se vračamo v svoje domove po dnevu. ki je bil utrudljiv, poln bojev in nevarnosti. Rodovni nasprotnik nas ne čaka več na poti a gorjačo. Danes je to konkurent in tekmec, s katerim pa se moramo prav tako spoprijemati. Trud in zbranost, ki sta nekoč veljala ua lovu. sta danes potrebna za drlo in poklicna opravila.
Besede o domačnosti in družinskem življenju, neusahljivem viru vsakdanjih radosti, trajne sreče in dobrega zdravja, ali pa tudi nesoglasij, prerekanja, skrbi in sporov, so prisrčne, idilične in izredno pomembne.
Očrta pravilno razmerje med delom in zabav o ter poudari dragocenost gibanja, boje in športa, saj je pomanjkanje gibanja vzrok za bolezni pri polovici današnjih bolnikov v ordinacijah. To poglavje bi bilo potrebno ponatisniti in brezplačno deliti po cestah (na stroške socialnega zavarovanja).
Tudi prehrani, ki sodi med prve pogoje za ohranitev zdravja, dobrega (kiču tja. zmožnosti za delo in življenjske radosti. je posvečeno obširno poglavje, ki daje med drugim podrobne in učinkovite dietične napotke, tako proti debelosti, tej najnevarnejši bolezni našega časa. kot za pretirano vitke ljudi.
Poglavje o spobiosti in zakonu je napisano izvrstno. Našteva pravila igre v spolnih odnosih, oriše bistvo spolnosti in ljubezni, te najnaravnejše in hkrati najbolj skrivnostne povezave med dvema človekoma. Naravne zato. ker brez ljubezni ne moremo živeti, kakor ne brez zraka, skrivnostne pa zato ker je temelj vsake ljubezni neznan. Govori stvarno o spolni združitvi, o motnjah spolnega življenja. preprečevanju nosečnosti in urejanju rojstev, o obdobjih v zakonu, nevarnostih. spolni vzgoji pri pripravi za zakon in sreči v zakonu.
Knjiga nas dobro pouči o nosečnosti, porodu, o razvoju in pravilni negi otroka, o zgradbi in delovanju človeškega telesa, kar je pogoj, da bi razumeli dogajanja med boleznijo.
Srednja tretjina knjige opisuje bolezni, njihove vzroke, zn.tmenja. potek, preprečevanje in zdravljenje. Ta snov je pregledno razdeljena po posameznih organih in organskih sestavah. Posebej so opisane nalezljive bolezni, tumorji, bolezni žene in matere, novorojenčka in dojenčka, malih otrok in mladostnikov.
V knjigi ».-veda niso naštete vse bolezni. ampak le najpogostejše. O posameznih boleznih najdemo le najpomembnejše ln najbolj zanimive podatke.
Posebej je treba pohvaliti skrbne napotke za nego bolnika na domu. ki bodo prišli zelo prav vsem. ki želijo pomagati pri okrevanju svojca. S pridom jih bodo prebirale vse — žal premaiuštevilne — sestre za nego bolnikov na domu, pa tudi zdravniki, medicinske sestre in ostali zdravstveni delavci.
Kaj moramo vedeti, ko gre zares, kaj moramo storiti pri nesrečah, nezgodah in nenadnih boleznih — preden pride zdravnik — je opisano zgoščeno in pregledno po abecednem redu. da bi v trenutkih, ko je ogroženo človeško življenje, lahko hitro našli nujne praktične napotke za prvo pomoč.
Zadnji razdelek obravnava razpoznavo in zdravljenje bolezni. Začne s prikazom zdravnikovega dela. z napravami sodobne medicinske tehnike, ki jih uporablja, od najenostavnejših do najbolj sestavljenih, da hi vsakdo razumel njihov pomen in smisel, ter se otresel morebitnega strahu, če jih bo kdaj potrebno uporabiti na njem.
Slede navodila za bolniško hrano pri posameznih boleznih in zdravljenje v to-
Prof. dr. Miha LIKAR, ki je kot prevaja-. lec Domačega zdravnika ne samo »skuhal«, ampak mu ie dodal primernih »začimb« za našo rabo. — Karikatura Šoruta PE. CARJA
plicah in kopališčih, tej najstarejši in najbolj priljubljeni možnosti bolnega človeka. ki išče zdravja.
Na kraja knjige so še zanimivi podatki o zdravstvenem zavarovanju, pri nas in v drugih deželah ter zdravstveni besednjak.
Prevod je mojstrsko delo prof. dr. Milie Likarja, vrhunskega znanstvenika, ki mu ni bilo žal truda, da je poslovenil in prilagodil našim prilikam tako imenitno poljudno knjigo.
Komu je knjiga namenjena? Prepričani sino. da bo prijetno, zanimivo in koristno branje v sleherni slovenski družini in da jo ho rado čitalo mlado in staro. Nepogrešljiva pa ho tudi za vse zdravstvene delavec, zlasti zdravnike, od splošnih do najožjih specialistov. V njej bodo našli odličnega pomočnika pri vzgajanji!, in izobraževanju svojih bolnikov. Skoraj ne ho bolnika, ki bi ga ne bilo treba včasih o|Mizoriti na kakšno stran v »Domačem zdravniku«. Ce bodo naši zdravniki namesto tablet ali kapljic kdaj pa kdaj napisali na obrazec za recept »eno uro gibanja dnevno«, bo to dokaz, da je Ven-zmerjeva knjiga uspela.
Dr. MILAN ŠTRUKELJ
NOVO!
PIKA NOGAVIČKA na 12 gramofonskih ploščah v prikupnem albumu. Besedilo je prevedla in priredila Kristina Brenkova, o Pikinih zgodah in nezgodah pa pripoveduje na ploščah Nadja Vidmarjeva. Cena: 200 din.
BEVKOVA KNJIGA
Ob novi dopolnjeni izdaji
BEG IZ PRETEKLOSTI
Slovenske novele petdeset let v Kondorju
BEVKOVA KNJIGA, M jo je založba posvetila svojemu zvestemu sodelavcu pisatelja Francetu Bevku ob njegovi 80-let-nici, žal zaradi zakasnitve ni izšla kot pri-godno vezilo, marveč se Je razširila med bralce kot celotnostim podoba njegovega dela In njegove besede, spomin življenja in pisanja. Že lani se je pokazala potreba po novi izdaji, danes pa Je ta knjiga vsem ljubiteljem Bevkove besede spel na voljo.
Vendar knjiga ni zgolj ponatis. Urednik Bogomil Gerlanc Je Izrabil vse možnosti za njeno dopolnitev z novimi prispevki. Tako Je knjigi priključen nov razdelek z naslovom: IZTEKLA SE JE NEMIRNA, PLODNA. BORBENA IN ČASTNA ŽIVLJENJSKA POT, v katerega so uvrščeni spominski govori ob pisateljevi smrti, tako govor pisatelja Cirila Kosmača na Žalah, govor dr. J. Vilfana ob grobu v Solkanu in druge poslovilne besede. Na koncu je dodana še beseda Slavice Božičeve ob odprtju Bevkove spominske sobe v Idriji
(17. 9. 1971.). Zelo značilni poslanici »Za ljubezen in mir med narodi« je dodanih še dvoje tehtnih Bevkovih sporočil: idrijskim bralnim značkarjem in njegove vedno veljavne besede o dobri, zlati knjigi. In kako dragocena Je pisateljeva aenten-ca o svojem delu, ki je uvrščena na konec prvega razdelka.
Dopolnjeni so tudi kronološki ln bibliografski podatki. Portret Franceta Bevka, ki je delo G. A. Kosa, je v drugi izdaji ostal le na ovitku, namesto prejšnje priloge pa je sedaj na prvi strani del nagrobnika v Solkanu s pisateljevim doprsnim kipom kiparja Borisa Kalina.
PRIPOMBA: v članek-govor dr. J. Vilfana je tiskovni škrat zasejal dve neljubi napaki na strani 218: pravilno je od Benečije do BRKINOV (ne:	Bmikov) ter
PREDSTAVNIK Primorske (ne: predsednik!)
Knjigo je opremila In tehnično uredila Edita Kobe.
V posebej vezanem izvodu knjige »Tatič« je na 2. strani posvetilo: Davorini 19. junija 1927, France. Na 3. strani pa je zapis: To knjigo sem posvetil rajni materi.
France Bevk.
Iz pisateljeve zapuščine.
Faksimile iz Bevkove knjige
KRATEK POGOVOR Z IVANKO HERGOLD
»Spominjam se, kako smo maturantje ravenske gimnazije pripravljali svoje glasilo. Dr. Frana Sušnika je takrat med kopico srednješolskega pisanja pritegnila edinole tvoja črtica »Družina«. Tu se začenja literatura, je rekel. Po desetih letih je izšla tvoja prva knjiga, zbirka enaindvajsetih proznih tekstov z naslovom »Pasja radost ali karkoli« f Jl/ladinska knjiga, 1971).Lahko poveš, kaj pomeni po tvoje literatura?«
Takrat, ko sem pisala svojo prvo objavljeno črtico, sem dobro poznala le iitljenje na raztresenih kmetijah pod Kremžarjevim vrhom na Pohorju. Bilo je trdo in surovo, nenehna služba zemlji. Takrat se je že poznalo, v kakšni stiski, ekonomski in moralni, se je znašel hribovski kmet. Iz takih tal je menda zrastla tista osebnoizpovedna črtica. Spodbuda za pisanje, ki sem jo dobila na šoli od dr. Sušnika, profesorice Helene Malekove in obeh gimnazijskih slavistov, me je oživljala tudi kasneje, ko sem stopila v svet. Kaj je literatura, sem natanko čutila; in tako to vem: je pravzaprav oživljeno človeško bistvo, dokument o človekovi krhkosti in veličini in o obsedenosti od njegove navidezne moči ter o nenehnem naprezanju (hrepenenju), da bi se presegel.
»V svojem pisanju se lotevaš nekoliko eksotičnih tem, bolje, svoje pisateljsko sporočilo izrekaš v nekoliko nenavadnih zornih kotih. Ce verjamemo znani trditvi, da je slednje pisanje iskanje neke — osebne — življenjske resnice, potem je jasno, da moramo kajpak slednje pisanje tudi dešifrirati Nam lahko pri tem pomagaš?«
Zdaj se lahko čudim: -le kako to. da se zdi. kar sem napisala, nenavadno, ko pa sem vse jasno videla pred seboj in je bila moja edina naloga, da to popišem, si sledim, in z besedami čim bolj zvesto »pokrijem« tisto doživljajsko predstavo. Tako pisanje je zame dolgotrajno in naporno, in ko je izdelek tu, nimam z njim več kaj opraviti, pojavi se nekako samostojno. Ce bi hotela na zastavljeno vprašanje natanko in jasno odgovoriti, bi morala začeti pisati že napisane kratke proze znova: moj postopek ie navsezadnje tudi že sam dešifriranje življenja.
»Jezikovni izraz tvoje proze je izredno sugestiven. Cisto kratko vprašanje, ki ga resda zvečine zastavljamo pesnikom: kaj ti pomeni beseda, jezik?«
Jezik je zame najbolj občutljiv in najbolj zahteven gradbeni material, dan mi je, zato ravnam z njim v skladu s svojo sposobnostjo in vem, da nikdar ne z dovolj zadovoljivim znanjem.
»Zadnje čase veliko slišimo o- velikanski knjižni produkciji na Slovenskem in o tem, da lahko že vsakdo vse izda. Je to res in ali se vrata založnikov zares tako na široko odpirajo?«
*
Založniški aparat ne more biti naprava, ki bi znala ločiti dobro od slabega, poleg tega ima vsak založnik svoj literarni koncept in bolj ali manj uspešno koketira M okusom množice; moral bi ga pa pre-
Pisateljica Ivanka Hergold
segati. Domačih knjig se mi zdi še vedno premalo. Ne vem. kako se drugi pisci usipljejo skozi založniška vrata, res pa je,
•la ravno zadnje čase omenjena vrata, žal, bolj tenko škripljejo; no, in takrat, ko sem prinesla svoj rokopis, so bila komajda odškrnjena.
Zapisal HERMAN VOGEL
JUNIJSKE
NOVOSTI
MLADINSKE
KNJIGE
Vital Mal: IME Ml JE TOMAŽ. Sinji galeb. Broš. 21 din, krt- 24 din BEG — slovenske novele petdesetih let Kondor Broš 19 din, cpl 24 din W. Shakespeare: BENEŠKI TRGOVEC Kondor. Broš. 19 din, cpl. 24 din Klara Jarunkova: EDINKA. Sinji galeb Broš. 28 din, krt. 31 din O. šafranek: KDO SE SKRIVA V TEMI Velika slikanica. Krt. 15 din • Branka Jurca: KATKA, STOJ! CeheU-ca. Broš. 3,50 din
dr. Gerhard Venzmer: DOMAČI ZDRAVNIK. Cpl. 120 din
V. Muedra: ANATOMIJA ČLOVEKA. Atlasi znanja. Krt. 35 din A. De Haro Vera: BIOLOGIJA. Atlasi znanja. Krt. 35 din
BEVKOVA KNJIGA — druga poprav-Ijena izdaja- Cpl 49 din Martina Šircelj, Marjana Kobe, Alenka Gerlovič: URA PRAVLJIC. Zbirka Otrok in knjiga 120 strani, 21 likovnih prilog. Broš. 35 din.
Prilogo KNJIGE ZA NASE BRALCE ureja Severin Sati. Izdaja jo Propagandni oddelek MLADINSKE KNJIGE, zanj odgovarja Alenka Dermastia.
Povojni literarni rod si je v slovenski literaturi utrdil svoje mesto kot ena izmed najbolj naprednih literarnih generacij v vsej naši literarni zgodovini. Žal pa lahko ugotavljamo, da jo učeča se mladina premalo spoznava pri pouku literarne zgodovine in stila Izbor kratke proze petdesetih let (od 1950 do 1960) ima torej predvsem namen obnoviti pomen ustvarjalnih naporov mlade generacije slovenskih prozaistov v določenem razdobju. Vladimir Kavčič, Beno Zupančič, Andrej Hieng, Smiljan Rozman, Lojze Kovačič in Pavle Zidar se nam predstavljajo s svojimi novelami, ki jih je na kratko osvetlila v spremni besedi Helga Glušič. Skromna, vendar dragocena knjižica je izšla kot 127. zvezek knjižnice Kondor, ki je namenjeno predvsem za čtivo srednješolski mladini.
Mlajši avtorji, ki jih lahko štejemo že za klasike slovenske povojne literarne ustvarjalnosti, so v nemirnih letih novih umetniških iskanj, nekaj let po vojni postopoma krenili naprej od obravnavanja kolektivnega, akcijskega, romantično herojsko zanesenega človeka k intimnemu svetu človekove usode. Takšen pristop k literarnemu snovanju je v tistih časih razburjal duhove, zlasti kritike, ki so želeli usmerjati »literarni tok stvari«. Kot se je kasneje pokazalo, je takšna kritična misel precej zaostajala za novo in napredno literarno ustvarjalnostjo. Danes spoznavamo, da je mlada generacija gradila na slovenski literarni tradiciji, vendar je v kratkem času naredila tolikšen korak naprej, da je bilo težko sproti oceniti vrednote in pomen novih dosežkov, zlasti ker so bila merila pretežno v rokah in glavah starejših literarno-kritičnih avtoritet. Zanje pa se je čas večkrat ustavil ln ni hotel dalje. Mladim pisateljem je skoraj prav tako kot tedanjim mladim poetom uspelo pobegniti k zunanjemu obodu družbenega vrtinca, k intimnemu doživljanju posameznika In njegove čustveno razgibane usode.
Izbor, ki ga je pod skupnim naslovom Beg pripravila Helga Glušič, obsega šest kratkih pripovednih tekstov: TEMNE NOČI Vladimirja Kavčiča, POGREB Bena Zupančiča, GROB Andreja Hienga, BEG Lojzeta Kovačiča, KAVARNA Smiljana Rozmana in novelo OTROK Pavleta Zidarja. Ce bi želeli upoštevati vse pisatelje, ki sodijo v antologijo kratke proze tistega časa, bi izbor seveda obsegal ve-
liko vec del. Zavoljo omejenih možnosti knjiga zajela le nekatere, id so nemara najznačilnejši pisci v tistem pomenu literarnih dogajanj, kot smo ga omenili na začetku.
Po tematiki in po slogu so si novelo precej različne, saj je prav za povojni rod prozaistov značilna raznolikost mišljenj ln umetniško oblikovnih usmeritev. Vendar bo pozornejši bralec opazil skupne točke, ki so nekakšna tenka humanistična vez med posameznimi ustvarjalci te generacije-
Za nekatere (Andrej Hieng, Smiljan Rozman, Pavle Zidar) bi lahko rekli, da so dosegli svoj umetniški vrh prav v kratki prozi, medtem ko so drugi pokazali največ v daljših tekstih. Vsi skupaj pa predstavljajo slovensko sodobno generacijo prozaistov, na katero smo lahko samo ponosni. Ohranila se bo kot so se generacije pred njo, zdaj že varno spravljene pod skupne literarne oznake, njen pomen pa bo treba podrobneje prikazovati tuili v šolah, zlasti ▼ gimnazijah, ker ta proza je del naše duhovne sedanjosti in usade.
R.	VOUK
PRISRČNI KNJIGI ZA NAJMLAJŠE
Ota Šafranek
KDO SE SKRIVA VTEMI
Z barvnimi risbami opremljena velika kartonska slikanica »Kdo se skriva v temi. sodi v vrsto tistih del za otroki-, ki jih založba Mladinska knjiga že več let izdaja v sodelovanju z drugimi jugoslovanskimi ter še zlasti vzhodnoevropskimi založniki, ričujoča prisrčna zgodbica je tako v knjižni obliki pred leti-že izšla pri praški založbi Albatros, ki jo je zdaj s prikupnimi ilustracijami Jitke Kolinske in v prevodu Bilke Koprivčeve natisnila tudi za nas.
Fabula pripovedi je razmeroma enostavna in lahko razumljiva tudi najmlajšim bralcem. Avtor je ubral zanimivo pot: zgodbo o deklici Martini in njenem strahu ne pripoveduje dedek ali babica, kot smo nekam navajeni, marveč pes čuvaj, ki ga kličejo za Barona. Deklica in pes sta dobra prijatelja in doživljata marsikaj zanimivega in razburljivega, predvsem pa drug drugemu pomagata premagati strah pred temo in grozljivimi nočnimi sencami.
Branka Jurca KATKA, STOJ!
Devet kratkih zgodbic o deklici Katki in njenem zvestem prijatelju kužku Cuju, zbranih v zadnji »Čebelici« za leto 1971-72 z zaporedno številko 153, predstavlja že devetnajsto knjižno objavo pisateljice Branke Jurca, ki jo tako zlasti naši najmlajši bralci dobro poznajo. Veliko jih zato pozna tudi njene črtice o Katki, ki so jih z veseljem in nestrpnostjo pričakovali in prebirali v lanskih oziroma predlanskih »Cicibanih«.
Zakaj so jih tako radi prebirali, ni težko uganiti. Pisateljičino pripovedovanje je v svoji enostavnosti in razumljivosti dognano do kraja, besede in stavki so kratki, razumljivi in domači, junakinja Katka je njihova vrstnica, njen Cuj pa prijazen in razumen kuža. kakršnega si želi imeti vsak otrok. Poleg tega so zgodbice o Katki tudi dovolj poučne in duhovite.
Prisrčne barvne ilustracije v Katki je naslikala Marjanca Jcmec-Božič.
Postanite član prvega slovenskega knjižnega kluba »Svet knjige«!
Oglasite se v klubskem centru, Ljubljana, Titova 3
NASMEH Z BOLEČINO
KLARA JARUNKOVA:
EDINKA
Klara Jarunkova: Edinka — Knjiga je izšla kot 159. zvezek knjižnice Sinjega galeba
Mladinski roman Edinka sodobne slovaške pisateljice Klare Jarunkove prihaja med naše odraščajoče bralce kot izvrstna literarna poslastica, hkrati pa je tako umetniško polnokrven, da bi ga lahko uvrstili med najboljša sodobna leposlovna dela te vrste. V njem so torej združeni vsi elementi kvalitetnega pisanja za sodobno odraščajočo mladino, se pravi za tiste mlade ljudi, ki najneposredneje in najbolj živo občutijo moralno in psihično neurejenost sodobnega sveta. Njihovo čustveno življenje je kakor bohoten rastlinjak, moralne in družbene deviacije sodobnega človeškega rodu pa so bolezni, ki ogrožajo zdrav, naraven razvoj in rast osebnosti.
Klara Jarunkova se v svojem romanu Edinka zelo uspešno loteva literarne ponazoritve in pojasnitve krutih in smešnih resnic ter zablod sodobnih potrošnikov, ki jih gleda z očmi bistrega in precej občutljivega odraščajočega dekleta Olge. Od narave podarjeni občutek za ločevanje med dobrim in zlim jo vedno rešuje pred zablodami in tegobami vsakdanjega življenja. lunakinja Olga je zelo občutljivo drobno iskalo, ki se v svoji naravni ne-pokvarjenosti in neobremenjenosti odziva tudi na najrahlejše niagnetove valove. To so leta, nemara za vsakega človeka najpomembnejša — leta. ko se začne v dekletu prebujati ženska Okolje, v katerem to dekle živi, se medtem ko želi vplivati nanjo, zavoljo njene upornosti in naravne izvirnosti nekoliko spreminja. Izkušnje, čeprav tudi trpke in boleče, ne morejo spremeniti njenega pogleda na stvarnost. Dejansko se oblikuje v osebnost, ki more soustvarjati boljše odnose med ljudmi.
Gotovo ni naključje, da je roman izšel v knjižnici Sinji galeb, saj že uspeh tega dela pri različnih narodih daje slutiti, da se je priljubilo mladim bralcem, hkrati pa kaže tudi na pomanjkanje dobre tovrstne literature. V Bratislavi so Edinko ponatisnili že trikrat, v Varšavi dvakrat, Izšla pa je tudi v ZDA, v Vzhodni in Zahodni Nemčiji, v ZSSR, na Madžarskem in na Danskem. Uredništvo Sinjega galeba se je odločilo za izdajo tega izvrstnega dekliškega romana zlasti zato, ker se kaže tudi pri nas občutno pomanjkanje knjig za odraščajočo mladino. Tako je obveljal sklep, da naj Sinji galeb zapolni to vrzel, se pravi, naj programira izključno dela. namenjena bralcem od 12. leta dalje. Gotovo pa bo osem knjig letno za mladino te starosti premalo. Vendar Sinji galeb kljub temu v vsakem posameznem letniku želi uveljaviti načelo, da je raznolik tako po vsebini kot po narodnosti avtorjev, hkrati pa želi posredovati mladim bralcem čimveč del iz sodobne mladinske literarne zakladnice.
R.	VOUK
14. stran ir DELO
INFORMATIVNA PRILOGA MLADINSKE KNJIGE — INFORMATIVNA PRILOGA MLAD INSKE KNJIGE
Staršem in vzgojiteljem namenjena zbirka
POTA DO UČENCA
V zbirki Pota do učenca sta doslej »zali dve knjižici: Nemirni učenec — avtorja pediater in psihiater Anica Kos-Mikaš in psihilog Janez Svetina — ter Otrok, ki se težko uči, avtorici Anica Uranjok in Marjanca Lovšin.
Zbirka, ki ji vsebino in namen zelo iepo označuje naslov POTA DO UCENCAi je nastala iz spontane potrebe. da ne rečemo celo nuje, ki jo čutijo strokovni delavci vzgojne posvetovalnice ob svojem delu. Praktično delo in študij, ki je potreben za uspešno reševanje zahtevnejših vzgojnih in mentalno-iugienskih vprašanj otrokovega razvoja, polnita zakladnica znanja naših delavcev. Človek želi to znanje in te izkušnje nekomu posredovati. Mora ga posredovati. In zakaj bi ga posredoval le posameznikom, ki pridejo v posvetovalnico po pomoč? V tiskani besedi so ta spoznanja dostopna širokemu krogu ljudi, različnim pedagoškim, socialnim in zdravstvenim delavcem, ki se ukvarjajo z otroki in mladino. Učitelji in vzgojitelji v šolah in vzgojno izobraževalnih ustanovah preživijo velik del svojega časa v pedagoškem procesu z otroki. 2al so za svoje delo cesto premalo usposobljeni. Manjka jim zlasti psihološkega in pedagoškega znanja o otrocih z motnjami, posebnostmi in odkloni v osebnostnem razvoju- Vsak dan potrebujejo svetovalca, da bi znali pravilno ravnati v tem ali onem primeru. Tak svetovalec naj bi bila — med drugimi — tudi naša zbirka POTA DO UČENCA. Posamezne knjižice naj bi ne bile obsežne. Vsaka naj na primerni strokovni ravni, vendar dovolj poljudno obravnava neko ožje psihološko
oziroma pedagoško vprašanje. Prvi dve knjižici obravnavata dve zelo aktual ni vprašanji naše vzgojnoizobraževal-ne prakse: kako pravilno ravnati z nemirnimi otroki in z otroki, ki ima-}o nekoliko slabše sposobnosti za učenje. in seveda, kakšne so značilnosti teh dveh skupin otrok Rekei sem že. da nas je k pisanju knjižic navedla občutena potreba in nuja. Zato smo začeli s temami ki so najbolj aktual ne: vsak učitelj ima v svojem razredu vsaj tri zelo nemirne otroke in sedem manj sposobnih Gotovo je vredno o njih kaj več vedeti.
Posamezne ocene, ki smo jih slišali o knjižicah, so doslej ugodne. Menimo tudi. da kažejo prosvetni delavci za zbirko veliko zanimanje, pač pa so o izidu knjižic premalo obveščeni. (Ali se tudi za to zbirko založbi ne bo splačala večja reklama, kot se je zgodilo pri knjižici za starše Cankarje ve založbe?) Povemo naj še to. da že rokopise knjižic pregledajo posamezni učitelji — praktiki in nam povedo svoje pripombe o njih S tem se želimo izogniti nevarnosti, da bi pisali knjižice le po svojem okusu in ne glede na to. kaj potrebuje učitelj.
Vsekakor je zanimivo, da nam tem In tudi avtorjev za zbirko ne manjka. Se v tem letu bosta izšli dve knjižici, k: obravnavata zakonitosti in skrivnosti individualnega občevanja z ljudmi — odnose med učiteljem in starši ter med učiteljem in učencem, tretja pa bo prikazala značilnosti bistrih otrok in napotke za ravnanje z njimi Nato p-edvidevamo še naslednje teme: otroci z motnjami branja in oisanja. le vični otroci, otroci z različnimi vede niškimi posebnostmi (npr boječi, otožni in podobno), vedenjsko slabše prilagojeni orroci — lahko bi naštevali še. a menimo, da je z navedenim že pojasnjena usmerjenost zbirke. Vendar se ne bomo omejili le na motene otroke. Govorili bomo tudi o vprašanjih, ki pomagajo učitelju razo-
VSE ZA ŠOLO IN...
individualnost kateregakoli otro-	Želimo, da bi knjižice prinašale soka. denimo, kako opazovati in opiso-	dobne, sveže in pogumne poglede na
vati otroka Kot posebnost naj nave-	vzgojo in izobraževanje,
demo, da se dogovarjamo z uredništ- In čeprav pri pisanju knjižic misli-VOm radijskih šolskih ur za tiskanje	mo predvsem na učitelje in poklicne
najbolj uspelih oddaj iz serije N ena-	vzgojitelje, ni nobenih ovir, da jih ne
vadni pogovori. Se to: pisanje knjižic	bi mogli s pridom uporabljati tudi
bomo zaupali predvsem sposobnejšim	starši in drugi, ki jih zanimajo obrav-
mlajšim avtorjem — strokovnjakom. navana vprašanja.	Z. JELENC
Mladinska knjiga nagrajuje tekmovalce za bralno značko
V mednarodnem letu knjige razpisuje Mladinska knjiga nagradni popust za vse tekmovalce za bralne značke od 1. razreda osnovne šole dalje. Vsak tekmovalec lahko dobi za 4 knjige, ki jih naroči, peto za nagrado. Iz objavljenega seznama lahko vsak sam izbere najmanj 5 knjig in založba mu bo priznala 25 °/o nagradnega popusta. Seveda pa lahko izberete tudi več kot 5 knjig, pri desetih sta zastonj že 2 knjigi. Kdor pa si bo zaželel vseh 67 knjig iz seznama, Id stanejo skupno 2.214 din, mu daje založba kar 1.000 din nagradnega popusta.
Ta nagradni popust je založba namenila samo tekmovalcem za bralne značke, zato bodo veljale le naročilnice, ki jih bo potrdila šola. Nagradni popust velja od objave do 25. avgusta 1972.
Pred nami so počitnice. Mnogo bolj vedre in vesele bodo ob branju knjig.
SEZNAM KNJIG ZA ČLANE KLUBA »ZLATA KNJIGA«:
SLIKANICE
1.	Hibi iz oglasnega stebrička, Inge Feifetel — krt. 12,50 din
2.	Čudežne pesmice, Reisel — krt. 29 din
3.	Deček in žoga, Boris Kolar — krt. 14 din
4.	Din in Dan, Eva Janikovsky — krt. 14 din
5.	Dobrosrčni mravljinček, Brane Cmčevič — krt. 14 din
6.	Dopoldanski in popoldanski otroci, Marja Cerkovnik — br. 11 din
7.	Fantek na oblaku, Lojze Kovačič — br. 11 din
8.	Metla vsepometla, švedska pravljica — br. 11 din
9.	Pokonci izpod korenin, Sibylle von Olfers — br. 10 din
10.	Vid v televizorju, Gianni Rodari — krt. 25 din
11.	Strašni lovec Bum-bum, Tone Pavček — br. 11 din PRAVLJICE
12.	Finske pravljice I/II — krt. 68 din
13.	Hauffove pravljice — krt. 29 din
14.	Vietnamske pravljice — krt. 36 din
15.	Zlato pod Blegošem, Lojze Zupanc — krt. 45 din
16.	Srbske narodne pripovedke — krt. 29,50 din
17.	Tatarske pravljice — krt. 35 din
18.	Ukrajinske pravljice I/II — krt. 36 din KNJIGE ZA OTROKE
19.	BSrabakos in kosi, Jože Snoj — krt. 30 din
20.	Na oni strani srebrne črte, Ela Peroci — krt. 41 din
21.	Neznalček na luni, Nikolaj Nosov — krt. 59 din
22.	Janko in njegov svet. Smiljan Rozman — krt. 29 din
23.	Koromindija doma, Beno Zupančič, — krt. 29 din
24.	Kako sl prišel na svet, Andrew Andry — br. 16.50 din MLADINSKE POVESTI
25.	Zaklad Sierra Madre, B. Traven — krt. 40 din
26.	Alarm na riževih poljih, Marija VVamenska — br. 3 din
27.	Allain fcjuatermain, Rider Haggard — cpl 34 din
28.	Beli Očnjak, Jack London — krt. 45 din
29.	Bratovščina belega ključa, František Langer — br. 10 din
30.	Breza med strelskimi jarki. Vladimir Čerkez — br. 7 din
31.	Črni tulipan, Alexander Dumas — krt. 44 din
32.	Deček v čolnu, Milivoj Matošec — br. 5 din
33.	Dobra volja, Helena Smahelova — br. 6 din
34.	Dolgonožci in počasni jež. Venceslav Winkler — br. 12 din
35.	Fantu so zrasla ušesa. Tone Seliškar — krt. 36 din
36.	Mladost v džungli, D. G. Mukerdji — krt. 30 din
37.	Mostovi. Mirko Petrovič — krt. 20 din
38.	Peter in Lučka. Romain Rolland — br. 10 din
39.	Planinsko berilo, Tine Orel — br. 8 din
40.	Pod svobodnim soncem I/II, F. S. Finžgar — krt. 48 din
41.	Pozor, črna marela. Adam Bahdaj — br. 5 din
42.	Rumena podmornica, Leopold Suhodolčan — br. 7 din
43.	V puščavi in goščavi, Henrik Sienkiewicz — krt. 44 din
44.	Vesele ure, Niko Kuret — cpl. 39 din
45.	Vitezi brez meča. Ludo Zubek — cpl. 60 din
46.	Zgubljena na goljavah. Farley Mowat — br. 12 din
47.	Saga o Misisipiju. Fritz Steuben — cpl 59 din
48.	Straža v ledu. Suzy Arnaud-Valence — krt. 22 din
49.	Teden ima sedem dni. Smiljan Rozman — krt. 12 din
50.	Hajduški studenec. Vidoe Podgorec — br. 5 din
51.	Jugoslavija za začetnike, Miloš Mikeln — krt. 22 din
52.	Knjiga o džungli. I/II. Rudyard Kipling — krt. 44 din
53.	Biblijske zgodbe. Ivan Olbraoht — cpl. 62 din POLJUDNOZNANSTVENE KNJIGE
54.	Človek in narava. Kazimir Tarman — krt. 13 din
55.	Človek, spomin in stroj. Corinne Jacker — br. 9 din
56.	Pot "v filmski svet. Stanko Šimenc — br. 25 din
57.	Potovanje skozi čas. Edvard Kardelj — cpl. 45 din .58. Svet naših čutov, Vaclav Koval — krt. 63 din
59.	Svet znanosti, J. W Watson — krt. 50 din
60.	Užitne in strupene gobe, Viktor Petkovšek — br. 2 din
61.	Rojstvo strojev. Laszlo Dala — krt. 29 din
62.	Skrivnosti zemlje. Jerome Wickoff — krt. 72 din
63.	Geografija, cpl. 120 din
64.	Znanost — cpl. 120 din
65 Zdravje in bogastvo — cpl. 120 din
66.	Tehnika — cpl. 120 din POEZIJA
67.	Janez Menart: IZ RODA V ROD, br. 29.50 din
NAROČILNICA
»Knjige za člane kluba ZLATA KNJIGA«
septembra bogato NAGRADNO
2REBANJE v poslovalnicah
MLADINSKE KNJIGE
19 glavnih nagrad — pony kolo v
vsaki poslovalnici
5000 drugih vabljivih nagrad
Ljubljana: Titova 3, Nazorjeva 1. Miklošičeva 40: Maribor: Partizanska 9, Gosposka 28. Jurčičeva 8; Celje: Stanetova 3: Domžale, Kobarid. Kranj. Novo mesto, Ptuj. Slovenj Gradec, Tolmin. Velenje, Zagorje. Žalec. Metlika. Bovec.
Ime in priimek učenca-tekmovalca
Natančen domači naslov
Sola
Naslov staršev
Štev. osebne izkaznice staršev	Izdane od
Iz seznama nepreklicno naročam naslednje knjige:
1-	6.
2.	7.
3.
8.
razred
4.
9.
VSE KNJIGE IN ZSIRKE. PREDSTAVLJENE V TEJ PRILOGI LAHKO KUPITE ALI NAROČITE V VSEH KNJIGARNAH. PRI ZASTOPNIKIH IN POVERJENIKIH ZALOŽBE NA ŠOLAH. PRI AKVIZITERJIH AU NEPOSREDNO PRI ZALOZBI MLADINSKA KNJIGA. ODDELEK ZA DIREKTNO PRODAJO. LJUBLJANA. TITOVA CESTA 3-111.
5.	10.
Vpišite naslov knjige in ceno!
Za naročene knjige imam pravico 25 % popusta.
Tajništvo šole potrjuje s podpisom in pečatom, da Je navedeni učenec v tem šolskem letu res tekmoval za bralno značko.
(pečat šole)	(podpis tajništva)
Ceno za naročene knjige z odbitkom nagradnega popusta bom poravnal takoj po preje mu knjig in računa na tekoči račun založbe Mladinska knjiga 501-1-30/1.
(podpis staršev)	(podpis učenca)
Klub BRALNIH ZNAČK ZLATA KNJIGA, Mladinska knjiga, Ljubljana, Titova 3.
i
Saj ne boste verjeli. Za poletne mesece smo vam sklenili pripraviti še bolj živahno in zanimivo revijo »m«.
Vemo, da vam na plaži ne bi preveč ustrezalo brati česa nadvse resnega. Kaj pa kakšna grozljivka, na kateri se je že nabral prah časa, a je prav zato toliko bolj slastna?! Če zraven dodamo še nekaj gramov predpotopnega strahu pred »rumeno nevarnostjo«, kar v času kitajskega odpiranja navzven deluje še bolj humoristično. potem nimamo več kaj razlagati. Objavili bomo nekaj odlomkov iz Doktorja Fu Manču-ja.
Ljubiteljem dobrih komentarjev revije »m« ni treba posebej predstavljati. Komentatorji bodo kljub poletju ostali na svojih mestih in z ozirom na to, da pri nas poletja vedno segrevamo še na kakšen drug način, bo gradiva za komentarje dovolj. Peresa bodo ostala ostra kot vedno.
Ker tudi v današnjih časih ne zmanjka pustolovščin, v katere padajo ali vstopajo mladi ljudje, smo odprli rubriko: Klativi-tezi s palcem navzgor in navzdol. Kaj to pomeni, bi bilo najbolje pogledati v revijo »m«.
Poleti najhujša suša, če izvzamemo vaša grla, razsaja v vaših žepih. Revija »m« ne bi bila revija »m«, če ne bi ukrepala. Na svoje strani je nasula na tisoče kilogramov možnosti, da pridete do cvenka. Celo do 50 dinarjev na en mah. Zanima vas, kako je s podrobnostmi? Pravijo, da kdor išče, utegne kaj najti. Morda bi bilo dobro najprej iskati v reviji »m«.
Odkrito pa je treba dodati, da je revija »m« za nekatere pripravila bridko razočaranje. V prvi vrsti za tiste, ki so menili. da je svet za vse večne čase opravil z duhovitimi in napetimi pomorskimi zgodbami. Ko boste segli po reviji »m«, boste spoznali, da je to edina možnost, po kateri se samo za dva dinarja naužijete morja, kolikor vas je volja.
Ljubitelje smeha, krohota in podobnih zdravih zadev želimo obvestiti, da niso iz trte izvita šušljanja. kako mladi humoristi, karikaturisti in vsi isti, že vihajo ustrezne rokave. Pripravite čeljusti. Izpah ni prijeten, čeprav ga povzroči smeh.
Odločno odsvetujemo branje revije »m« ljudem, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja okrog njih in ki jim žolč rad vzkipi. V vsaki številki revije »m« je vsaj en zapis, ki bi se mu lahko reklo »vabilo na zresnje-nje«. Beseda teče o stvareh, ki se pri nas dogajajo sredi belega dne, pa jih nočemo videti, ki kar kričijo, pa jih ne slišimo, ki pretresajo, a mi hladnokrvno ostajamo mirni.
Ko smo že pri tem, iskalce visoko napetih člankov opozarjamo, da bodo v naši reviji lahko brali feljton, ob katerem bodo pozabili na vse najbolj napete napetosti, ki so jih doslej že napenjale.
V teh vročih dneh bomo kritičen pogled na film prepustili našemu karikaturistu, ostali prostor pa bomo namenili razgovorom z ljudmi izpred in izza filmskih kamer tudi Jean Paul Belmondo in Claudia Cardinale bosta posebej za vas nekaj povedala. Pri tem pa sploh ne omenjamo mojstra groze, gospoda Hitchcocka, ki je v zadnji številki revije »m« posebej poziral našemu fotoreporterju. Pomota je misliti, da ne bomo spodobno obdelali Pulja in njegovega festivala.
VEDRO, VESELO POHAJKOVANJE SKOZI POLETJE
NE BERITE REVIJE fJ9.CE..
... ste nepismeni, kajti v reviji »m« boste zaman iskali vsebino med vrsticami, saj
REVIJA »M« PIŠE ODKRITO IN BREZ OVINKOV!
... ste prepričani, da že vse veste, kajti spoznali boste, da
REVIJA »M« PRINAŠA VEDNO NEKAJ NOVEGA IN DRUGAČNEGA!
... ste ugotovili, da vam lepe stvari škodijo, kajti
REVIJA »M« GOVORI TUDI Z ODLIČNIMI FOTOGRAFIJAMI IN IZVIRNO GRAFIČNO OPREMO!
... ste se odločili tudi v vročem poletju obdržati hladno lice, saj
REVIJA »M« OSVAJA Z VEDRINO IN MLADOSTNO ZABAVNOSTJO!
... nočete videti nobene poti naprej; za vse druge odpira
REVIJA »M« — VRATA V DANES IN JUTRI!
No, vse to, kar smo povedali doslej, še ni nič o tistem najboljšem, najslajšem, najbolj žlahtnem in v tem smislu dalje, kar vas bo čakalo v reviji »m« čez poletje.
Pa kaj bi tisto. Saj boste sami videli.
Malo je stvari, ki so vam res zveste. Revija »m« vam je. To ste se že sami lahko prepričali.
Malo je stvari, ki si jih v vročem poletju res želite poleg sebe. Če odštejemo revijo »m« jih skoraj res ni nič.
Torej, končajmo. Revija »m« bo tudi čez poletje sijajna.
Zdi se nam, da vam je všeč, ker smo objektivni.
Naročilnica za na strani 10.
revijo »M«' je
NOVA IZDAJA ILUSTRIRANE ENCIKLOPEDIJE /J VALI
‘s
NIŽJE ŽIVALI
,	PTICI
PLAZILCI
pfpll*;
DV02IV,
Ta zbirka je bila ob izidu deležna velike pozornosti In je hitro pošla. Zato se je založba Mladinska knjiga odločila za ponatis.
8 KNJIG
1800 FOTOGRAFIJ
OD TEH NAD 900 BARVNIH
NAD 2000 STRANI BESEDILA
SESALCI, PTICI, RIBE, PLAZILCI, DVOŽIVKE, ŽUŽELKE, NIŽJE ŽIVALI, RAZVOJNA POTA ŽIVALSTVA
Z ILUSTRIRANO ENCIKLOPEDIJO ŽIVALI bo vsak, ki se zanima za bogastvo, posebnosti in lepote živalskega sveta, do. bil najsodobnejši prirodopis živalstva, .namenjen in dostopen najširšemu krogu bralcev. Knjige posredujejo znanstven in hkrati poljuden prikaz najpomembnejših in najnovejših podatkov. Vsako knjigo je napisal strokovnjak, specializiran na področju posamezne stroke. Slikovno gradivo je najmodernejše. Barvne fotografije so vrhunec tega, kar je mogoče o živalih prikazati.
Zbirka je edinstvena v svetovnem merilu. Izšla je že skoraj v vseh svetovnih jezikih pri .velikih založbah. Mladinska knjiga pa je sedmim knjigam tujih avtorjev dodala še osmo RAZVOJNA POTA ŽIVALSTVA — priznanega domačega avtorja, akademika, univ. prof. dr. Jovana Hadžija, ki .nam daje širok, do podrobnosti premišljen in strokovno dognan razgled po različnih teorijah o živalskem razvoju.
Osem knjig ILUSTRIRANE ENCIKLOPEDIJE ŽIVALI stane v prednaročilu 1.200 din, odplačate pa jo lahko tudi v 12 obrokih po 100 din. Vseh 8 knjig bo izšlo do septembra 1972.
Četrtek. 30. junija 1972
DELO ir stran »
Prelomnica v metliškem „K0METU“
Dograjeni so novi prostori za proizvod* njo, novi prostori, ki pomenijo ne samo nove perspektive za razširitev proizvod* nje, temveč bodo delovni kolektiv v giavnem združili pod eno streho in tako njegovo dejavnost okrepili v vseh pogledih.
Podjetje konfekcije »KOMET« Metlika je bilo ustanovljeno aadnje <ini teta 1958 in bilo registrirano za izdelavo damskega intimnega perila, nedrčkov, steznikov, kombinež. damskih oblek, kopalk itd. Proizvodnja je v podjetju (tedaj Se zavodu) stekla konec leta 1960.
Seveda pa ni bilo dano. da bi proizvodnja stekla na enem mestu. Pcdjetje je sicer prostore za proizvodnjo, skladišča in upravo našlo, vendar so bili loCeni. na treh mestih v Metliki in Se v Starem trgu v Poljanski dolini in v Višnji gori. Predvsem oddaljenost med proizvodnimi prostori in skladišči je bila velika.
In v prostorih, M niso ustrezati namenu, proizvodnja zd mogla potekati smotrno, transport med obrati je bU zamuden in drag. Organizacija in priprava dela sta se borili z velikimi težavami. Ločeni no bili upravni prostori, kar je v veliki meri oviralo poslovanj« itd.
Kljub takšni dislociranosti pa ao iz podjetja »KOMET« pognale zdrave korenine mlade metliške konfekcije, prizadevanje in zavzetost delovnega kolektiva sta rodila uspeh, saj je podjetje dogradilo velik proizvodni objekt večinoma z lastnimi sredstvi. In danes smo tako rekoč pred trenutkom, ko bo podjetje združilo proizvodne sile na enem mestu. V novi tovarni bodo poslej vsi obrati, ki so raztreseni po Metliki, prav tako pa tudi skladišča.
In spet je pred nami primer, ko je delovni kolektiv vložil v izgradnjo novih objektov velike investicije lastnih sredstev, kar je šlo tudi na račun dela njegovih osebnih dohodkov. Zato pa je nova tovarna grajena po sodobnih načelih, z veliko dvorano, kjer bo dovolj prostora za specialne šivalne stroje, z restavracijo m potrebnimi higienskimi prostori itd. Dvorana je opremljena z zvočno in toplotno izolacijo, z napravami za ogrevanje in zračenje, s svetlobnimi telesi, ki bodo osvetljevala vsak kvadratni meter površine z več kot 1000 luki. Pri gradnji objekta so sodelovala podjetja »Trimo« Trebnje. »Termika« Ljubljana, »Begrad« Črnomelj, »Instalacija« Škofja Loka in »Zarja« lz Kamnika.
Z novo tovarno bo podjetje torej združilo velik del proizvotkije na enem mestu. In kmalu bo zgodovina podatek, da je imel član kolektiva komaj poldrug kvadratni meter prostora! Po drugi strani lahko predvidevamo, da bo »KOMET« že v letošnjem letu

proizvodnje dvignil dohodek za 30 do 40 odstotkov in vsaka naslednje leto za 30 odstotkov. Tudi delovni kolektiv ae bo številčno okrepil. Dobri dve leti nazaj Je štel 375 ljudi, čez trt leta pa bo »KOMET« zaposloval predvidoma 550 delavcev.
Vendar velja omeniti, da se je »KOMET« kljub opisanim razmeram v izdelavi artiklov približal času naprednih industrijskih dežel. Danes že 40 odstotkov fizične proizvodnje pošilja na zunanje tržišče (kopalke, nedrčki Itd.). Kljub razdrobljenosti sedanjih objektov oz. obratov in težkim pogojem dela se je podjetje približalo optimalni produktivnosti, v kateri so združene visoka produktivnost, ekonomičnost in realizacija. Zato bo še naprej poglavitna naloga vodstva podjetja skrb za povečanje obratnih sredstev, Skrb za stalno likvidnost podjetja In za standard delavca.
Kljub težkim pogojem gospodarjenja v preteklem letu podjetje izkazuje veliko povečanje, ki Je rezultat specializiranega dela, boljše organizacije dela, plačila po delu, izboljšane tehnologije dela in rastoče zavzetosti delavca, ki čuti, da dela zase, za svoj dom in družino, za ugled podjetja doma in v tujini, s kakovostnimi izdelki. Podjetje je torej sprejelo vse ukrepe za Cim hitrejšo realizacijo proizvodnje. Razširilo je trgovsko mrežo, nastavilo sposobne zastopnike in se tako še bolj približalo tržišču ter s prodajo lepo uspelo. Ob tem se je pokazalo, da potrebuje podjetje večje proizvodne zmogljivosti, če hoče nemoteno izpolnjevati dolžnosti do kupcev. Zanimanje potrošnikov za izdelke »KOMETA« Je vedno večje, tako da v dosedanjih razmerah že ni bilo skoraj moč slediti takemu povpraševanju. Vzrok je v visoki kakovosti izdelkov in bogatenju trga z vsakoletnimi novostmi. 'Za sedaj podjetje zadovoljuje potrebe slovenskega trga, manj pa želje kupcev v drugih republikah. Skušalo pa bo odpraviti tudi to oviro, kar mu bo brez dvoma uspelo s proizvodnimi kapacitetami in delovnimi pogoji v novi tovarni.
Podjetje uspešno sodeluje tudi v mednarodni delitvi dela in to s svetovno znanimi firmami kot so SUSA, WOLLMttLER, BENGER RIBANA, BLEYLE in drugimi. Zadnje čase izvaža podjetje tudi v Madžarsko, vse to pa dokazuje, da je podjetje osvojilo prostor v mednarodni trgovini in pomeni afirmacija na tujem tržišču uspeh dobrega poslovanja metliškega »KOMETA«.
Novi proizvodni prostori v Metliki so pogoj za uspešnejše delo »KOMETA« v prihodnosti. Zavzetost, ki jo je delovni kolektiv pokazal vsa leta nazaj in uspehi, ki jih je dosegel že doslej v tako težkih ustvarjalnih pogojih, pa so porok, da bo v novem delovnem okolju s še večjim elanom vložil vse sile za napredek svojega podjetja, v dobro metliškemu in slovenskemu gospodarstvu, in v svojo lastno korist.	6328

koMet Konfekcija
»crV*
Tesne delovne prostore bodo zamenjali novi večji in sodobnejši!
Del tekočega traku v novi hali
KOMET" Metlika
Nova proizvodna hala v Rosalnicah
Jedilnica

Poročilo protifi-toftorne službe
Sporočilo o močnem pojem kromp-.rjere piesni «1: Ctoftore ne ranih »orlih krompirje smo prejet. 3 občine Trebnje. Pm pojavi bolezni pa so na srednje pesnih a paemh sortah.
Pr.deloralcem krompir* svetujemo, da tako) temelj.:o poškropijo krompirjeve porrine Pravočasno m temeljito Škropljenje je *a preprečitev bolezni na.vatoej-Se
Za enkratno Škropljenje enega hektarja potrebujemo enega na. s.edr. _*i fungicidov: »dithane M4i
—	2.5 do 3 kg. »antraco!« — 15 do 2 kg. Mluter« - 15 do U kg. Kuprablau« — 6 kg. >cuprab.aii Zrn — 4 kg. »bora (itorana — 4 kg. »bakrovo apno 30« — * kg. »bakrovo apno 3« — 12 kg itd.
Za aat:ran)e iičmk koloradskega hroSča pa uporabljamo elocron wp — t kg ha. ultracid — 0.75 kg/ha. zlatica despirol — 300 gr/ ha. sevm — 13 kg ha. unden 50
—	0.30 kg/ha. šolane — 13 l/ha. birlane — 0.75 l/ha. duneeron — 13 1 ha Itd.
Ce ličinke hroSča zaprašujemo uporabljamo »elocron P« — 20 kg ha. »sevm P S« — 25 kg/ha itd.
Kmetiivkl tnUitut Slovenije
Poročilo protipe-ronosporne službe
Vinogradnikom GoriSkih Brd. o-kolice Nove Gorice. A-Sen.ce. Britanskih gričev. Dorenberka. Branika. Sela m Ajdov« me trsa »podrtja Vipavska dolina) priporočamo, da poškropijo vinograde proti peruoospor. m ga končajo najkasneje do nedelje 2. julija.
Za Škropljenje trte prot: pero-nospori priporočamo 02 •% mjr-cnd.lol al: or-ho phaltan ali an-traeol al: O 25 *. dithan M 45 al! 0 15 *» ortocid «3.
Škropivu proti peronospon do-
oglašu|te v dnevniku
DELO
dajte še 03 •* cosana ali akrtcida a!i 0 06 Stara* hana, da zavarujete trto tud: pred o:d-jem.
Kmetijski inštitut Slovenije In H idroraeterroloiki zavod SRS
Poročilo
čebelarjem
Gozdne opazovalnice javljalo: Pod Crnivrem: 23. do 26.: — 1 kg. Kamnik 1 Knm>: 21 do 34 : izravnano Dol: 19. do 23.: » 140 kg. 33. do 25.: —0 20 kg Miklarjl: 21. do 23.: 4- 2.60 kg. 34 in 25.
—	035 kg Gorenje: 21. do 24.:
4- 2.60 kg. čebele obletavajo hojo škrlovica: 21 do 25: - 3 20 kg. 24 : dri. n: bilo donosa. Ravbmr-komanda: 21. do 24 :	4- 1.50 kg.
pred dri.em. hoja močno zamed.-la. nato pa v manj.4. meri. Prrd-rrfcžr <Crn vrhi: 31. do 25.: » 1 kg na travniku. Čebele obletavajo smreko m bojo Podkraj iHruS:-cai: 32 do 25.: 4- 1.00 kg na travniku. 24: dri, ni bilo donosa: uStee vidne na boji. Lenart: 23 do 27.1 4- 3.10 kg. med: hoja. v viiiih legah pa smreka m hoja Brezje: 20 do 24-	4 4 20 kg. iz-
točil. 25 do 27.: + 1 kg na »mre-ki In boji. Nova Štifta: 23. do 36: uravnano, prekinjeno medenje za rad . plohe, nato spet poma lem Šoštanj: smreka med; v Sem vidu prt Soitanju. to je v vitim 1.100 m. dne 36. 6 je bi! donos 2 10 kg Zreče; 22 do 36,- ■*. 1 66 kg na smreki. Ostrica (Dravograd l: 13 do 17.: 4 150 kg. 18 do 20-	4- 131) kg. 21 do 23:
4 430 kg na smreki. Fala: 23. do 24.: 4- O 20 kg. dri radrtuje medenje Lovrenc na Pohorju: 22 do 23 : 4. 3 55 kg na repici, torej ne med. samo gozd:	24 do 28.:
—	0 40 kg. deževje; 27.: spet ti-vahno aletavajo.
____	ZCDS
Čebelarjem ponovno sporočamo, da se je v nitjih legah medenje boje te toliko stopnjevalo, da Je čas za prevoze panjev Prednje velja za'podnožje Rakitmtke planote s Krimom Iška vas — To miSelj — Preserje — Borovnica, aa severni del Pohorja: Lovrenc — Fala. Savinjsko dolino — Bočna. Gorski kolar: Sklad. Srbske Moravlce. Marija Troit V nekaterih kraj.b so dnevni donos: presegli 1 kg Medenje v vseh zeoral naveden.h področjih povzroča ze lena bolera utica in bo trajalo dalj časa.
Zavod ta čebelarstvo Ljubljana
ZAHVALA
Ob težki izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta
Andreja Cmaka
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, znancem in prijateljem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in njegov prerani grob zasuli s cvetjem, nam izrazili ustno ali pismeno sožalje, ter sočustvovali z nami
2alu joči:
CRNAKOVI
Sporočamo žalostno vest, da je umrl nekdanji član delovne skupnosti
Mihael Kreže
Pogreb bo v četrtek, 29 junija 1972, ob 16. uri na Dolu pri Hrastniku. Ohranili ga bomo v lepem spominu
Kolektiv in sindikalna organizacija Steklarne Hrastnik
Vsem sodelavcem, znancem in prijateljem sporočamo, da je nenadoma nehalo biti plemenito srce naše sodelavke
*
DANICE
ANDOLJŠEK
poslovodkinje marketa Na Jami in predsednice DS TOZD direkcije maloprodaje
Od vestne, požrtvovalne in dolgoletne sodelavke se bomo poslovili v četrtek, 29. junija 1972, ob 15.30 iz Ortneka št. 2 na pokopališče Sv. Gregor
9
Delovna skupnost, družbeno politične organizacije EMONA — direkcija maloprodaje
Sporočamo žalostno vest, da je po kratki bolezni umrl dolgoletni član našega podjetja
LUCIANO MARKEZIC
obračunovalec in skladiščnik soU
Pogreb bo v četrtek, 29. junija 1972, ob 17. tiri na pokopališču v Piranu
Ohranili ga bomo v lepem spominu
Delovni kolektiv »Droga« — prehrambena industrija Portorož
Sporočamo žalostno vest, da je po mučni bolezni umrl sodelavec
STANKO IVEC
vodovodni inštalater
Dobrega sodelavca in tovariša bomo ohranili v Lepem spominu
Pogreb pokojnika bo v četrtek, 29. junija 1972, oh 16. uri iz hiše žalosti v Gradacu na pokopališče Klošter
Kolektiv Obrtno komunalnega podjetja Črnomelj
Črnomelj, 28. junija 1972
Za vedno je prenehalo biti plemenito srce naše dobre mame, stare mame, sestre in tete
MARIJE LISAC
Loške mame iz Slavskega laza
Od nje se bomo zadnjič poslovili v četrtek, dne 29. junija 1972, ob 16.30 na pokopališču v Fari
Za njo žalujejo:
njeni otroci: Tine, Lojze. Tiče, Ivanka, Micka in Štefka z družinami, sestre in bratje ter drugo sorodstvo
Slavski laz, Kočevje, Ljubljana, Koper, 28. junija 1972
yjiHiiiiiiiuiiuuuuiHiuiiiuuiiiiuiiiiiuiniiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiutiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiii)iiitiiiiiiitB
1
izšlo
sum
i
i
| CESTA OKUČANI—BANJA LUKA —
I CESTA SMRTI?
EE	ES
| VOZILI SMO ALFASUD	J
i V štirih letih nova tovarna s 1000 vozili 1 I dnevno	I
| ALFA ROMEO ALFETA	|
I je novo vozilo za bolj plitke žepe, a še 1 | vedno ne za jugoslovanske žepe.	|
| DVE SMRTI NA VELIKIH DIRKAH | | Ena v Le Mansu, druga na TT dirki na otoku 1 | Manu.	|
J AVTOMOBILSKI MUZEJ	1
| V SREDNJEVEŠKEM GRADU	|
S Bister gostitelj starin. Kdo bo mecen avto- | 1 mobilu Daimlerju 1914, ki čaka na dobrot- 1 | nika?	§
•TiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiimiuiu
VSEM SORODNIKOM IN ZNANCEM SPOROČAMO, DA NAS JE ZA VEDNO PREZGODAJ ZAPUSTIL
Janez Jordan
POGREB DRAGEGA POKOJNIKA BO 30. JUN. 1972, OB 15.45 IZ NIKOLAJEVE VEŽICE NA ŽALAH
ŽALUJOČI:
ZENA JOŽA, HČERKA METKA, ATA (N MAMA. BRAT FRANCE IN JOŽE Z DRUŽINAMA. LOJZE IN TONE. SESTRA JOŽA Z DRUŽINO TER DRUGO SORODSTVO
LJUBLJANA, LAVRICA, ŠKOFLJICA, VELIKI KOČNIK VELIKE LASCE, KOSTANJEVICA NA KRKI, 27. JUNIJA 1972
SREČANJE NEKDANJIH NASPROTNIKOV — V Indijskem mestu Simla sta se včeraj sestala pakistanski predsednik Ali Buto in predsednica indijske vlade Indira Gandhi. Predsednik Buto je dopotoval s helikopterjem. Gre za izredno pomembno srečanje, ki naj bi skušalo izbrisati velika navzkrižja med dvema sosedoma na indijski podcelini, ki sta se pred meseci zapletla ▼ krvav spopad, po katerem je iz dela pakistanske države nastala neodvisna država Bangla De*.	Telefoto: UPI
KONČANO ŠPORTNO TEKMOVANJE LJUBLJANSKEGA ARMADNEGA PODROČJA — Zadnji dan športnega tekmovanja vojakov v Ljubljani so podelili priznanja najboljšim. Na sliki (z leve) trije prvouvrščeni v vojaškem mnogoboju — Grošelj (Kr), Ficko (Rib) in Kovše (Po II), ki jim podeljuje kolajne Kamilo Brešan.	Foto: Selhaus
SPREJEM ZA UDELEŽENCE EVROPSKEGA TENIŠKEGA PRVENSTVA — Včeraj je mlade teniške igralke in igralce ter njihove vodje, udeležence EP v Mariboru, sprejel v poročni dvorani Rotovža predsednik občinske skupščine Maribor Stojan Požar in jim zaželel dobrodošlico.	Foto: Čerin
Plod dogovora
Izjava predsednika ZIS Džemala Bijediča beograjski TV ob sprejetju družbenega načrta za razvoj Jugoslavije
BEOGRAD, 28. jun. (Tanjug) Predsednik ZIS Džemal Bijedič je ob sprejetju družbenega načrta za razvoj Jugoslavije do leta 1975 dal za beograjsko televizijo
naslednjo izjavo:
»Danes je zvezna skupščina končno sprejela družbeni načrt za razvoj Jugoslavije od 1971 do 1975 Pri oblikovanju tega družbenega dogovora so sodelovale vse družbenopolitične strukture, zlasti še gospodarstvo. Potemtakem je ta načrt izraz skupnih interesov.
Izrednih
razlogov
ni
Jutri bo seja CK ZK Srbije — Akcija proti nacionalizmu je stalna
BEOGRAD. 28. jun. (Tanjug* Plenarna seja CK ZK Srbije, ki je bila sklicana za 30. junij, bo posvečena boju elanov ZK proti nociona-l_imu in šovinizmu v tej republiki. Uvodno poročilo na tej sej: bo v imenu sekreta nata CK prebrala sekretarka Latinka Perovič. Seja bo pomenila eno iz vrste stalnih akcij ZK Srbije za preprečevanje vzrokov in pojavov nacioralizma in šovinizma in bo pripomogla k še bohšemu uresničevanju politike enakopravnosti med na rodi.
Izrednih razlogov za sklicanje seje s takšnim dnevnim redsrn torej ra. Kajti — to so danes povedali tudi na tiskovni konferenci — bo; proti nacionalizmu m šovinizmu ie bi! ves čas deležen pozornost: CK tn orga rv zarit zvezp komunistov v Srbi}., zlasti zato. ker med nar.onalm odnosi soi zelo kočljivo področje družbenega in političnega življenja postajajo temelj za pajdaše nje vseh konservativnih sil. tako tistih, ki so za unitarizem. kot tistih, ki so pro t: gospodarski in družben reformi, v istem taboru pa sn tudi drugi nasprotniki sa moupravre socialistične družbe
Ravno zaradi tega bo bližnji plenum priložnost za širšo in globljo razčlembo družbenih razmer, v katerih se ▼ Srbiji uresničuje politika rarodne enakopravnosti. Hkrati bodo lahko ponovno poudarili tudi nekatere dni-ge naloge ZKS m spregovorili tudi o temah, ki se ne nanašajo samo na nacionalizem in šovinizem.
. S sprejetjem družbenega načrta Jug*-slavije in vrste sistemskih zakonov smo sprejeli politiko za razvoj naše države do leta 1971 in določili razmere za gospodarjenje, v katerih bomo lahko uresničili razvojne cilje.
S sprejetjem zakona o deviznem poslovanju, o kredit-nih poslih s tujino, o financiranju federacije, o obdavčevanju izdelkov in storitev v prometu ter prej sprejetih zakonov o Narodni banki Jugoslavije, o sistemu cen. o prometu blaga s tujino in drugih se je končalo usklajevanje 2 ustavnimi spremembami za vse tiste ustanove gospodarskega sistema, katerih urejanje je v pristojnosti federacije. Z drugimi besedami, vse kar je bilo treba rešiti z zveznimi zakoni na področju gospodarskega sistema za sprejetje načrta, je zdaj rešeno Tako Je opravljeno veliko in odgovorno delo. ki je bilo naloženo zveznemu izvršnemu svetu. z’-ezn: skupščini, republiškim in pokrajinskim orga nom.
Naše gospodarstvo in družba v celoti so si z današnjim dnem določili ne samo teme
Novi
partnerji v Afriki
Še štiri podjetja s Slovenijalesom v Central-noafriški republiki
LJUBLJANA. 28. jun. — Predstavniki Javorja iz Pivke. Novolesa iz Novega mesta. Bresta iz Cerknice *er Emone iz Ljubljane, novi part nerji Slovenijalesa pri poslih v Centralnoafriški republiki, so se vrnili iz te države. Tam so si ogledali odpremo prvih splavov lesa. krst nove letalske steze, otvoritev nove obratne elektrarne m dela pn graditvi novih cest. ki jih je že za 50 km. V Emoni so se že odločili začeti s plantažo kave na 1000 ha.
Direktor Slovenijalesa An ton Petkovšek je na sp rej e mu pri predsedniku Central noafriške republike predlagal za slovenska podjetja nove ugodnosti. Id jih je predsednik Bokassa sprejel. B. P.
•
lje programa srednjeročnega razvoja, temveč tudi poglavitne podmene za uresničevanje zastavljenih ciljev. Ti cilji pa. pomenijo: nadaljnjo graditev samoupravnih socialističnih družbenogospodarskih odnosov, ustvarjanje in ohranjeva nje zadovoljive trdnosti v tokovih družbene reprodukcije, ob dinamičnem in skladnem gospodarskem in regionalnem razvoju m učinkovitejšem gospodarjenju. stabilno naraščanje življenjske rami prebivalstva. nadaljnje večanje zaposlenosti m krepitev obrambne »oosobnosti države
Srednjeročni načrt se torej opira na dogovor delovnih ljudi, organizacij združenega dela, interesnih skupnosti občin in drugih samoupravnih skupnosti ter na dogovor republik in avtonomnih pokrajin. Zato se tudi uresničitev tako sprejetih ciljev načrta opira na korist in odgovornost vseh tistih, ki so sodelovali pri njegovem sprejetju. Prt uresničevanju tako sprejete razvojne politike imajo posebno odgovornost socialistične republike in pokrajini, tako da je to tudi naša skupna, sploš-nodružbena naloga.
Federacija bo na uresničevanje skupne razvojne politike zlasti vplivala s sistemskimi rešitvami in z ukrepi gospodarske politike m bo olajševala uresničevanje tistih razvojnih programov, ki imajo po srednjeročnem načrtu prednost. S sprejetjem osnovnih sistemskih rešitev, določenih z novimi zakoni, se vnašajo nove kakovosti v čiru žbenogospodarsko ureditev, kar bo prispevalo k uresniče vanju sprejete razvojne po litike. Z drugimi besedami: v vseh novih sistemskih re šitvah zagotavljamo trajnost razvoja in pozitivnih proce sov. Vse tisto, kar je v našem gospodarstvu in družbi sploh pozitivno, se bo lab ko še bolj uveljavljalo.
»Zda: nas vse čaka naloga da začnemo delati tisto, za kar smo se dogovorili, ter da
—	razumljivo — obenem
trajno ra/.vi i ui	:n iznoDol-
njujemo našo družbenogospo darsko ureditev.«
Imenovanje poljskih škofov
BONN. 28. jun. (Tanjug)
—	Vatikan je imenoval šest poljskih škofov za nekdanje ozemlje tretjega rajha. ki spa da k Poljski, in tako praktič no sprejel pred kratkim ra tificimai sporazum med ZRN in Poljsko.
Zadnje priprave
Do velike proslave ob 30-letnici ustanovitve slovenske partizanske vojske v Zadobrovi pri Ljubljani bo vse nared
LJUBLJANA. 28. jun. Organizacijski odbor hiti z zadnjimi pripravami za veliko proslavo, ki bo v torek. 4. julija, v Zadobrovi pri Ljubljani. Računajo, da se bo praznovanja ob 30-letnici ustanovitve slovenske partizanske vojske udeležilo okrog 70.000 ljudi iz vse Slovenije in zamejstva. Organizatorji so poslali vabilo tudi predsedniku republike Josipu Brozu-Titu.
Okrog 70 delavcev ijuuljan sitih podjetij m vojakov pla n:ra in čisti teren na Zajčj. dobravi prt Zadobrovi, postav ljati pa so tudi že začeti 23 paviljonov za številna trgov ska in gostinska podjetja >• tistim:, ki bodo prodajali ok rog prireditvenega prostora so se dogovorili, da bodo do
ločene vrste pijač in jedi v vseh paviljonih imele enako ceno. Organizacijski odbor Je pripravil okrog 17.000 toplih obrokov, ki lih bodo brez plačno razdelili vsem tistim ki bodo v Zadobrovo prispel' peš kot udeleženci pohod™ po poteh domiciknh »not Prav tako Je že vse ureje
no za tiste, ki bodo na pn, slavo prispeli z vlaki, avtobu si in osebnimi vozili. Do vče raj je bilo napovedanih že posebnih vlakov, ki bodo pri peljali do železniške postal* Ljubljana - Polje (do prire ditvenega prostora je le š» 300 metrov).
A P
Zadnje vesti
Pogovori na otoku Vanga
Tito in cesar Halle Se-lasie preživela popoldne na otoku Vanga
BRIONI. 28. jun. (Tanjug)
- Predsednik Tito in cesar Taile Seiasie sta preživela današnje popoldne na sprehodu in pogovorih na otoku Vanga. Predsednik Tito je povabil svojega visokega gosta tudi v svojo klet na Vangi, kjer ima lepo zbriko raznih pijač. Ob tej priložnosti je predsednik našel tudi steklenico vina, datirano iz 1892. leta. To je pa že bila pomembna simbolika, ker je to rojstno leto predsednika Tita (25. maja) in cesarja Haile Selasieja (23. julija). Bile so obojestranske zdravice in niso manjkale tudi želje etiopskih in jugoslovanskih osebnosti obema državnikoma, da bi proslavila tudi 92-letnico tega stoletja.
Težave
naše
TV
B. Barborič odgovoril poslancu F. Svetelju v zvezi z drugim programom
LJUBLJANA, 28. junija — Republiški sekretar za informacije Boštjan Barborič je na današnji seji republiškega zbora odgovoril poslancu Francu Svetelju na vprašanje, kje so vzorkl. da ljubljanska televizija na svojem drugem programu še vedno daje prednost italijanskemu programu pred ostalimi jugoslovanskimi televizijskimi študiji.
Barborič je povedal, da je dal ustrezno pojasnilo direktor televizijskega programa. Ta pravi med drugim, da naš tako imenovani TV program ni nič drugega kot zasilni pretvornik na Krvavcu, ki posluje za tehnične eksperimentalne namene v zvezi z razvijanjem UHF frekvenčnega področja. Pri tem se poslužuje najbolj kakovostnih signalov oddajnikov Sljeme in Monte-verde. Program pri tem ni mogoče oblikovati drugače, kot posredovati signal enega ali drugegg oddajnika, ker so programske sheme različne in onemogočajo zaključeno prehajanje iz ene oddaje v drugo.
Ljubljanska televizija se zaveda, da je sedanja rešitev programsko pomanjkljiva, zasilna in da predvsem ne more predstavljati našega drugega TV programa.
Na drugo Sveteljevo vprašanje, kdaj bodo imeli slovenski gledalci možnost neposredno spremljati TV programe iz drugih naših republik, je bilo med drugim pojasnjeno, da bo to tudi v prihodnje možno le deloma, ker ima Slovenija v skrajni liniji po mednarodnem načrtu določene le tri TV oddajniške mreže. To pomeni, da bi bilo možno hkrati spremljati največ tri programe, če bi imeli zgrajen, še' dve oddajniški mreži. Drugo mrežo pričenjamo graditi z mednarodnimi krediti postopoma že prihodnje leto. Daljna perspektiva "ledani več orogramov pa je •• direktni satelitski televiziji ki oa le za sedaj pravno ne rešljiva.
M. J.
Soglasje vendar s pridržkom
O financiranju regulacije Donave od Beograda do madžarske meje
LJUBLJANA, 28 junija. — Skupščina SR Slovenije daje soglasje k predlogu za izdajo zakona, ne pa k predlogu zakona o financiranju druge etape investicijskih del na regulaciji Donave od Beograda do jugoslovansko-madžarske meje.
Tako so danes sklenili pristojni zbori slovenske skupščine in predlagali, naj se pri izdelav’ osnutka zakona prouči, ali je možno to investicijo, kot vse ostale, prenesti na prizadete republike, kajti prav gotovo ima gospodarstvo republik oziroma pokrajin ob taki mednarodni vodni poti določene materialne prednosti in koristi Kolikor to ni možno, pa prav gotovo ni primerna udeležba vseh republik in pokrajin po ključu kotizacije za zvezni proračun.
Razen tega so poslanci menili, da so posamezne formulacije predloženega zakonskega besedila nepopolne in dovoljujejo podražitve brez kakršnihkoli omejitev. Potrebno bi bilo torej določilo o mehanizmu ugotavljanja in načinu pokrivanja podražitev, ali pa določilo, da bo za kritje podražitev izdan poseben zakon.
Poslanci so tudi menili, da je zakon pomanjkljiv, ker ni določil organa, ki bi stalno nadziral izvajanje investicijskih del in ker ne pove, kam se stekajo dohodki od plovbe po Donavi, ki se zbirajo v obliki taks ali drugih dajatev.
MARKO JAKŠE
Stane Kavčič sprejel delegacijo zdravnikov
LJUBLJANA, 28. junija — Predsednik IS Slovenije Stane Kavčič se je popoldne sestal z delegacijo slovenskega zdravniškega društva, člani delegacije so predsednika Kavčiča seznanili z delom in rezultati zadnjega kongresa slovenskih zdravnikov kot tudi o perečih vprašanjih, s katerimi se srečujejo pri svojem delu, še zlasti o problemih osnovne zdravstvene službe, medicinskega študija ter strokovnega izpopolnjevanja.
Sprememba zakona o SDK
BEOGRAD 28. jim. (Tanjug) — Zbor narodov je na popoldanski seji sprejel tudi predlog zakona o spremembi zakona o službi družbenega knjigovodstva. Z zakonom je bilo predvideno, da SDK od I. julija letos zmanjša nelikvidnim delovnim organizacijam sredstva za osebne dohodke na 90 odstotkov. ZIS Je predlagal, da bi ta rok odložili do 1. oktobra letos, go-spodarski in družbenopolitični zbor pa sta sprejela aman-dma, s katerim se uveljavitev tega predpisa odloži do 1. januarja 1973 leta. Tudi zbor narodov Je sprejel tako stališče, tako da bo SDK opravljala svojo Rmkcijo šele od začetka prihodnjega leta.
Pogovori »na štiri oči«
BERLIN 28 junija (AP) -Zahodnonemški državni sekretar Egon Bahr se je danes nepričakovano sestal »na štiri oči« z zunanjim ministrom NDR VVinzerjem v vzhodnem Berlinu.
Samo za
kmetijska
zemljišča
Ta davek naj bi se uporabljal za izboljšanje rodovitnosti zemlje
LJUBLJANA, 28 junija. — Enotni zbor delovnih skupnosti skupščine SR Slovenije je na popoldanski seji najprej sprejel predlog zakona o davku na promet nepremičnin, nato pa se je razvila razprava o predlogu zakona o republiškem davku na promet kmetijskih zemljišč, ki se pridobivajo v nekmetijske namene.
Predstavnik izvršnega sveta Milovan Zidar je bil proti amandmaju zasedanja delegatov občin ki je predlagal, naj bo to občinski davek. Po njegovem mnenju občinski davek ne bi ustrezal osnovni inten-ciji zakona, v osnovi da bi porušil namen, ki ga je imel predlagatelj. Oskar Naglav je opozoril, da so sprejele amandma zbora delegatov občin vse občine razen ene. *
Za amandma zasedanja delegatov občin je glasovalo 54 poslancev. 22 jih je bilo proti, 19 pa se jih je vzdržalo.
Potem so je enotni zbor sprejel še predlog zakona o referendumu ter osnutek zakona o stalni evidenci splošne volilne pravice in o volilnih imenikih, je dal soglasje za predlog za izdajo zakona o financiranju druge etape investicijskih del na regulaciji Donave od Beograda do jugoslovansko-madžarske meje, zavrnil pa je soglasje k predlogu tega zakona.
Zatem se je enotni zbor lotil usklajevanja predloga zakona o republiškem davku na promet kmetijskih površin, ki se pridobivajo v nekmetijske namene.
Republiški sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo Milovan Zidar je ponovno opozoril, da ima smisel samo republiški davek, sai se bo lahko le tako ustvaril tako imenovani melioracijski sklad, ki bo omogočil hidromelioracijo in usposabljanje zemljišč, na katerih bomo ustvarjali ekvivalentne osnove nadaljnje kmetijske produkcije naše prehrambene bilance. Zidar je poudaril, da je nesmiselno, ko bi za prehrambeno bilanco republike skrbela občina.
Potem ko je Franc Kosmač izrazil pomislek, da bi se s tem davkom zbrana sredstva lahko uporabljala tudi v namene, za katere niso bila določena, je dr. Srečko Koren v svojem in imenu še devetih poslancev predlagal amandma, po katerem naj se s tem davkom zbrana sredstva zbirajo v poseben republiški sklad, uporabljati pa ga smejo samo za urejanje kmetijskih zemljišč zaradi povečanja rodovitnosti.
S teni amandmajem sta se strinjala tudi predstavnik izvršnega sveta ter predstavnik začasne komisije, predsednik gospodarskega zbora Miran Goslar pa je izrazil domnevo, da bo dobil tudi soglasje republiškega zbora.
Enotm zbor je nato glasoval za Korenov amandma kakor tudi za predlog zakona.
M. B.
Sprejem za učitelje Porabja
ŠKOFJA LOKA, 28. jun. — Republiški sekretariat za prosveto in kulturo je priredil nocoj v škofjeloškem hotelu Transtunst sprejem za učite lje in profesorje slovenskega ‘“Zlika iz Porabja.
|	J. S.
Mednarodni sestanek
BEOGRAD — Prihodnji sestanek International Hotel Association Council bo v Beogradu od 7. do 12. novembra
Tečai za turizem
TORINO — Tu bo od 7. do 26. avgusta tritedenski tečaj za turistično izobraževanje. To bo 6. dopolnilni tečaj v treh jezikih — angleščini francoščini in španščini. Tečaj stane 335 dolarjev, všteta sta tudi hrana in stanovanje. Sekretariat UIOOT v Ženevi sprejema prijave do 30 junija.
Avstralci druqi
MELBOURNE — Za Novo Zelandijo, ki je po porabi mesa na prvem mestu — 95,5 kg na prebivalca — so Avstralci, kjer pride 91,5 kg na prebivalca Sem pa ni všteto meso perutnine, temveč le govedina, teletina, ovčetina, jagnjetina in svinina. Lani so v Avstraliji zaklali 53 milijonov glav živine, od tega so dve tretjini — približno 1,150.000 ton mesa porabili doma eno tretjino pa izvozili.
Sr-Hk-Ha zasebnemu kanitalu
BEJRUT — Sirska vlada spodbuja ustanavljanje mešanih druža v katerih javni sektor sodeluje z največ 40 odst kapitala. Namen vlade je spodbuditi vlaganja zasebnega kapitala v trgovino in industrijo.
Pred!nqi za večji izvoz
NEW DELHI — Indijski vladi bodo predlagali, kako naj bi nopeferila vrednost izvoza v Avstralijo, ki zdaj znaša le 40 milijonov dolarjev Predlog bo sestavil podpredsednik indijske trgovinske zbornice Sa-rat Ram. ki se je nedavno vrnil iz Avstralije.
Deficit
NAIROBI — Po poročilih vzhcidnoafriške skupnosti je znašal zunanjetrgovinski primanjkljaj treh držav članic skupnosti konec lanskega leta 346 milijonov dolarjev. Lanskoletna zunanja trgovina je znašala 1,785.000.000 dolarjev tn se je v primerjavi z letom 1970 povečala za 17,3 odst.
Pa še to:
STOPNJEVANJE — Ko so poslanci druž. benopolitičnega zbora zvezne skupščine včeraj začeli razpravljati o potrditvi konvencije o preprečevanju nevarnosti v zraku so ugotovili, da predstavnik ZIS, ki naj bi jim dal nekatera pojasnila še ni prišel na sejo. Torej smo dobili še za kanček višjo stopnjo zamujanja kot je bila dosedanja akademska četrt — ZIS četrt.
VREMENSKO POROČILO
Prognostična karta za 29. junij 1972 ob 7. uri
sončno
delno
oblačno
oblačno
REYKJAVI
MOSKVA
IK0BENH,
nevihte
BERLi
• KIJEV
sneg
•DUNA.
•BEOCRAD
iPLIT
DRID
topla
fronta hladna fronta okluzija \ iftče: ciklona anticiklona
ANKARA
1015*
TUNIS*
Vreme in temperatura 28. junija 1972
Napoved:
iiopm.i
SLOVENIJA:
trov. Tako. so dara pogoji za razvoj nevihtnih oblakov, predvsem v popoldanskem času.
Temperature morja
Temperatura morja v Koprskem salivu je bilar včeraj 34
itopmi.	v
Telegrami
Pozdrav kongresu
BERLIN — Sekretar sveta ZSJ Drago-slav Mišič je pozdravil 8. kongres sindikatov NDR (FDGB).
»Zelena luč« za izvoz
RIO DE JANEIRO — Brazilski finančni minister Delfin Neto je dovolil združenju izvoznikov, da pošljejo v Peking svojo deis-gacijo, ki naj bi se pogovorila o trgovini med državama.
Posojilo mornarici
COLORADO — Obrambna ministra ZDA in Južne Koreje Laird m Juje Hung sta podpisala sporazum, po katerem bo dobila južnokorpjska mornarica 16 milijonov dolarjev ameriškega posojila, predvidenega za nakup treh topovnjač. ZDA ifnajo v Južni Koreji 40.000 svojih vojakov ki bodo po Nixonovi izjavi ostali tam vsaj do konca prihodnjega leta.
Proti izkoriščanju mladoletnikov
SACRAMENTO — Komisar za delo v Kaliforniji George Milias je napovedal oster boj proti nezakonitemu izkoriščanju mladoletne delavne sile na kmetijskih posestvih — vinogradih Dejal je, da med žetvijo in trgatvijo dela precej otrok mlajših od 12 let. Organizirali bodo posebne skupine, ki bodo nadzorovale delo na poljih.
Večii' osebni dohodki na Poljskem
VARŠAVA — Na Poljskem so se osebni dohodki naglo višali V letošnjem prvem polletju so bili prejemki v primerjavi z lanskim letom za 5,6 odst višji. Zaradi podražitve mleka jajc, nesa in drugih živil so se dohodki kmetijcev povečali za 38 odstotkov.
Skalieno Dremifje
BELFAST — Tu sta prejšnjo noč eksplodirali dve bombi, ki sta skalili premirje, sklenjeno med britansko vlado in irsko republikansko vojsko. Žrtev ni bilo. Najbrž so bombi podtaknili pripadniki krila IRA, ki se ne strinjajo s premirjem
Potres
TOKIO — V okolici Tokia in v severovzhodni Japonski je bil lažji potres.
Kje bo kongres?
ISTANBUL — Prvi na seznamu držav, kjer naj bi bil leta 1973 kongres svetovne organizacije za turizem (FUAAV), sta Turčija in Slonokoščena obala
OTVORITEV VODOVODA — V soboto. 1. julija popoldne se bodo zbrali številni vaščani iz vasi: Zdole, Ravne, Pleterje in Anovec. Stopet-deset gospodinjstev iz omenjenih vasi bo dobilo zdravo pitno vodo i? novega vodovoda- Celotno delo je stalo več kot milijon dinarjev, v veliki meri pa so pomagali tudi tamkajšnji prebivalci.	Foto: B. Soba
Zasavje: praznovanje
Mladinske brigade iz zasavskih občin po partizanskih poteh v Zadobrovo« kjer bo 4. julija proslava — Pričakujejo veliko udeležbo bivših borcev
TRBOVLJE, 28. ju«. V petek popoldne bo odšla na pohod mladinska tretja VNV brigada iz Trbovelj, naslednje dni pa bodo po poteh partizanskih enot hodile še brigade hrast niških, zagorskih in litijskih mladincev.
na Kal. Mladinci bodo na
Okrog sto mladih iz trboveljskih delovnih organizacij ln šol, članov specializiranih mladinskih organizacij, borcev in rezervnih vojaških starešin bo v petek popoldne po slavnostnem razvitju brigad-ne zastave odšlo preko Ceč
Izgubil oblast nad vozilom
NOVA GORICA, 28. jun. — Oblast nad vozilom je izgubil voznik kolesa s pomožnim motorjem, 56-letni Marijan Bizaj iz Dolnjega Cerova. Včeraj popoldne ob 16.45 se je peljal iz Bobrovega proti Vipolžem. Ko je izvozil drugi desni ovinek, je trčil v oporni zid na levi strani, odkoder ga je odbilo in je obležal sredi ceste nezavesten.	J. P.
poti protd Šmohorju izvedli taktično vajo. Na podmeji bo brigada odkrila spominsko ploščo borcem 3. brigade. Na Kleku nad Trbovljami pa bo tovariško srečanje brigadirjev, mladine in občanov Trbovelj.
Hrastniška mladinska brigada, v njej bo okrog 70 mladincev, bo v ponedeljek odšla na pohod po poteh Kam-niško-zasavskega odreda. Zagorska mladina, člani vaških mladinskih aktivov iz okolice Pleš ter taborniki bodo sestavljali brigado prvega štajerskega bataljona, med drugim bodo taborili na Plešah, šestdeset mladincev iz litijske občine bo v ponedeljek in torek prehodilo 52 kilometrov po poteh Kamniško-zasavskega odreda od Vač do
Janč. Vse mladinske brigade iz Zasavja se bodo 4. julija udeležile slovenske proslave v Zadobrovi. Tja bo odšlo tudi večje število brocev, vojaških starešin in drugih Zasavcev.
Sicer pa bo v Zasavju prihodnje dni vrsta slovesnosti povezanih z dnevom rudarjev, praznikom občine Hrastnik in dneva borcev.
Osrednja rudarska proslava bo v soboto popoldne v Trbovljah. V Hrastniku bodo začeli prav tako v soboto s prireditvami ob letošnjem občinskem prazniku. Med drugim bodo v ponedeljek odprli na Dolu pri Hrastniku nov obrat Jutranjke, na slovesno sejo pa se bo sestala hrastniška občinska skupščina. Na Dolu pri Hrastniku bo v ponedeljek popoldan
srečanje aktivistov in borcev, odkrili pa bodo tudi spomenik padlim pevcem s Dola.
V	Trbovljah bodo v ponedeljek dopoldan pozdravili številne jugoslovanske rezervne starešine, ki bodo pred odhodom v Zadobrovo, na obisku v tej zasavski občini.
V	Zagorju bo v delavskem domu proslava, krajevna organizacija ZB Zagorje-center pa bo razvila prapor.
P. BURKELJC
Zadel pešca
MARBOR, 28. jun. — Sinoči je hodil Viktor Horvat iz Maribora s skupino pešcev iz Miklavža proti Mariboru. Za njimi je pripeljal z osebnim avtomobilom Marinko Črnogo rac, ki je začasno na delu v ZRN in se zaletel v Horvata ter ga zbil. Pri padcu se je Viktor Horvat hudo poškodoval.	M. A.
Poglobljeno delo ZK
Resno delo komunistov v novomeški občini — Sprejeli akcijske programe za letos — V nekaterih organizacijah Zveze komunistov jih že uresničujejo
Od 53 organizacij ZK v novomeški občini jih je doslej sprejelo svoj akcijski program 44. Akcijskega programa niso izdelali in sprejeli komunisti v eni organizaciji ZK v delovni organizaciji, v petih krajevnih organzacijah ZK ter v treh aktvih. Sicer pa je letos v občini občutiti resno delo komunistov, ki so svoje naloge in dolžnosti vzeli resneje kot so to delali pred časom.
Akcijskih programov za letos. za katere so se domenili komunisti v novomeški občini v začetku leta. niso izdelali komunisti v tovarniški organizaciji ZK v Železniško transportnem podjetju. v krajevnih organizacijah ZK v Žužemberku. Kogovški. Stopičah. Uršnih selih in v Smar-jett ter v aktivih ZK v Elek-tru. Komunalnem podjetju in
Kolesar in mopedist izgubila ravnotežje
IDRIJA. 28. jun. — Na križišču Gregorčičeve ulice in Ceste kapetana' Mihevca v Idriji je nezavesten obležal 56-Ietm kolesar Viktor Dobravec iz Idrije.
V omenjeno križišče je sinoči ob 19.30 pripeljal mopedist 23-Ietni Jožef Jež iz Idnje. V ‘em trenutku je za njim pripeljal na kolesu s pomožnim motorjem Dobravec. ki je v križišču mopedista prehiteval po desni strani in ga med vožnjo oplazil tako. da sta oba izgubila ravnotežje in padla.
J. P.
v podjetju Kremen. V programih dela. ki so jih komu nisti že izdelali, pa je zaznati težnje po poglobi ieni. pestrejši in odločilnejši vlogi komunistov pri oblikovanju in soustvarjanju političnih odnosov v posameznih sredinah. Komunisti so se v svojih delovnih načrtih bolj vključili tudi v delo odborov za SLO. sprejemanju novih članov v njihove vrste ter v delo z mladimi.
Sicer pa se delovni programi komunistov ločijo po tem. kdo jih je sprejemal. Komu nisti v delovnih organizacijah so se v delovne načrte vključil: V prizadevanja za čimhitrejši razvoj njihovih delovnih organizacij ter za razvoj samoupravnih odnosov. Akcijski načrti komunistov v krajevnih organizacijah pa poudarjajo vlogo komunistov v krajevni samoupravi. Komun-sti se načrtno vključujejo v urejanje krajev ne problematike.
Nekaj skupnega v akcijskih programih komunistov v krajevnih organizacijah ZK in komunistov v tovarnah pa Je vseeno. V vseh akcijskih programih komunisti zahtevajo od svojih članov, da se bolj vključijo v delo vseh
družbenopolitičnih organizacij. Kar pa je posebno pohvalno pa je to. da komunisti v novomeški občini niso akcijskih programov samo
sprejeli, pač pa so jih pričeli v večini organizacij tudi uresničevati.
B. PODOBNIK
Pod šotori
Veselje otrok iz Mokronoga in Šentruperta ob jezeru pod mirenskim gradom
Minulo soboto je končala z delom šola v naravi, ki so jo za 74 učencev četrtih razredov iz Mokronoga in Šentruperta organizirali v kamp prostoru mirenske krajevne skupnosti, v zelenju pod razvalinami mogočnega mirenskega gradu. Ob umetnem jezeru so se zbrali učenci in vzgojitelji dveh šol ter v naravi preizkušali in poglabljali znanje pridobljeno med letom v šoli: učili pa so se tudi plavanja.
Vodja male kolonije, učiteljica Marija Brezovar iz Šentruperta, je povedala, da z učenci niso imeli nobenih težav. Čeprav jih je večina prvič zdoma, so se hitro navadili na platnene strehe in novo okolje.
Ker je taborni prostor ob mogočnem gozdu in žuborečem potočku, so s pridom utrjevali znanje iz predmeta »spoznavanje prirode«.
Vsi učenci so obiskovali tudi plavalni tečaj in se v toplem, čistem Jezercu pod gradom skoro vsi naučili plavalnih veščin.
Prvi poskus šole v naravi
je torej uspel! Zamisel sta finančno podprli vodstvi obeh šol. pomagala je TIS, nekaj denarja pa so prispevali tudi nekateri starši.
Mladi taboreniki so bili najboljši pomočniki prosvetnim delavcem. Na obeh šolah imajo namreč pridna in delovna taborniška odreda.
Vodstvo šole v naravi je hvaležno mirenski krajevni skuprosti. ki je mladim dala brezplačno na uporabo taborni prostor, pa tudi za kopanje ni zahtevala oškod-nine.
S.	DOKL
Les je živ
Pri rezbarju samouku Radu Braučiču iz Ormoža, ki rezlja podobe v les
Slovenski umetniki-samorastruki so zadnja leta deležni precejšnje pozornosti, pa naj bo to v obliki pohval in priznanj, ali negodovanj in trdo izrečenih besed stro-
kovnjakov.
V Ormožu smo obiskali Rada Braučiča. ki ustvarja že dobrih sedem let. Njegov material je les. najbolj pogosti motivi pa z bližnjega vinske ga griča.
„Gorenje“
doseglo
milijardo
Uspešna polletna realizacija kljub nekaterim resnim težavam
VELENJE. 28 jun — Zdru ženo podjetje »Gorenje« je z včerajšnjim dnem — torej v manj kot pol leta — doseglo s svojo proizvodnjo bruto re alizacijo v vrednosti milijarde dinarjev Tolikšno reali za cijo so dosegli kljub nekale lim težavam v oskrbi z repro dukcij.skim materialom in kar je še pomembneje — v glav nem z lastnimi finančnimi sredstvi
Proizvodno poslovni program »Gorenja« predvideva za leto 1872 2.3 miliiarde dinar jev realizacije Povpraševanje po izdelkih Gorenja je še na prej zelo veliko tako da pod Jetje vseh naročil niti ne zmore.	P. K.
V pozabi ie že tasti čas. ko je nekaj mesecev prebil v zdomskih vrstah v Nemčiji in v zakotni ulicj »odkril« garnituro nožičev. Prvi preprosti poskusi so mu odkrili nov del življenja. Izpod nožičev so nastajale podobe, ki so jih bili umetniki nekoč že izrez ijalj ali naslikali Potem je pospravil popotno bisago in se vrnil » Ormož, poln načr tov in snovanj, ki jih je idilično okolje še vzpodbudijo
Danes krasita njegovi večji stvaritvi ormoški hotel Jeru zalem in grad Bori Skupno s člani ljutomerske likovne sekcije je razstavil reliefe m pol plastike v Ormožu. Ljutome ru. Križevcih m Veržeju. Povedal nam je. da nikoli ni imel doma toliko del. da b; lahko pripravil samostojno razstavo, kajti njegove rezba nje so si utrle pot med ljudi. Zakaj se je lotil prav lesa?
»V lesu je nekaj več«, pravi. »Spoznal sem, da kos le sa m samo mrtva gmota. Velikokrat najdem v naravi u-metninc. kj jih je izoblikoval čas. Poseben pa je občutek, ko izpod nožičev nastajajo po dobe. ki so se mi vtisnile v spomin ob srečanju z nara vo.«
V prepros’ i delavnici prebdj marsikatero noč. Delavec je. Kot sam pravi. rak. k- se mora še veliko naučiti. Vsaka nova stvoritev pomeni napre dek. spoznavanje nečesa novega. tistega, kar išče v živi je nju in delu.
D. U l EN KAK
Pomoč
vaškim
društvom
V Sevnici so razpravljali o delitvi denarja gasilskega sklada
Gasilski sklad pn skup ščini občine Sevnipa je lani sprejel načelo, da pomaga predvsem tistim društvom, ki bodo uspela zbrati 50 odstotkov denarja za soudeležbo pri nabavi gasilskega orodja. Samo letos so na ta način nabavili gasilski kombi za Studenec in Bost anj. v teku pa je podobna akcija tudi v Tržišču. Gre za veliko pripravljenost občanov, na skladu pa se že zdaj bojijo, če bodo lahko držali korak z dogovorjenim nače lom. Kakšen položaj vlada glede pomoči vaškim društvom najzgovorneje kaže podatek, da so v finančnem načrtu sklada prvič po osvoboditvi namenili 5000 dinarjev za pomoč pri obnovi gasilskega doma v Loki pri Zidanem mostu.
Zavzemajo se za to. da bi bili tudi ostali deli Slovenije deležni tehničnih zavarovalnih premij, ki se stekajo rdaj le v središča kjer so sedeži velikih matičnih podjetij. Društva morajo namreč tudi drugod skrbeti za požarno varnost teh objektov. pogosto celo s posebno opremo.
V pripravi je požarnovarnostni načrt, želijo pa. da bi tudi sveti krajevnih skupnosti pomagali gasilskim društvom. O problemih gasilstva na Dolenjskem se v Sevnici že pripravljajo na posvetovanje predstavnikov gasilskih društev iz sedmih dolenjskih občin, ki bo konec julija v Sevnici.
A. ŽELEZNIK
Prvi
levi
breg
Orientacijski pohod novomeških rezervistov — 9 tekmovalnih skupin
Na novomeškem občinskem prvenstvu krajevnih organizacij ZRVS v orientacijskem pohodu je sodelovalo devet tekmovalnih skupin rezervistov. Prikazano znanje iz vojaških veščin je bilo dobro, zlasti pa so se odlikovale skupine iz Novega mesta, Straže. Mirne peči in BrSLma. Ekipe so se pomerile na več kot 10 kilometrov dolgi progi, obenem pa so morale opraviti še več zahtevnih vojaških nalog iz orientacije, topografije, streljanja in taktike. Največ znanja, iznadljivosti in domiselnosti, so pokazale rezervisti, ki so sestavljali ekipo Novo mesto — levi breg. Na pohodu so bili najboljši. saj so progo prehodili oziroma pretekli v najkrajšem času. pa tudi pri streljanju so se najbolj izkazali. Zmagovalci bi imeli resre konkurence v ekipi Bršljina. če bi ta bila popolna, nastopili so samo štirje tekmovalci, zato so bili prikrajšani za precej točk.
Najboljša ekipa je prejela praktične nagrade. razen tega pa se bo udeležila tudi republiškega tekmovanja.
S.	DOKL
Štiristo prijav za Zadobrovo
MURSKA SOBOTA. 28. jun. — Občinsko vodstvo zveze mladine je za odhod mladih na osrednjo slovensko proslavo 4. julija v Zadobrovo pri Ljubljani sprejelo že 400 prijav.	F. M.
Kulturi
Kriva
Srečanje
enotne napotke
Škofja Loka: za kvalitetno rast vsestranskega izobraževanja ljudi
ŠKOFJA LOKA, 28. jun. — Udeleženci republišega posveta o kulturnem razvoju v de lovnih organizacijah in občinah so danes po tridnevnem delu sprejeli teoretična izhodišča in praktične izkušnje v dokaj trden koncept boljše ponudbe in širjenja kulturnega življenja v vse sredine človekovega življenja. V Sloveniji. tako so ugotovili na seminarju, je kljub šibki materialni osnovi v različnih oblikah več ali manj domiselno in kvalitetno tlela kulturna dejavnost v občinah in številnih delovnih sredinah.
Ob uskladi: vi množice novih izkušenj so začrtali bolj enotna napotila in usklajen nastop za prebujanje, kvalitetno rast in razvijanje vsestranskega kulturnega izobraževanja ljudi v Sloveniji. Čeprav seminar ni obdelal celotne problematike, izostala so vprašanja kulturnega dela med zdomci, vprašanja tiska, je v njem vsak lahko našel napotilo za intenzivnejše kulturno delovanje.
T.	V.
TRBOVLJE
Ob dnevu rudarjev
Sindikalna podružnica Zasavskih premogovnikov pri rudniku Hrastnik, je pripravila program ob odkritju spomeniku smrtno ponesrečenim rudarjem, ki so se ponesrečili aprila lansko leto v jami Ojstro. Odkritje spomenika bo 1. julija na pokopališču na Dolu pn Hrastniku, ob 16. uri. Postavitev oziroma izdelavo spomenika je financiral sklad solidarnosti pri ZPT.
Rudniški odbor sindikata ZPT pa bo organiziral obisk članov delovne skupnosti v zdravstvenih zavodih ob dne-i rudarjev ter jim izročil manjša darila. Naslednji dan 1. julija pa je v delavski dom povabil na razgovor otroke smrtno ponesrečenih članov delovne skupnosti ZPT ter jih bo prav tako obdaril.
T.*L.
pota
mladih
N. mesto: glavni vzrok prestopnikov so neurejene družinske razmere
Samo en mladoletnik več kot prejšnje leto, je bil lani na območju občin Novo mesto. Trebnje. Črnomelj in Metlika obravnavan zaradi kaznivega dejanja. Med tem, ko so organi obravnavali v letu 1970 113 primerov, je bilo lani takih primerov 114. Dejanja mladoletnikov so predvsem manjše tatvine, nadalje odvzemi motornih vozil, povečini mopedov. V tem številu pa niso zajeti mladoletni delinkventi ciganskega rodu, ki predstavljajo poseben problem zaradi razmer, v katerih živijo.
Kot vzrok, da mladoletnik zaide na kriva pota je daleč na prvem mestu vzgojna zanemarjenost, alkohol v d nižini. skratka neurejene družinske razmere.
Mati in hči ranjeni
NOVA GORICA, 28. jun. — Na križišču ceste Renče— Bilje sta bili v prometni nesreči včeraj ob 19.30 uri, laže ranjeni 39-letna voznica Vladica Klančič iz Bilj in sopotnica, njena hčerka Nadja. 21-letni Mitja Cijan iz Vrtojbe je tedaj vozil iz Renč proti Biljam. Pred križiščem prednostne ceste Bukovici se je zaletel osebni avto Klančičeve. J. P.
Tekma v znanju
Matej Bračko in Peter Skoberne s celjske gimnazije — zvezni in republiški prvak pri angleščini in biologiji
»Bil sem zelo presenečen, nisem mogel verjeti, da sem zmagal,« je rekel Matej Bračko ob svojem uspehu, ki ga je med 200 udeleženci dosegel na republiškem tekmovanju v angleščini v Ljubljani, »še toliko večje pa je bilo presenečenje, ko sem izvedel, da sem kasneje v skupini četrtošolcev zmagal tudi na zveznem tekmovanju v Sarajevu.«
Lahko mu verjamemo. Kajti za to »tekmo«, kot je zatrdil, se sploh ni posebej pripravljal, dobil jo je le z znanjem, ki st ga je bil pridobil v šoli. 2e v osnovni šoli se je navadil na samostojno delo, to pa ne le pri angleščini. Kot vsestranskega odličnjaka so ga enako zanimali vsi predmeti, nobenemu izmed njih nikoli ni dajal prednosti. Učil se je latinščine in francoščine, pel v gimnazijskem zboru, že sedem let igra kitaro, -lani pa se je spoprijel še s klavirjem.
Ko sem ga vprašal, za kaj se je zdaj odločil, se je nasmehnil. Ob tem, ko rad bedi ob knjigah v pozne nočne ure, ni našel Matej časa za razmišljanje o svojem poklicu.
»Sem pač tak, da rad z vsem odlašam,« je rekel.
Tudi v Petru Skobemetu. republiškem zmagovalcu iz biologije na tekmovanju, kd ga je priredilo gibanje »Znanost mladini« v Ljubljani, bd lahko našli nekaj Matejevih potezi je zelo resen in se-
veda odličnjak. Predvsem je vnet za biologijo. Svojo nalogo o varstvu flore v Sloveniji je pisal dve leti, posnel na diapozitive kakih 150 rož in rastišč, pri čemer je našel hvaležno pomoč pri profesorjih biološke fakultete v Ljubljani, pa tudi v krožku na gimnaziji, v katerem dela.
»Nisem sicer odkril kaj bistveno novega,« je rekel, »me pa prizadene, če vidim natr-
MATEJ BRAČKO
Uspešen start
Ugodne ocene metliškega gospodarstva v prvih treh mesecih letošnjega leta — Terjatve prekašajo dolgove
V prvih treh mesecih letos je metliško gospodarstvo v primerjavi z istim obdobjem lani bolje poslovalo. Povečala se je fakturirana realizacija, še bolj so poskočile terjatve do kupcev, hkrati pa so se močno zmanjšale obveznosti metliškega gospodarstva do dobaviteljev. število zaposlenih se je povečalo za 11 odstotkov in zdaj dela v gospodarstvu Metlike 2-179 zaposlenih.
V sedmih večjih gospodarskih organizacijah metliške občine se je v letošnjem pr-
vem tromesečju fakturirana realizacija z ozirom na lansko prvo tromesečje, pove-
z,ivj ACiO V ALNA EKIPA REZERVISTOV NOVO MESTO — LEVI BREO.
Foto: S. Dokl
čala za 30,2 odstotka, terjatve do kupcev pa so narasle za 47,9 odstotkov. Obveznosti do drugih pa je gospodarstvo Metlike v tem razdobju zmanjšalo za 46,9 odstotkov kar je za metliške gospodarske organizacije nedvomno lep uspeh.
Medtem ko lahko celotno gospodarstvo v občini pohvalimo, ne moremo tega storiti, če upoštevamo posamezne delovne organizacije. Kmetijska zadruga, Metlikatrans in ko munalno podjetje so dosegli v prvih treh mesecih letos daleč slabše rezultate kot v istem obdobju lani. Vendar to v celoti ni prikaz njihove-ga slabšega poslovanja, pač pa je njihovo iioslovanje odvisno tudi od sezone.
Povečanje proizvodnje pa je vplivalo tudi na povečanje zalog, ki so v prvem tromesečju letos glede na lani narasle za 22 odstotkov, zaloge neopravljene proizvodnje pa so se v istem obdobju povečale kar za 63,2 odstotka. Zaloge trgovskega blaga pa so se v tem času povečale za 47,7 odstotkov.
V multilateralni kompenzaciji je sodelovalo sedem metliških gospodarskih organi zacij. Te so Službi družbenega knjigovodstva prijavile za 12,876.236 dinarjev svojih dolgov, njihovi dolžniki pa so prijavili 24,823.927 dinarjev, ki so jih dolgovali gospodarskim organizacijam v metliški občini. Metličani so poravnali že 67,8 odstotkov prijavljenih dolgov, izterjati pa jim je uspelo samo 41.5 odstotkov terjatev
B. PODOBNIK
PETER SKOBERNE
Foto: D. Hribar
gane rože, zlasti tiste, ki so zaščitene, in še posebej, ker v naravi vrste same po sebi izumirajo. Tako je. na primer, v nevarnosti velikonočnica na Boču.« Postregel je še z dvema zanimiv os tima, z ugotovitvijo	gimnazij skega
biološkega krožka, da Haller-jev penušjek uspeva na celjskem območju prav izrazito, ker je v zemlji precej kovin, in je izpodrinil travo, hkrati pa Lišajska karta, ki so jo naredili, kaže veliko praznino (lišaji uspevajo namreč, kjer je dober zrak). Ugotovitve se ujemajo s strokovnimi analizami.
D. HRIBAR
Z avtom 36 m po pobočju
Hudo ranjena voznik in sopotnik v šempetrski bolnišnici
NOVA GORICA, 23. jun. — V šempetrski bolnišnici se zdravita 21-letni Srečko Dre-konja in njegov 22-letm sopotnik BogomiT Bavdaž iz Anhovega Nesrečo sta doživela sinoči ob 22. uri na cesti Prelaz — Vrhovlje — Plave. Na povratku iz Brd je namreč Drekonja v desnem preglednem ovinku izgubil oblast nad vozilom. Skotalil se je 36 metrov po travnatem pobočju, kjer je vozilo obtičalo na kolesih. škode je za 10.000 dinarjev.
J. R.
Kazen za pobeg po nesreči
MARIBOR, 28. junija — Senat mariborskega okrožnega sodišča je obsodil 32-letnega avtomehanika Avgusta Lesjaka iz Ptuja na 1 leto in 3 mesece zapora. Avgust Lesjak se je 13. februarja letos vozil prehitro in preveč po desni strani ceste iz Hajdine proti Ptuju in do smrti zadel Radmilo Rajter. Voznik sploh ni ustavil, ampak je peljal dalje.
Ker so našli na kraju nesreče drobce stekla od žarometa in nekaj laka ao s pomočjo avstrijskih policijskih organov Lesjaka odkrili v Avstriji. kjer je bil na delu. Avstrijske oblasti so ga izgnale iz države, tako da so ga naši organi prijeli 25. maja. ko je urejeval potone listine, da bi odšel na delo v ZRN
M. S.
Bijediina SEV
Predsednik ZIS Diemal Bijedič se bo udeležil 26. red. nega zasedanja Sveta za vzajemno gospodarsko pomot tSEVj. ki se danes začenja, v Moskvi SEV tokrat praznuje svojo dvajseto obletnico Jugoslavija sodeluje v tistih organih SEV. katerih dejavnost jo zanima, po določilih sporazuma med SEV »n vlado SFRJ. ki je trii sklenjen jeseni leta 1964.
Zdaj se zasedanja SEV prtič udeležuje tako rtstric predstavnik Jugoslavije To pa je tudi razumljivo, saj omenjeni sporazum dotoCa. da se posameznih zasedanj SEV udeležuje naš j»redstarn’k na isti rami kakršna velja za članice SEV Tu torej ne gre za formalno norost in Se manj za spremembo politike, tem več za normalen izraz želje po krepkejšem gospodarskem sodelorcnju c vsemi dr*aram> m tntergracijskimi skupinami v Evropi ali drugod, ki izhaja iz zasnov neuvrščenosti
SEV. ki ga sestavljajo Bolgarija. CSSR. Madžarska. Mongolija. Nemška DR. Poljska. Romunija in ZSSR. prehaja zdaj skozi zanrmiro razvojno obdobje Dobro leto po sprejemu •kompleksnega programa. za razroi SEV.ki sega tia do Obdobja 1915-1990. se r njem krepijo nekatere večstranske aparature, ki utegnejo triti zan-mire tudi za naše gospodarstvo To velja predvsem za mednarodno banko za gospodarsko sodelovanje, prek katere članstvo SEV po-čest prehaia od togih dvostranskih kltringov v medsebojni trgovin k prožnejšemu večstranskemu in v perspektivi tudi k različnim stopnjam konvertibilnega plačevanja za trgovino. Mednarodna investicijska banka SEV se je v zadnjem letu in po/ lotila prvih skupnih naložb Zantmtro je tudi delovanje mednarodnega centra za znanstvene m tehnične informacije. Te tri ustanove le dojjohtiujejo preče t obširno mrežo drugih skupnih inštitucij, ki pa detuieio predvsem za članstvo in veliko manj. če sploh, za zuna-ni c partnerje
Kar zadera blagovno menja ro je SEV pomemben partner našega aospodarstra la-m je bilo mini rezane 29.3 odstotka vse naše zunanje trgovine. a v značilnem razkoraku med izvozom in uvozom. Fri izvozu je znašal delež SEV 36.4 odstotka, pri uvozu pa samo 23j6 odstotka Ta razmerja se v zadnjih petih, šestih letih mso bistveno spreminjala Klirtngi so zagotavljali. da sla bila izvoz tn uvoz res čas precej uravnovešena med seboj, hkrati pa je absolutni obseg trgovine naraščal precej naglo Rast menjave m toga vezava na klirtng Po sta razvoj pretokoi med nami in SEV ze pnredla na neko kvalitetno mejo. V razgovorih s posameznimi partnerji iz SEV. zlasti v zadnjem času s Sovjetsko zvezo tn Poljsko, se Je pokazalo, da bi bilo koristno pomakniti težišče odnosov k industrijski kooperaciji. medsebojnim vlaganjem. tntenzimt znanstveni m tehnološki menjavi ter drugim višjim oblikam obojestransko koristnega sodelovanja
To je tisto, s čimer se bodo v zrezi s svojimi notranjimi odnosi najbrž najpozorneje ukvarjali na sedanjem za sedenju t Moskvi- To pa hkrati zadera tudi interese runa-n-ift partnerjev in med njimi nošena gosnodorstra.
D. DOLINAR
l?a!ijanski deficit skrčen
RIM. 28 jun. ' AP. DJ> — Prvih pet mesecev letošnjega leta je Italija v blagovni me njavi s tujino dosegla boljše uspehe kot v ustreznem obdobju lanskega leta. Čeprav je zunanjetrgovinska bilanca še naprej negativna, se je v obdobju od tanuarja do mala primanjkljaj zmanjšal s 416 m.l:jard lir na 138 milijard.
Visoko odličje
Zvezna skupščina proglasila cesarja Haileja Selasieja za častnega državljana — Predlog obrazložil M.Tepavac
Včeraj je zvezna skupščina SFRJ latlala na pergamentu pisan in z zlatim pečatom SFRJ zapečaten dokument, s katerim je njegovo cesarsko veličanstvo, cesar Etiopije Haile Selasie I. proglašen za častnega držav-
BRITANSKA ADMIRALSKA LADJA
VOJINOVIC :
»Dnevnik«, Novi Sad
Dogovor ob zori
Francoski komunisti in socialisti so se včeraj sporazumeli o državni politiki, če bi prišli na državno krmilo
OD NAŠEGA PARIŠKEGA DOPISNIKA
PARIZ, 28. jun. V futurističnem centru CK KPF na trgu polkovnika Fabiena so včeraj zjutraj odprli šampanjec, ki je bil že dolgo na ledu. Delegaciji komunistov in socialistov sta ob petih zjutraj končali maratonsko zadnjo sejo pogajanj o skupnem vladnem programu, pogajanj, ki so trajala s pripravami skoraj ieto ani.
Na drugem dunajskem procesu oprostili 2 visoka esesovca iz Auschvvitza
DUNAJ, 28. jun. (Tanjug). »Naravnost nepojmljivo: na drugem dunajskem ,oswiendjskem’ procesu sta bila včeraj oproščena Franz Wunsch in Otto Graf, kljub temu, da so ju priče hudo in z dejstvi bremenile,« piše danes glasilo vladajoče avstrijske stranke »Arbeiter Zeitung« ob sinočnji razsodbi dunajskega porotnega
ljana SFRJ.
Etiopski cesar je te dm na prijateljskem obisku v Jugoslaviji. dvanajstem po vrsti, odkar so se začel: razvijati prijateljski 'tat plodni stiki med državama. Razumevanje in simpatije med narodi Jugoslavije in Etiopije izhajajo še iz tistega časa. ko so se Etiopci borili za neodvisnost, temelj današnjega Jugoslovan-sko-etiopskega prijateljstva pa so skupna privrženost načelom politike neuvrščenosti, boju za mir in za enakopravne odnose med državami ter
o tem v pravnem ožjem odboru predstavniškega doma. Rekel je. da je smrt <wi strelnega orožja v ZDA razširjena kot mrzlica »Naši državni voditelji morajo smrt od strelnega orožja razglasiti za epidemijo. mi pa moramo storiti vse. da zajezimo število smrtnih primerov, povzročenih s tem orožjem na manj kot 20.000 na leto.« Odločno je podprl zakonski predlog, da bi prepovedali prodajo pištol, pušk ln drugega orožja zasebnikom brez dovoljenja.
Predsednika Nixona je ob-
Da bi zmanjšalo domačo kritiko proti tej odločitvi, je švedsko zunanje ministrstvo hkrati objavilo, da bo Šved ska kmalu imenovala tudi veleposlanika na Kubi.
Novica o imenovanju veleposlanika v štenah je takoj povzročila močan protest združenja švedske demokrat ske mladine in organizac j gr ških političnih beguncev na Švedskem. ' Podpredsednik švedske KP je izjavil, da je predsednik švedske vlade igral dvojno igro. ko je v ponedeljek ostro obsodil ameriško vojno v Vietnamu in skleni! norma iizirati odnose z grško voja ško junto.
Potem, ko je vojaška junta prevzela oblast v Grčiji, je Švedska — hkrati z Dansko i — decembra 1967 poklicala I
Izjemno prisrčnimi odnosi med šefoma obeh držav, kot je rekel državni sekretar Mirko Tepavac. ko je obrazložil predlog ZIS za podelitev častnega državljanstva cesarju Haileju Selasieju.
Sedanjemu srečanju med obema šefoma držav daje ton tudi dejstvo, da je do njega prišlo v letu. ko oba državnika proslavljata svoj 80. rojstni dan.
Jugoslovanska javnost dobro pozna politično ki državniško
tožil, da ni vpeljal ustreznega nadzorstva nad lastništvom strelnega orožja, češ edini ukrep, ki ga je sprejela 'Ni-xonova vlada, je bil ta, da je neki zasebni firmi zaupala preizkušanje pištol, tako da bi bile zanesljive in se ne bi bilo bati. da bi eksplodirale v rokah. »Res tolažilno je za družino ubi*ega. ko zve. da napadalec ni bil v nevarnosti, ko je streljal z orožjem, ki je bilo preizkušeno in ga je ameriško finančno ministrstvo odobrilo kot varno orožje.« je izjavil Kennedy.
domov svojega veleposlanika v Atenah. Diplomatski odnosi med Atenami in Stockholmom so doslej bili zelo hladni in švedsko veleposlaništvo v Grčiji je vodil odpravnik poslov Dag Bergman. Novembra 1970 je Grčija uradno odpoklicala svojega veleposla nika v Stockholmu. Švedska si je z nekaterimi drugimi dr žavami prizadevala, da je bi la Grčija prisiljena izstopiti iz članstva v evropskem svetu
Poteza švedske vlade bo zlasti koristila švedskim po slovnim krogom, ki so zadnja leta imeli zelo velike težave pri izvozu blaga v Grčijo. Ti krogi so se zato močno zavzemali. naj švedska vlada v svojih odnosih z Grčijo »razlikuje politiko od trgovine«.
MITJA JERMOL
osebnost etiopskega cesarja. Na prestol je stopil 1930. Vstop Etiopije v Društvo narodov Je tesno vezan na njegovo osebnost, prav tako tudi na njegov dekret o odpravi suženjstva, uvajanje prvih reform in sprejetje prve ustave.
Ko je fašistična Italija 1935 napadla Etiopijo, je cesar osebno poveljeval svoji vojski, naslednje leto pa je odšel v Ženevo, kjer je pred Društvom narodov branil interese svoje države. Po zasedbi Etiopije Je odšel cesar najprej v Palestino, potem pa v London, kjer je začel pripravljati osvoboditev svoje države.
Odklonil je milijon funtov ln dvor na Rodosu, kar mu Je ponudil Mussolini, če se odpove prestolu. Ko se je začela druga svetovna vojna, je odšel v Sudan, odkoder se Je 1941 zmagovito vrnil v Adis Abebo. kjer je v znamenitem govoru obljubil svojemu narodu svobodo ln demokratične svoboščine.
Cesarjevo ime je tesno povezano z ustanovitvijo Organizacije afriške skupnosti in s politiko neuvrščenosti, kakor tudi z vsemi prizadevanji za utrditev miru.
Podelitev častnega državljanstva je hkrati tudi odraz iskrenega prijateljstva med našima dvema državama ter odraz njunega medsebojnega sodelovanja, ki se uspešno odvija že dve desetletji, je rekel Mirko Tepavac. ki ie končal svojo obrazložitev.
Sodelovanje med SFRJ in SEV je pravno urejeno s »Sporazumom med vlado SFRJ in SEV o sodelovanju SFRJ pri delu organov SEV«. Sporazum je bil sklenjen leta 1964. Glavna določila sporazuma so naslednja:
SFRJ sodeluje v okvirih SEV ob vprašanjih, ki zanimajo obe strani, na območjih zunanje trgovine, valutno-finančnih odnosov, črne in barvne metalurgije, gradnje strojev, kemične industrije ter usklajevanja znanstvenih in . tehniških raziskav- Po do. govoru med SFRJ in izvršnim komitejem SEV je mogoče določiti tudi druga področja, kjer lahko poteka sodelovanje ob vprašanjih, za katera sta zainteresirani obe strani. Vprašanja, za katera sta zainteresirani obe strani, določajo soglasno v ustreznih komisijah ali pa na zasedanjih sveta ali izvršnega komiteja SEV ter SFRJ. Razprava o teh vprašanjih pa se lahko začne na podlagi zahteve SFRJ o njenem zanimanju za sodelovanje pri razpravah o vprašanjih, ki jih proučujejo v okvirih SEV, pa tudi na predlog članic SEV. (Člen 1).
Predstavniki SFRJ sodelujejo pri delu ustreznih stalnih komisij ali drugih organov SEV, ki razpravljajo o vprašanjih, za katera sta zainteresirani obe strani. Ce gredo takšna vprašanja v razpravo na zasedanje sveta ali izvršnega komiteja SEV, so predstavniki SFR Jugoslavije vabljeni tudi na ta zasedanja. (Člen 2).
Ob takšnih razpravah lahko predstavniki SFRJ
Pravzaprav je bilo prvo dejanje v tem procesu kongres socialistične stranke v Epina-
dajejo predloge, sodelujejo v razpravah in dajejo uradne izjave ter sporočila v zvezi s temi vprašanji enako kot predstavniki članic SEV. Priporočila ln sklepe, pri katerih nastanku je predvideno sodelovanje SCRJ, sprejemajo organi SEV soglasno s sodelujočimi predstavniki SFRJ. To seveda ne velja za priporočila in sklepe, ki veljajo samo za članice SEV.
Priporočila veljajo za vprašanja gospodarskega in znanstveno-tehničnega sodelovanja, sklepi pa za organizacijska in proceduralna vprašanja.
Priporočila, ki so sprejeta ob soglasju predstavnika SFRJ. se pošiljajo hkrati v pregled SFRJ ln članicam SEV. Sprejeta priporočila je mogoče uresničiti po sklepu vlad ali drugih pristojnih organov teh držav v skladu z njihovo nacionalno zakonodajo. (Člen 3).
S sporazumom je SFRJ sprejela obveznost, da bo proučila priporočila organov SEV. ki so bila sprejeta ob soglasju predstavnika SEV; da bo zagotovila uresničevanje pri-poročil iz organov SEV, ki jih je sprejela, in o uresničevanju poročala SEV. (Člen 4).
SFRJ se lahko ob soglasju zainteresiranih članic SEV pridruži tudi priporočilom in sklepom organov SEV. ki so bili sprejeti pred sklenitvijo sporazuma. (Člen 5).
Raven predstavnikov SFRJ, ki sodelujejo na zasedanjih organov SEV, bo praviloma takšna, kakršna velja v podobnih primerih za same članice SEV. (Člen 7).
yu ob Seim junija lam, ko se je Frangois Metterrand, nekdanji šef nekomunistične levice prebil na čelo rekonstruirane socialistične stranke. Matterrand, ki se je od vsega začetka zavzel za enotnost levice in sodelovanje s komu nisti, dolgo ni užival zaupanja v vrhu KPF, kjer najbrž še danes žalujejo za prejšnjim šefom PSF Alainom Savary-jem.
Toda ko se je Matterrand letos spomladi na kongresu socialistov in ob evropskem referendumu uveljavil kot nesporni šef stranke, so se komunisti resno lotili pogajanj. Na osnovi vladnih programov obeh strank je tako nastal skupni dokument, katerega podrobnosti še ne poznamo, poznamo pa njegove grobe obrise.
Ce bi komunisti in socialisti prevzeli oblast, bi Franclja ostala država z večstrankarskim meščanskim parlamentarnim sistemom, ostala bi tudi članica EGS, bi pa navezovala tesnejše vezi tudi zunaj skupnosti; odpovedala bi se nadaljnjemu razvoju jedrske »udarne sile«, v njenem gospodarstvu pa bi prevzela država močnejšo vlogo. Nekatere ključne gospodarske veje in nekatera naj večja podjetja bi nacionalizirali takoj po prihodu leve koalicije na oblast.
Prav o tem je bilo največ govora na sinočnji seji. Spi sek podjetij, ki naj bi jih nacionalizirali po mnenju ko munistov, je bil namreč precej daljši kot tisti, ki so ga pripravili socialisti.
Nekatera važna vprašanja so ostala še nerazčiščena, ta ko vprašanje upravljanja v gospodarstvu, kjer ločijo socialiste in komuniste velike razlike. Toda stranki imata vse kakor zdaj v rokah dokument, ki je precej pomemb nejši kot navaden volilni sporazum in to je bistveno za njun prvi cilj — uspeh na volitvah.
Sporazum, ki so ga sklenili nocoj, ni le odraz soraz merne moči francoske levi ce, ampak tudi posledica jasne polarizacije v francoskem
političnem življenju. Na eni strani so se okrog golistič-ne URD zbrali liberalni neod visni republikanci in del cen tristov, na drugi strani pa so se komunistom pridružili socialisti; ta zveza pa utegne pritegniti še združeno socialistično stranko Michela Ro carda (PSU) in levo krilo radikalne stranke, ki je te dni zapustilo Servana-Schreiberja. V sredini tako ostane šibak blok tako imenovanih reformatorjev, v katerem so Scbreiberjevi desni radikali in
Lecanuetovi centristi.
\
Nekateri opazovalci v Parizu so te dni še ugibali, da bodo Francozi poskuse odložili ali preklicali, ker doslej še ni nič počilo. Toda današnji »Herald Tribune« piše, sklicujoč se na dobro obveščene vire, da je pred sednik Pompidou v odgovoru na pismo avstralskega premi era McMahona zatrdil, da so ti poskusi del skrbno pripravljenega programa in da jih zato ni mogoče odpovedati.
Franciji dajejo »zgodovinske odlike« pravico do jedrskega orožja, ugotavlja danes vladni »La Nation«, ki po stavlja enačbo francoska bomba = oljčna vejica, češi mi jo bomo uporabili za jamstvo miru v Evropi in za neodvisnost od velikih sil.	»
sodišča-
Obravnava proti tema dvema esesovcema, odgovornima za hude ziocine v bivšem nacističnem koncentracijskem ta borišču Oswiencin (Ausch witz), je trajala dva meseca. Mnogi ljudje so pričali o zločinih, ki sta jih zgrešila.
V začetku tega leta je bilo v Avstriji pet sodnih procesov proti bivšim esesovskim funkcionarjem. Toda obtožence so praviloma oproščali krivde. Na predzadnjem procesu v Linzu so oprostili Jo
»Bombe so brez haska“
New York Times za konec bombardiranja in za začetek pariških pogajanj
NEW YORK, 28. jun. (AP) — New York Times se je danes v uvodniku ponovno zavzel za ustavitev bombardiranja Severnega Vietnama in za nadaljevanje pariških pogajanj o miru v Vietnamu: »Združene države Arne rike so pred časom štirikrat bombardirale neko severno-vietnamsko jeklarno in s tem niso ničesar dosegle. Kljub temu pa so jo prejšnji teden ponovno bombardirale. Proizvodnjo so sicer ustavili, ni pa verjeti, da bo to izraziteje zavrlo učinkovitost sevemovietnamskih vojaških akcij«.
»Take sekte se pojavljajo povsod,« ugotavlja člankar ko govori o protestih doma in i>o svetu. »Ljudje se tudi ulegajo pred buldožerje, ker nočejo, da bi nekje speljali cesto, v nedeljo pa preklinjajo, ker je na cestah prehuda gneča . ..«
Se bolj brez ovinkarjenja je svoje mnenje o stvari po vedal Alexander Sanguinetti. golistični poslanec in pred sednik skupščinske komisije za obrambo. Ta ne prizanaša niti tistim, ki protestirajo, češ, da izkoriščajo boj proti onesnaženju okolja kot sred
hanna Gogla, obtoženega zaradi umorov v Mauthausnu. Na avstrijsko pravosodje je padla senca. Podpredsednik avstrijske vlade Hauser je na slovesnosti ob obletnici osvoboditve taborišča Mauthausen, komaj nekaj dni potem, ko so Gogla izpustili, izjavil, da se v Avstriji in v tujini »utemeljeno sprašujejo, ali so v teh primerih odločali po pravici in pravičnosti, ali pa je bil odločilen vpliv neofašističnih ril«.
»Dobri izgledi za mir“
Sporočilo sveta pakta za Jugovzhodno Azijo po zasedanju v Canberri
CANBERRA, 28. jun. (Reuter) — Po dvodnevnem zasedanju v Canberri je svet pakta za jugovzhodno Azijo (SEATO) objavil sporočilo, v katerem je rečeno, da so možnosti za trajen mir v jugovzhodni Aziji danes tako dobre kot že dolgo let ne. Svet pakta je s takšnim položajem zadovoljen, vendar opozarja, da je treba sporazume o kolektivni varnosti v tem delu sveta še utrditi, ker to prispeva k »izboljšanju ozračja«. Svet pakta SEATO sodi, da temu območju čedalje bolj grozijo »prikrite oblike’ komunističnega vmešavanja in intervencij«.
stvo za ohranitev dominacije velikih sil niti lastni vladi, ki se bolj briga za »merkan-tilne interese« kot za varnost Francije in prihodnost Evrope: »Najbolj očitam francoski vladi to, da ne reče brez ovinkov: »Bombo nočemo, ' pa pika.«
Francoska javnost je ob vsem tem v glavnem neprizadeta. Alexander Sanguinetti ve zakaj: »Veste, kadar napoči mesec junij, imajo Francozi pred seboj en sam cilj: morje. Lahko bi zamenjali režim. pa tega sploh ne bi opazili.«
»Brž izkoristimo to,« je prilil lonček satirični tednik »Canard Enchalne«, »pa vrzi. mo čez krov Sanguinettija in peto republiko. Saj ne bo nihče opazil . ..«
ANDREJ NOVAK
■iiimiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiniiiiimiimiiiimiiuiiiimmiiiiiiniiiiiiiimiiiiiRiinimiiiiuiiiiiiimiinnnniimmiiiuiiuiininiiiiuiiimuimmHiiuuiiimiuuiiiiiB
Stanovanjsko podjetje
DOM
LJUBLJANA, Kersnikova 6
Epidemija
Kennedy zahteva od kongresa, naj smrt z orožjem označi »epidemija«
W ASHINGTON. 28. Jun. (UPI). Senator Edward Ken-nedy. čigar dva brata sta bila ubita s strelnim orožjem, se je zavzel za to. da bi ameriški kongres razglasil smrt od strelnega orožja za »epidemijo«- Vzrok tega zla je po njegovem v tem. da je v ZDA zelo lahko priti do strelnega orožja.
Senator Kennedy je govoril
Spet stiki
Po petih letih je Švedska sklenila poslati svojega veleposlanika v Atene
od NAŠEGA SKANDINAVSKEGA DOPISNIKA
STOCKHOLM. 28. jun. Zunanje ministrstvo v Stock holmu je nepričakovano potrdilo govorice grškega tiska. da bo Švedska imenovala novega veleposlanika v Atenah. To bo Dag Bergman, starejši orat znanega režiserja Ingmarja Bergmana.
Okvir sodelovanja s SEV
ANDREJ NOVAK
Prah ob bombi
Francozom je neprijetno ob mednarodnih protestih zaradi jedrskih poskusov, a na kocki je tudi njihov ugled
OD NAŠEGA PARIŠKEGA DOPISNIKA
PARIZ, 28. jun. Cista bomba, lepa bomba, dobra bomba; francoska vlada se požvižga na proteste zoper jedrske poskuse na otočju Mururoa, ker dobro ve, da brez poskusov ne bo jedrske »udarne sile«, brez te »force de frappe« pa. tako so prepričani golisti, ne more biti francoske neodvisnosti.
Marjan Sedmak: Fašizem danes - 2
sakoji krepela
leofašistični podvig se je začel pri grobu in se je dalj časa vrtel okoli irobov, potem pa si je izbral za svojo fasado gibanje »človeka s ceste«
IM, junija — Medtem ko so dvovrstni suknjiči za italijanski neofašizem sora-iierno novejša pridobitev — z njimi se je spoprijateljil, ko so se voditelji stranke lovu na denar začeli sukati tudi po salonih rimske boljše družbe — je krepelo jremljalo stranko ves čas od njenega nastanka sem Spopad med zagovorniki olitike krepela na eni strani ter privrženci dvovrstnih suknjičev na drugi pa je iko rekoč stalno pričujoča dilema, ki buri duhove v stranki.
Javnosti se Je italijanski neofašizem prvič predstavil ob zon 23. aprila 1946, ko so tnje preživeli bojevniki zadnje Mussolinijeve vladavine
__ -;re za republiko Salb. ki
jo je Mussolini razglasil na željo in zahtevo Hitlerja, potem ko se je monarhija vda la zaveznikom — vdrli na pokopališče Musocco v Milanu ter z njega odnesli posmrtne ostanke pokojnega duceja: za seboj so pustili pokojnikov škorenj in razglas nekakš ne demokratične fašistične stranke O njej kasneje ni bilo slišati ničesar več in kaže, da je z »ugrabitvijo« trup la ipravila svojo funkcijo Vodja podviga, tedaj 26-letni
Domenico Leccisi, je kasneje postal visok funkcionar MSI, milanski mestni svetovalec m končno tudi poslanec.
Začne se pri grobu
Podvig, ki se je začel pri grobu, se je okoli grobov vrtel še precej časa. Povrat niki iz zaporov, nekdanji legionarji in pripadniki črnih brigad, uradniki salbjske republike in vsi ostali, ki niso imeli čistih računov z Itali jo, zraslo na temeljih odp> ra. so se najraje zbirali ob grobovih in na obletnice, ki so spominjale na velike pokojnike tn na »nesmrtnega pokojnega« — Mussolinija.
Mnogi od njih niso imeli na vesti samo političnih in vojnih zločinov, marveč kar naj bolj navadne lumparije: škva-dristični oddelki, ki jih je eden od zadnjih voditeljev fašizma Alessandro Pavolinl puščal na osvobojenih ozemljih, se sploh nikoli niso -spopadali z zavezniškimi četami in z oddelki odporniškega gibanja, marveč so se ukvarjali raje z ropi in tatvinami: v samem Rimu pa je eden od teh oddelkov predstavljal poglavitno operativno orodje slovite roparske druščine, ki je bila v letu 1945 znana pod imenom »banda grbavca iz Ouarticciola« ...
Zvarek zmedenih idej
Jasnega programa vse te različne skupine, ki jim je šlo predvsem za kožo, seveda niso imele. »Mimo kulta mrtvih«, je pred časom o njih napisal publicist Manilo Del Bosco, »mladi neofašisti niso imeli ne jasnih idej ne akcijskega programa. Nekateri od njih so se — ne glede na .izdajo’ 25. julija (1943 ko je italijanski kralj odstavil Mussolinija) še vedno razglašali za monarhiste, drugi za republikance in dediče »salbjske epopeje«, spet drugi so pridigali oboroženo vstajo, vsi skupaj pa so hoteli ostati predvsem fašisti Združevala Jih Je mračna mržnja zoper zmagovalce grenka nostalgija po salbjski republiki in ostra želja po maščevanju«
To svojo nostalgijo so iz-
ražali prek nekaj ducatov ilegalno tiskanih publikacij ter prek nekaj tednikov, ki so bili tiskani povsem legalno in ki so fašiste pozivali — tedaj še precej prikrito — naj se začno združevati. Eden od takšnih je bil »Rivolta ideale« (Duhovni upor), ki ga je vodil nekdanji gledališki kritik dnevnika »II Piccolo«, prav tako človek salbjske republike. Okoli tega tednika se je oblikovala nova organizacija pod nazivom »Fronte deli’ Italiano«, ki je postala eden od poglavitnih sestavnih delov kasnejše MSI.
Toda boj za prostor pod soncem je bil še težaven. V Italiji so še vedno vladali izredni zakoni, nadaljevala so se sojenja pred izrednimi porotnimi sodišči, država, nastala iz odpora, si je še ved no prizadevala kaznovati la-šizem — čeprav s čedalje manj navdušenja. Sožitje med partnerji v odporu zoper fašizem je ugašalo in časi so bili vse bolj naklonjeni obnavljanju fašizma. Medtem ko se je na mednarodni sceni jela razraščati hladna vojna in se Je uveljavila ostra delitev na »Vzhod« in »Zahod«, so v Italiji sama socialna nasprotja in boj za oblast sejala vse več sporov med krščan-sko demokracijo na eni stra ni ter komunisti kot poglavitno levo silo dežele na drugi
Jasno je, da so spričo močne komunistične partije
fašisti nenadoma postali dragocen element za ravnovesje na politični sceni kot nasprotna utež komunistom, za zadrževanje prodora levice. Prva prikrita oblika njihovega nastopa v politiki je bil »L’uomo qualunque« (človek s ceste), organizacija, ki je z mnogimi demagoškimi gesli fašizem in protifašizem opravila v isto vrečo in s tem seveda posredno »spregledala« fašizmu vse njegove grehe.
Povratnikom iz salbjske re publike je bilo to kajpada na vso moč všeč in so se kar trudoma vključevali v leva-lunkvistično gibanje, dokler Guglielmo Giannini, ustanovitelj gibanja, ni opazil, da se preko gibanja na sceno vnovič vrača organizirani faši-zem. Leta 1947 je svoje fašistične partnerje izgnal iz vodstva gibanja, ker so očitno skušali prevzeti vodstvene položaje, toda bilo je že pre pozno: medtem ko je kvalun-vistično gibanje počasi izdihnilo, se je na sceni pojavilo italijansko socialno gibanje — MSI.
»Človek s ceste«
»Po volitvah drugega junija (1946),« piše že omenjeni Manilo Del Bosco, »so se razmere dedičev Salbja močno izboljšale. Togliatti jeva am nestija jih Je razrešila šte-vilnih zločinov, tudi zverin sirih, ki so jih bili zagrešili v času salbjske republike razsodbe državnega sveta so
vračale na položaje funkcionarje, ki so jih bili pred tem izgnali iz državne uprave. Stari in novi veljaki fašizma so se vse pogosteje pojavljali v javnosti, navezovali prekinjene odnose, se spominjali starih dni, razpravljali o tem, kako se vključiti v javno življenje ...«
Eno od najbolj znanih zbi rališč je bila rimska knjigovodska pisarna Artura Miche linija, dovolj bogatega, da se je počutil varnega, dovolj za pletenega v fašizem — bil je namestnik vodje rimske federacije fašistične strahke — da se je lahko hvalil z aureoio Mussolinijevega zvestega sodelavca, in dovolj podjetnega, da se je s črnimi srajcami odpravil v Španijo na pomoč Francu in se nekaj let kasneje udeležil tudi pohoda črnih srajc v Rusijo. Njegovo pisarno so obiskovali stari fašisti kot Ezio Maria Gray. pa tudi mladi kot na primer Pino Romualdi, zvest Mussolinijev sodelavec iz časov salbjske republike, po vojni obsojen na smrt in nato po treh letih ječe oproščen. Romualdi je dandanes vodja »trde« frakcije v neofašistični stranki, zagovornik ideje, da si je treba politični prostor izboriti s krepeli, ter kot takšen seveda Almirantejev poglavitni konkurent v boju za položaj vrhovnega poglavarja Italijanskega neofašiz-ma.
(Prihodnjič naprej)
razpisuje
I. JAVNO LICITACIJO
za najem -poslovnega prostora v Ljubljani.
Vegova 2 (Trg revolucije 12).
Poslovni prostor je namenjen za turistično
agencijo in meri 143,00 kv. metrov. Licitacija bo dne 13. 7. 1972, ob 10. uri v proste^ rih, ki so navedeni v tej objavi. Interesentom predlagamo, da se o podrobnostih razpisa informirajo pri komercialni službi SP Dom, Ljubljana, telefon (061) 312-544, celoten razpis pa je bil objavljen v Ljubljanskem dnevniku dne 21. 6. 1972..	6302
SITUACIJA TURISTIČNE AGENCIJE	1
VEGOVA 2.LJUBLJANA
S
drobir
• MARIBOR — Na
transfuzijskem oddelku mariborske bolnišnice *> darovan kri: Jožica Kranjc la Svfl« 66-krat. Ivan Fras te TAM 46-krat. Henrik Startoal. upokojenec. 41-
trokorine. 43-krmt, Andrej Kotar te TAM 56-krat. Bruno Jurovič, upokojenec. 82-krat. Ribani Trpin te MIT 78-krat In Jakob Krempl te MIT 31-krat.
D. S.
• V torek zvečer Je odpotovala v Rovinj na desetdnevno taborjenje skupina pionirjev, članov Šolskega športnega društva iz osnovne šole Ivan Cankar. Taborili bodo v kampu TVD Partizana iz Maribo-
•	RIBNICA NA POHORJU — Krajevni odbor Rdečega knža bo v nedelja. 2. julija, pripravil krvodajalsko akcijo. Odvzem
krvi bodo pripravili v
zdravstven: postaji v Ribnici. udeležili pa se ga bodo prebivale: Ribnice. Lehna. Josipdola in drugih okoliških zaselkov.
I.P.
•	VUZENICA — Na •Salonu likovnih samorastnikov Jugoslavije«, ki ga bodo odprli v soboto v Trebnjem na Dolenjskem, bosta z dvema deloma sodelovala tudi Janko Dolenc iz Vuzenice in Anton Repnik z Mute. Dolenc bo predstavil dve novejši plastiki. Repnik pa olji.
I.P.
•	PTUJ — V tovarni
avtoopreme Ptuj bodo s 1. julijem začeli serijsko ut-delovati dvigala za okenska stekla na avtomobilih za zahodnonemško firmo •Opel« pogodbo o tem so že sklenili Mesečno bodo morah izdelati 22.500 dvigal. Ta proizvodnja bo zahtevala od kolektiva maksimalno obremenitev in orezhibno organizacijo, pomenila pa bo dodatni devizni vir, ki ga v TAP nujno potrebujejo za razširitev m modernizacijo proizvodnje.	F. F.
•	KRIŽEVCI PRI LJU-
TOMER!) — Skupščina ob-čine in kmetijske organizacije prirejajo v Križevcih pri Ljutomeru razstavo živine. Razstava bo to nedeljo ob 9. uri pred valilnico. Predvideno je, da bode najboljši živinorejci pripeljali na razstavo 68 goved. 17 svinj z gnezdi pujskov in 43 konj. Ob tej priložnosti bodo tudi pre rr.irali konje. Na razstavi pa bodo prikazali tudi kmetijsko ooremo :n mehanizacijo. Najboljšim živinorejcem bodo podelili nagrade.	L. Z.
•	LENDAVA — Na seji
komisije za varnost v cestnem prometu prt lendavski skupščini so ugotovil: veliko neurejenost prometa v Lendavi. Največji problem je bilo križišče pri vhodu v Lendavo, ki pa so ga delavci cestnega podjetja. potem ko so uredili označbe sredine cestišč na cesti Lendava—Murska Sobota. uredili.	S. S.
NOVA RESTAVRACIJA NA MEJI bližini državne meje.
Pred dnevi so sklenili gradbena dela na novem prizidku restavracije Putnika v Šentilju v neposredni
Foto: B. Čerin
Po sledi osvoboditve
V Mariborski občini pripravljajo pohod skozi kraje, znane iz NOB — Pri tem bo sodelovalo 1800 mladincev, pripadnikov JLA in partizanskih enot
MARIBOR. 28. jun. V pripravah na osrednjo proslavo 30 letnice partizanske vojske Slovenije so v mariborski občini pripravili obširno akcijo »Po poteh osvoboditve«. Načelnik štaba te akcije Marko Medved je povedal, da bo v tej akciji 2. in 3. julija sodelovalo na pohodih na širšem mariborskem območju približno 1800 mladincev, pripadnikov JLA. partizanskih enot in raznih specializiranih mladi?iških organizacij.
V nedeljo. 2. julija bo zbor U. SNOUB Milo« Zidanšek in Lackovega odreda na Trgu svobode v Mariboru, odkoder bosta obe enoti krenili na pot. Na pohod ▼ razne kraje, znane iz NOB, bo odšlo 24 enot. Obiskale bodo razna spominska znamenja in partizanske domove.
Na pohodu bodo 2. julija odkrili spominsko ploščo pri Miklavžu na Dravskem polju v spomin na streljanje talcev 10. avgusta 1941 in na Jur-
spomin na 29. september 1944, ko je Lackov odred napadel nemško postojanko. Drugo spominsko ploščo bodo odkrili v Puščavi, kjer so v
skem vrhu, kjer so partiza- noči na 9. junij 1944 partizani ni pohorskega odreda uničili 1. bataljona Zidanškove bri-nemško postojanko. 3. julija gade zaplenili Nemcem večjo bodo odkrili spominski plo- količino orožja, šči v Fali pri elektrarni v | V 48 krajih bodo pripra-
Mašenje vrzeli
Novi pošti na Tišini pri Murski Soboti in v Vidmu ob Ščavnici — Kljub temu ostajajo vrzeli v telefoniji
MURSKA SOBOTA, 28. jun. Na Tišin; pri Murski Soboti so danes preselili pošto v sodobno urejene prostore. ki so jih uredili in opremili s pomočjo domače krajevne skupnosti.
Novih poštnih prostorov v tem velikem krajevnem središču soboške občine so domačini tem bolj veseli, ker so končno dobili tudi novo avtomatsko telefonsko centralo s štiridesetimi priključki. Krajevna skupnost Tišina, ki bo pomagala tudi pri urejanju novih lokalnib telefonskih vodov. je že doslej prispevala sto tisoč dinarjev Novo poštno poslopje so začeli graditi tudi pri Vidmu ob Ščavnici, ki prav tako potrebuje tak objekt, saj deluje sedaj pošta v tem slovenjego riškem središču v skrajno neprimernih prostorih Tudi tu bodo s pomočjo radgonske občinske skupščine uredili novo 40-Stevilčno avtomatsko telefonsko centralo za stoišest-deset priključkov
Vendar po besedah Julijana Sabotina, direktorja soboškega ptt podjetja, s tem še zdaleč ne bodo odpravili v Pomurju številnih vrzeli v medkrajevni telefoniji znotraj te pokrajine. Zlasti gospodarstvo čuti vse hujše posledice majhnega števila telefonskih zvez med Mursko Soboto in ostalimi pomurskimi občinskim: središči, ki jih bodo morali brez odlašanja povezati z UKV sistemom.
Po načrtu pomurskega ptt podjetja naj bi kmalu povezali vsako občino z glavno avtomatsko telefonsko centralo v Murski Soboti s tridese timi brezžičnimi zvezami.
O razvoju PTT službe v Pomurju. ki je kljub velikim naložbam v zadnjih tridesetih letih zelo zaostala za razvo-
jem gospodarstva m družbenih služb, bodo govorili in odločali na jutrišnji seji sveta pomurskih občin v Gornji Radgoni. Od teh pogovorov bo po besedah Julijana Sabotina v marsičem odvisna uresničitev srednjeročnega programa razvoja ptt službe v Pomurju.	B. BOROVIC
CERŠAK
DANES V NOVEM TEDNIKU
—	Javno vprašanje Jožetu Debersku, predsedniku občinske skupščine Mozirje
—	Naši znanci: Rok Kopitar
—	Nenavadno, a resnično:
Bruno in Vesna Vulovič Dogodek v Srbskih Kamenicah
#
—	šešče bodo pripravljene
—	Turizem: 9 milijard za nujne investicije
—	27. rojstni dan godbe EMO
—	Prebold: Praznik mladih športnikov
—	Pavla Rovan: Sonce in sence ali spomini na partizanska leta
—	Veselje pod skalami in nova zgodba o mlinarju
lednik
Pogreb
Danice
Vogrinec
Na zadnji poti jo je pospremila množica Mariborčanov
MARIBOR, 28. Jun. — Popoldne so na pobreškem po kopališču pokopali Danico Vogrinec. načelnico oddelka za zdravstvo in socialno varstvo mariborske občinske skupščine in družbenopolitično delavko. Na zadnji poti jo je pospremila množica Mariborčanov. Pr mrliški veži je v imenu mariborske občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij orisal Uk Danice Vogrinec Mirko Žlender, pri odprtem grobu pa sta se od ni« poslovila članica IS SRS Zorn Tomič in tajnik mariborske občinske skupščine Lojze Frangež. Govorniki so posebej poudarili, da je Maribor izgubil družbenopolitično delavko, ki je bila zna na daleč naokrog po svojih humanih pogledih na urejevanje raznih družbenih in socialnih problemov.	M. K.
MURSKA SOBOTA
Štiristo prijav za Zadobrovo
MURSKA SOBOTA, 28. jun. — Občinsko vodstvo zveze mladine je za odhod mladih na osrednjo slovensko proslavo 4. julija v Za dobravo pri Ljubljani sprejelo že 400 prijav.	F. M
Nova oprema za tovarno lepenke
Tovarna lesovine in lepenke Ceršak je sklenila z Jugobanko m z grupacijo ERWEPA Iz Erkratha pri Diisseldorfu pogodbo za dobavo nove avtomatske linije ra proizvodnjo specialnih lepenk. Skupna investicija znaša blizu 50 milijonov di narjev. Po pogodbi bi morale neprave obratovati že 1. aprila prihodnje leto. V dveh mesecih bo začela prihajati tudi prva oprema za novo proizvodnjo.	M. K.
PTUJ
ZK o kadrih
PTUJ, 28. jun. — Popoldne se je sestal komite občinske konference ZKS. Obravnavali so predlog družbenega dogo vora o enotnih osnovah kadrovske politike, ki je bil se stavljen za pet občin podrav ske regije.
Ugotovili so, da v občini manjkajo strokovnjaki, saj je v gospodarstvu ustrezno zasedenih le 68 odstotkov delovnih mest, ki zahtevajo visoko strokovno izobrazbo in 52 odstotkov z višjo strokovno izobrazbo. Zato se priporočajo samoupravnim orga-no m v delovnih organizacijah. da ta vprašanja hitreje urejajo.
P. P.
vili partizanske mitinge s kulturnim sporedom. Odbori za splošni ljudski odpor v teh krajih bodo poskrbeU tudi za prehrano in prenočišča enot.
Vsekakor gre za eno največjih povojnih akcij, na kateri bodo preizkusili delovanje koncepta splošnega ljudskega odporav praksi. Komandant štaba akcije je narodni heroj Janez Hribar, predsednik občinske organizacije zveze borcev v Mariboru, komisar akcije pa Miran Potrč, sekretar MK ZK Maribor.
'Udeleženci pohoda v mariborski občini bodo 4. julija z vlakom odpotovali v Ljubljano in se udeležili osrednje proslave v Zadobrovi pri Ljubljani.	M. KOS
MARIBOR
Pogovor o kulturi
MARIBOR. 28. jun. — Ekonomski center Maribor je povabil na pogovor predstavnike kulturnih ustanov severovzhodne Slovenije, da bi zbrali čim več podatkov, ki jih ekonomski center potrebuje za tedelavo tez za razvoj kulturnih dejavnosti.
Udeleženci so ugotovili, da so kulturne -ustanove med seboj preslabo povezane in imajo zaradi tega premalo možnosti za učinkovitejše de-lovanje.	M.	K.
Idejno
delov
enotah
Medgarnizijska konferenca ZK v Mariboru o idejnem izobraževanju
MARIBOR, 28. junija —Na med garnizijski konferenci zveze komunistov so udele ženci obravnavali ideološko in politično izobraževanje ter naloge komunistov na tem področjfi. Podpolkovnik Ivo Beovič je v svoji uvodni besedi med drugim poudaril, da so v enotah in poveljstvih razvili živahno ideološko politično dejavnost ter organi zirali razne oblike izobraže vanja.
Na konferenci so se dogo vorili, da bodo v skladu s sklepi in stališči 2. konferen ce ZKJ ta prizadevanja še dopolnili z novimi oblikami. Sklenili so, da morajo vse osnovne organizacije ZK v prihodnje posvetiti večjo skrb individualnemu izobraževanju.
M. K.
VUHRED
Krajevni praznik
Vaščani Vuhreda bodo letošnji krajevni praznik, ki ga bodo proslavili ob dnevu borca slovesno dočakali. Te dni bodo asfaltirali več novih ulic, ob šoli pa bodo za mladino uredili tudi igrišče.	K. W.
Pri rezbarju samouku Radu Braučiču iz Ormoža, ki rezlja podobe v les
Slovenski umetniki-samorastniki so zadnja leta deležni precejšnje pozornosti, pa naj bo to v obliki pohval in priznanj, ali negodovanj in trdo izrečenih besed strokovnjakov.
V	Ormožu smo obiskali Rada Braučiča, ki ustvarja že dobrih sedem let. Njegov material je les. najbolj pogosti motivi pa z bližnjega vinskega griča.
V	pozabi )e že tisti čas, ko je nekaj mesecev prebil v zdomskih vrstah v Nemčiji in v zakotni uliCj »odkril« garnituro nožičev. Prvi preprosti poskusi so mu odkrili nov del življenja. Izpod nožičev so nastajale podobe, ki so jih bili umetniki nekoč že izrezljali ali naslikali. Potem je pospravil popotno bisago in se vrnil v Ormož, poln načrtov in snovanj, ki jih Je idilično okolje še vzpodbudilo
Danes krasita njegovi večji stvaritvi ormoški hotel Jeru zalem in grad Bori. Skupno s člani ljutomerske likovne sekcije je razstavil reliefe in pol-plastike v Ormožu, Ljutome-
ru. Križevcih in Veržeju. Povedal nam je, da nikoli ni imel doma toliko del, da bi lahko pripravil samostojno razstavo, kajti njegove rezbarije so si utrle pot med ljudi. Zakaj se je lotil prav lesa?
»V lesu je nekaj več«, pravi. »Spoznal sem, da kos le sa m samo mrtva gmota. Velikokrat najdem v naravi u-metnine, ki jih je izoblikoval čas. Poseben pa je občutek, ko izpod nožičev nastajajo po. dobe, ki so se mi vtisnile v spomin ob srečanju z naravo.«
V preprosti delavnici prebdj marsikatero noč. Delavec je. Kot sam pravi, tak, kj se mora še veliko naučiti. Vsaka nova stvoritev pomeni napredek, spoznavanje nečesa novega, tistega, kar išče v življenju in delu.
D. UTENKAR
RADO BRAUCIC: TRGATEV.
Foto: D. Utenkar
Molk ob letini
Kmetijski strokovnjaki v Pomurju neradi napovedujejo kakšni bodo letošnji pridelki ,— Strah vinogradnikov
GORNJA RADGONA, 28. jun. Kljub bližnji žetvi, s katero bodo začeli v Pomurju okoH 10. julija, kmetijski strokovnjaki le neradi napovedujejo letošnje hektarske pridelke. Pravijo, da je sedaj pšenica najbolj odvisna od vremenskih razmer in bi se kaj lanko krepko ušteli.
Na radgonskem kmetijskem kombinatu, kjer bodo pospravili letošnji pridelek pšenice na 450 hektarih s sedmima valikimi kombanji, se ne nadejajo lanskega obilnega pridelka (47 metrskih stotov na hektar), ker je bilo spomladi odločno preveč vlage in niso uspeli zatreti plevela s škropljenjem. Pravijo, da bo-dO zadovoljni, če bo znašal poprečni pridelek v apaški kotlini in drugod 40 metrskih stotov.
Pribliitao enako pravijo strokovnjaki na rakičanskem kmetijskem gospodarstvu KIK Pomnika, kjer se bo v
prihodnjih dneh spopadlo kar osemnajst kom banjev s velikansko površino blizu dva tisoč hektarov pšeničnega polja. Ze sedaj se napoveduje občutno slabši pridelek kot lazu, najbolj pa se bojijo visokih temperatur, ki lahko zaradi prehitrega zorenja pšenice v zadnjih dneh zmanjšajo pridelek tudi do dvajset odstotkov.
Povsod pa so zadovoljni z rastjo koruze, s katero so samo kmetijska gospodarstva v Pomurju zasejala letos več kot dva tisoč hektarov zemlje. Dobrega pridelka koruze bi seveda bili najbolj veseli ži-
vinorejci, nič manj pa v tukajšnjih tovarnah močnih krmil, ki so Se več let v hudih škripcih zaradi pomanjkanja surovin.
Manj razveseljive so napovedi vinogradnikov na radgonskem in na ljutomerskem območju, kjer so letos doživeli nenavadno močan napad različnih glivičnih botezni. Ugotavljajo, da trta sicer dobro kaže, vendar so porabili za zaščito vinogradov letos več denarja, kot kdajkoli prej.
Vprašanje je, pravijo vinogradniki, če se spričo tako visokih stroškov obdelave in še vedno dokaj neurejenih tržnih razmer, položaj vinogradnikov ne bo letos še poslabšal.
B. BOROVIC
Ipavcem v čast
V Šentjurju pripravljajo bogat program prireditev v čast rojakom — skladateljem Ipavcem — Spomenik v kraju
Četudi bo osrednja proslava v počastitev spomina skladateljev Ipavcev v Šentjurju šele septembra, pa je tod že zdaj na vsakem koraku očitno, da nameravajo šentjurski občani ta dogodek proslaviti na izjemno slovesen način.
Kako tudi ne, saj si na skladatelje Ipavce, ki so slovenski glasbeni kulturi dali zares neprecenljiv prispevek, upravičeno ponosni. Dogodek seveda presega ozke občinske meje.
Skladateljem Ipavcem so posvetili »Veseli tobogan«, o-gledali so si njim namenje no razstavo narodne in uni verzitetne knjižnice v Ljubija ni, pripravili prostor, kjer bodo septembra odkrili spomenik velikim skladateljem In dokončno postavili spored prireditev, ki bodo septembra privabile v Šentjur številne znane pevske zbore, zboro vodje in prav gotovo tudi mnoge ljubitelje Ipavčevih skladb.
Spomenik, ki so mu dolo čili prostor v starem delu Šentjurja, bodo odkrili 17 septembra in je delo kipar ja Alojza Dolinarja. Ob tej priložnosti bodo izdali tudi posebno knjižnico in gramofonsko ploščo s sedmimi samospevi Benjamina Ipavca.
Edinstven pečat pa bodo praznovanju dali seveda še nastopi številnih pevskih zbo rov in solistov, ki bodo na štirih koncertih v septembru
predstavili mnoge glasbene bisere skladateljev Ipavcev. V septembru bodo v Šentjurju odprli še razstavo slik Jožeta Ipavca — sorodnika velikih skladateljev in spominsko ploščo na njihovi rojstni hiši.
I. B
Kazni ga niso spametovale
MARIBOR 28. jim. — Senat mariborskega okrožnega sodišča je obsodil Antona Kmetca iz Pogerc na 2 leti strogega zapora. Kmetec je bil doslej že 10-krat kaznovan. Ko je prišel s prestajanja zadnje kazni je aprila vlomil v poslovalnico Menca v Bistrici pri Limbušu. Kmalu nato je ukradel kolo na Glavnem trgu v Mariboru, v hotelu Zamorc pa je znancu vzel Iz listnice 1200 dinarjev.	M. S.
Pogrebi danes
• MURSKA SOBOTA — 57-letna upokojenka Sonja Kardoš, ob 15.30 uri na mestnem pokopališču
»Gorenje"
doseglo
milijardo
Uspešna polletna realizacija kljub nekaterim resnim težavam
VELENJE, 28 jun. — Združeno podjetje »Gorenje« je z včerajšnjim dnem — torej v manj kot, pol leta — doseglo s svojo proizvodnjo bruto realizacijo v vrednosti milijarde dinarjev Tolikšno realizacijo so dosegli kljub nekaterim težavam v oskrbi z repro-dukcijskim materialom in kar je še pomembneje — v glavnem z lastnimi finančnimi sredstvi.
Proizvodno - poslovni program »Gorenja« predvideva za leto 1972 2.3 milijarde dinarjev realizacije. Povpraševanje po izdelkih Gorenja je še naprej zelo veliko, tako da podjetje vseh naročil niti ne zmore.
P. K.
Srečanje
Tekma v znanju
Matej Bračko in Peter Skoberne s celjske gimnazije — zvezni in republiški prvak pri angleščini in biologiji
»Bil sem zelo presenečen, nisem mogel verjeti, da sem zmagal,« je rekel Matej Bračko ob svojem uspehu, ki ga je med 200 udeleženci dosegel na republiškem tekmovanju v angleščini v Ljubljani, »še toliko večje pa je bilo presenečenje, ko sem izvedel, da sem kasneje v skupini četrtošolcev zmagal tudi na zveznem tekmovanju v Sarajevu.«
Lahko mu verjamemo. Kajti za to »tekmo«, kot je zatrdil, se sploh ni posebej pripravljal, dobil jo je le z znanjem, ki si ga je bil pridobil v šoli. 2e v osnovni šoli se je navadil na samostojno delo, to pa ne le pri angleščini. Kot vsestranskega odličnjaka so ga enako zanimali vsi predmeti, nobenemu izmed njih nikoli ni dajal prednosti. Učil se je latinščine in francoščine, pel v gimnazijskem zboru, že sedem let igra kitaro, lani pa se je spoprijel še s klavirjem.
Ko sem ga vprašal, za kaj se je zdaj odločil, se je nasmehnil. Ob tem, ko rad bedi ob knjigah v pozne nočne ure, ni našel Matej časa za razmišljanje o svojem poklicu.
»Sem pač tak, da rad a vsem odlašam,« je rekel.
Tudi v Petru Skobemetu, republiškem zmagovalcu iz biologije na tekmovanju, ki ga je priredilo gibanje »Znanost mladini« v Ljubljani, bi lahko našli nekaj Matejevih potez: je zelo resen in seveda odličnjak. Predvsem je vnet za biologijo. Svojo nalogo o varstvu flore v Sloveniji je pisal dve led, posnel na diapoettive kakih 150 rož in rastišč, prt čemer Je našel hvaležno pomoč pri profesorjih biološke fakultete v Ljubljani, pa tudi v krožku na gimnaziji, v katerem dela.
»Nisem sicer odkril kaj bistveno novega,« Je rekel, »me pa prizadene, če vidim natrgane rože, zlasti tiste, ki so
zaščitene, in še posebej, ker v naravi vrste same po sebi izumirajo. Tako je, na primer, v nevarnosti velikonočnica na Boču.« Postregel je še z dvema zanimivostima, z ugotovitvijo gimnazijskega
MATEJ BRAČKO
PETER SKOBERNE
Foto: D. Hribar
biološkega krožka, da Halier-jev penušjek uspeva na celjskem območju prav izrazito, ker je v zemlji precej kovin, in je izpodrinil travo, hkrati pa lišajska karta, ki so jo naredili, kaže veliko praznino (lišaji uspavajo namreč, kjer je dober zrak). Ugotovitve se ujemajo s strokovnimi analizami.
D. HRIBAR
Kazen za pobeg po nesreči
MARIBOR, 28. junija — Senat mariborskega okrožnega sodišča je obsodil 32-Ietnega avtomehanika Avgusta Lesjaka iz Ptuja na 1 leto in 3 mesece zapora. Avgust Lesjak se je 13. februarja letos vozil prehitro in preveč po desni strani ceste iz Hajdine proti Ptuju in do smrti zadel Radmilo Rajter. Voznik sploh ni ustavil,- ampak je peljal dalje.
Ker so našli na kraju nesreče drobce stekla od žarometa in nekaj laka so s pomočjo avstrijskih policijskih organov Lesjaka odkrili v Avstriji, kjer je bil na delu. Avstrijske oblasti so ga izgnale iz države, tako da so ga naši organi prijeli 25. maja, ko je urejeval potne listine, da bd odšel ne delo v ZRN.
M. 6.
Zadel pešca
MARBOR. 28. jun. — Sinoči je hodil Viktor Horvat iz Maribora s skupino pešcev iz Miklavža proti Mariboru. Za njimi je pripeljal z osebnim avtomobilom Marinko Črnogorec, id je začasno na delu v ZRN in se zaletel v Horvata ter ga zbil. Pri padcu se je Viktor Horvat hudo poškodoval.	M. S.
ZTKS za zakona
Zveza za telesno kulturo Slo venije se bo tvorno vključila v javno razpravo o osnutkih telesnokulturnih zakonov
LJUBLJANA, 28. jun. Osnutka telesnokulturnih zakonov. ki sta ju pred dnevi sprejela ustrezna zbora republiške skupščine, sta bila v ospredju tudi na današnji seji izvršnega odbora zveze za telesno kulturo Slovenije- IO se je sklenil čim bolj aktivno vključiti v javno razpravo o osnutkih in tako doseči. Ca bo glas tisočev športnih delavcev in stotisočev športnikov imel potrebno moč, ko bosta tako pomembna dokumenta dobivala dokončno podobo.
področju seveda raCune s sedanjo bazo in dosedanjim: doseik:	in
ds s bo prizadevajo najti z ustanavljanjem skupnost: kar najbolj ustrezno povezavo tistib. k: za telesno kulturo denar dajejo in onih H «a trosijo, te posebej pa se je zavzel za to. da zlasti sedaj sledamo na telesno kulturo kot enovito področje m ne izpostavljamo posebej tako imenovane množičnost: tn tud: ne kvalitete, saj sta to samo pojavni obilici enot-nefta procesa Rajlco Šugman je poudaril dejstvo, da zakonska o-snutka tudi na tem področju postavi-ata v ospredje občino.
Predsednik ZIKS Tone Florjančič je poudaril, da ,-e pobuda za-krnskega urejaja osnovne telesno-kulturne problematike prt nas pravzaprav logiCna posledica poti. ki so jo slovenski 'elesnokulturni delate: začrtali na lanskem portoroškem posvetovanju m da zakonska osnutka pomenita nedvomno b-stven napredek prt ustvarjanju motnost) za razmah telesne kul ture na vseh ravneh. Na seji sta aktivno sodelovala tudi predsednik komiteja IS SRS za telesno kul-iuro Janez KocijačiC ter pomočnik republiškega sekretarja za prosveto m kulturo Ra iko Sagman. Id sta v ttvahni razprav, tud: pojasnjeval zamisli prediagalcev zakona. Janez KocijanCiC Je med drugim dejal, da predlagano samoupravno interesno združevanje tudi na tem
ZTKS se bo Cim bolj vključila v javno razpravo o obeh zakonskih osnutkih. Id bo trajala do SO. julija, sredi septembra pa bo pripravila tudi republiško po-
Kranj prvak
Končalo se je 27. športno prvenstvo
ljubljanskega armadnega področja
LJUBLJANA. 28. jim. Z mimohodom vseh udeležencev in zaključnim govorom generalpodpolkovnika Franca Tavčarja se je v športnem parku Kodeljevo končalo 27. športno prvenstvo ljubljanskega armadnega področja, ki je bilo prvič po osvoboditvi zaupano Ljubljani. Prireditev je uspela organizacijsko in športno, kar dokazujejo solidni rezultati, potrdila pa je dejstvo, da športu v vojski posvečajo veliko pozornost.
V	-vo;em govoru Je senerzlpod-
p.It-m.k Franc Tavčar dejsl fb'A".ia Tekmovalcem:	>Resu*ta*«.
k. ste j-h doatflž. kažejo, da J« t aašA enotah dovolj ra’.ad:h mo č* saosobmh na športnih terenih djv;--: dobre rezultate :n doka
da so čas m sredstva, vlo-kna v prprate. upravičena. Za-hvalr-iem se vam. dragi »oortitiB. t, 3*rwtsli» m fer boje. tnz. M hi Kr Saku. predsedmku mestne skupščine za pokroviteljstvo ter POlde- J Mačku nredsedniku občinske slnpiC-.ne Moste Polre. ki nam je dala na voljo orekrasn: Sporni park na Kodeljevem ter vsem de-Ir-mim crgantzaetjam. k: so prevrele patronat nad ekipam; «
V	-reb dneh se je na tekmova-tsch zvrst.lo nad RO tekmoval-e. r Tekmovanje je potelcajo brez tast rez. za kar gre veliko zaalug sodr.kom. Rezultat: so bili solid-r. dosežen pa je bil tudi nov rekord prvenstva < Vivod 306 cm v v ' no > Posebno pohvalo zasluži komisija za tr.iormtranje Javnost:
V	nopoldanskem tekmovanju so konCalt preenitan mnogoboje:, s-rt.ci. rokometaš, ter odbojkarji V nattetji disciplin: prvenstva se je rt karal R bn.Can Reko. Id Je bil po dvakrat prv: tn dru-rt fspodle-tdo pa mn je edino pri metanju bombe na cilji, m Je premočno osvojil prvo mesto >Na moč sem
vesel uspeha, posebno pa *e nagradnega. dvanajstdnevnega dopusta. k ga bom preživel doma. pri družin: m pravkar rojenem sinčku.. je dejal po prejemu kolajne.
REZULTATI: streljanje — pištola: i. Kovačevič <Po I) 496.4 . 2. Ivanovič t Rib i 4«7. 3. Golocorbin lij) 438: mnogoboj — daljava: l K oslič i Vrh) 529. 2.-3. Reko 'Ribi 521 in Mat jaž (Vrhi 521: kros 2000 m: 1 Reko (Rib) 8.47. 2.-3. Stankovič <LJ* m Robnik • Kri 9.93: končni vrstni red: 1. Reko <R:b> 334. 2. GrotolJ (Kr) 271. 3 Kovše (Po n> 257; rokomet VII. kolo: Kranj Pos-ojna II 9:11 Maribor :	At d ovsena
23:11. Postojna I : Vrhnika 9:8. L ubljana Ribnica 2522: odbojka VII. kolo: Ljubljana Kran 0:3. AjdovžC na : Maribor 0:3. Vrtlnlka : Ribnica 1:3. Postojna I : Postojna II 0:3.
Končna ekipna avmtltrv:	1.
Kranj 32 točk. 2 Ljubljana 44. 3. Ribntca 39. 4. Maribor 35. 5. Postojna n 34. 8. Postojna I 38. 7. Vrtimka 34. 8. Ajdovščina 18.
J. JANČAR
prav I Juzosla
SARAJEVO — V okviru pri-tekmovanje za »lovoriko lavtjee. ki se bo začelo danes te jugoslovanska moška rokometna reprezentanca premazala reprezentanco BiH s 33-15 »10:8)
svetovanj« o predlogih obeh zakonov.
X. B.
LETALSTVO
Tito
pokrovitelj SP
VRŠAC. 28 Jun. — Na seji organizacijskega komiteja SP v Jadralnem letalstvu Je bilo med drugim rečeno, da je predsednik republike Josip Broz Tito sprejel pokroviteljstvo te velike mednarodne prireditve Tekmovanje bo ▼ dneh od 9. do 23. julija.
| NAMIZNI TENIS
Pionirke Fužinarja druge
LJUBLJANA — V Zagrebu je bilo te dni I. državno prvenstvo za pionirje in pionirke v namiznem tenisu v vseh disciplinah. Ob številni udeležbi iz vseh re-publtk j« sodelovalo tudi dokaj število zastopstvo slovenskih klubov Sobote. Maribora. Fužinarja. Triglava in OTmpije. Od sloven-altih udeležencev so največji uspeh dosegle pionirke ravenskega Fužinarja. Iti so se uvrstile v finale ter po porazu s Proleterjem iz Čoke 1:5 osvojile drugo mesto. Za Fužinarja sp igrale Štruc. Režonja in Gostenčnik. Po vrednost: drugi najbolj*: rezultat je dosegla pionirka Zdenka Zakojč iz Triglava z uvrstitvijo v polfinale pri lJosamesnlcah. Pri pionirjih so bili najboljši pionirji is Sobote, ki »st i ekipnem delu tekmovanja uvrstili med osem najboljših, kasneje pa izgubili s Santo 3:5. ki je bila diskvalificirana zaradi nepravilne registracije enega -zmed avotih igralcev Sobočanom Je bila s tem prizadejana velika krivica, ker niso razveljavili vseh rezultatov Sente.
Največ uspeha so imel: tekmovalci Proleterja iz Čoke. ki so zmagali v obeh ekipnih konkurencah. Ostali državni prvalti pa so postal! pri ptonirkah Palatmuš (čoka), pri pionirjih Juhas (čoka). pri dvojicah pionirjev Juhas-Melik (Čoka) in pri pionirkah Fabn-Batinič (Mladost-Lokomnti-va).	(dn)
1 IVER DNEVA
Spet na Sutjesko
Medtem ko letos ne bo 'ek-moralnega dela ralljrja Sutjeske. ki naj b: ga točkovali za državno prvenstvo, pa bo ponovno tradicionalna manlfe-stacija — koncentracija motociklistov in avtomobilistov. 1. Julija bodo n vseh republik odšli udeleženci te naše največje manifestacije. 2 julija pa <e bodo zbrali na skupnem cilju na Tjentlštu.
Udeležene: iz Slovenije bodo itartal: v soboto, 1. julija izpred sedeža Avto-moto zveze Slovenije v Ljubljani, pot pa Jih bo vodila prek Novega me sta. Gospiča do Šibenika, kjer bodo prenočili, naslednji dan pa bodo nadaljevali pot mimo Splita in Dubrovnika ter prek Trebinja do cilja na Tjenti-Stu.
Na skoraj 900 kilometrov dolgo pot se bo lz Ljubljane odpravilo približno 30 avtomobilistov m 30 motociklistov, med katerimi Jih bo največ na Tomosovih mopedih.
trbi prvakov
Naraščajoče zanimanje brazilske javnosti za »mini SP« v nogometu — Kljub velikim stroškom finančni uspeh
OD NAŠEGA POSEBNEGA DOPISNIKA
RIO DE JANEIRO Predtekmovanja na nogometnem turnirju »mini SP« so se v glavnem končala s pričakovanimi zmagami favoritov, številni ljubitelji nogometa so že po prvih srečanjih vedeli, da so favoriti Portu galska. Jugoslavija. Francija in Argentina, vsi drugi pa so bolj ali manj dosti slabši udeleženci. zlasM kar zadeva ekipo Ekvadorja in pa seveda sila slaba reprezentanca S. Amerike
Po začetnem s-abem obisku je sarvmar.je v javnost: naraslo zlasti potem, ko je zdravniška kontrola ugotov.la. da so nekateri nogometaš: Paragvaja junki pred tekmo nedovoljena poživila. Para« vaja uživajo tablete z oznako OFK. vendar pa nezaupljiv; organizatorji turnirja še ne vedo natančno. če te tablete res sodijo v vrsto poživila na črnem seznamu Jugoslovansko vodstvo je zahtevalo zdravniške kontrole za vse nasprotnike, da b: se tako ognilo pometim nevšečnostim
Naš. nogometaš-, se počutijo ae lo dobro, ne glede na to. da so morali potovat: tz kraja v kraj Pred tekmo z Bolivijo je zvezni kapetan Boškov p-edaval na um vem države Mato Grosso o športu v Jugoslaviji. Braz-lsk tisk Je nje gože izjave ponatisnili.
Brazilska javnost kaze določeno zaskrbljenost glede svoje reprezentance. v kateri zaradi poškodbe ne bo tgrai slavni Tostao. Trener Žagalo je v ekipo uvrstil več
miajš-h igralcev, k pa se občinstvu še niso priljubili.
Nekateri komentatorji dela brazilskega tislca ostro kritizirajo domačo športno zveeo. češ da je organu rala turnir iz političnih vzrokov V mišim imajo predsed mita zveze Havelanga. k: cilja na oredsedntško mesto v PIPA
Stroški turnirja stanejo okrog šest milijonov dolarjev, toda dohod k. bodo prav gotovo večji, saj so Brazilci nori na nogomet m bodo na finalnih -ekmah prav gotovo dodobra napolnil, štadione.
BOGDAN ŠALEJ
Šmartno prvak
CELJE — V zadnjem kolu NP Celje so bili dosežem tile rezultati: Šmartno : Senovo 1:0. Ljubno : f><ankar:ca 0:1. Vojnik : Opekar
1:2.
V zaostanku sta le dve tekmi Celuloear : Breftice in Straža L;ubno. ki pa ne moreta bistveno vplivati na končni vrstni red.
Vrstni red: Šmartno 34. Osan-
kanca 30. Brefcce 27. Opekar 25. Ljubno 23. Celulozar 19. Senovo 19. Vojnik 16. 2alec 15. Straža 15. Pap:m:čar 7. Zreče pa so od tekmovanja odstopile le v jesenskem delu.
K. JUG
Branik : Drava
2:1 (1:1, 1:1)
MARIBOR — V tekmi za jugoslovanski nogometni pokal je Branik zasluženo premagal ptujsko Dravo Uspeh Branika je Se tem večji saj so domačin: od 85 minute imel: igralca manj. Sodnik Lackov:* (Mb) je namreč izključil Krojaa.
Za Branik sta bila uspešna Živko v I tn Dabanovič v 19. minuti, za Dravo pa Vrbajac v 40. minuti Tekmo si je ogledalo 150 ljud:
I. M.
KOLESARSTVO
Kuvalja šele 73.
MOSKVA. 28 Jun - Na med narodni kolesarski dirki »moskovski komsomolac« je na 186 km dolg: krožni prog: zmagal do mačm Neljubin s časom 4:22:06. Startalo je 133 kolesarjev, med njimi tud vsa olimoiska ekma Ir. se je odrezala precej slabo. Najboljši lugoslovan je bil Kuvalja — 73. (4:37:57). o uvrstit vi drugih naših pa v kratkem Tanjugoovem poročilu ni govora Zaradi hude oripeke in težkih pogojev je skocd cilj privozilo 88 kolesarjev
TELESNA KULTURA ZA VSAKOGAR
V gozd ali k vodi?
V	gozd ali k vodi? V teh vročih dneh je za Športnike oboje mikavno. Prijetno je v gozdu, zlasti v jutranjih urah, ko človek uživa v svežini okolja — prav tako pa je mikavno tudi ob vodah, kjer je možnost osvežitve, sončenja, kopanja m plavanja.
V	gozdu hodimo in tečemo, v vodi V° predvsem plavamo. Kakšna telovadba je več vredna: na suhem ali v vodi? Kaj več zaleže za fizično kondicijo?
Ce bi odgovorili brez premisleka, bi verjetno dali prednost plavanju. Vendar niso vsi športni izvedenci istega mnenja. Vsi sicer cenijo plavanje kot vsestransko m zdravo športno udejstvovanje, vendar dajejo, vsaj nekateri, določeno prednost lahkotnemu teku po gozdnih stezah.
»Človek ni vodno bitje, razvil se je za itvljenje na suhemu, je odgovoril športni zdravnik dr. van Aaken na vprašanje o vrednotenju športnih zvrsti. Po njegovem mora biti človek usposobljen predvsem za hojo. tek in premagovanje ovir. Človeška fizična zmogljivost se izraža v teku. To je vaja. ki je odločilnega pomena za preskrbo organizma s kisikom. Med dolgo trajajočim tekom prejema človeški organizem osemkrat več kisika kakor med sedenjem.
Kako pa gleda na vrednotenje teka in plavanja športni fiziolog dr. K. Cooper, svetovalec za treniranje ameriških pilotov in astronavtov?	«
•Program teka je nesporno boljši*, piše dr. Cooper v svoji znam knjigi Aerobics. Sklicuje se med drugim na to, da je tek za vsakdanjo vadbo praktičen tn da je treba razmeroma malo časa, da doseže tekač frekvenco pulza 150 na minuto, kar je stanje polnovrednega fiziološkega učinkovanja na organizem. Tek lahko priporočam vsakomur, ne glede na leta, seveda s pogojem, da je povsem zdrav, piše dr. Cooper. Pri teku se vadijo roke in noge, tudi vpliv na mišice trupa, posebno trebušnega dela je ugoden. Mnogi tekači so postali bolj vitki v pasu ne da bi delali gimnastične vaje.
Plavanje je po očem dr. Cooperja na drugem mestu. Tudi to je šport, pri katerem leta niso pomembna. Pri plavanju se krepijo notranji organi in do malega vse velike mišične skupine, posebno rok tn nog, čeprav ne na isti način kakor pri teku. Tudi glede hujšanja ne moremo pri-čakovatj istega učinka kakor pri teku, piše dr. Cooper.
In Se naša misel: Nedvomno drži ugotovitev, da mora biti človek izurjen predvsem za gibanje na suhem. Neogibno potrebno pa je, da je tudi dober plavalec in da koristi v poletnem času obe možnosti vodenja: kakor na gozdnih stezah tako tudi v vodi.	D. U.
Odbojkarji ravenskega Fužinarja so se na tridnevnih kvalifikacijah v Osijeku le uvrstili v prvo zvezno ligo
LJUBLJANA. Najboljša slovenska članska ekipa, Fu-žinar iz Raven, je na tridnevnih kvalifikacijah v Osijeku dosegla odličen uspeh z osvojitvijo II. mesta in s tem ponoven status člana I. zvezne lige.
Kvalifikacije v Osijeku so bile za dva nova člana zaradi povečanja žige od 12 na 14 članov, in sicer med letošnjima zadnjeuvr-sčemma v I. ZOL. Bosno in Rad-n-čk.m, in drugouvrščenima iz II-ZOL. Merkurjem iz Bačke Palanke in Fužinarjem. Prvo mesto so po pričakovanju zasedi: igralci Bosne. ki .majo v svojih vrstah odličnega reprezentanta Lukača. Za druge mesto je b:l kandidat Rad-ničk. iz Kikinde. ki je imel več izkušenj iz zvezne lige. v kateri je nastopal še letos. Fužinar je prav z zmago v II. kolu proti Radmčkemu zasluženo zasedel II. mesto. Prepričam smo, da bo mlada ekipa Fužinarja uspešno nastopala v I zvezni ligi, če upoštevamo. da se bo iz JLA vrnil odlični Spanžel. Poleg tega ne smemo mimo tega. da je odbojka na Koroškem zelo razširjen šport m prepričani smo. da bo Stefan Filipančič, ki je vzgojil Se vrsto mlad h odbojkarjev, pomagal klubu pr. iskanju in vzgoji novih igralcev Ekipa Fužinarja se mora za vsak uspeh zahvala: prav politik: kluba, ki vsa leta skrbi za naraščaj in številne mladinske ekipe. :z katerih so izšli tudi sedanji zvezni ligaši. Prav gotovo se bo športna javnost na Koroškem in tudi drugod po Sloveniji
ATLETIKA
Zmaga Nikoličeve v Aarhusu
AARHUS — Na mednarodnem mitingu v tem danskem mestu Je evropska prvakinja v teku na 800 m Vera Nikolič dobila preizkušnjo v svoj. disciplin:	Progo
je pretekla v 2:04,7, za njo pa so se uvrstile Knutsson (Šved) 2:07.0. Jennes (Danska) 2:07,2, Eriksson (Šved) 2:07.8. Shezifi (Izrael) 2:07,8 m Ballas (Izrael) 2:07,9. V metu kladiva je Bayer (ZRN) dosegel 72.29 m. na 200 m pa je zmagala Van Straaten (J. Afrika) s 23.8.
Urbančičeva —
55,30 m v Varšavi
VARŠAVA — Na tradicionalnem atletskem tekmovanju za memorial Kusoczmskega je v metu kopja nastopila tucL Jugoslovanka Na taša Urbančič in s svojim letošnjim najboljšim rezultatom 55,30 m zasedla tretje mesto Zmagala je evropska prvakinja Gryz:ecka (Pol) z 62,68 m pred rojakinjo Jaworsko 57.90 m. V teku na 600 m j« zmagala Zlateva (B) z 2:02,6.
ATENE — Na atletskem troboju reprezentanc Grčije. Nizozemske m Velike Britanije je Doug»a> i VB) pretekel 1500 m v 3:38,0, kuj je nov bntansk. rekord. Grk Kon t oso ros je na 3000 m z zaprekam, dosegel 8:31.2. kat je nov gršk. rekord. Inkpenova (VB) je sko čila v viiio 183 cm. Papageorgo puios (G) pa je na 100 m zabeležil 10.1.
MOSKVA — Prvi dan traa:o;o nainega atletskega mitinga Memorial* bratov Znamenskih, je Uma «SZ) skočna v daljavo 638 cm.
AUGSBURG — V dvoboju atletskih reprezetanc SZ in ZRN so prt moških zmagali gostje z 236:196, med ženskami pa Nemke s 139 117.
STOCKHOLM - Meddržavni dvoboj atletskih reprezentanc Švedske :n Norveške se je končal z zmago Švedov s 117:95.
! ROKOMET	)
Zmaga Jugoslovank
VRNJACKA » BANJA. 28. jun — Pred polnim štadionom se je sinoči začel tradicionalni mednarodni rokometni turnir »XII. lovorika Jugoslavije«, na kateri sodelujejo ženske reprezentance 6 držav: svetovni prvak NDR. vice šamoion sveta Jugoslavija. Romunija.. CSSR. Nizozemska in Bolgarija.
Turnir se je začel s preseneče njem* CSSR je premagala NDR s 14:11 (5:5)
Jugoslovanke so v pravi eksi biči Ji odpravile Nizozemke s 23:8 (10*5) ki so sicer osme na svetu
V tretji tekmi Je Romunija premagala Bolgarijo s 16:12(7:6).
sedaj vprašala, ali se bo na Ravne vrnil odlični Umaut (Kvamer Ri-jeka), ki je pred leti moral poiskat: kvaliteten klub, da je lahko napredoval in bil stalni član ožje državne reprezentace. Prav zdaj bi lahko Umaut pomagal Fužinar-ju kot še nikoli — kot igralec in kot trener, saj je poleg odličnega odbojkarja tudi profesor telesne vzgoje.
Letos so vsi slovenski ligaši v II. zvezni ligi dosegli lep uspeh, saj so osvojil: II., III.. IV. in VII. mesto. Tekmovanje v tej ligi je bilo vsa leta zelo izenačeno in za kvaliteto naših klubov primerno. Da je kvaliteta v tej ligi napredovala. je prav gotovo pripomogel tudi sistem tekmovanja v II. ZOL (tekmovanje je v dvoranah v pozni jeseni in zimi ter zgodnji pomladi). Nujno je. da tudi tekmovanje I republiške iige č.mprej preselijo v dvorane, ki jih je že dovolj, ker kvaliteta v republiški l:g: ne napreduje tako kot med ligaši v II. zvezn: ligi. Glede tega bodo morah vsi klubi in funkcionarji OZS čimprej ukrepati. Ce pregledamo tekmovanje v letošnjem letu. lahko ugotovimo. da sta v kvaliteti napredovala le Kamnik m Bovec ter delno Trebnje druge ekipe pa v kvaliteti stagnirajo.
Sprememba sistema tekmovanja v zvezni ligi ter predvideno povečanje XI ZOL — zahod od 10 do 12 članov je povzročilo verižne kvalifikacije, ki naj bi bile opravljene do jeseni Tako bo Sava iz
Črnuč lahko sodelovala na kvalifikacijah za povečanje II. zvezne lige. Prav tako bodo kvalifikacije za I republiško ligo med zadnje-uvrščenima Eiko in Kovinarjem in drugouvrščenimi iz obeh II. republiških lig.
A. HVALA
Fužinarju uspelo
OSIJEK, 28. jun. — Zadnji dan kvalifikacij za vstop v zvezno odbojkarsko ligo je ravenski Fužinar
—	po včerajšnjem uspehu nad bivšim članom prve lige, Radničkim iz Kikinde — v tretji tekmi premagal še ekipo Merkurja iz Bačke Palanke s 3:2 in se tako skupaj z Bosno, ki je premagala igralce Radničkega s 3:0, uvrstil v zvezno ligo.
Končna lestvica kvalifikacij:
1.	Bosna	3	3	0	9:0	6
2.	Fužinar	3	2	1	6:6	4
3 Radnički	3	1	2	4:6	2
4. Merkur	3	0	3	2:9	0
Konec na vzhodu
MARIBOR — V II. republiški odbojkarski ligi — vzhod so odigral: zadnje kolo.
Rezultati so: Šempeter — Mežica 1:3 (8. —13. —14, —9), Tehnostroj
—	Mislinje 3:1 f—14* 13, IT;. 12). Črešnjevec — Polskava 3:1 1—9. 14. 6, 5) in Braslovče — Turbina 0:3 (—15. —6, —11).
Mežica
Mislinja
Turbina
Polskava
Šempeter
Črešnjevec
Tehnostroj
Braslovče
14
14
14
14
14
14
14
14
3 37:6 25 5 32:25 22 7 28:22 21 7 30:30 21 7 29:30 21
7	24:31 21
8	31:28 20 11 15:37 17 DVORŠAK
Mirjana v finalu
Jugoslovanska teniška igralka Jaušovčeva se bo danes v Mariboru borila s Hublerovo (ČSSR) za evropski naslov
’ .• V.
j v'
-v




PORAZ V POLFINALU — Francoz Gauvain.
Foto: Čerin
MARIBOR, 28. jun. Mirjana Jaušovec se bo jutri boriia za naslov zmagovalke na prvem izmed štirih letošnjih turnirjev za evropsko mladinsko prvenstvo v tenisu. Po današnji zmagi nad Francozinjo Thibault v polfinalu bo jutri njena nasprotnica zastopnica CSSR Htt-blerova. Jugoslovansko-češkoslovaški finale iz Pariza se bo — v nekoliko drugačni sestavi — torej ponovil tudi v Ljudskem vrtu.
strijski. Zimgibl (ZRN) je namreč premagal Francoza Casso s 6:3, 6:3, Avstrijec Kandler pa je izločil Gnettnerja (ZRN) s 7:5, 6:3.
V igrah parov sta bila med mladinci v četrtfinalu izločena tudi Jugoslovana Tončič in Ilin, ki sta ju premagala Avstrijca Zischka in Gottinger s 7:5, 5:7, 8:6, med dekleti v dvoje pa sta v polfinalu dva jugoslovanska para, in sicer Jaušovec—Bralič ter Alavantič—Or-moš.
Današnje tekmovanje so nadaljevali tudi zvečer pod žarometi, že dopoldne pa so delovni kolektivi — pokrovitelj: posameznih reprezentanc, pogostili svoje mlade goste. Turnir bodo končali jutri popoldne s finalnimi preizkušnjami.
F. REICH ER
Današnje tekmovanje se je začelo s zamudo, ker je tik pred začetkom popoldanskega sporeda začelo deževati. Naliv pa je bil na srečo kratkotrajen in kot prvi sta bili potem na igrišču polfinalist in ji v kategoriji do 18 let — Mariborčanka Jaušovčeva in Francozinja Thibault. Fracozinja je povedla z 2:1, toda potem je bila premoč Jau-šovčeve čedalje bolj očitna. Naša igralka je zmagala s 6:2, 6:1. V drugem polfinalu je HUblerova dobila proti Spličanki Bralič s 7:5, 6:4.
Finalista med mladinci do 18. leta sta Oehoslovaka Horvat in Slo-žil. Prvi je v polfinalu premagal Gehringa (ZRN) s 6:1, 7:9, 6:0, drugi pa je dobil proti Francozu Gauvainu s 6:4, 9:7.
V kategoriji mladincev do 16. leta bo finale zahodnonemško-av-
Fužinar prvoligaš Ekipa ZDA znana
»otiancl/ono CiivinGFia ca ca no frailnaiinili
Trener Hank Iba je izbral košarkarje za ameriško olimpijsko ekipo - Med njimi 223 cm visoki center Burleson
COLORADO SPRINGS. Trener ameriške košarkarske olimpijske ekipe Hank Iba, ki že pripravlja ekipo za nastop v MUnchnu, se je hudo razjezil, ko so se po ZDA začele širiti novice, da je evropska selekcija štirikrat zapored premagala ameriške olimpijce. Le-ti namreč Evrope sploh niso videli.
tetni trenerji niso dali še nekaterih boljših igralcev, tako da bo v MUnchnu teže kot doslej Pa vendtr bo v Evropo prišla zelo močna ekipa,« trdi ugledni strokovnjak Iba.
Mariborčani četrti
MARIBOR — S pionirskega državnega prvenstva v košarki, ki je bilo na Ohridu, so se vrnili tudi pionirji osnovne šole Boris
»Niti en ameriški košarkar, ki je ob praznovanju 40-letnice FI-BA gostoval v Evropi ni član naše olimpijske ekipe,« pravi trener Iba. ki je zmagovito vodil košarkarje ZDA na olimpijskih igrah v Tokiu in Mexicu. »Prav te dni sem izbral 12 igralcev in 12 rezerv. Mi zdaj šele pričenjamo priprave za MUnchen. medtem ko naši najbolj nevarni nasprotniki trenirajo pravzaprav že štiri leta.«
Izmed 68 igralcev je Iba izbral 12 reprezentantov in njihove rezerve. ki se bodo skupaj pripravljali v tukajšnji letalski akademiji. V naslednjih dneh bodo odigTali med seboj sedem tekem, nato oodo dobili nekaj odmora, 14. julija pa se bodo spet zbrali na Havajih kjer se bodo pripravljali do odhoda na OI
V ekipi ZDA so zdaj: Tom Burleson (223 cm. North Carolina). Swan Neter (210. UCLA). Doug Collins (190. Ilinois). Ed Ratlef (190. Long Beach), Mike Ban tem (195. St. Joseff), Jim Brewer (200. Minessota), John Brown (200, Missouri). Kenny Davis (180, Marathon Oil — AAU), Tom Henderson (197. San Jacinto). Bob Jones (200. North Carolina), Dvright Jones (200. Houston). Cawin Joycel (190 South Carolina).
»Vsi ti igralca so odlični strelci s povprečkom 15 košev na tekmo oolee tega pa so tudi izredno hitri 2al mi univerzi
Kidrič, (d jih je vodil prof. Lojze FoTsnarič. Med osmimi ekipami so v finalu osvojili zelo dobro četrto mesto.	D. S.
Poraz Jugoslovank
TARENTE — Prvi dan mednarodnega košarkarskega turnirja za mladinke je CSSR premagala Jugoslavijo s 74:62	(49:29),
Poljska Da Italijo s 55:52 ( 30:22).
Bor : Olimpija 56
Končana so vsa predtekmovanja in osem četrtfinalistov, med katerimi ni Olimpije, bo danes igralo takole.
Hajduk—Železničar.	Levski—
Lazio Dinamo—Partizan, Rijekt -AVBA.
SZ vodi z 11:9
Na šahovskem dvoboju Jugoslavija : SZ so včeraj igrali prekinjene partije
Ranniku 0:1?
OHRID, 27. jun. — Po nadaljevanju prekinjenih partij prvih dveh kol prijateljskega dvoboja šahovskih reprezentanc Jugoslavi je in SZ vodijo gostje z 11:9. Toda med člani so Jugoslovani prepričljivo boljši, saj brez izgubljene partije rodijo kar z 8:4.
Rezultati: Vellmirovič — Vaga n jan remi, Gipslis — Planinc re mi, Matulovič — Korčnoj remi; članice: Zatulovska — K Jovanovič remi K Jovanovič - Zatulov
ska 0:1 Sokolova mladinca:	Radulovič :	Beljansk:
0:1.
Zvezni kapetan Smederevac bo i naslednjih dveh kolih spremenil postavo Iz ekipe bosta šla Iv kot m Ljubojevič, ki bosta odpotovala na conski turniT, zaigrala pa bosta Parma m Matanovič. Zanimivo je da bo zdaj na prvi deski igral Planinc s Petrosjanom, Parma pa z Vaganjanom.
Tmr: »e oro«t dan B. KUTIN
Obvestilo bralcem
Zaradi obilice materiala bo mo alpinistične novice objavili v jutrišnji številki.
V TRSTU MORETE ZAITI!
Pazite na naš znak!
TRST s 300.000 prebivalci, številnimi elegantnimi in v vsakem pogledu založenimi trgovinami, s prikupno zunanjostjo prave »male prestolnice«, privablja vedno več turistov, ki odkrivajo ne le mesto, vredno obiska, pač pa tudi neizčrpen in koristen vir zamisli za najboljše nakupe.
Danes turist v Trstu ne more več zaiti, čeprav je mesto veliko. V številnih tržaških trgovinah imajo znak »club T«, ki ga vidite v gornjem levem kotu oglasa. Zapomnite si ga dobro!
Je turist v dvomu? Želi kakršnakoli pojasnila? Želi dober hotel, ustrezen naslov,
. vozni red? »club T« je na razpolago.
Trgovine, včlanjene v »club T«, jamčijo turistu ne le najboljšo postrežbo in ugodno menjavo denarja ter poštene in kontrolirane cene, temveč lahko nudijo tudi vse potrebne informacije v vašem jeziku.
Zaradi tega danes v Trstu ne morete zaiti. Znak »club T« pomeni: »tu so prijatelji, pripravljeni, da vam pomagajo«.
club T
CONSORZIO PER LO SVILUPPO DELLA FUNZIONE MERCANTILE-TURISTICA Dl TRIESTE.
KONZORCIJ ZA RAZVOJ TRGOVSKO-TURISTIČNE DEJAVNOSTI V TRSTU.
SREČANJE NEKDANJIH NASPROTNIKOV — V indijskem mestu Simla sta se včeraj sestala pakistanski predsednik Ali Buto in predsednica indijske vlade Indira Gandhi. Predsednik Buto je dopotoval s helikopterjem. Gre za izredno pomembno srečanje, ki naj bi skušalo izbrisati velika navzkrižja med dvema sosedoma na indijski podcelini, ki sta se pred meseci zapletla v krvav spopad, po katerem je iz dela pakistanske države nastala neodvisna država Bengla Ded.	Teležoto: UPI
KONČANO ŠPORTNO TEKMOVANJE LJUBLJANSKEGA ARMADNEGA PODROČJA — Zadnji dan športnega tekmovanja vojakov v Ljubljani so podelili priznanja najboljšim. Na sliki (z leve) trije prvouvrščeni v vojaškem mnogoboju — Grošelj (Kr), Ficko (Rib) in Kovše (Po II), ki jim podeljuje kolajne Kamilo Brešan.	Foto: Selhaus
SPREJEM ZA UDELEŽENCE EVROPSKEGA TENIŠKEGA PRVENSTVA — Včeraj je mlade teniške igralke in igralce ter njihove vodje, udeležence EP v Mariboru, sprejel v poročni dvorani Rotovža predsednik občinske skupščine Maribor Stojan Požar in jim zaželel dobrodošlico.	’	Foto: Čerin
Načrt - sad dogovora
Izjava predsednika zveznega izvršnega sveta Džemala Bijediča beograjski televiziji ob sprejetju družbenega načrta za razvoj Jugoslavije do leta 1975
BEOGRAD. 28. jun. (Tanjug). Predsednik Z IS Džema! Bijedič je ob sprejetju družbenega načrta za razvoj Jugoslavije do leta 1975 dal za beograjsko televizijo
naslednjo izjavo:
»Danes je zvezna skupščina končno sprejela družbeni načrt za razvoj Jugoslavije od 1971 do 1975. Prt oblikovanju tega družbenega dogovora so sodelovale vse družbenopolitične strukture, zlasti še gospodarstvo. Potemtakem je ta načrt izraz skupnih interesov.
S sprejetjem družbenega načrta Jugi-slavi je in vrste si-s'emskih zakonov smo sprejeli politiko za razvoj naše države do leta 1971 in določili razmere ra gospodarjenje, v katerih bomo lahko uresničili razvojne cilje.
S sprejetjem zakona o de-
Okrog 70 delavcev ljubljan skih podjetij Ul vojakov pla-n ra in čisti teren na Zajčj: dobravi pri Zadobrovi, postav Ijati pa so tudi že začeli 23 paviljonov za številna trgov ska in gostinska podjetja. S tistimi, ki bodp prodajali ok rog prireditvenega prostora, so se dogovorili, da bodo do ločene vrste pijač in jedi v vseh pavilionih imele enako ceno. Organizacijski odbor je pripravil okrog 17 000 toplih obrokov, ki jih bodo brez-
Največ deviz od zdomcev
Povečal se je turistični devizni priliv - Predvsem zahodnonemške marke
BEOGRAD. 28. jun. (Tanjug) — Neblagovni devizni do tok v Jugoslaviji od januarja do maja letos je znesel 514.2 milijona dolarjev. 27 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Naši v tujini zaposleni delavci so poslali v do movmo 3282 milijona dolar jev (v prvih petih mesecih lan: 253.7 milijona). Devizni dotok iz teh virov se je povečal za 29 odstotkov.
V turistično gospodarstvo je priteklo 1129 milijona de viz. 26 odstotkov več kot lam.
Izseljenci so- v prvih petih mesecih tega leta nakazali 29 milijonov (v istem obdob ju lani 243 milijona), med tem ko se je devizni dotok iz drugih virov, izvzemši prometne storitve, povečal od 36.7 na 44.1 milijona dolarjev.
Od tujih valut je v minulih petih mesecih priteklo v državo največ zahodnonemških mark. in sicer v vrednosti 235.5 milijona dolarjev.
oglašujte v
DELU
viznem poslovanju, o kreditnih poslih s tujino, o financiranju federacije, o obdavčevanju izdelkov in storitev v prometu ter prej sprejetih zakonov o Narodni banki Jugoslavije. o sistemu cen. o prometu blaga s tujino in drugih se je končalo usklajevanje z ustavnimi spremembami za vse tiste ustanove gospodarskega sistema, katerih urejanje je v pristojnosti federacije. Z drugimi besedami, vse kar je bilo treba rešiti z zveznimi zakoni na področju gospodarskega sistema za sprejetje načrta, je zdaj rešeno.
plačno razdelili vsem tistim, ki bodo v Zadobrovo prispeli peš kot udeleženci pohodov po poteh domicilnih enot.
Prav tako je že vse urejeno za tiste, ki bodo na pro slavo prispeli z vlaki, avtobu si in osebnimi vozili. Do včeraj je bilo napovedanih že 17 posebnih vlakov, ki bodo pripeljali do železniške postaje Ljubljana — Polje ((io prireditvenega prostora je.le še 300 metrov). Prometni orga ni so zagotovili veliko parkir
Novi
partnerji v Afriki
Še štiri podjetja s Slovenijalesom v Central-noafriški republiki
LJUBLJANA. 28. jun. — Predstavniki Javorja iz Pivke, Novolesa iz Novega mesta, Bresta iz Cerknice 'er Emone iz Ljubljane, novi partnerji Slovenijalesa pri poslih v Cent ra In oaf riški republiki, so se vrnili iz te države. Tam so si ogledali odpremo prvih splavov lesa, krst nove letalske steze, otvoritev nove obratne elektrarne in dela pri graditvi novih cest. ki jih le že za 50 km. V Emoni so se že odločili začeti s plantažo kave na 1000 ha.
Direktor Slovenijalesa An ton Petkovšek je na sprejemu pri predsedniku Centralno afriške republike predlagal za slovenska podjetja nove ugodnosti, ki jih je predsednik Bokassa sprejel.
B. P.
Eksplozija
BOMBAY. 28. jun. (Tanjug) — V doku v bombajskem pri slamšču je bila na grškem tankerju »Torsol« eksplozija. Po prvih podatkih je bilo 16 ljudi mrtvih, več kot 10 pa jih pogrešajo. Med nesrečo je bilo na 20.000-ton-kem tan kerju 250 delavcev; 15 je ra njenih.
Tako je opravljeno veliko in odgovorno delo, ki je bilo naloženo zveznemu izvršnemu svetu, zvezni skupščini, republiškim in pokrajinskim organom.
Naše gospodarstvo in družba v celoti so si z današnjim dnem določili ne samo temelje programa srednjeročnega razvoja, temveč tudi poglavitne podmene za uresničevanje zastavljenih ciljev. Ti cilji pa, pomenijo: nadaljnjo graditev samoupravnih socialističnih družbenogospodarskih odnosov, ustvarjanje in ohranjevanje zadoriiljive trdnosti v to-
nih prostorov in sicer za več kot 200 avtobusov in za okrog 6500 osebnih avtomobilov.
A. P
Diplomatska
kronika
ASAD V SZ — Sirski predsednik m generalni sekretar sirske stranke Baas H afer el Asad bo v začetku julija obiskal Sovjetsko zvezo
POMPIDOU V ITALIJO — Francoski predsednik Pompidou je Or javil italijanskemu veleposlaniku M alf atu ju. da bo v kratkem potoval v Italijo.
FOCK GRE V MONGOLIJO — Predsednik madžarske vlade Jentt Fock bo v začetku julija obiskal Mongolijo.
SIHANUK V AL2IRI.il — Kam-boški Sef države pr.nc Norodom S.hanuk se uradno mudi v Alžiriji.
ZA PRISTNEJŠE STIKE — Libanonski predsednik Sulejman Franj :eh je zahodnonem&kemu veleposlaniku Lankasu ob izročitvi poverilnih pisem izjavil, da si želi Libanon bolj odkrite in stvarne stike z ZNR.
TRETJA RUNDA — V vzhodnem Berlinu se je začela tretja runda pogovorov med Nemčijama o ureditvi medsebojnih stikov.
POGOVORI O IZRAELU - Generalni sekretar arabske lige Mah-mud Rad je odpotoval v Bejrut, kjer se bo z libanonskim predsednikom Franjiehom in premieram Salamom pogovarjal o izraelskih napadih na južni Libanon.
Smrt v tovornjaku
LJUTOMER, 28. jun. — Po 17. uri je med vožnjo iz Ljutomera proti Križevcem v ovinku danes zaneslo z mokre ceste tovornjak, ki ga je vozil avtoprevoznik Stanko Štuhec (43) iz Bore j c pri Križevcih.
Tovornjak je treščil pod cesto na njivo in ujel v zmečkano kabino, ki je začela go-reti, tri ljudi: voznika Stu-heca ter sopotnika Franca Rauterja in 15-letnega Mirka Osterca iz Veržeja, ki je takoj umrl.
27-letni Danilo Tkalec iz Maribora. Maistrova ulica 3 je kljub nevarnosti eksplozije s majhnim gasilnim ročnim aparatom, ki ga je imel v svojem avtu, ogenj požrtvovalno pogasil. Sele nato so lahko iz zmečkane kabine rešili voznika Stuheca in Rauterja. Oba sta ranjena.
B. BOROVIC
Kovih družbene reprodukcije, ob dinamičnem in skladnem gospodarskem in regionalnem razvoju m učinkovitejšem gospodarjenju, stabilno naraščanje življenjske ravni prebivalstva. nadaljnje večanje zaposlenosti in krepitev obrambne =oosobnosti države Srednjeročni načrt se torej opira na dogovor delovnih ljudi, organizacij združenega dela, interesnih skupnosti občin in drugih samoupravnih skupnosti ter na dogovor republik in avtonomnih pokrajin. Zato se tudi uresničitev tako sprejetih ciljev načrta opira na korist in odgovornost vseh tistih, ki so sodelovali pri njegovem sprejetju. Pri uresničevanju tako sprejete razvojne politike imajo posebno odgovornost socialistične republike in pokrajini, tako da je to tudi naša skupna, splošči od ružbe na naloga.
Federacija bo na uresničevanje skupne razvojne politike zlasti vplivala s sistemskimi rešitvami in z ukrepi gospodarske politike in bo olajševala uresničevanje tistih razvojnih programov, ki imajo po srednjeročnem načrtu prednost. S sprejetjem osnovnih sistemskih rešitev, določenih z novimi zakoni, se vnašajo nove kakovosti v družbenogospodarsko ureditev, kar bo prispevalo k uresničevanju sprejete razvojne politike. Z drugimi besedami: v vseh novih sistemskih rešitvah zagotavljamo trajnost razvoja in pozitivnih procesov. Vse tisto, kar je v našem gospodarstvu in družbi sploh pozitivno, se bo lahko še bolj uveljavljalo.
oZdo: na«, vse čoka naloga, da začnemo delati tisto, za kar smo se dogovorili, ter da — razumljivo — obenem trajno razvijam-• in izpopolnjujemo našo družbenogospodarsko ureditev.«
Ker pa predlog resolucije o mednarodnem položaju v svetu še ni pripravljen, je težko sklepati, ali bo socialistična internacionala ras z vso ostrino obsodila vojno v Vietnamu, posebno še, ker so nekateri njeni vodilni člani, kot Brandt pa tudi Kreisky. postavili to zahtevo dokaj mlačno in polno diplomatskih obzirnosti.
Drugo temo kongresa — — socialistična politika za Evropo — je začel Pietro Nenni. Njegov govor je vzbudil veliko zanimanje, ne na -zadnje tudi zaradi tega, ker velja med vsemi vodilnimi evropskimi socialisti za največjega humanista Nenni se je v svojem govoru zavzel predvsem za enotno Evropo, ki naj bi mnogo prispevala tudi k temu, da bd delitev sveta na dva vojaška bloka počasi izgubila svoj sedanji pomen. Po njegovem mnenju se je novo obdobje v odnosih med svetovnimi silami in njihovem odnosu do drugih narodov že začelo. Nenni pa Je med drugim f’td( pouda I ril, da bi morali socialisti
Izrednih
razlogov
ni
Jutri bo seja CK ZK Srbije — Akcija proti nacionalizmu je stalna
BEOGRAD, 28. jun. (Tanjug) Plenarna seja CK ZK Srbije, ki je bila sklicana za 30. junij, bo posvečena boju članov ZK proti nacionalizmu in šovinizmu v tej republiki. Uvodno poročilo na tej seji bo v imenu sekreta-riaita CK prebrala sekretarka Latinka Perovič. Seja bo pomenila eno iz vrste stalnih akcij ZK Srbije za preprečevanje vzrokov in pojavov nacionalizma in šovinizma in bo pripomogla k še boljšemu uresničevanju politike enakopravnosti med narodi.
Izrednih razlogov za sklicanje seje s takšnim dnevnim redom torej ni. Kajti — to so danes povedali tudi na tiskovni konferenci — boj proti nacionalizmu in šovinizmu je bil ves čas deležen pozornosti CK in organizacij zveze komunistov v Srbiji, zlasti zato, ker mednacionalni odnosi kot zelo kočljivo področje družbenega in političnega življenja postajajo temelj za pajdaše-nje vseh konservativnih sil, tako tistih, ki so za' unitarizem. kot tistih, ki so pro-ti gospodarski in družbeni reformi, v istem taboru pa so tudi drugi nasprotniki samoupravne socialistične družbe.
Ravno zaradi tega bo bližnji plenum priložnost za širšo in globljo razčlembo družbenih razmer, v katerih se v Srbiji uresničuje politika narodne enakopravnosti. Hkrati bodo lahko ponovno poudarili tudi nekatere druge naloge ZKS in spregovorili tudi o temah, ki se ne nanašajo samo na nacionalizem ta šovinizem.
čimprej prenesti razpravo o i perečih svetovnih problemih I iz konferenčnih dvoran med ljudstvo, delavce ta mladino ter da bi se morala socialistična internacionala mnogo bolj povezati z bojem proti militaristični in fašistični diktaturi. Predvsem pa je Nenni poudaril, da varnost dolo čene regije ali celo kontinenta ni samo vojaška ali diplomatska, ampak prav tako človeška in kulturna zadeva, tesno povezana z individualno svobodo človeka ta nacionalno neodvisnostjo.
V tem smislu, je dejal Nenni. smo dobili potrdilo te teze tudi od jugoslovanskega predsednika Tita, kii je pred kratkim med zdravico v Kremlju dejal, da nov veter, ki ga je čutiti v svetu, vse bolj usmerja mednarodne odnose proti večji demokrati, zaoiji in večjemu spoštovanju načel enakopravnosti in da danes v svetu ne bi smeli tolerirati groženj, ki bi bile usmerjene proti samostojnosti, pa naj bi prihajale pod kakršnokoli pretvezo.
Te besede, je poudaril Nen
Iz včerajšnje zadnje izdaje
»Zreli
za
pokoj"?
Predsedstvo ZZB NOB Jugoslavije o pritiskih na borce, naj se upokojijo
BEOGRAD, 27. jun (Tan jug) — Na današnji seji pred sedstva zveznega odbora ZZB NOB Jugoslavije so opozon li, da na borce NOB, ki so bili rojeni pred petimi deset letji, v mnogih sredinah gle dajo kot na ljudi, ki so »zre li za pokoj«, medtem ko hkrati ljudi istih let, ki niso bili v NOB, tretirajo »kot mlade in perspektivne.« To je bilo rečeno v razpravi o sodelovanju borcev v NOB v družbenopolitičnih organiza cijah ta samoupravnih orga nih, kar je bila poglavitna te ma današnje seje.
Po statist:čnih podatkih je sedaj v delovnem odnosu približno 290.000 borcev, toda to število se bo drastično zmanj Sevalo, kolikor bodo še na dalje znač.i’ni pritiski na bor ce. naj gredo v pokoj takoj ko 'ZDolniio zakonske pogoje
Predsedstvo zveznega odbora ie podprlo predlog, oa.i snremeniio ustrezni člen zve zneea zakona o delovnih odnosih. s katerim bi se točne ie določile pravice borcev dp sami odločajo, ali bodo šli v nokoj z izpolnitvijo borčev skeea staža ali kot vsi drug’ zaposleni, ko bodo dopolnili ifMetni staž,
V notrd'tev teze. da se bor ci zanima io za doga lan la v naši družbi, so bil' tudi no datki ankete ki so Io izved li v sto občinah v vseh kra iih države Tako so na pri mer v teh občinah skoraj četrtino skupnega sestava ZK borci.
ni, lahko sprejmemo tudi mi, saj gre vendar za to, da ustvarimo pogoje za dialog med narodi brez razlike.
Danes je na kongresu govoril tudi vodja britanske laburistične stranke Harold Wilson. Obrazložil je predvsem stališče britanskih laburistov do pristopa Velike Britanije k EGS. Dejal je, da so laburisti sicer za pristop, vendar ne pod pogoji, ki si jih je doslej izborila konservativna vlada. Laburistična vlada bi o pristopu Velike Britanije k EGS pod sedanjimi pogoji ponovno razprav ljala ta bi bila pripravljena tudi izstopiti, če partnerji ne bi noteli sprejeti britanskih pogojev. ZVONE ZORKO
Imenovanje poljskih škofov
BONN, 28 jun. (Tanjug) — Vatikan je imenoval šest poljskih škofov za nekdanje ozemlje tretjega rajha. ki spa da k Poljski, in tako praktično sprejel pred kratkim ra t.’ficima.i «;rr>razum med ZRN in Poljsko.
Zadnje priprave
Do velike proslave ob 30-letnici ustanovitve slovenske partizanske vojske v Zadobrovi pri Ljubljani bo vse nared
LJUBLJANA, 28. jun. Organizacijski odbor hiti z zadnjimi pripravami za veliko proslavo, ki bo v torek. 4. julija, v Zadobrovi pri Ljubljani. Računajo, d#se bo praznovanja ob 30-letnici ustanovitve slovenske partizanske vojske udeležilo okrog 70.000 ljudi iz vse Slovenije in zamejstva. Organizatorji so poslali vabilo tudi predsedniku republike Josipu Brozu-Titu.
V novo obdobje
Na dunajskem kongresu socialistične internacionale zahtevali konec vojne v Vietnamu — Govor Pietra Nennija
OD DOPISNIKA RTV LJUBLJANA
DUNAJ, 28. jun- Na kongresu socialistične internacionale so dopoldne končali splošno razpravo o mednarodnem položaju v svetu. Današnja razprava je mnogo bolj kot včerajšnja potekla v znamenju ostrih zahtev, da je treba končati vojno in ubijanje nedolžnih prebivalcev v Vietnamu.
Telegrami
Pozdrav kongresu
BERLIN — Sekretar sveta ZSJ Drago-slav Mišič je pozdravil 8. kongres sindikatov NDR *(FDGB).
»Zelena luč« za izvoz
RIO DE JANEIRO — Brazilski finančni minister Delfin Neto je dovolil združenju izvoznikov, da pošljejo v Peking svojo delegacijo, ki naj bi se pogovorila o trgovini med državama.
Posojilo mornarici
COLORADO — Obrambna ministra ZDA ta Južne Koreje Laird in Juje Hung sta podpisala sporazum, po katerem bo dobila južnokorejska mornarica 16 milijonov dolarjev ameriškega posojila, predvidenega za nakup treh topovnjač ZDA imajo v Južni Koreji 40.000 svojih vojakov ki oodo po Nixonovi izjavi ostali tam vsaj do konca prihodnjega leta.
Proti izkoriščanju mladoletnikov
SACRAMENTO — .<:>misar za delo v Kaliforniji George Milias je napovedal oster boj proti nezakonitemu izkoriščanju mlado letne delovne sile na kmetijskih posestvih ta vinogradih Dejal je, da med žetvijo in trgatvijo dela precej otrok, mlajših od 12 let. Organizirali bodo posebne skupine, ki bodo nadzorovale delo na poljih.
Večii osebni dohodki na Poljskem
VARŠAVA — Na Poljskem so se osebni dohodki naglo višali. V letošnjem prvem polletju so bili prejemki v primerjavi z lanskim letom za 5,6 odst višji. Zaradi podražitve mleka jajc, mesa in drugih živil so se dohodki kmetijcev povečali za 38 odstotkov.
Skafieno nremirje
BELFAST — Tu sta prejšnjo noč eks plodirali dve bombi, ki sta skalili premirje, sklenjeno med britansko vlado ta irsko republikansko vojsko, žrtev ni bilo. Najbrž so bombi podtaknili pripadniki krila IRA, ki se ne strinjajo s premirjem
Potres
TOKIO — V okolici Tokia in v severovzhodni Japonski je bil lažji potres.
Kje ho kongres?
ISTANBUL — Prvi na seznamu držav, kjer naj bi bil leta 1973 kongres svetovne organizacije za turizem (FUAAV), sta Turčija ta Slonokoščena obala
Mednarodni sestanek
BEOGRAD — Prihodnji sestanek International Hotel Asšociation Council bo v Beogradu od 7. do 12. novembra
Tečai za turizem
TORINO — Tu bo od 7. do 26. avgusta tritedenski tečaj za turistično izobraževanje. To bo 6. dopolnilni tečaj v treh jezikih — angleščini francoščini in španščini. Tečaj stane 335 dolarjev, všteta sta tudi hrana in stanovanje. Sekretariat UIOOT v Ženevi sprejema prijave io 30 junija.
Avetealcl druqi
MELBOURNE — Za Novo Zelandijo, ki je po porabi mesa na prvem mestu — 95,5 kg na prebivalca — so A/stralci. kjer pride 91,5 kg na prebivalca Sem pa ni všteto meso perutnine, temveč le govedina, teletina, ovčetina jagnjetina in svinina. Lani so v Avstraliji zaklali 53 milijonov glav živine, od tega so dve tretjini - približno 1.150.000 ton mesa porabili doma eno tretjino pa izvozili.	•
Z!,cpj,npmu kapitalu
BEJRUT — Sirska vlada spodbuja ustanavljanje mešanih družo v katerih javni sektor sodeluje z največ 40 odst kapitala. Namen vlade je spodbuditi vlaganja zasebnega kapitala v trgovino in industrijo.
Pre<4lnqi is večji izvoz
NEW DELHI — Indijski vladi bodo predlagali, kako naj bi nopeterila vrednost izvoza v Avstralijo, ki zdaj znaša le 40 milijonov dolarjev Predlog bo sestavil podpredsednik indijske trgovinske zbornice Sa-rat Ram, -ki se je nedavno vrnil iz A v s ira-lije.
Deficit
NAIROBI — Po poročilih vzhodnoaf riške skupnosti je znašal zunanjetrgovinski primanjkljaj treh držav članic skupnosti konec lanskega leta 346 milijonov dolarjev. Lanskoletna zunanja trgovina je znašala 1,785.000.000 dolarjev in se je v primerjavi z letom 1970 povečala za 17,3 odst.
Pa še to
STOPNJEVANJE — Ko so poslanci družbenopolitičnega zbora zvezne skupščine včeraj začeli razpravljati o potrditvi konvencije o preprečevanju nevarnosti v zraku so ugotovili, da predstavnik ZIS, ki naj bi jim dal nekatera pojasnila še ni prišel na sejo. Torej smo dobili še za kanček višjo stopnjo zamujanja kot je bila dosedanja akar demska četrt — ZIS četrt.
Vreme in temperatura 28. junija 1972
	vreme	stopin	vreme	stopinj
	ob 7 on		>b 13 on	
ujubijana	pol oblačno	18	jasno	27
Planica	poloblačno	15	poloblačno	23
Brnik	poloblačno	15	jasno	26
Kredarica	megla	5	poloblačno	7
Maribor	poloblačno	19	poloblačno	25
Sl Gradec	poloblačno	16	nevihta	22
Celje	poloblačno	17	oolo»'.ačno	26
Novo mesto	poloblačno	18	jasno	26
Koper	jasno	20	iasno	23
Reka	jasno	22		
Pulj Hvar	oblačno oblačno	21 21		
Dubrovnik	oblačno	2U		
Zagreb Beograd	oblačno	19		
Sarajevo	dežuje	15	ooloblačno	23
Titograd	oblačno	22	poloblačno	24
Skopie	oblačno	19	poloblačno	28
Celovec	oblačno	18	jasno	26
Gradec	jasno	19	jasno	26
Dunaj Benetke	jasno	18	)oloblačno	24
Vfilano	jasno jasno	19		
jenov a		20	>asno	23
Munchen	jasno	16		
ZUrich	oblačno'	17	iežu.je	16
Rim	jasno	20	jo 1 oblačno	26
Pariz	oblačno	11		
Berlin	jasno	17		
Stockholm	jasno jasno	21		
Moskva		23		
Temperature morja
Temperatura morja v Koprskem zalivu je bila včeraj 24
stopinj.
Napoved:
SLOVENIJA:
Spremenljivo oblačno bo, v popoldanskih in večernih urah krajevne nevihte. Naj nižje nočne temperature bo do okoli 10, v Pritaorju 17, najvišje dnevne okoli 25 stopinj C.
V petek bo še spremenljivo vreme.
JUGOSLAVIJA:
Spremenljivo oblačno bo, v notranjosti države bodo nevihte v popoldanskih urah. Vzdolž Jadrana bo precej sončno.
VREMENSKA SLIKA:
Sredozemlje in alpsko področje sta v območju enako mernega zračnega pritiska in v polju šibkih višinskih vetrov. Tako so dara pogoji za razvoj nevihtnih oblakov, predvsem v popoldanskem času.
CESTA DO VSAKE KMETIJE — Čeprav so se kmetije na Vojskarski planoti zelo razredčile, oodo nekatere le Se živele naprej. Skoraj do vseh teh samotnih kmetij so speljali ceste, po katerih lahko pripeljejo tudi težji tovornjaki. Tudi do te samotne in naj višje kmetije na Vojskem (na sliki) pelje dokaj dobra cesta.
Foto: J. Jeram
»Gorenje"
doseglo
milijardo
Uspešna pplletna realizacija kljub nekaterim resnim težavam
VELENJE, 28. jun. — Združeno podjetje »Gorenje« je z včerajšnjim dnem — torej v manj kot pol leta — doseglo s svojo proizvodnjo bruto realizacijo v vrednosti milijarde dinarjev. Tolikšno realizacijo so dosegli kljub nekaterim težavam v oskrbi z reprodukcijskim materialom in kar je še pomembneje — v glavnem z lastnimi finančnimi sredstvi.
Proizvodno - poslovni program »Gorenja« predvideva za leto 1972 2.3 milijarde dinarjev realizacije. Povpraševanje po izdelkih Gorenja je še naprej zelo veliko, tako da podjetje vseh naročil niti ne zmore.
P. K.
Les je živ475 pod tisoč
Pri rezbarju samouku Radu Braučiču iz Ormoža, ki rezlja podobe v les
Slovenski umetniki-samorastniki so zadnja leta deležni precejšnje pozornosti, pa naj bo to v obliki pohval in priznanj, ah negodovanj in trdo izrečenih nesed strokovnjakov.
V	Ormožu smo obiskal: Rada Braučiča. ki ustvarja že dobrih sedem let. Njegov material je les. najbolj pogost: mctivi pa z bližnjega vinskega griča.
V	pozabi je že tisti čas. ko jc nekaj mesecev prebil v zdomskih vrstah v Nemčiji in v zakotni ulic; »odkrila garnituro nožičev. Prvi preprosti poskus: so mu odkrili nov del življenja. Izpod nožičev so nastajale podobe, ki so jih bili umetniki nekoč že izrezljali ali naslikali. Potem je pospravil popotno bisago in se vrnil v Ormož, poln načrtov in snovanj, ki jih Je idilično okolje še vzpodbudilo.
Danes krasita njegovi večji stvaritvi ormoški hotel Jeru. zalem m grad Bori. Skupno s člani ljutomerske likovne sekcije je razstavil reliefe in pol-plastike v Ormožu. Ljutomeru. Križevcih in Veržeju. Povedal nam je. da nikoli ni imel doma toliko del. da bi lahko pripravil samostojno razstavo, kajti njegove rezbarije so si utrle pot med ljudi. Zakaj se je lotil prav lesa?
Kolesar in mopedist izgubila ravnotežje
IDRIJA. 28. jun. — Na križišču Gregorčičeve ulice in Ceste kapetana Mihevca v Idriji je nezavesten obležal 56-!etn: kolesar Viktor Dobravec iz Idrije.
V omenjeno križišče je sinoči ob 19.30 pripeljal mopedist 23-letni Jožef Jež iz Idrije. V •em trenutku je za njim pripeljal na kolesu s pomožnim motorjem Dobravec, ki je v križišču mopedista prehiteval po desni strani in ga med vožnjo oplazi! tako. da sta oba izgubila ravnotežje in padla
J. P.
»V lesu je nekaj več«, pravi. »Spoznal sem. da kos lesa ni samo mrtva gmota. Velikokrat najdem v naravi u-metnine. ki jih je izoblikoval čas. Poseben pa je občutek, ko izpod nožičev nastajajo po. dobe. ki so se mi vtisnile v spomin ob srečanju z naravo.«
V preprosti delavnici prebd; marsikatero noč. Delavec je. Kot sam pravi. tak. ki se mora še veliko naučiti. Vsaka nova stvoritev pomeni napredek. spomavanje nečesa novega. tistega, kar išče v življenju in delu.
D. UTENKAR
Sežana: občinska konferenca ZK sprejela program za odpravo socialnih razlik — Preveč za osebne potrebe
SE2ANA, 28. jun. Najvažnejša področja, iz katerih si je mogoče praktično zastavljati naloge za zmanjšanje socialnih razlik so: nadaljnji razvoj gospodarstva v občini, vprašanje strokovnih moči. problem nerazvitega območja, dosledno uveljavljanje ustavnih dopolnil, različna vprašanja s področja vzgoje, izobraževanja in socialne politike.
To so navajali na današnji seji občinske konference ZK sežanske občine, ko so si zastavljali naloge za odpravo socialnin razlik.
V razpravah med komunisti in v javnosti sežanske občine je bilo najbolj pogosto vprašanje, v kakšnih oblikah se pojavlja socialno razlikovanje, hkrati pa so se največkrat ustavljali ob tem, kako je z delitvijo dohodka v delovnih organizacijah. Občinska konferenca ZK je nakazala širše vzroke socialnega
razlikovanja, hkrati s tem. pa tudi naloge, ki naj pripeljejo do zmanjšanja socialnih razlik v občinski skupnosti.
V razpravi so nakazali nekatere bistvene vzroke, ki pripeljejo do nesprejemljivih socialnih razlik. Med drugim so menili, da je eden temeljnih vzroViv za socialno razlikovanje tudi nesorazmerje v primarni delitvi presežnega dela. Neurejene razmere v šolstvu, zdravstvu, socialni politiki in stanovanjskem gospodarstvu odpirajo velike mož-
Odlični strelci
Rezervni starešine v novogoriški občini ves junij na pohodih — Izredna zavzetost in dobro opravljene naloge
Patrulje goriških rezervnih starešin so bile ves mesec junij, dvakrat na teden, na pohodu. Tako je odločila mestna organizacija ZRVS Nova Gorica. Zaradi številnega članstva se je udeležilo pohoda osemkrat izmenično 59 patrulj z okoli 500 člani.
Čeprav ti pohodi del strokovnega izpopolnjevanja članov, so letos, ob 30. letnici slovenske partizanske vojske patrulje še z večjo zavzetostjo. odlično opravile svoje naloge.
Tako so odšli člani s stre lišča Panovec na osem kilometrov dolg patruljni pohod po poteh nekdanje partizanske goriške fronte.
Razen pohoda rezervnih starešin obveznikov prireja mes*na organizacija v sodelovanju z občinskim odborom ZRVS Nova Gorica prve strel
ske vaje za starešine neob-veznike. Tudi te vaje bodo na strelišču Panovec 29. in 30. t.m. Naj omenimo, da je od sodelujočih pri streljanju z našo novo vojaško puško doseglo kar 111 starešin vse možne zadetke in so bili tudi drugi prav dobri strelci.
Med sodelujočimi ekipami na patruljnem pohodu je bila najboljša patrulja pod vodstvom Alojzija Gorjana, ki si je priborila skupaj 1C8 točk, pred patruljo Alojzija Široka, ki si je priborila 101 točko in patruljo Emila Pipana, ki je
Ne samo besede
Kmetijstvu je treba čimprej učinkovito pomagati - Leta 1960 na Postojnskem 2274 kmetij, danes samo še 1020
Individualna kmetijska proizvodnja je po osvoboditvi prestala precej udarcev Prvi so prihajali v obiiki organiziranih političnih pritiskov za kolektivizaciio, sedaj pa je upadanje zasebne kmetijske proizvodnje povezano predvsem s spontanim odseljevanjem kmečkega prebivalstva v industrijske centre, kjer si lahko z zaposlitvijo zagotovi večji standard kot na kmetiji. Podobna gibanja opazimo tudi v postojnski občini
Tako inž. Emil Rebec v svo I ji analizi o stanju in perspek tivah kmetijstva v občini ugo tarlja. da je bilo leta 1960 na Postojnskem kar 2274 kmetij, da pa danes lahko naštejemo komaj še 1020 po sestev. ki jim še lahko priznamo status kmetije. Ce je pred dobrimi desetim: leti ži velo od kmet jstva 30 odstot kov prebivalstva, se je to število skrčilo na 18 odstot kov. kljub temu. da zasebni sektor še vedno razpolaga s 67 odstotki vseh kmetijskih površin v občini in s 40 od stotki gozda.
Nesodobna oprema kmetij
Stalež živine na postojnskih kmetijah je v dobrih letih padel za četrtino. 25 odstotkov gospodarskih po slopi j je v slabem stanju hkrati pa ne najdemo niti ene kmetije, ki bi bila s svojo opremo zares kos sodobnim zahtevam kmefiiske proizvod Oje. Hektarski donosi so pov
sod nižji od slovenskega pov prečja razen pri rž! in ovsu. Poraba umetnih gnojil je za polovico manjša kot drugod v Sloveniji. Dohodki kmečkega prebivalstva so za 75 odstotkov nižji od povprečnega narodnega dohodka v občini. Ponekod že skoraj polovico dohodkov kmečkih družin predstavlja dohodek iz delov nega razmerta. kar priča o nadaljnjem razslojevanju podeželja. Mladi se zaposlujejo ali pa se s kmetij sploh od sel lu jejo. Povprečna starost kmečkih gospodarjev le 59 let in samo 62 odstotkov tib ima zagotovljeno nasledstvo Vse vpč travnikov in pašnikov prerašča gozd. V zadnjih de setih letih so se gozdne po vršine v občini povečale kar za 3700 hektarov.
Po drugi strani pa lahko kljub slabemu material, polo žaju kmetijstva le opažamo določen napredek. Tako se Je n pr mlečnost krav ob niž jem stataCu ž.ivn1i oovpčala za 22 odstotkov. Zvišalo pa
se je tudi število kmetijskih strojev v zasebni lasti Anketirali so 221 kmetij in ugotovili, da so si gospodarji v zad njih desetih letih nabavili 17 traktorjev. 126 motornih kosilnic. 90 motornih žag. 89 pti halnikov. medtem ko se je šte-vilo elektromotorjev povečalo od 22 do 75. Večjo mehaniza cijo pa zelo očitno ovira ze lo velika razdrobljenost kme tijskih površin.
18% živi od kmetijstva
S kmetijstvom se še vedno preživlja 18 odstotkov občanov in to tistih, ki se zaradi starosti in bolehnosti ne bi mogli vključiti v nobeno drugo dejavnost Kmetijstvo ohranja tudi naseljenost vasi. gospodarske objekte in rodo ritno zemljo, ki bi se sicer =oremenila v gozd ali pa h* (o uničila erozija. Brez vsega ‘ega bi tudi prebivalstvo pa dlo v breme širše družbenp skupnosti. Tako pa ne samo da se samo preživlja, temveč ■istvarja celo določene tržne presežke. Predvsem pa Je na primer leta 1970 prispevalo ob vseh davčnih olajšavah družbeni skupnosti kar milijon tristo tisoč dinarjev, kar tudi nekal pomeni. Cas bi že bil. da b! se problematike kmeMistva lotili bolj energifr no kot doslej.	D. K.
dosegla 98 točk. Odlično so se izkazali rezervni starešine — zdravniki in sanitetno osebje.	•
JUST PERAT
NOVA GORICA
V Meblu bo več prostora
Pomanjkanje prostora za skladiščenje izdelkov že dolgo muči kolektiv novogoriškega Mebla. Zato jim je za skladišče prišlo prav vse. od kulturnih domov do nedokončanega objekta bodoče novogoriške bolnišnice Zdaj pa bo te stiske konec, saj gradijo ob proizvodnih halah tudi nova skladišča, ki bodo še letos pripravljena za sprejem blaga.	B. C.
Predlog je bil zavrnjen
Na obalnem območju ni pričakovati upravno* teritorialnih sprememb
IZOLA, 28. jun. — Na sinočnji seji izolske občinske skupščine so med drugim obravnavali tudi poročilo o delu občinske uprave. Odbornik Danilo Gustinčič je med drugim rekel, da je treba glede prihodnjih nalog občinske uprave upoštevati tudi upravnoteritorialne spremembe, če bi prišlo do njih, (kot je slišati v zadnjem času tu in tam na obali). Republiški poslanec dr. Branko Furlan pa je v odgovor na to vprašanje povedal, da je pri pripravi osnutka republiške u-stave z obalnega območja prišel celo predlog o možnosti združitve nekaterih občin, toda ta predlog je bil zavrnjen. Prevladalo je stališče, da je treba razvijati različne oblike medobčinskega so delovanja, seveda na temelju prostovoljnosti ln racionalnega poriovanja, nikakor pa ne gre pri tem za spreminjanje števila občin.
______'	O. G.
JEEferiš
nosti za zelo različno socialno razlikovanje.
Menili so, da je v dosedanjih razpravah o socialnem razlikovanju nasploh . prevladovala samo ugotovitev, da imamo razslojeno družbo, premalo pa J*» bilo poskusov, da bi dialektično ugotovili vzroke socialnega razlikovanja in nakazali možnosti za njihovo odpravo.
V občini je bilo po anketi, ki so jo izvedli marca letos 475 delavcev, ki so imeli nižje osebne dohodke kot tisoč dinarjev na mesec. Tudi glede tega so na seji občinske konference menili, da bi bilo treba videti predvsem korenine, zakaj posamezne delovne organizacije ne morejo plačevati višjih osebnih dohodkov
Obširen program sežanskih komunistov glede odpravlja nja socialnih razlik sega na področje gospodarjenja, ustvarjanje gmotnih pogojev za vzgojo. Glede stanovanjske politike so menili, da je treba podpreti predvsem grad njo družbenih stanovanj, delovne organizacije pa naj poskrbe stanovanja tudi tistim delavcem ki imajo nizke osebne dohodke.
Ker tudi slabosti v zdravstvu vplivajo na socialno razlikovanje, so poudarili, da je treba izboljšati ambulantno službo. Ne na koncu pa so menili, da morajo v občini dosledno zajemati davčne ob veznosti m ukrepati proti občanom. ki si premoženja niso pridobili s svojim delom.
G. GUZEJ
Mati in hči ranjeni
NOVA GORICA, 28. jim. — Na križišču ceste Renče— Bilje sta bili v prometni ne sreči včeraj ob 19.30 uri, laže ranjeni 39-letna voznica Vladica Klančič iz Bilj in sopotnica, njena hčerka Nadja. 21-letni Mitja Cijan iz Vrtojbe je tedaj vozil. iz Renč proti Biljam. Pred križiščem prednostne ceste v Bukovici 'se je zaletel v osebni avto Klančičeve. J. P.
Glas zborov občanov
Občinska skupščina Piran naj poroča o izvajanju nalog — Novi predsedniki področnih svetov SZDL: I. Hajšek, Izola, F. Čehovin, Koper, B. Tome, Piran
KOPER, 28. jun. Obalna konferenca SZDL je na današnji seji v celoti sprejela oceno o rezultatih zborov občanov v piranski občini, ki jo je predložil področni svet SZDL občine Piran.
V oceni je rečeno, da so Pirančani na svojih zborih na podlagi stališč in sklepov ob-
S kolesa na rob ceste
AJDOVŠČINA, 28. jun. — Iz Predmeje proti domu se je po cesti III. reda ob 22. uri vračal na kolesu s pomožnim motorjem 58-letni Ivan Lulik iz Ajdovščine. Ko je pripeljal v blagi pregledni ovinek pri Lukavcu, je padel na desni rob ceste in obležal. Dobil je. hud pretres možganov, udarec v levo ramo in več odrgnin po glavi in rokah. Odpeljali so ga v šermpetrsko bolnišnico.	.	J. P.
činske konference ZK Piran, izrekli kritiko piranski občinski skupščini, vendar pa se je večina na zborih občanov opredelila za to, da lahko piranska občinska skupščina še naprej dela v istem sestavu. Obalna konferenca je tudi sprejela sklep, da naj piranska občinska skupščina na zborih občanov poroča o uresničevanju programa, ki ga je sprejela na podlagi sklepov in stališč občinske konference ZK, za odpravo pomanjkljivosti in za izboljšanje svojega dela. Skupščina naj bi na zborih občanov odgovorila tudi na vsa vprašanja, ki so jih v zvezi s političnim položajem v občini, postavljali občani na zborih.
Na konferenci so poudarili,
Z avtom 36mpo pobočju
Hudo ranjena voznik in sopotnik v šempetrski bolnišnici
NOVA GORICA, 23. jun. — V šempetrski bolnišnici se zdravita 21-letni Srečko Dre-konja in njegov 22-letni sopotnik Bogomir Bavdaž iz Anhovega. Nesrečo sta doživela sinoči ob 22. uri na cesti Prelaz — Vrhovlje — Plave. Na povratku iz Brd je namreč Drekonja v desnem preglednem ovinku izgubil oblast nad vozilom. Skotalil se je 36 metrov po travnatem pobočju, kjer je vozilo obtičalo na kolesih. Škode je za 10.000 di narjev.
da je bil v piranskem primeru prvič v praksi preizkušen sklic zborov občanov, na katerih so se občani lahko neposredno izrekli o 'politiki svoje občinske skupščine. Kljub pomanjkljivostim, ki so prišle do izraza na zborih, pa se je pokazalo, da so zbori občanov pomembna oblika uveljavljanja samouprave v občini. Ocena, ki jo je sprejela obalna konferenca SZDL, pa daje možnosti za strnitev vseh sil v piranski občini v skupnih naporih pri nadaljnjem delu, so menili udeleženci konference. Politični položaj v Piranu v zadnjih mesecih pa bo treba vseeno podrobneje analizirati, ugotoviti objektivne vzroke za tak položaj in na tej osnovi naka-
zati izhodišča za nadaljnja delo.
Obalna konferenca SZDL je na današnji seji izvolila tudi nove predsednike področnih svetov SZDL na obali. Področni svet v Izoli bo vodil Ivo Hajšek, v Kopru Franc Cebovjn, v Piranu pa Bogdan Tome.	J. K.
Izgubil oblast nad vozilom
NOVA GORICA, 28. jun. — Oblast nad vozilom je ts-gutodl voznik kolesa s pomožnim motorjem, 56-leted Marijan Bizaj iz Dolnjega Cerova. Včeraj popoldne ob 16.45 se je peljal iz Dobro-vega proti Vipolžem. Ko je izvozil drugi desni ovinek, je trčil v oporni zid na levi strani, odkoder ga je odbilo in je obležal sredi ceste nezavesten.	J. P.
Srečanje
Tekma v znanju
Matej Bračko in Peter Skoberne s celjske gimnazije —
zvezni in republiški prvak, pri angleščini in biologiji
»Bil sem zelo presenečen, nisem mogel verjeti, da sem zmagal,« je rekel Matej Bračko ob svojem uspehu, ki ga je med 200 udeleženci dosegel na republiškem tekmovanju v angleščini v Ljubljani. »Se toliko večje pa je bilo presenečenje, ko sem izvedel, da.sem kasneje v skupini četrtošolcev zmagal tudi na zveznem tekmovanju v Sarajevu.«
Lahko mu verjamemo. Kajti za to »tekmo«, kot je zatrdil, se sploh ni posebej pripravljal, dobil jo je le z znanjem, ki si ga je bil pridobil v šoli. 2e v osnovni šoli se je navadil na samostojno delo, to pa ne le pri angleščini. Kot vsestranskega odličnjaka so ga enako zanimali vsi predmeti, nobenemu izmed njih nikoli ni dajal
Delo po šoli
Idrija: dijaki, ki delajo v krožkih, so tudi v šoli med najboljšimi učenci
Ob koncu šolskega leta so dijaki idrijske gimnazije in šolskega centjra prijetno presenetili s svojo izvenšol-sko kulturno dejavnostjo, škoda, da so bile prireditve raznih krožkov šele ob koncu leta in prirejene le bolj za šolsko mladino-
Prireditve pa so le prikazale, da je mogoče tudi v šolah marsikaj napraviti z dobro voljo, čeprav pogosto slišimo, da prosvetni delavci nimajo časa za izvenšolsko dejavnost.
Dijaki, ki delajo v teh krožkih, so v glavnem tudi dobri dijaki. Kljub izvenšolskemu delu z dijaki pa ni trpelo delo pedagogov pri pouku, saj je vodstvo gimnazije izreklo pohvalo tem krožkom in njihovim mentorjem.
Lep uspeh je dosegel lutkovni krožek že pri prvi pred stavi, čeprav na tem področ-
ju nimajo tradicije. Predstava ritmičnega krožka in dramskega studia pa seveda zahteva veliko več dela. Vendar pa lahko trdimo, da so prebili led in bodo lahko nadaljevali z delom ter vzpodbujali pri mladini večje zanimanje za kulturno dejavnost.
Vsi pedagogi, ki se ukvarjajo s to zunajšolsko dejavnostjo, zaslužijo vse priznanje.
Upajmo, da bodo v prihodnjem šolskem letu nadaljevali s tem delom in se vključili v splošno kulturno dejavnost v idrijski občini. J. JERAM
prednosti. Učil se je latinščine in francoščine, pel v gimnazijskem zboru, že- sedem let igra kitaro, lani pa se je spoprijel še s klavirjem.
Ko sem ga vprašal, za kaj se je zdaj odločil, se je nasmehnil. Ob tem, ko rad bedi ob knjigah v pozne nočne ure, ni našel Matej časa za razmišljanje o svojem poklicu.
»Sem pač tak, da rad z vsem odlašam,« je rekel.
Tudi v Petru Skobemetu, republiškem zmagovalcu iz biologije na tekmovanju, ki ga je priredilo gibanje »Znanost mladimi« v Ljubljani, bi lahko našli nekaj Matejevih potez: je zelo resen in seveda odličnjak. Predvsem je vnet za biologijo. Svojo nalogo o varstvu flore v Sloveniji je pisal dve leti, posnel na diapozitive kakih 150 rož in rastišč, pri čemer je našel hvaležno pomoč pri profesorjih biološke fakultete v Ljubljani, pa tudi v krožku na gimnaziji, v katerem dela.
»Nisem sicer odkril kaj bistveno novega,« je rekel, »me pa prizadene, če vidim natrgane rože, zlasti tiste, ki so zaščitene, in še posebej, ker v naravi vrste same po sebi izumirajo. Tako je, na pri-
oglašujte v dnevniku
DELO
Prejeli smo
Kam z ladjedelnico?
Skupnost za varstvo okolja v Sloveniji o lokaciji piranske ladjedelnice »22. oktober«: »Lokacija v Izoli je po mnenju vseh popolnoma neprimerna«
Kakor je bila javnost že obveščena, je ob potrebi po novi lokaciji za dosedanjo piransko ladjedelnico »2. oktober« nastalo vprašanje, kam z njo. Kot najbolj ustrezna je prišla v poštev lokacija v sklopu koprske luke in to lokacijo je podpirala vsa strokovna in ostala javnost. Kljub temu je prevladala lokacija v Izoli, ki je po mnenju vseh popolnoma neprimerna. Kako je do tega prišlo?'
soglasju z odgovornimi sekretariati SR Slovenije.
Sanitarni inšpektorat SRS je 17. 2. 1972 zavrnil soglasje za lokacijo ladjedelnice »2. oktober« v Izoli. Zavrnil ga je v skladu z jasnimi zakonitimi predpisi in v skladu s temeljnimi higienskimi predpisi. Zakaj je sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo odločbo sanitarnega inšpektorata o nesoglasju dne 25. 2. 1972 spremenil v soglasje, čeprav z mnogimi predpogoji in omejitvami — toda brez jamstev, da bodo upoštevani in uresničeni?
Tako so torej vse odgovorne strokovne službe, ki so prvotno nasprotovale tej .lokaciji v Izoli, iz nedvoumnih in tehtnih razlogov, umaknile svoja nesoglasja in s tem pristale na lokacijo, ki utegne imeti usodne posledice za našo majhno in občutljivo slovansko obalo Zakaj?
Ce bi odgovorne strokovne
Republiški sekretariat za urbanizem je priredil 2. 2. 1972 v Izoli javno lokacijsko obravnavo in pozval k udeležbi zastopnike vseh prizadetih organizacij. V republiškem okviru in ob soglasju vodilnih strokovnjakov iz Ljubljane in z obale je na javni lokacijski ohravnavi prevladalo mnenje proti lokaciji v Izoli in za preselitev ladjedelnice »2. oktober« v območje Luke Koper.
pne 28. 2. 1972 pa je sekretariat za urbanizem SRS izdal odločbo, s katero je bilo Izdano ladjedelnici »2. oktober« na njeno zahtevo, lokacijsko dovoljenje za gradnjo novega obrata za popravilo in rekonstrukcijo plovnih objektov v Izoli — z nekaterimi omejitvenimi pogoji, med ka-terimd je najvažnejši zavrnitev gradnje novega pomola v Izoli. *
Ob službenem obisku predsednika in podpredsednika republiške konference SZDL
5. 4. 1972 v Luki Koper, je direktor Luke Koper javno potrdil pripravljenost, da vključi popravljalnico ladij v luško območje ter hkrati napovedal, da bo razvila Luka Koper lastno popravjjalnico ladij, ker je to nujno, če bi »2. oktober« postavil svoj novi obrat v Izolo, namesto v območje koprske luke.
Projekt Bernardin—Piran je sprejela skupščina SRS v interesu razvoja obalnega področja, republike in vse države. Posojilo Je odobril Zvezni izvršni svet s. posebnim zakonom. Obveznosti, ki jih je sprejel ZIS z najemom posojila pri Mednarodni banki, ne določajo bodoče lokacije ladjedelnice »2. oktober«.
Bodoča lokacija bi morala biti sprejeta pravočasno bi sporazumno med vsemi tremi obalnimi občinami, med njihovimi m repuh',x»<ml strokovnimi službami in v
službe vztrajale pri svojem prvotnem stališču, bi ladjedelnica — ali dobila ustrezno lokacijo, kamor po mnenju vseh* odgovornih spada, ali pa bi se morala odločiti, da opusti svojo ladjedelniško dejavnost in se usmeri samo na kovinsko-predelovalno dejavnost, s katero se tudi sedaj že ukvarja v največji meri.
Skupnost za varstvo okolja v Sloveniji vztraja pri svojem načelnem stališču, da je sklepanje takih kompromisov na račun naše obale škodljivo in predlaga, da se ladjedelnica premesti v sklop luke Koper, kamor edino spada. Vse ostale okoliščine, zaradi katerih se vsiljuje izolska lokacija, niso tako odločilne in se dajo prilagoditi z dobro voljo v korist vseh prizadetih, predvsem tudi zdaj-šnega ladjedelniškega 94-član skega kolektiva. Nova ladjedelnica 'bo imela edino v sklopu koprske luke vse možnosti za neoviran tehnični, pa tudi gospodarski razvoj.
SKUPNOST ZA VARSTVO OKOLJA V SLOVENIJI
PETER SKOBERNE
Foto: D. Hribar
mer, v nevarnosti velikonočnica na Boču.« Postregel je še z dvema zanimivostima, z ugotovitvijo gimnazijskega biološkega krožka, da Haller-jev penušjek uspeva na celjskem območju prav Izrazito, ker je v zemlji precej kovin, in je izpodrinil travo, hkrati pa lišajska karta, ki so jo naredili, kaže veliko praznino (lišaji uspevajo namreč, kjer je dober zrak). Ugotovitve se ujemajo s strokovnimi analizami.
D. HRIBAR
Enotno
na
obali
KOPER, 28. jun. — Obalna konferenca SZDL je ha današnji seji obravnavala zemljiško politiko na obalnem območju v luči novih zakonskih predpisov.
Udeleženci so ugotavljali, da je bila dosedanja zemljiška politika vse preveč širokogrudna, zlasti glede na omejen obalni prostor. Hitra urbanizacija in pomanjkanje gradbenih zemljišč so omogočili špekulacije, nezakonit pravni promet z zemljišči in prisvajanje zemljiške rente, s tem pa tudi neupravičeno bogatenje posameznikov in škodljive vplive pri organizirani rasti mest in naselij na obali. Posledica neurejenega pridobivanja zemljišč pa je tudi naraščajoče število črnih gradenj.
Na današnji seji so se zato udeleženci zavzeli za smotrnejšo uporabo zemljišč, za čuvanje okolja in obmorskega prostora, za javnost dela vseh organov, ki so odgovorni za izvajanje zemljiške politike, še zlasti pa za dosledno ln enotno izvajanje zemljiške politike na celotnem obalnem območju. J. K.