Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol lota 8 gld., za čotrt lota
4 gld., za on mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljil: Za celo leto 12 gld., za pol leta G gld., za čotrt leta 3 gld., za en mesoo 1 gld. V Ljubljani na dom pošiijan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne stovilke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in okspedicija, Semcniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) so sprojemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., čo so tiska enkrat: 12 kr. če so tiska dvakrat ; 15 kr., čo so |tiska trikrat. Pri vočkratnom tiskanji so cona primerno zmanjša, ltokoplsi se ne vračajo, nofrankovana pisma so no sprejemajo. Vrcdništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzcmši nedelje in praznike, ob raC. uri popoludno.
Štev.	V Ljubljani, v četrtek 17. februvarija 1887.	Letnili XY.
Državni zbor.
Z Dunaja, 16. februvarija. Nemški klub je šel rakom žvižgat.
Današnji časniki objavljajo oklic 17 bivših udov nemškega kluba, v kterem naznanjajo svoj izstop. Med njimi sta tudi južno-štajarska poslanca Ausserer in Foregger. Ausserer še v posebnem pismu pripoveduje, koliko si je prizadeval, da bi bil zabranil razrušenje nemškega kluba, pa zastonj. Ubogi Ausserer! raje naj bi se bil lotil hva-ležuejše naloge, kakor da jo skušal rešiti neko zadrugo, ki v Avstriji ne pozm'i druzega rodu, kakor nemškega, ki nikomur ne pripoznava najmanjše pravice razun Nemcem, in ki vsled tega nima pravice do obstanka. Glavni vzrok, da so se omenjeni gospodje ločili od svojih tovarišev, bil je menda ta, da je hotel Weitlof v klubova pravila spraviti neko določbo, po kteri bi bilo udom prepovedano z antisemiti mahati po Židih. Tako lizun-stvo Židom se jim je zdelo vendar-le presramotno, zato so raje izstopili, kakor da bi se bili podvrgli.
O Foreggerju pa včerajšnja „W. allg. Ztg.u v zvečeruem listu pripoveduje še posebno zanimiv dogodek. Dr. Foregger je namreč pooblaščeni odvetniški zastopnik nekega židovskega pobaronjeuega bankirja, na kterega pa ni mislil, ko se je pridružil židovskim nasprotnikom nemškega kluba. Kako je toraj strmel, ko predvčeraujem nekdo potrka na njegova vrata in vstopi židovski knjigovodja omenjenega židovskega bankirja ter mu reče: „Gospod doktor, ravnokar sem bral, da ste se pridružili židovskim nasprotnikom nemškega kluba. Čast imam Vam naznanjati, da Vam moram vzeti od naše banke Vam izročeno pooblastilo, ako se do danes zvečer od te zadruge ne ločite". Popoludne, ko so se začeli raznašati večerni listi, bila je v njih že brati novica, da se je gospod doktor odpovedal poslanstvu. Celjani iu Brežčani itd. se smejo pač res ponašati s svojim poslancem, ki je v klubu med nasprotniki, pred soduijami pa mod zagovorniki židovstva!
Iteseda o Ciril-Metodovi družbi.
ii.
V spoznanji božjem čedalje bolj napredovati, po spoznanji koristnih roči mo-drejo ravnati, po ravnanji pa tudi v vsoti čednosti rasti: to jo naši šoli aveti namen.
Slomšek.
Pravil družbe sv. Cirila iu Metoda § 2. se glasi: „Družbe namen je, vsestransko podpirati in pospeševati slovensko šolstvo na katoliško-uarodni podlagi." Družba naša toraj želi delati za katoliško in za narodno šolstvo. V tem članku želim pojasuiti prvi del: Družba sv. Cirila in Metoda ima namen vsestransko podpirati in pospeševati slovensko šolstvo na katoliški podlagi; drugi del prihranim za tretji članek.
Državna šolska postava, kakor znano, jo med-ali brezverska; ker si je naša šolska družba postavila nalog, pospeševati slovensko šolstvo na katoliški, toraj verski podlagi, s tem ona odločno obsoja obstoječo medversko šolsko postavo, s tem ona izraža sodbo našega naroda o tej postavi, s ktero so nikdar ne more sprijazniti etninentno katoliški narod slovenski ; s tem si jo družba postavila trdno stališče,
na kterem hoče brez nevarnosti, da se razruši, staviti svoje delovanje v prospeh naši katoliški mladini.
Ker je naša šolska družba katoliška, zato bo porabila vsako priložnost, da zagovarja iu se trudi za versko vzgojo, zato se bo družba s svojimi številnimi podružnicami z veseljem pridružila glasovom drugih narodov, ki tirjajo od države, da naj preskrbi svojim podložnim versko šolo. Kako bi toraj slovenski narod ložeje in bolj odločno tirjal v zvezi z drugimi narodi katoliško šolo, kakor po svoji šolski družbi? in ako bodo vsi stanovi, ves narod zastopani v tej družbi, bo družba po pravici govorila v ime celega naroda, upajmo, da ne brez povolj-nega vspeha. S tem bo naša družba spolnovala Slomšekove zahtevo o šoli, ki pravi, da je sveti namen šoli: vorsko-nravno življenje; to pa edino more doseči le verska šola.
Toda, kako bi mogla družba naša drugače delovati, kakor na katoliški podlagi, ker si lasti ime: družba sv. Cirila iu Metoda? Z imenom svojim družba kaže svoj namen: oua hoče nadaljevati na šolskem polji delo slovanskih blagovestnikov. Kakor je bil poglavitni namen Cirilu in Metodu, slovanskim narodom prižgati luč sv. vere s pomočjo domačega jezika, tako hoče tudi naša družba v nežnih srcih slovenske mladine razvijati in gojiti vero, ktero so deci vcepili v mlada srca dobri slovenski stariši. Iu to je silno potrebno. Zakaj naša medverska šolska postava goji versko vnemarnost, in dovoljuje govoriti o veri le toliko, da se mladina z umom seznani z verskimi resuicami, a srce, to ostane prazno, mrzlo, ker šolske verske vaje so le senca, so le videz tega, kar bi moralo biti, da bi ogrevalo srca mladine za versko življenje. „Naše šole — piše Slomšek — so navadno same ledenice, tožil je ranjki knezo-škof Roman in prav jo imel. Kaj mi pomaga naj svit-leja soba, če mi je pa zmrzniti v njej in delati nisem v stanu. K čemu so cerkvi in državi še tako umni udje z največimi znanostmi, če pa za pravico iu čednost gorkega srca nimajo. Ali nas mar no uči žalostna skušnja, da lo vse prepogosto versko prepričanje in pobožno življenje tem bolj gineta, kolikor več se množijo znanosti uma, doklor slednjič našedobni dijaki s šolo vred tudi vere popolno ne zapustijo?" Žal, da so to preresuične besede, ki se vresničujejo tudi pri slovenski mladini, in kažejo svoj sad posebno pri naši svetni intoligenciji.
Berem ti pa, cenjeni čitatelj, na obrazu, kako začuden poprašuješ: kako pa daje ravno svetna naša inteligoncija, o kteri praviš, da je s šolo vred tudi vero popolno zapustila, vzbudila v življenje našo šolsko družbo, ki naj skrbi za vzgojo mladine na katoliški podlagi? Morda jo pa to le beseda, ki naj privabi v družbo slovensko duhovščino? Morebiti skrivajo za tem imenom druge namene? Zakaj ne-kteri duhovni še od daleč opazujejo to družbo, kakor bi jej ne zaupali? itd. Vsa ta in še mnogo druga vprašanja ti rojijo po glavi in zvedavo pričakuješ, kaj da porečom na to. Najprej izjavim, da hočom le rosnici spričevauje dati ne ozirajo se no na dosno ne na levo.
Resnica jo, da naši svetni rodoljubi imajo s šolsko družbo poglavitni namen: zabranjevati raznarodovanje mladino slovensko po šolah. Resnica jo, da pri tem vsaj v začetku niso nič mislili delovati za versko šolo. Toda oni poznajo naš narod, poznajo slovensko duhovščino, spomnili so se, da mi nismo samo Slovenci, ampak katoliški Slovenci in ker jim
je bilo do praktičnih vspehov; ker so želeli, da se v tej družbi združi ves narod, zato so vzajemno z duhovniki dali družbi katoliško - narodno podlago. Prav bi bilo po mojem skromnem muenji, da bi bili precej v začetku obrnili se do slovenskih škofov, naj kakor čuvaji katoliške vere, blage volje podpirajo družbo, ki hoče delovati za katoliško-narodno vzgojo mladiue; prav bi bilo, ko bi bili družbeniki poslušali nasvet g. župnika A ž m a n a , uaj prelože družbo na cerkvena tla, ker bi jej bil s tem zagotovljen veči praktični vspeh iu blagoslov božji bi bil obilneji pri bratovščini, kakor pri družbi. Zadnjega niso storili, prvo skušajo sedaj popraviti; z veseljem namreč pozdravljamo sklep zadnje seje družbenega odbora, da se odbor po odposlancih svojih pokloni slovenskim škofom ter priporoči višim pastirjem slovenskega naroda družbo Ciril - Metodovo.
Toda še le sedaj, morda kdo poreče, še le sedaj, ko vidijo, da vspeh ne bo povoljeu, ako se vsi stanovi ne združijo, še le sedaj se odbor ozira po duhovščini. Ali treba je vedeti, da so bili duhovniki kakor drugi povabljeni kmalo v začetku in da je bilo precej v začetku med odberniki tudi več duhovnikov. A moja misel je ta: Ko bi duhovnikov tudi vabil no bil odbor, bi bili morali sami od sebe priti, ker družba lahko veliko dobrega stori, kar popolno odpade, če družba razpade. Ne, ker poznajo duhovniki slovenski potrebe časa, ker so spominjajo Leonovih naročil, ki skoraj pri vsaki svoji izjavi omenja tudi važnosti šolske vzgoje, zato se je duhovnikom prav v smislu Leonovem pridružiti vsaki družbi, ki hoče po postavnem potu skrbeti tudi za katoliško vzgojo mladino iu v družbi z lajiki vplivati, da se odstranijo brezverske šole, ali da se vsaj njih vpliv zmanjša.
Da mi duhovniki slovenski moramo v poluem številu pristopiti k tej družbi iz tega namena, da kakor varuhi katoliške vere med slovenskim narodom delamo na to, da drugi paragraf družbe Ciril-Meto-dovo, po kterem hoče družba skrbeti za katoliško vzgojo mladiue, no ostane na papirji, marveč da se vresničuje v družbiuem delovanji; da se, kakor slovenski duhovniki, ki ljubimo narod z našimi svetnimi rodoljubi enega srca in enega duhft, branimo navalom tujega življa in po postavnem potu, s postavnimi pripomočki skušamo ohraniti narodu svojemu slovensko narodnost. Naša družba Ciril-Meto-dova toraj je katoliška, kor tako pravijo njena pravila, katoliška jo, ker si je za vzornika izbrala katoliška svetnika Cirila iu Metoda, katoliška jo, ker bo skrbela, da se naša mladina na obrobji slovenske zemlje poleg drugih predmetov tudi krščanski nauk uči v domačem jeziku ter se s tem prepreči silna noveduost pri mladini v verskih resnicah.
Po svojih pravilih je toraj družba Ciril-Metodova katoliška; da pa to no bodo lo prazno besede, zato skrbite Vi vneti duhovniki slovenski, pristopite z vsemi svojimi tovariši družbi, širite jo, ustanov-ljajte jej podružnico po deželi, vtisnite jej s svojim neumornim delovanjem katoliški pečat, kažite s tem v bratski ljubezni svetnim našim rodoljubom, kako dragocena Vam je dedina naših očetov: katoliška vera; s svojim nosebičnim delovanjem ogrevajte za njo tudi svetne rodoljube naše, da skupno delamo vsi, da deluje družba Ciril-Metodova za slovensko šolstvo na katoliški podlagi!
Matica Slovenska.
LXXV. odborova seja dne 12. februvarija 1887.
Od 9. oktobra 1886 do 12. februvarija 1887 so »Matici" pristopili:
A. Kot ustanovniki (trije prvi izmed letnikov):
1. Kersnik Janko, c. k. notar, dež. poslanec in veleposestnik na Brdu. 2. Kotnik Ignacij, drd-jur. in hišni posestnik v Ljubljani. 3. Dr. Tavčar Ivan, odvetnik in mestni odbornik v Ljubljani. 4. Vrhovec Ivan, c. k. gimn. profesor v Novem Mestu.
B. Kot letniki (na novo):
1. Ambrož Ivan, kapelau na Črnem Vrhu. 2. Avšič Jakob, uradnik banke „Slavije" v Ljubljani. 3. Bohinec Peter, bogoslovec v Ljubljani. 4. Bošnjak Ivan, nadžupnik in opat v Požegi. 5. Bralno društvo v Šmariji pod Ljubljano. 6. Čeh Karol, učitelj pri sv. Trojici. 7. »Čitalnica narodna" na Bohinjski Bistrici. 8. Čok Andrej, učitelj v Proseku. 9. Dr. Ferjančič Andrej, c. k. drž. pravdnika namestnik in drž. poslanec v Ljubljani. 10. Ferluga Štefan, učitelj na Opčinah. 11. Flere Josip, c. k. poštni uradnik v Ljubljani. 12. Dr. Havliček K., odvetnik v Železnem Brodu na Češkem. 13. Hribar Dragotin, tipograf v Ljubljani. 14. Jamnik Josip, gostilničar pri sv. Benediktu. 15. Jerše Alojzij, nadučitelj v Trebnjem. 16. Ješovnik Simon, nadučitelj pri sv. Eupertu. 17. Jošt Ljudevit, c. k. poštni azistent v Trstu. 18. Katnik Franc, provizor na Brnci. 19. Kle-menčič Josip, učitelj v Galiciji. 20. Knaflič Radoslav, učitelj v Šmariji pri Jelšah. 21. Kodelja Josip, ka-pelan v Dornbergu. 22. Kompare Josip, duhovnik v Škednji. 23. Koren Josip, učitelj v Proseku. 24. Dr. Kosirnik Ivan, zdravnik v Zagrebu. 25. Kuess Matija, župnik na Trbiži. 26. Kump Dragotin, po-reznik v Jajci (Bosna). 27. Kune Matej, krojač v Ljubljani. 28. Kuralt Ivan, c. k. nam. kapelau v Pulji. 29. Lopašič Radoslav, mestni uradnik v Zagrebu. 30. Martov J., zasebnik v Ljubljani. 31. Ma-tek Matej, kapelan v Žalci. 32. Nendl Franc, kapelau v Grižah. 33. Novak Franc, aprob. gimn. suplent v Ljubljani. 34. Okretič Ivan, c. k. avskul-tant v Trstu. 35. Pavlič Ivan, kapelan v Metliki. 36. Piskar Franc, žel. uradnik v Trstu. 37. Polič Božidar, gostilničar in posestnik pri sv. Lenartu. 38. Požar Anton, župnik v Žminji. 39. Dr. Schaeft-lein Herman, c. k. sod. pristav pri sv. Lenartu. 40. Smrekar Ivan, mestni katehet v Ljubljani. 41. Stefic Josip, c. k . tin. nadzornik na Opčinah. 42. Strajhar Filip, gostilničar in posestnik v Ribnici na Pohorji.
43.	Suhač Matej, aprob. gimn. suplent v Ljubljani.
44.	Supanek Josip, nadučitelj v Grižah. 45. Šivca Ernst, posestnik v Grižah. 46. Tavčar Alojzij, aprob. gimn. suplent v Ljubljani. 47. Trajba Franc, kapelan v Železni Kaplji. 48. Traven Jurij, župnik v Obirskem. 49. Valentič Anton, učitelj na Opčinah. 50. Vencajz Ivan, c. k. dež. sodnije svetnik v Ljubljani. 51. Volk Ivan, bogoslovec v Ljubljani. 52. Živec M. V., ingenieur itd. v Trstu.
Politični pregled.
V Ljubljani, 17. februvarija. Notranje dežele.
Hrvaški deželni zbor se je zopet pričel dne 15. t. m. in je bila prva seja brez mere dolgočasna. Poslancev vseh niti bilo ni iu kar jih je prišlo, se jim je samega dolgega časa zdehalo. Razprave so bile puste, dolgočasne, kajti manjkalo je povsod tistega pravega ognja, po kterem se hrvaški narodnjaki v svojih govorih povsod odlikujejo. Uloge so se toraj jako mirno in čudovito hitro brez hrupa reševale, sporočilo budgetnega odseka o deželnem proračunu za leto 1887 in sporočilo o računskih zaključkih samoupravnega budgeta za leto 1884 sta bila tudi po bliskovno hitro odpravljena. Le pri tretji točki dnevnega reda pričela se je kratka, pa zanimiva debata. Finančno ravnateljstvo je sporočilo, da bi rado prodalo nekaj državnih poslopij v bivši nekdanji vojaški krajini. Mazzura je rekel, je žo prav, ali kaj pa mislite z utrženim denarjem storiti; kam se bo tisto izročilo v oskrbništvo, ali morda deželni vladi? Takoj na to oglasil so je sekcijski načelnik Stankovič in je dal potrebno pojasnilo, iz kterega se je razvidelo, da bi denar zopet Madjarji pograbili. Deželni zbor se je na to preložil na 26. t. m.
V ogerskem državnem zboru imeli so dnt$ 15. t. m. za kratek čas in zarad lepšega, ker je to dandanes po parlamentih v Evropi že običajno postalo, majhen pa krepak škandal! Minister Trefort je obžaloval, da več katoliških župnikov noče brez-
plačno podučevati v krščanskem nauku. Na to se oglasi protisemit KomIossy, rekoč, da je prav tako tudi obžalovati, zakaj da minister ne podeljuje brezplačno raznih uradniških mest. Takoj na to zavpila je večina: „K redu! Ne besede več! Prekliče naj!" Minister Trefort sam skočil je pa kviško, ter je jel govoriti in z rokami govor povdarjati. Toda kdo ga je slišal v takem šundru! Bled, kakor smrt, stal je nekoliko časa na svojem mestu, dokler ga ni Tisza tolažit prišel. Prav divji vrišč trajal je pa dalje, kajti na opozicijski strani čuli so se glasovi: »Pustite ga, naj govori! Prostost govora mora biti!" Desnica pa zopet: »Nočemo ga nič več poslušati čvekača! Proč z ujim!" Kedar se je predsedniku posrečilo mir napraviti, pozival je Koralossyja, da naj svoje besede pojasni. Ali desničarji ga nočejo nič več poslušati. Konečno se mu je vendar posrečilo, da je rekel: »Hotel sera le reči, da minister Trefort za razna imenovanja zahteva politične proti-usluge". Desničarji pa s tem niso bili zadovoljni in so z novega zagnali: »Nič, nič, za odpuščanje mora prositi!" In že so se napravile v sredi dvorane razne skupine, ki so pesti krčile. Konečno se je predsedniku vendar posrečilo mir napraviti, toda še le, ko se je zagrozil, da, če ne bo z lepo miru, bo dal zbornico sprazniti. — Ogerski regnikolarni komisiji predložil je poročevalec Falk želje hrvaške regnikolarue deputacije po svoje sostavljene, ktere je komisija tudi sprejela in ob enem sklenila, da jih prestavi v hrvaščino in jih potem objavi hrvaški deputaciji. Na to bo še ena skupna seja. Po pravici rečeno, smo jako radovedni, kakošne bodo te zahteve hrvaškega naroda po ogerski pristrižene. Kdo ve, ali jih bodo Hrvatje še spoznali, ali ne?
Vitanje države.
Na kakem glasu da je na Francoskem sedanji vojni minister general Boulanger, razvidi se iz sledečih vrstic, ki so bile tiskane v Londonskem »Globe". Spisal jih je nek francosk častnik sam in ta pravi: »Ljudje naj govore, kar jim drago, jaz Vam toliko rečem, da je general Boulanger v resnici velikan med nami. Res je, da se na boju ni bolje odlikoval, kakor sto druzih častnikov, kterih imena bi Vam lahko naštel, toda on ima druge lastnosti, zarad kterih se je tako priljubil narodu. Najprvo je on povišal vojaško samozavest. Ni še tega mnogo mesecev, ko smo francoski častniki, kedar nismo bili v službi, rajše civilno opravljeni hodili. Sedaj ima pa vojaška suknja že zopet več veljave, kakor meščanska in tudi več, kakor jo je celo pred Sedanom imela. Dalje je general mnogo starih častnikov iz službe v pokoj spravil, s čemur je mladim častnikom pot odprl do višjih služeb. Odkar je on vojni minister, se v armadi častniki vsak čas povišujejo. Zato ga pa zlasti mladi častniki, ki so nada naše domovine, kar na rokah nosijo. Da, celo narod ga silno obrajta. Ni ga ministra, ni ga poslanca, ki bi se upal čezenj kaj reči, če neče v 24. urah svoje službe zgubiti. Le naše časnike si poglejte. Nekteri so ga jeli nedavno bolj izza grma napadati. Kaj mislite, kaj se je zgodilo? Na stotine so zgubili naročnikov iu bi bili prišli ob vse, če bi ne bili napadov opustili, Naš narod je že tak, da ne pusti čez Boulangerja nobene Žale besede. Ali je generalu boj potreben? Da in ne! Za sedaj ne, kako bo pa kasneje, se bo pa videlo. Posebno je bodoči boj odvisen od novih pušek, ktere se ravuokar poskušajo. Rečem Vam, da, če se obnesejo, bodo to grozno orožje v rokah naših pešcev. Nemce bodo kar hrustali! Te puške neso na 1900 metrov in ker se pri njih ne rabi smodnik, temveč neka nova razstrelbina (menelit?), pri streljanji čisto nobenega dima ni, da, še celo ne pokajo ne kaj prida. To Vam je izvrstno! Vojaku ne bo nadležen dim pogleda v daljavo zapiral, in če se bo znal dobro skrivati, sovražnik še celo vedel ne bo, kje da je skrit. Kaliber znaša 8 mm. in je strelivo tako lahko, da ga je vsled tega francoski vojak vstani dvakrat toliko s saboj nositi, kakor poprej. Sicer smo pa že sedaj na boj popolnoma pripravljeni in sicer tako, kakor še nikdar nismo bili, odkar obstoji naša država. Kljubu temu pa še ne maramo boja pričeti, ker naša ura še ni prišla, kajti vsak dan miru nam je na čist dobiček. Boulanger to prav dobro ve. Zato moramo pa tudi še prav trdni biti, da bomo takoj v prvem boju zmagali, sicer se revolucije doma ne izognemo! Genera Boulanger to dobro ve in se zato tako skrbno pripravlja. Zato zbira povsod ondi, kjer ve da bo potreboval, toliko vojuega gradiva, topov, mož in konj, da bo Nemce takoj v prvem trenutku tako preplašil, da ne bodo vedeli, kje so doma! Da, kar stri jih bo! V prvem boju moramo zmagati, naj veljd, kar hoče in če nam je dati dva Francoza za jednega Nemca, pa jih bomo dali samo, da bo zmaga naša. Da smo tako dobro oboroženi, se imamo pač zahvaliti našim nasprotnikom, od kterih smo se tega naučili. Začeli bomo boj v Alzaciji-Loreni, ktera mora zopet naša biti." — Upa in bahanja je res mnogo, se bodo li vse to spolnilo? Kdo ve odgovor na to?
V A b e s i n i j i pokazala se je na vojnem polju svitla zvezda Mahdijeve ali Osman Digmove vrste. Junak, ki ga imamo v mislih, je tudi pri nas že nekoliko znani Ilas Alula, kterega pa na Laškem vsaj po imenu še prav posebno dobro poznajo. Da bodo tudi naši prijatelji vedeli, s kom imajo opraviti, podamo jim tukaj njegov življenjepis. Ras
Alula se je rodil okoli leta 1842 kmečkim starišem v Abesiniji v vasi Kakamil, nedaleč od Mekalej. V svoji mladosti je za konjskega hlapca služil pri svojem stricu Negušu Ras Arku. Od hlapca vspel se je do dvornega nosilca garderobe, na kar se je joročil s hčerjo Rasa Arka, ktera mu je pa kmalo umrla. Kmalo na to povzdignili so ga za dvornega strežnika in ker je bil tudi tukaj mož na svojem mestu, dali so mu še dostojanstvo „Ras-a" ter so ga imenovali za guvernerja v Tigre. Ras Alula je srednje velikosti, rujave barve, Kakor čokolada, su-lega obraza, života pa precej rojenega. Ne smeje se nikdar ne, govori počasi, proti tujcem je vljuden, proti podložnim pa prevzeten. Ukazovati je le po snkrat vajen; kdor ga takoj ne uboga, ta čuti vo-ovko na svojem hrbtu. Navadno nosi belo bom-bažasto srajco in ravno take hlače. Lase ima skodrane in na kratko ostrižene. Pokriva se z ru-dečim fesom. Kedar gre pa v parado, obleče ru-dečo svilnato srajco — znamenje guvernerske časti. Ras Alula izborno jaha, prav spretno meče sulico in je za vsakojako trpljenje tako utrjen, da se nikogar ne vstraši. Kedar je Neguš na popotovanji, spremlja ga Ras Alula peš in bos in nikdar ne toži, da je truden. Pisati in brati ne znd, kljubu temu je pa jako razumen in pobožen, pa zvit in prazno-veren. Skop je do skrajne mere, poznil le grablje, vil pa ne! Kamor pride, vzame, kar doseže in naj bi bila tudi poslednja kura v kurniku. Za seboj ima vedno svoje služabnike, ki mu iz medu pripravljeno vino nosijo. Abesinski pesniki opevajo njegovo slavo tako-le: »Lep je kakor angeljček, močan kakor lev, lahkonog kot leopard in zvit kakor lesjak, moder kot Salomon, velikodušen kakor kralj in med vsemi najbolj hraber". Kralj Janez mu je obljubil Kasalsko krono — če si jo namreč prisluži. Pod njegovim vrhovnim zapovedništvom bojuje se 8 generalov. Hči njegova je jako izborna ženska. Njej se ima zahvaliti laški grof Salimbini in njegovi tovariši, da jih je Ras Alula pri življenji pustil.
Izvirni dopisi.
Iz Celja, 16. februvarija. (Velikansko zmago) pri občinskih volitvah v Veliki Pirešici, kjer so pred kratkim še visoko nosili svojo glavo nemškutarji, kjer se je ustanovila nekdaj podružnica »šulverei-nova" in so se ponujali judeževi groši za ljudsko — nemško — šolo — v tej veliki občini toraj so velikansko zmago priborili Slovenci 15. in 16. februvarija. Včeraj je zmagalo v III. razredu vseh 8 narodnih odbornikov s 99 glasovi proti 14, ktere so vjeli nemčurji: danes so zmagali v II. razredu Slovenci s 46 glasovi; (nemčoni se tukaj celo niso upali blizo) in v I. razredu so zmagali Slovenci s 19 glasovi proti 10 nemčurskim. Vseh 24 mož, med njimi g. župnik Jožef Kunej, g. J. Hau-senbichler, Podpečan in drugi vrli narodnjaki, so slovenski korenjaki. Upamo, da ta zmaga v okolici, ktero je Celjsko nemčurstvo proglasilo že kot svojo večno domeno, bo silno dobro vplivala na volilce dveh bližnjih sosesk, kjer se imajo v tem letu vršiti občinske volitve, namreč v Škofiji vasi in v Celjski okolici. V prvi so Slovenci zmagali, toda volitev se je ovrgla Jin pripravljajo se za novo borbo. V Celjski okolici pa se bote merili obe stranki proti jeseni. V prvi občini propade nemčurstvo brez vsega dvoma zopet pri novi volitvi; v Celjski okolici pa se je tudi že vse naveličalo »mogočnega" državnika in pedagoga, advokatnega pisača Stibe-negga. Posestniki so posebno nejevoljni zarad tega, ker si je Stibenegg iz občinskega premoženja izposodil 300 gold., pa se ne ve, jeli že kaj povrnil ali ne. Tudi to jezi okoličane, ker glasoviti Stibenegg zmirom grozi, češ, da bo okoličanska trirazredna šola prenehala in bodo morali otroci obiskovati trdo nemške šole v Celjskem mestu. Kakor sta pri volitvah v Veliki Pirešici in v Škofiji vasi oudašnja župana ostala na cedilu, baš zarad tega, ker sta hotla šole celo ponemčiti, bo najbolj ta zadeva vrgla iz trona tudi Stibenegga in njegovega po strež-čeka Mr a vlaka.	* X. Y.
Iz slovenskega Korotana, 15. febr. (Kaj nam je storiti?) Namesto barona P i n o t a imeli bodemo v Celovškem in Velikovskem okraju 14. marca volitev državnega poslanca. Dasiravno s tem okrajem voli čisto nemški sodnijski okraj Feld-kirchen, ki ima 18.011 prebivalcev, je vendar le ogromna večina slovenska, ker imamo po zadnjem ljudskem številjenji v tem volilnem okraji 61.697 slovenskih in 36.496 nemških prebivalcev. Ko bi se toraj naši ljudje zavedali svoje dolžnosti, bi nikakor ne bilo težko zmagati s slovenskim kandidatom.
Od eno strani smo čuli, da misli kandidirati g. profesor pl. Kieinmayr, od druge strani pa
se nam je pravilo, da bode kandidiral g. Muri. To novico smo z velikim veseljem pozdravili, ker smo prepričani, da bi bil g. Muri najboljši kandidat, in da z njim najlaglje zmagamo. Kar pride zadnji BMir" in naznanja, da g. Muri ne prevzame poslanstva, kakor ve iz njegovih ust, in da slovenski volilci morebiti sklenejo, pri tej volitvi se ne vdeleževati in poslanstvo brez boja prepustiti nasprotnikom. Kakor strela z jasnega neba zadela nas je ta novica. Nasprotni kandidat je najslabejši, ki si ga morete misliti, namreč kmet L a x, ki je jako gluh, nima potrebne vednosti, in je menda samo zarad tega nasprotnikom tolikanj všeč, ker brez pomislika gazi za voditelji nemško-liberalne stranke. In takemu možu naj brez boja prepustimo zmago? Naši nasprotniki naj se zopet nekaj let radujejo, da koroški Slovenci nimamo nobenega zastopnika v državnem zboru; oni naj se našim sorojakom iz drugih slovenskih dežel, ki se v državnem zboru potegujejo za nas, še dalje posmehljivo in zaničljivo rogajo, da naj se za Koroško ne brigajo, ker ima ta dežela že svoje lastne poslance itd.
Res, da poslanstvo naklada hudo breme, veliko skrbi in odgovornosti njim, ki ga hočejo vestno izvrševati ; res, da bi bila zlasti za g. Murija velika žrtev, ko bi se dal voliti, ali drugače ne bodemo nikdar prišli do svojih pravic in nas bodo vedno odmetavali , ako si z velikimi žrtvami v prvi vrsti ne pomagamo sami. Saj že stari pregovor pravi: Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal. Zastonj se zanašamo na pomoč od drugej, ako se sami ne ganemo. Podobni bi bili človeku, ki je bil padel v lužo in tarnal in prosil, da naj ga kdo izvleče. Ko je pa usmiljeni človek prišel tje in mu pomolil kolec, da bi se ga prijel in izlezel iz blata, se mu je zdelo presitno in pretežavno, prijeti za drog in svoje lastne moči združiti s prizadevanjem prijateljevim, da bi se rešil. Ali je bilo čudno, da je taka malomarnost v nevoljo spravila dobrotnika in da ga je naposled prepustil osodi, ker si sam ni hotel čisto nič pomagati?
Ako se bodo možje, ki bi zamogli za občni blagor kaj storiti, vstrašili žrtve in zbali dela, ako ne bodo pripravljeni prenašati vse neprijetnosti in sitnosti, ki jih javno življenje naklada, ne bomo nikdar prišli do tega, da bi se naše žalostne narodne razmere zboljšale in da bi se ustavilo potujčevanje naših otrok. Človek se ne pregreši samo s tem, da kaj hudega počenja, ampak tudi s tem, da dobro opušča, da ne pomaga, kjer bi mogel, da se ne žrtvuje, kjer in kedar bi bilo treba. Zato prosimo vse poštene slovenske može, da naj se volitvi ne odtegnejo, ampak naj vse svoje moči napno, da bodo že pri prvotnih volitvah s svojimi tovariši zmagali in 14. marca zbrali svojega poslanca. Posebno pa še prosimo g. M u r i j a , da naj se ne vstraši kandidature, in da naj prevzame butaro državnega poslanstva, ki bo za našega zastopnika pač res dvakrat tako težka, kakor za kterega koli druzega, ker bodo vse skrbi za koroške Slovence slonele na njegovih ramah. Ali prepričani smo, da ga bodo naši rojaki iz Kranjske, Štajarske in Primorske krepko podpirali, da mu bodo pri vsaki zadevi prijazno na roke šli in mu tako polajševali in olajševali grenkost njegovega težavnega in odgovornega posla.
Ne dil se sicer tajiti, da bomo imeli pri volitvi jako težak posel; naše ljudstvo je že zarad izvolitve barona Pinota neizrečeno trpelo in je vse zbegano in potrto. Zlasti pa mu upada pogum in gine veselje poganjati se za vladno stranko, ker vidi, da se njegove najpravičnejše zahteve zavračujejo, nasprotnikom pa se vstreza na vse strani. „Freie Stimmen" in „Deutsche Allg. Ztg." v Beljaku delata na vso sapo za nemško-liberalnega kandidata, ter se vsakemu učitelju, županu, svetovalcu itd. pošiljata zastonj, in kar je najčudnejši, da uradna „Klagf. Zeitung" jima že pomaga. Slovenci in pošteni Nemci so vsi preplašeni in tožijo, da hujše bi tudi pod Knotzem ne moglo biti, kakor je sedaj na Koroškem. Ali vendar ravno zarad tega še enkrat rečem: Imejmo pogum in pokažimo 14. marca, da še živimo in da Koroška še ni najpokornejša služabnica nemško - liberalne stranke.
Poleg volitve za državni zbor imamo pa še drugo zadevo na srcu, pri kteri so nam vsiluje vprašanje: Kaj nam je storiti? Kakor ste poročali v „Slovencu", so naše prošnje za slovenski učni jezik v naših ljudskih šolah odložili. To nas je silno zabolelo; vsak otrok v Avstriji naj ima pravico učiti se v svojem maternem jeziku, samo slovenski otrok naj je nima; on naj še svoje molitve k ljubemu Bogu ne sme opravljati v jeziku, ki ga je mati učila.
Ali to ni zares britko in hudo? Nemški konservativci se sicer izgovarjajo, da so samo zarad tega glasovali za odložitev, ker je izdelan nov načrt šolskega zakona, ki se bode že skoraj kot samostalen predlog izročil državnemu zboru, in ki se bode oziral na vse verske in narodne zahteve. Ako so imeli ta pomislik, naj bi bili predlagali, da bi se bila odložila rešitev prve prošnje naših peticij, ki tirja versko šolo, nikakor pa bi ne bili smeli odložiti rešitve druge in tretje prošnje, ki samo tirjate, da naj se tudi za Slovence izvršujejo obstoječi zakoni. In ako se je nemška gospčda tolikanj bala razburjenih razprav, ki bi bile utegnile nastati pri obravnavah o naših peticijah, bi bil moral ta pomislik veliko bolj veljati pri jezikovnem predlogu. In vendar levičarji niso zahtevali, da naj se obravnava o Schar-schmidovem zakonu zarad vnanje politične nevarnosti odloži, ampak se ravno nasprotno z vso odločnostjo tirjali, da naj se reč prej ko mogoče reši. V tem slučaji gre se ve da za predpravico nemškega jezika, toraj se ne sme odkladati, pri nas gre samo za pravico slovenskega jezika, in ta naj še malo potrpi I
Toda že dovolj smo potrpeli; zdaj smo z lepo prosili, da naj se nam postavno zagotovljene pravice dejansko pripoznajo. Zdaj se bomo poslužili druzega postavnega pripomočka. Storili bomo, kakor ste nam v „Slovencu" svetovali in po zgledu Ljubljanskih Nemcev od deželnega šolskega sveta tirjali šolo za naše slovenske otroke s slovenskim učnim jezikom. Ako nam deželni šolski svet to odreče, obrnili se bodemo s pritožbo do ministerstva in videli, bo-li ravno tako nepristransko in hitro našim šolskim gospodskam zaukazalo ustanovitev od nas postavno zahtevanih šol, kakor je bilo zaukazalo mestnemu odboru Ljubljanskemu napravo nemške šole. Ako bi pa tudi to ne pomagalo, vložili bomo tožbo pri državnem sodišči, da bodo ono razsodilo, imamo li koroški Slovenci postavno pravico za naše slovenske otroke zahtevati ljudske šole s slovenskim učnim jezikom ali je nimamo, in nam li smejo šolske gosposke take šole odrekati ali ne? Ob enem pa se obrnemo do naših slovenskih poslancev z gorečo prošnjo, da naj nas ne zapuste in se prilično potegnejo za pravice svojih slovenskih sorojakov na Koroškem, o kterih sedaj pač še veliko bolj, kakor nekdaj, glede Istre velja zdihljej: Tužna Koroška!
Domače novice.
(V „Katoliški drnžbi") je včeraj govoril g. prof. J. Marn, z ozirom na P. Abrahama a s. Clara, o sličnem možu na Kranjskem, in ta je bil Pater Marka Pohlin a s. Antonio Paduano. R. 1735 v Ljubljani, u. 1801 v Mariabrunnu poleg Dunaja je spravil na svetlo do 20 knjig, do 10 jih je zapustil v rokopisih. Govornik je iz del njegovih kazal, kak gramatikar ali kak jezikobrodec je bil, in kako da se pritrditi sme sodbi V. Vodnikovi, kteri jo učenec njegov pisal o svojem učeniku v tedanjih oblikah tako-le: „Očetu Marku smo hvaležni za več reči. On jo spet branje med ludmi raširal, od trideset let se skoro vsaki pastir inu pastarica brati naučila. Dosti bukv jo med ludi dal; jezik semtarkjo v bukvah očistil, omečil, inu lepši perrezal. Al nekatero reči zastopnim niso dopadle: on je namreč stare mejnike brez uzroka prestavil; od stareh grammatik odstopil; pisal, kakor Lublanski predmestnani govore; ni gledal na čistiši jezik polancov, inu daleč od Nemcov stoječih starih krajnskih zarodov. On je preveč nem-čoval, namesti de bi bil slovenil. V enkatereh besedah je brez potrebe hravatil, v drugeh premalo unajno Slovence čislal, ker je lahko inu treba. — Eden njegovih jogrov (t. j. Vodnik sam) spozna, de se jo dosti od njega naučil; vundor sedaj vidi, de je potrebno tudi stare grammatikarje poslušati, kateri so pred njim pisali. Od tot pride, de oče Marka per nas nobeniga nima, kir bi se po njemu popolnim doržal; prestavlavci svetiga Pisma inu drugi učeni od njegovo viže odstopajo, inu so bližajo starišim pisarjam v jeziki inu v pisanji. — Iz tiga sklenem, de bi dobro bilo, skoro eno grammatiko inu Besodiše viditi, v katerih bi so krajnski jezik v svoji čistosti najdel, stari mejnik lo iz potrebo prestavil, govor po tih naukih perrezal, kakor so ga drugih jezikov učeni lepotili, inu so nič no zapletalo, temuč izreko-vanje za ušesa, pismo, inu za pesem perlično naredilo". — Naslednji govor bodo prihodnjo sredo — na pepelnico — in imel ga bodo g. A. Kalan.
(»Katoliška družba") priredila je preteklo nedeljo svojo četrto tombolo. Bilo je ljudstva jako veliko, tako, da prenapolnjene bile so štiri velike sobe ter so se nekteri še v peto vtaborili. Govoril je čast. g. Janez Smrekar, katehet ljudskih šol. Bile so pa to zimo štiri tombole. Vabili so k tistim ne samo dobitki, temveč tudi mikavni in zanimivi govori pred začetkom vsake tombole, tako, da so bili vselej vsi društveni prostori prenapolnjeni. Podarili so blagi dobrotniki kake dobitke k tombolam, kar je ^Katoliški družbi" v korist, ker je letnina družbenikov, 1 gld. 20 kr., le majhna. Omenjene govore je imel najpred predsednik, prečast. gosp. prošt dr. J are, o delovanji „Kat. družbe", o „Ma-rijanišču" in „Glasih katoliške družbe". Potem č. g. katehet Anton Kržič, imel je dva govora zapored o „uri", ktero je primerjal človeškemu srcu. Slednjič pa je govoril čast. gosp. katehet Janez Smrekar o „Skrivnem Iiazodenji" sv. Janeza evangelista po spisih Janeza Jerneja Holzhauserja. — Ker se bode letos še tretji del poslopja v „Ma-rijanišču" zidal, in bo zategadel veliko stroškov, bode »Katoliška družba" enkrat pozneje — najbrž v postu — napravila še eno tombolo „Marijanišču" na korist.
(Novi Krški škof, dr. Josip Kahn), je rojen 1. 1839 v Dolah na Koroškem ter je gimnazijo študiral v Št. Pavlu in Celovcu, bogoslovje pa v Gradcu. Od 1. 1869 do 1. 1882 je bil katehet na deželni višji realki v Gradcu, 1. 1883 je postal vodja deškega semenišča in kanonik. Liberalni nemški listi, kakor „N. Fr. Presse" in „Wr. Allg. Zeitung", pišejo, da zrni slovenski, njegovi osobni znanci pa trdijo, da ne zrni. Kdo ima prav? Opomnimo, da je bil Kahu od Graške „Tagespošt-e" in „N. Fr. Presse" že koncem meseca novembra proglašen za bodočega Celovškega škofa, še preden so bili škofje ministerstvu izročili svoje predloge. Iz tega se sme sklepati, da sta omenjena nemško-liberalna lista v jako tesni zvezi z ministerstvom bogočastja in uka.
(Cesarjevi« Rudolf in Štefanija) pripeljeta se, kakor „Bilancia" sporoča, dne 17. t. m., toraj danes za dvanajst dni v Opatijo. Da se bodeta spodobno sprejela, se je generalni ravnatelj južne železnice, g. Schiller, že predvčeranjem v Opatijo odpeljal, da vse potrebno oskrbi.
(Deželno gledišče) vpepelil nam je danes zjutraj požar, da ni druzega ostalo, kakor golo osmojeno zidovje. Sinoči je bila nemška predstava opereta „Fatinica". Zapazila sta ogenj najprvo dva mestna stražnika, kterih eden je hitro tekel na magistrat nesrečo javljat, drugi pa glediščnega hišnika budit. Gasilci so bili kmalo na mestu in so delali, kar je bilo v njihovi moči, da bi vsaj sosednjo Kirbischevo in Kastnerjevo hišo obvarovali. Na rešitev gledišča tako ni bilo misliti. Silni mraz je brizgalce pri gašenji tudi jako oviral, kajti cevi so skoraj popolnoma zamrznile. Parna brizgalnica, žal da je morala tudi delo vstaviti, dokler ni dobila kropa vilse. Iz gledišča vdaril je pa med tem plamen pri oknih in skozi streho, kjer se je dvigal za stolp visoko proti nebu. Notranja stran gledišča je bila pa bolj peklu kakor prostoru podobna, kjer so še pred malo urami ljudje sedeli. Ogenj se jo pričel v gledališči, od koder se polagoma po druzih ložah in pa po odru razširil, kjer so se jele kolise in razni zastori ter vervevje vnemati, ker je železna kurtina, ki prizorišče (oder) od gledališča loči, že zvečer pri nemški predstavi doli padla ter se je menda globoko v oder zarila.
Plamen jel je po gledališči in prizorišči plesati kar na okroglo vsled silnega propuha, ki se je takoj napravil zarad neenako razgretega zraka. Ponesrečil ni nihče drug kakor nek glediščni delavec, ki je z lestve padel in si je ude polomil. Hišnikova družina hotela je v prvi obupnosti skozi okno na ulice po-skakati. Pa so jo spodaj stoječi tolažili, da naj le še potrpi, ker morajo gasilci vsak čas tukaj biti. In res so prišli, ter so takoj nesrečno družino z lestvicami rešili. Kmalo za gasilci prišli so tudi vojaki deloma za rešitev in na delo, deloma za stražo. Po-poludue se je še vedno kadilo iz kviško štrlečega zidovja in so imeli neutrudljivi gasilci pod osobnim vodstvom stotnika gasilnega društva, gosp. Franca Doberleta, ves ljubi dan še obilno dela. Rešili so nekaj gardarobe in pa majhen del knjižnice. Kako se je vžgalo, živa duša ne ve; morda spravi v ta ob vsakem drugem času za sosede naravnost pogubljivi požar preiskava kaj svitlobe. — Škode je več nego 200.000 gld. Gledališče je bila zavarovano.
(Voda v Ljubljauo) napeljala se bo menda vendar-le iz Povodja pod Šmarno goro.
(Vojaška naborna komisija št. I.) c. kr. 17. peš-polka začne svoje delo letos dne 1. marca v Ljubljani, kjer bo nabirala mestne novake dva dni. Dne 3. marca potuje komisija v Prevoje, kjer bo nabor 4., 5. in 6. za Brdski okraj. Od 9. do 12. nabirala bo komisija v Kamniku; od 14. do 18. v Škofji Loki, od 21. do 26. v Kranji, od 28. do 31. marca pa v Radoljici — Dne 1. aprila podala se bo naborna komisija štev. I. na Vrhniko, kjer bo nabor od 2. do 5. aprila, kedar se povrne komisija v Ljubljano, kjer bo nabirala okoličane od 12. do 18. aprila. — Naborna komisija št. II. začela bo 8. marca v Višnji gori, kjer ostane tudi še 9. Od 11. do
15.	nabirala bo v Litiji, od 16. do 26. v Krškem, od 28. marca do 5. aprila v Novem mestu, od 12. do 16. aprila v Černomlji, od 18. do 21. v Kočevji, od 22. do 23. v Ribnici, od 25. do 26. v V e 1 i k i h L a š i č a h. — Po Notranjskem bo nabirala naborna komisija š t e v. I. c. kr. 97. p e š p o 1 k a dne 4., 5. in 6. aprila v Idriji, od 12. do 13. t Vipavi, od 15. do 16. v L o ga t c i, od 18. do 19. v Ložu, od 21. do 23. v Postojni in 25. do 26. v Bistrici.
(Umrl je) ponoči od 15. na 16. t. m. g. Ivan Kavčič v Razdrtem v 75. letu svojo starosti. Več jutri.
(O c. kr. poštni hranilnici) je ministerstvo državnemu zboru predložilo načrt postave, ki bi naj se veljavno predrugaČila v sledečih točkah. Zdaj so dovoljeni samo zneski s 50 delivi, le pri uradnih denarjih delali so izjemo; vloge obrestujejo po 3% od dneva, ko se iste vpišejo v knjigo na Dunaju. Zanaprej bi se naj vzprejemal vsaki 50 kr. presegajoči znesek in bi se obrestoval po 3% le 8 iQ
16.	dnevom v mesecu. Tako je na Ogerskem, ali tam hranilnica daje 3 gl. 60 kr. obresti od 100 gl.; ta mera bi kazala tudi pri nas, da bi se hranilnica laglje vdomačila pri „malih ljudeh", kterim je v prvi vrsti namenjena. V prometu čekovnem se prepušča vladi, da za vloge določuje obrestno mero, a ta ne sme presegati 2 gld.
(Ulanci) dobe zopet svoje sulice, toda ne take, kakoršne so imeli do lanskega leta. Neki madjarski magnat je menda izumel novo konjiško sulico, ter j« prosil pri ogerskem trgovinskem ministerstvu za dotični patent. Sulica je prišla potem v roke vojnemu ministerstvu, ktero se je prav pohvalno o njej izreklo in je sklenilo ulance, ki sedaj niso nič več ulanci, temveč dragonci v ulanski opravi, z njo oborožiti, da bodo vendar zopet svoje lastno orožje imeli, kakor ga imajo nemški, ruski in francoski ulanci.
Telegrami.
Dunaj, 17. febr. Zanesljivo se sporoča, da Muri prevzame kandidaturo za državni zbor namesto Pinota.
Dunaj, 17. febr. Jezikovni odsek dokončal je generalno debato o Schaarschraidovem predlogu. Nadrobno razpravo izročil je pa devetoričnemu odseku, kteri se je takoj konstituiral. Načelnik mu jo Liechtenstein, zapisnikar pa dr. Poklukar.
Dunaj, 17. febr. V gospodski zbornici je bil shod delegacij na 1. marca naznanjen.
Umrli ho:
V bolnišnici:
12.	febr. Marija Kovačič, dekla, 19 let, Endometides septica. — Fran Dcfranceschi, bruseč, 33 let, Kxudatura pleu-riticum.
13.	febr. Jožef Dimic, delavec, 42 let, Pncumonia.
14.	febr. Jakob Jenko, gostač, 61 let, Oedema pulm.
15.	febr. Janez Maček, delavčev sin, 4lJ, leta, Ilovica
št. 33.
Tujci.
15. februvarija.
Pri Maliču: \Vester, trgovcc, iz Monakovoga. — Ficht, Stdssl, Geleš, Hagen in Schild, trgovci, z Dunaja. — Falta, zasobni uradnik, iz Strma. — vitez Rausch in L. Vettinelli, zasebniki, iz Trsta. — Luka Rendulič, nadporočnik, z družino, iz Pulja.
Pri Slonu: Ronchor, Taucker, Braun in Ledorer, trgovci, z Dunaja. — Jožef Ttipfer, trgovec, iz Linca. — K. Gutkaiss, slikar, iz Linca. — Schmidt in Rottor, trgovca, iz Moravskega. — Herrensehwand, c. k. nadporočnik, iz Gradca. — Lampo
in Bavagnolli, zasebnika, iz Zagreba. — Amalija Schmidt, posestniea, iz Priedora. — Friderik Mendol, trgovec, iz Du-gareša. — Zmagoslav Bottlheim, trgoveo, iz Ogerskega. — \Vanggo in Millonig, trgovca, iz Celovca. — Ana Buzzi, za-sebnica s hčerjo, iz Koroškega. — Cardos, trgovec, iz Ogor-skoga. — Anton in Andreas Gaber in Hafner, posestniki, iz Škofje loko. — Franc Šlibar, posestnik, iz Selc. — Edmund Horczel, potovaloe, iz Reke.
Pri Avstrijskem caru: Vinconc Levstik, učitelj, iz Vrhniko. — Androj Barbo, zasebnik, iz Sežano.
Pri Južnem kolodvoru: Marija Unterberger, zaszb-nica, z Dunaja. — Anton Petrič, kaplan, iz Poljan. — Jožef Kunčič, zasebnik, iz Spljota. — A. Saina, zasebnik, iz Istrijo.
Vremensko »poročilo.
e i" » Čas Stanje H S ---Veter Vreme	fj
nn»7nvn.niu I,'»komcr' toplomer«	o«
opazovanja T mra p0 Celtija	s g
7. u. zjut.l 745 88 —10 8 si. svzh. jasno 16. 2. u. pop. 744-84 — 7 0 m. vzb. jasno 0 00 9. u. zvee. 745 64 — 9-8 m. vzh.
Jasno, mrzla sapa, večerna zarija. Srednja temperatura — 9 2° C., za 8 9° pod normalom.
DuuajNka borsa.
(Telegratično poročilo.i 17. februvarija.
Papirna renta 5<& po 100 gl. (s 16% davka)	77	gl. 50	kr.
Sreberna „ 5% „ 100 „ (s 16 davka)	79	. 65	„
Kit avBtr. zlata renta, davka prosta	108	. 95	„
Papirna renta, davka prosta	95	. 80	„
Akcije aTBtr.-ogerske banke	843	. —	„
Kreditne akcije	270	„ —	„
London.......128	„ 60	„
Srebro.......—	„ —	„
Francoski napoleond......10	„ 15	»
Ces. cekini.......6	„ 05	„
Nemške marke	62	„ 95	„
M Kincto valeč
Gospodarski list s podobami.
Štev. III. tega najboljšega, največjega in najcenejšega slovenskega gospodarskega lista prinaša sledečo vsebino:
Naše sadjarstvo v prihodnji spomladi. — Od kod naj dobimo mlado sadno drevje? — Skrbimo za spomladansko setev? — Vzorn načrt govejega hleva. — Gospodarsko novice. — Vprašanja in odgovori. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Tržna poročila.
„Kmotovaleo" izhaja dvakrat na mesec na celi poli, ter stano za celo leto 2 gold. Gg. učitelji in šolske knjižnice dobivajo list za polovico cene.
(2)	Inweiaati
priobčeni v »Kmetovalcu" i m aj o najboljši vspeh, kajti list je razširjen posebno po deželi, zlasti pa v premožnejših kmečnih krogih. Zelo priporočljiv jo »Kmetovalec" za objavljenja pri nakupu ali prodaji gospodarskih pridelkov, izdelkov ali potrebščin.

»Ravnokar j c v Cirilovi tiskarni v Mariboru
prišla n a svitlo
»Spominska knjižica" potovanja v „Z 1 a t o Prago in (2) slavni Ve le g'rad."
Cena knjižici je s poštnino vred 45 kr., naročnina so pošilja pisatelju gosp. Vek. Vnkaju k sv. Ani v Slov. goricah, pošta: Murek, Štajarsko; ali pa v Cirilovo tiskarno v Mariboru.
Knjiga se priporoča Slovencem, tudi slovenskim kmetom za ktere jo pisana. Kdor vzamo 12 iztisov, dobi jednega za nameček."
ustavlja po najnovejšem amerikanskem načinu brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanja in vse zobne operacije
zobozdravnik A. Paichel,
poleg Hradeckega mostu, I. nadstropje.
Poslano.
Gospodu pl. Trnktfczjrju!
Lekarju zraven rotovža v Ljubljani.
Naznanjam Vam sprejem 5 steklenic cveta za konje ali konjskega fluida.*) Ker se je ta od Vas narejen cvet za konje pri zunanjih boleznih pri mojih konjih tako izvrstno obnesel, zasluži da se po časopisih javno razglasi.
Srčen pozdrav!
(22)	Anton Krašovic,
posestnik.
Vrhnika pri Starem trgu poleg Rakeka, 3. jan. 1886.
Za notranje bolezni pri konjih, goveji živini, prašičih in ovcah, priporoča se pa izkušeni Živinski prah (1 zavoj 50 kr., 5 zavojev 2 gl.) Mnogotero ozdravila pri rabi tega živinskega p r ah u, kakor njegove dobrodelne lastnosti pri različnih boleznih, pripravile so živinske zdravnike in živinorejce do tega, da ta prah za prvo in najvažnejšo zdravilo rabijo ter se priporoča, da ga vsak gospodar pri notranjih živinskih boleznih takoj rabi, sploh da se ta prah zmeraj pri hiši nahaja. Izvrstno se rabi ta živinoredilni prah, ako živina neče jesti, pri krvni molži, kakor tudi za izboljšanje mleka.
Prodaja in razpošilja ga z vsakdanjo pošto lekarna Trnk6czy, zraven rotovža v Ljubljani.
*) Konjski fluid 1 steklenica 1 gl. — 5 steklenic samo 4 gl.
Mlad oženj en
orglar in cerkvenik,
z dobrimi spričali išče službe. — Ponudbe vredništvu »Slovenca".	(4)
Poštne zveze. Odliod iz Ljubljane.
V	Novomesto vsak dan ob 6 zjutraj, sprejema blago in popotnike. Prostora je za pet ljudi.
V	Lukovco preko Domžal vsak dan ob 7 zjutraj.
V	Kočevje preko Velikih Lašič vsak dan ob »/a7 zjutraj.
V	Kamnik vsak dan ob l„5 popoludne poleti, ob 3 pozimi.
V	Polhov Gradec in na Dobrovo vsak ponedeljek sredo, petek in soboto ob 1/„5 popoludne poleti, ob 2 pozimi.
Na Ig ob 1/„5 popoludne poleti, ob 3 pozimi.
Prlliod v Ljubljano.
Iz	Novega mesta vsak dan ob 2 popoludne.
Iz	Lukovce vsak dan ob 5. uri 25 miu. popoludne.
Iz	Kočevja vsak dan ob 6. uri 20 miu. popoludne.
Iz	Iga vsak dan ob 8. uri 30 min. zjutraj.
Iz	Kamnika vsak dan ob 9. uri 5 min. dopoludno.
Iz	Polh. Gradca in Dobrove vsak ponedeljek, sredo, petek in soboto ob 9. uri 15 min. dopoludno.
Vožnji red cesarjevih Ilndolfove železnice.
Iz Ljubljane v Beljak.	Iz Beljaka v Ljubljano.
Osobui vlnlti
_ . .	št. 018 »t. 1714	št. 1710	št. 1712 P O 8 t & 1 6
J	po noči zjntrnj	dopoldne	zvočer
Ljubljana j. k. . . . . I	6-40	1140	6 25
Ljubljana R. k..........6 44	31 45	6 29
Vižmarje............653	11 55	638
Medvode............7- 4	12- 7	6 49
Loka................717	12 21	7- 2
Kranj..............731	1238	7 16
Podnart ............748	1256	733
Radovljica............8* 5	1 14	7 50
Lesce..............812	124	758
Javornik............829	1 46	815
Jesenice............8-39	1-57	823
Dovje..............8-56	2 18	840
Kranjska gora ....	9 21	2 48	9 04
Ratečc-Iiela Peo ....	9 37	3' 3	9-18
Trbiž..............955	320	933
št. 004	št. 916	št. 902
Trbiž............358 1107	341
Thorl-Maglern ....	411 1117	355
Podkloštcr............4-25 11-27	4 11
Ftirnitz..............4-40 •	4-27
Toplico Beljak (ostaj.) . .	•	4 35
Iieljak drž. ž. (ostaj.) . .	4 54 •	4 46
Beljak j. k............4-58 1150	4 50
| zjutraj dopoldne popoldne	zvečer
Osobni vi alf i
P o s t a i e	št"915	št* 903 št'957	"fca 917
"	dopoldne	popoldne popoldne	zvečer
Beljak j. k............11 51	4 42 5- 8	10 45
Beljak drž. ž. (ostaj.; . .	115G	• 5-14	10*58
Toplice Beljak (ostaj.) . .	12 02	■ 5 20
Fiirnitz..............1210	• 530	1114
Podklošter......12 24	5" 7 5.50	11 40
Thorl-Maglern ....	12 36	• 6- 3	11-59
Trbiž..............12 48	526 616	1218
št. 1711	št. 1713	št. 1715
Trbiž..............410	620	110
Rateče-Wcissenfels . . .	4-26	6-36	1 30
Kranjska gora ....	4 40	6 49	146
Dovje..............5-6	7 14	2 19
Joscnico............5-26	7-34	2-43
Javornik............532	740	2-50
Lesce..............5-51	804	3-15
Radovljica............557	811	3-22
Podnart..............615	835	3-44
Kranj..............6 33	8 55	4- 2
Loka ..............6-49	913	4-20
Medvode............705	928	434
Vižinarjo............717	941	4-46
Ljubljana R. k..........7-26	9 50	4 55
Ljubljana j. k..........7-30	9.55	5 —
zjutraj	zvečer	popoldne
TJmetne (7)
sobe in