DECEMBER 17 C Florijnn 18 P Kv.-Grnoij.in + 19_S Kv.-NemezIJ + 20 N 4. Advcntna 21 P Tomaž £ 22 T Servul 2,1 S Viktorija 24 č Adam in Eva + 25 P Božični dan 26 S Stefan 27 N Nod. po finžiču 2.4 P Nedolžni otroci 20 T Tobaž Kant. П0 S Kolumba, dev. 81 O Silverstor erikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Gealo: Zn vero in narod — ta pravico in resnico — od boja de image! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 250. IN TWO PARTS — PART I. CHICAGO, ILL., TOREK, 22. DECEMBRA _ TUESDAY, DECEMBER 22, 1936 V DVEH DELIH—PRVIH DEL LETNIK (VOL.) XLV Jeklarsko delavstvo sestavlja na svojem zborovanju v Pittsburghu načrt za borbo proti dražbam. — Zahteve glede plač in delovnega časa. — Vladni odbor nastopil proti jeklarskim družbam. — Tudi v avtomobilski industriji grozi stavka. t Washington, D. C. — V doglednem času se ima pokazati, kake uspehe je rodila intenzivna kampanja, ki jo je vodil Lewisov odbor za organiziranje po industrijah med delavstvom v ameriški jeklarski industriji. Omenjeni Lewi so'v odbor je prepričan, da je kampanja že toliko napredovala in se je jeklarsko delavstvo že v taki množini organiziralo, da se lahko nastopi in pokliče jeklarske magnate "na korajžo." Da se sestavi nekak bojni načrt za ta nastoD.se je v nedeljo vršilo v Pittsburghu zborovanje jeklarjev, na katerega so prispeli zastopniki delavstva vseh ameriških jeklarskih podjetij V resolucijah, ki so bile pred-loženene temu zborovanju, se je stavila zahteva na jeklarske družbe, da sklenejo z delavstvom pogodbo glede plač in delovnih ur, namreč, da se uveljavi petdnevno delo na teden • PG &ast ur iia dan z najmanjšo plačo po $5 na dan. Dalje, da se uveljavi redno kolektivno pogajanje med delavstvom in delodajalci, in končno, da se prepreči vsako preganjanje delavcev zaradi njih pristopa v unije, katere si sami izberejo. Par ostrih resolucij je bilo sprejetih, s katerimi se žigosajo kompanijske unije kot raketir-stvo prve vrste. S sigurnostjo je pričakovati, da bodo jeklarske družbe odklonile te zahteve, in tako bo brez dvoma prišlo do skrajnosti, namreč, da bodo jeklarji napovedali splošno stavko ,in jeklarski voditelji se izražajo o njej, da je "skoraj neizogibna." Istočasno pa je Lewisov odbor pritisnil tudi na avtomobilsko industrijo. Ta industrija je že zdaj občutno prizadeta, zaradi številnih stavk v raznih podjetih, ki jo zalagajo s sestavnimi deli za avtomobile, in zdaj ji grozi nov udarec. Predsednik unije avtomobilskih delavcev je objavil ,da se bo na General Motors Corp. poslalo pismo z apelom, naj se skliče konferenca, na kateri bi se sklenil sporazum glede kolektivnega pogajanja med delavstvom in delodajalci. Malo je verjetno, da bodo družbe pristale na to, in je torej tudi tukaj s skorajšnjo sigurnostjo pričakovati stavke. Obenem je proti jeklarskim družbam nastopila tudi vlada sama potom svojega narodnega odbora za delavske odnošaje. Ta odbor vodi zasliševanja proti družbam, ker so te obdolže-ne, da so kršile zakon s tem, ker so vzdrževale in s svojim denarjem podpirale kompanijske u»ije ter jim dovoljevale, da so te lahko imele zborovanja na Prostorih, ki so last družbe. Lewisov odbor je za ta zasliševala preskrbel priče, da dokažejo krivdo družb. CIVILNA VOJNA GROZI Upornik? ne odnehajo od svoje zahteve, da se Japonski napove vojna. — Kai-šek še vedno ujet. -o- "ŠIRITE AMER. SLOVENCA" Nanking, Kita'ska. — Upanje, da bi se mogel spor med vlado in uporniškim generalom Cang Hsueh-liangom mirnim potom poravnati, je skoraj popolnoma izginilo, ko so ostala vsa tozadevna pogajanja prej-šnij teden neuspešna in kitajski diktator Ciang Kai-šek je bil v nedeljo še vedno ujetnik svojega nasprotnika. Kitajska vlada je poslala svoje najboljše vojaštvo v Šensi provincijo, da tamkaj obkoli mesto Sianfu, kjer je glavni stan upornikov. Upornikom je 'fffaV) jM^atpi, morajo do tega torka izpustiti ujetega Čianga, drugače da bo njeno vojaštvo udarilo na mesto. Glavna ovira, da se pri pogajanjih ne pride do uspeha, je zahteva upornikov, da vlada zavzame Japonski sovražno stališče ter istočasno neha z vojno proti domačim komunistom Vlada ve, da Kitajska še ni tako močna, da bi mogla stopiti v vojno z dobro oboroženo Japonsko, in istočasno pa tudi ve, da bi imela Japonsko takoj na vratu; ako bi pristala na to zahtevo upornikov. Japonska vlada je sama jasno izpovedala, da ne bo mirno gledala, ako pride na Kitajskem do takega položaja.' -o—- PORAH ZNA RITI SARKASTIČEN Washintgon, D. C. — Kakor je bilo že poročano, je narodni -odbor republikanske stranke ponovno izvolil svojim načelnikom Johna D. Hamiltona, kljub opominom od nekaterih strani, naj stranka zavzame bolj liberalno smer v svoji politiki in na to mesto izvoli ka-kegn drugega moža. Ko senatorju Borahu, ki je tudi na-sproten Hamiltonu, sporočili, kaka plača je določena za fTa-miltona, je ta sarkastično pripomnil, da je to običajna plača, ki se plačuje "reciverjem". S tem je hotel izraziti mnenje, da je republikanska stranka na bankrotu. -o- ROOSEVELTOV S*N OPERIRAN Boston, Mass. — Predsednikov sin, F. D. Roosevelt, Jr. se je moral pretekli petek podvreči operaciji v glavi, za "sinus" infekcijo. Uporabljeno je bilo nad njim le lokalno mrtvilo ob tej priliki in tako ie pacijent med operacijo lahko govoril z okoli stoječimi. IPruffim kmtoL Slovencem v Ameriki! Ljubljana, Jugoslavija. Hg r* ETOS Vam za božične prazn ke pošiljam pozdrave in blagoslov iz lepe in drage Vam Slovenije. Kar Vam predvsem in najbolj želim, vsem brez izjeme, je BOŽIČNI MIR. Saj je oznanilo miru bilo prvo veselo oznanilo, ki se je ob Kristusovem rojstvu oglasilo iz nebes. Če sam Odrešenik ni mogellepšega oznanila in po-trebnejšega daru prinesti na svet kakor mir, potem pač tudi mi ljudje drug drugemu ne moremo želeti boljšega, prijetnejšega in lepšega kot mir. Zlasti še v teh žalostnih razmerah, ko po tolikih krajih sveta divjajo krvavi boji. Namesto da bi ljudi vezala medsebojna ljubezen v mirno sožitje in vzajemno sodelovanje obče blagostanje, se preliva bratska kri in uničujejo velike kulturne vrednote, ki so dediščina dolgih, mirnih in marljivih stoletij. Pa moje božične želje za Vas se ne ustavljajo pri tem zunanjem miru, kateri pri Vas v Združenih državah nikakor ni ogrožen. Želim da bi pri zunanjem miru, ki ga uživate, tudi Vaše duše bile napolnjene z nebeškim mirom. Ta dušni mir daje človeku čudovito moč, da more premagati tudi velike težave. Z božjim mirom v duši in v zaupanju v modro Previdnost božjo bgnULskggjj vse težave prav gotovo pr.-.jži do boljših časov, kakoršnih si vsi želimo. Iz Amerike od najbližje okolice Vašega predsednika, kateremu ste ob volitvah izkazali impozantno zaupanje, prihajajo tudi k nam v Evropo veseli glasovi, da se bližajo zopet časi velikega blagostanja in da bo kmalu prišel dan, ko težka mora gospodarske depresije pade raz nas. Naj pristavim za novo feto, v katero kmalu stopimo, še to željo, da bi se optimistična prorokovanja Vaših državnih voditeljev kmalu spolnila Vam in nam v srečo. H koncu pa mi ne boste zanjeri i, če Vas prosim: Nikar ne pozabite na Baragovo semenišče v Ljubljani. Vsak dan bolj se kaže kako zelo nujno nam je potrebno. Bog daj vsem Vašim družinam in vsakemu posameznemu svoj najbogatejši blagoslov! t GREGORIJ ROŽMAN, škof ljubljanski. iz Jugoslavije Žalostna zgodba starega urarja-samouka, Vrhovnikovega Florijana iz Topolščice. — Notranjska je dala zadoščenje za bogokletno dejanje. — Smrtna kosa. — Številne druge vesti iz vseh krajev Slovenije. Ljubljana, vsej Šaleški in NAČRT GLEDE JPAMJE Hitler hoče razdeliti Španijo v dve držav?. Berlin, Nemčija. — Kakor se iz zanesljivih krogov trdi, namerava Hitler v kratkem predložiti evropskim velesilam svoj lastni načrt, da se napravi konec vojni v Španiji. Po tem nači-tu bi se Španija razdelila v dve državi: En del bi prišel pod vlado generala Franca, in sicer tisti del, ki ga imajo zdaj na-cijonalisti zasedenega, vključno tudi Madrid, katerega zdaj že nad šest tednov oblegajo: drugi del pa bi tvorila neodvisna Katalonija. Dvomljivo je, da bi našel ta načrt zadostno zaslombo. ■-o-- MUSSQÜUNI PRIČAKUJE VOJNO Littoria, Italija. — V govoru, ki ga je imel zbranim poljedelskim delavcem, je Mussolini v petek povdaril, da fašisti ne. verjamejo v stalni mir pač pa samo upajo, da bo doba miru čim najbolj dolga. Vsem našim dragim naročnikom, zastopnikom, delni-čarjem, sotrudnikom in somišljenikom želimo blagoslovljen in srečen Božič! Uredništvo in Uprava. KRIŽEM SVETA — London, Anglija.— Poljska vlada je pretekli teden ob-'estila mednarodni nevtralostni odbor, da je izdala prepoved svojim državljanom,' da ne smejo stopiti v špansko vojno; niti za eno, niti za dr^igo stranko, ker drugače izgube poljsko državljanstvo. — Pariz, Francija. — Stavka okoliških kmetov, ki zalagajo mesto z zelenjavo, se je koncem tedna poostrila. Stavkovni odbor je zagrozil tistin; kmetom, ki kljub stavki še do-važajo zelenjavo, da bo aktivno nastopil proti njim. 0 DOBI PRED-SEDNIŠTVA Gibanje za uveljavijenje šestletnega termina za predsednika. Wahington, D. C. — Med •aznimi vodilnimi osebnostmi .v obeh kongresnih zbornicah, v senatu in v poslanski zbornici, se je pričelo gibanje, da se iz-pvemeni določba v ustavi glede dobe predsednikovanja. Gibanje gre za tem, da se naj v bodoče izvoli predsednik za šest let namesto dosedanjih štirih, in da po koncu šestletnega predsednikovanja nima več pravice ponovno kandidirati. V veliki meri je odvisno od predsednika Roosevelta, ali po prišlo do glasovanja glede tega amendmenta. Od mnogih strani se namreč trdi, da namerava Roosevelt prelomiti dosedanje tradicije in v letu 1940 kandidirati za tretji termin. Ako bi se uveljavila omenjena izpremem-ba, bi do tega ne imel pravice. -o- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA" Tragična smrt starega Florijana 1. dec. — Po Gornjesavinj-feki dolini so poznali 70 letnega Vrhovnikovega Florijana, pristojnega v obščino Topolši-co. Njegov dom je bila cesta, na. kateri je preživel pretežni del svojega bridkega življenja. Živel je svoj svet, zraven pa se je trudil, služiti si drobtinice kruha, da bi se tako ognil beraški palici. Florijan je bil urar-samouk. Bogve kje se je naučil urarstva. Z leseno torbo, na kateri je dal napraviti napis "Florijan — urar," je pešačil iz kraja v kraj in popravljal ure. Večkrat si je navezal na rame tudi svojo staro harmoniko in zaigral najljubšo "Češčena si Marija..." Bil je pobožen možak. Sedmi križ pa je sicer dokaj "•vretegft Florijana potlačil Noge so mu opešale, spomin ga je zapuščal. Znašel se je v onemoglosti in nikogar ni imel ki bi mu pomagal. Pred tedni ло mu baje še pokradli iz njegove torbe urarsko orodje. Postal je berač in zastonj se je otresal nadlog starosti. Pred dnevj ga je zastopnik topol-?,ke občine odvedel v bolnišnico, kjer ga pa niso sprejeli. Ob povratku ga je zapustil prepuščenega samemu sebi. V soboto zvečer je še starček moral doživljati krutosti današnjega sveta. Ves zmeden in premražen je taval po mestu in odpiral vrata. Povsod so ga raztrganega in ušivega, od-I klanjali. Zatočišča ni našel ni kjer in v nedeljo v ranih urah so ga našli ljudje, ko so šli v cerkev, ležečega na Levstikovi cesti. Ko so ga prenesli v neki hlev, je čez nekaj minut umrl. --o- Evharistični križ v Dol. Logat cu zopet ctoji Dol. Logatec, 1. dec.— Pred štirinajstimi, dnevi, kakor je že bilo poročano, se je v središču Notranjske, v Dol. Logatcu zgodil zločin nad cvha-rističnim križem. Da narod opere ta madež, se je preteklo nedeljo zbralo v Dolnjem Logatcu vse, od starih preizkušenih očancev, trudno sključenih mater in skrbnih očetov do razigrane mladine najprej pri molitvi v cerkvi, nato pa v procesiji na hribček, na katerem se je zopet dvigal evharistični križ, ovenčan s cvetjem in obdan z mlaji. Nad tisoč ljudstva se je zgrnilo okolu križa in nebroj šolske mladine, kot da hočejo križ s svojimi ,elesi stražiti in braniti vse življenje. Po uvodnih ceremo-lijah je bil križ slovesno blagoslovljen in po končanem programu, je vse ljudstvo za- pelo zmagoslavno pesem kra-jevemu znamenju — križu. — Tako je ljudstvo dalo slovesno zadoščenje za bogokletno dejanje. -o- Istrski rojak beogradski nadškof Ljubljana, 27. nov. — Za novega beogradski nadškofa je papež Pij XI. imenoval bogoslovnega profesorja na teološki fakulteti univerze kralja Aleksandra v Ljubljani, msgr. dr. Josipa Ujčiča, ki je bil rojen 1. 1880 v Starem Pazinu v Istri, kot sin kmečkih staršev. -o- Smrtna kosa V Begunjah pri Cerknici je umrl Jože Mevc, pri vseh pri-jubljen in vnet prosvetni delavec star 28 let. — Na Spodnjem Brniku je umrl splošno znani Franc Dobnikar po domače "Žvirčev oče," ki je dočakal lepo starost 87 let. — V Lembergu je umrl Janez Lo-vrenčak, spoštovan mož in prvi župan omenjene občine. -o- Nesreča v tovarni Gonilni jermen je med de-om zgrabil 34 letnega delav-;a Alojzija Štuperja na Homcu pri Kamniku in mu raztrgal desno roko nad komolcem. -o-- Nova šola Na Svetini pri Celju je"bilo »red kratkim blagoslovljeno lovo šolsko poslopje, ki je '.grajeno v planinskem slogu, slovesnosti je prisostvovalo številno domače prebivalstvo. -o- Hiša je zgorela V Ošlju na Štajerskem so se v dimniku posestnika Štefana Rihtarja vnele saje. Ogenj je r.ajel tudi stanovanjsko poslopje in ga uničil. Škoda je velika. -o- Cesto grade Iz Šoštanja poročajo, da je Dilo pri gradnji nove ceste Šo-tanj-Št. Vid-Čma, zaposlenih nad 150 delavcev. Cesta bo dolga, ko bo dograjena, 25. kilometrov. -o- Težka obsodba Pred mariborskim velikim senatom je pred kratkim stal ključavničar državnih železnic Ivan Ferlinc, ki je preteklo poletje ustrelil svojo ženo Elizabeto in sicer, kakor je sam trdil, po nesreči. Nameraval je ustreliti samega sebe, pa je slučajno zadel ženo, ki je prišla mimo. Obsojen je bil na 18 let robije in trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Obsodbe ni sprejel, ampak se pritožil na višjo instanco. Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki Ustanovljen leta 1891 Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih Izdaja in tiska. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave. <849. W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina U celo leto___________$5.00 Za pol leta--------2.50 Za četrt leta___________1-50 Za Chicago. Kanado in Evropo; Za celo leto_______$6.00 Za pol leta_________3.00 Za četrt leta -----------1.75 Posamezna številka_______3c The first and the Oldest Sloven.f Newspaper in America Established 1891 Issued daily, except Sunday, Mon dav »nd rhc day after holida»« Published by. FDINOST PUBLISHING CO Address of publication office 849 W. Cermak Rd., Chicag. Phone: CANAL 5544 Subscription For one year--- For half a year___ _$5.00 _ 2.50 . 1.50 For three months Chicago, Canada and Europe: For one year________$6.00 For half a year-----3.00 For three months Single copy---- __ 1.75 __3c Entered as second class matter November 10. 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under thf Act of March 3, 1879 Božične misli BREZMEJNEM svetovju, ki ga napolnjuje milijone zvezdnih sistemov, kroži že tisočletja nekoliko sploščena krogla, naša zemlja. Ko govorimo o njenem obsegu — 25,000 milj — in merimo njeno površino — nad 400 milijonov kv. milj — se nam to nebesno telo zdi jako veliko. Saj je v resnici tudi večje kot vse, kar sicer moremo objeti z našimi očmi. Toda, ko slišimo o velikosti in oddaljenosti drugih ozvezdij, potem se naenkrat naša zemlja skrči v malo kroglico, ki niti ni samostojna, ampak je v vsem svojem gibanju kakor tudi življenju, ki na njej uspeva, odvisna od sonca. Sonce je mnogo bolj mogočno telo. Blizu milijon milj pravijo da ima v premeru, torej za 109 zemeljskih premerov in je 424 tisočkrat tako veliko kakor zemlja. Tako majhno se nam zdi solnce samo zaradi tega, ker je od nas okrog 110 milijonov milj oddaljeno. Toda celo samo solnce ne pomenja veliko, ako slišimo, da je 140.000 milijonov takšnih zvezd stalnic, od katerih pa mi s svojimi očmi moremo komaj 5000 zaznati. Kako velik je svet, kako velik je Bog, ki ga je ustvaril in ga nosi na svojih rokah! In kako majhno je človeštvo, čeprav ga prebiva dve milijardi na zemlii, in kako majčken je v številu teh milijard poedin človek, jaz ali ti. Vse človeštvo je pred Bo- Romana On silno veliko mi-.~ . , . . , t • -i i b sli na Vas: gotovo se veste, gom me in celo pravi me pa je vsak poedmi človek pred Bogom. Kako pravi psalmist? "Če motrim tvoja nebesa, delo tvojih rok, mesec in zvezde, ki si jih ustvaril, kaj je potem človek, da se ga spominjaš, in sin človekov, da ga z milostjo obiskuješ (ps. 8., 4—5). Res, kako milosti polno se je Večni spomnil človeka! Na to moramo misliti sedaj v božičnih praznikih, ko slišimo, koliko milosti je Bog izkazal človeškemu niču. Bog je postal človek, je prišel na zemljo, postal je otrok, eden izmed nas in je na tej zemlji med nami in za nas živel in trpel in celo za nas umrl. Kolika ljubezen! Ne bi mogli tega vsega verjeti, ko nas ne bi o tem poučila božja beseda. Čudeži ljubezni božje so še večji, kakor čudež božjega učlovečenja. Vrše se pred nami v najbolj ljubki obliki, v podobi ljubkega otroka, zraven še ubogega in zapuščenega otroka, zato da nima nihče povoda, da bi ostal ob strani, kakor da bi se hotel skriti pred obličjem strogega sodnika. Ne, tu ni nič več sledu o veličastvu strogega sodnika. Pred vratmi hlevca stojita ljubezen in dobrota, da pozdravita slehernega, kdor se zaupljivo bliža svojemu Stvarniku. drage letne dobe. Klic po krščanski karitas v tem času ni zaman. Bilo bi odveč mnogo besedi, ko živa Beseda, ki mora ganiti naše srce, leži pred nami v jaslicah. Glejte, kolikšna ljubezen, kakšen zgled usmiljene ljubezni! Ljubezen za ljubezen, pomoč za pomoč, darove za darila! "Kar storite najmanjšemu mojih bratov, ste meni storili!" Sedaj je čas za to, bolj kot kdaj koli. Nažgimo ubogemu človeškemu otroku božično drevo, pa bo lažje veroval v božjo ljubezen Odrešenikovo, ko bo sam na sebi doživel, kako se na božji ljubezni užiga zemeljska ljubezen vernih ljudi! * * * Ni ga praznika, kakor je Božič. O Božiču hodi po svetu ljubezen, kakor malokdaj drugače. Oklenimo se te ljubezni vsi in naj postane naša spremljevalka v življenju. * * * V jaslicah in ob jaslicah božjega Deteta je ljubezen, kakoršne nikjer drugje na svetu ni. Od te ljubezni se uči človek in tvoje srce nikdar ne bo poznalo sovraštva. * * * Kjer je ljubezen — tam je Bog, kjer je Bog — tam je sreča in zadovoljstvo! BOŽIČNI PRAZNIKI SE NAM BLIŽAJO BOŽIČNI POZDRAVI! Cleveland, O. Ko bom letos tukaj med Vami, ljubi ameriški Slovenci, praznoval sveti večer in svete dni, se bom tiho spominjal praznovanja v starem kraju in domačih jaselc. Vem pa, da se tudi Vi ne boste nič manj iskreno spominjali teh prelepih praznikov v domačem kraju, čeprav ste morda že desetletja zdoma. Misel na domači božič Vam bo ostala vedno najljubša in najbolj živa. Morda pa Vam bo še bolj oživilo lepe božične spomine, ko Vam, prihajajoč med Vas, >rinašam osebno najiskrenejše pozdrave in božične čestitke prevzvišenega nadškofa dr. Vaše vere. S to željo iskren božični pozdrav in do svidenja! Rev. Vital Vodušek Navajeni smo, da sredi velikih množic zginemo in da nas nihče več ne opazi. Tu pa je drugače. Milijoni in milijoni se bližajo temu milostnemu prestolu, toda pred vsevednim Bogom stojimo, kakor bi bili mi sami. Čudež 'svete noči velja brez izjeme vsakemu izmed nas, tudi njim, ki stoje izven krščanstva. Prav vsakdo more obhajati svoj božič, svoje Odrešenikovo rojstvo. Pravo božično veselje ni odvisno od visokih palač in ponosnih dvoran, kakor sicer božično obdarovanje, katerega siromaki navadno niso deležni. Ne sprašuje po imenu, po stanu in priporočilih. Enako so ga deležni duhovniki in laiki, redovniki in svetni ljudje. Odvisno je le od hrepenenja, potem pa je v enaki meri pripravljeno za slehernega človeškega otroka, ki je dobre volje. Božji otroci smo, nam razodeva sveta noč. Kot božji otroci naj bi vsi čustvovali in se ponašali. "Glejte, koliko ljubezen nam je izkazal Oče, da se imenujemo božji otroci in tudi smo!" (1 Jan., pismo 3.) Božji otroci pa morajo drug za drugega skrbeti. Ljubezen mora biti ge-, slo božjih otrok. Božji nebeški darovi so vsem na razpolago,yki po njih hrepene. Toda zemeljske blagodati nakla-nja Bog z blagoslovitvijo narave'in po darežljivih rokah dobrih ljudi. Bog ni hotel biti sam pravičen delilec zemeljskih dobrot, sicer bi ne bilo več med ljudmi mesta za najlepše, kar je na svetu, za ljubezen do bližnjega. Pri otroku, ki dobrohotno leži v jaslicah, so se od nekdaj oblar godarjeni z zemeljskimi dobrotami učili, da so darežljivi tudi oni, zlasti v božičnem času. Tako je božič sam po sebi postal praznik krščanske dobrodelnosti. Ravno zimski čas, v katerega vpade božič, prinaša več stiske, kakor kako je lani v Ameriki preživel božične praznike. Nešteti Vaši domači in znanci v Sloveniji pa so mi tudi naročili, naj obiščem ta in on; dom, da bi sporočil domače pozdrave in bi lahko potem kaj poročal, kako živite in praznujete Vi. Ko seveda premnogih ne bom mogel obiskati, sprejmite na ta način od vseh najlepše božične čestitke Dodajam jim samo še svoje prav iskreno željo: Spomini na domači kraj na": Vam ogrejejo tudi letošnje božično praznovanje. Vi pa napravite vse tako, da bo čisto domače: da boste imeli jasel ne in bo po smrečju in kadili dišalo, kakor doma. Da bo oče blagoslovil dom kakor hišni spodar v starem kraju. Da boste vsaj pred jaselcami tud; Vašim otrokom in vnukom razložili staro slovensko praznovanje in naše šege in ob1'-čaje na sveti večer in v svetih dneh, posebno č.e še niso bil; nikdar v Vaši domovini. S tem jih boste še bolj priklenili na-e in jih utrdili v zvestobi d^ doma, materinega jezika in GLEDE STENSKIH KOLEDARJEV sporočamo še enkrat, da so vsi razprodani in jih ni več. V vse naselbine, kjer imamo zastopnike (ce) so bili poslani na iete, da jih naročnikom raz-dele, ali pa naj se naročniki oglasijo pri zastopnikih (cah) in bodo dobili koledarje pri 'njih. Vsak naročnik dobi enega. Koledarje dobijo samo naročniki in ne drugi, ker le zs te so tiskani in izdani in zastopniki (ce) naj ravnajo tako V one naselbine, kjer list nima zastopnikov smo iste poslali po pošti direktno na naročnike in upamo, da so jih v redu prejeli. Istotako smo poslali vsem naročnikom v stari kraj in Kanado. S koledarji so veliki stroški. Zlasti v Kanado je treba dati na vsak koledar poleg poštnine še- 5c. eolninsko znamko, ker v Kanadi spada reklama pod obdavčenje in koledarje matrajo kot take. Onim pa, ki te dni še vedno naročajo koledarje pa ne moremo drugega, kakor da odgovorimo, da £0 prepozni. Krivda je vaša. Vsak čitatelj "Amer. Slovenca" in "Glasite KSK J." se lahko spominja, da smo v oktobru cel mesec oglaševali, da bomo za koledarje sprejemali naročnino samo do 1. novembra 1936. Povedali smo jasno, da jih bomo tiskali samo toliko kolikor bo naročil Tako smo storili in kdor se n; pobrigal z naročilom tedaj, je pač prepozen in to je vse. Prihodnjič, ko bote videli oglaševanje za koledarje se priglasite pravočasno in se bo vam s koledarji postreglo. Uprava "Am. Slovenca" 1 Milwaukee, Wis. Lahko bi rekel, da vsakdo izmed nas starih izseljencev se v srcu še dobro spominja, kako smo se kot šolski otroci veselili meseca decembra, v katerem se poda na pot svet; Miklavž, da deli darcve pridnim otrokom. O sv. Miklavžu je bilo med otroci veselje, k.' se ne da popisati, ampak gi mora človek sam doživeti — Toda nismo se veselili samo sv. Miklavža, veselili smo se tudi božičnih praznikov, h katerim je naša mati spekla več velikih medenih in orehovih potic, zaklala purana, petelina, včasih še tudi kako štiri-nogato žival; kar je pač pomenilo, da se bomo pošteno gostili ob praznikih. Toda, df smo bili vredni jesti pri miz te božične darove, smo s£ pred prazniki pripravljali ne to s postom, molivijo in prejemanjem sv. zakramentov. N zadostovalo, da smo si očistil obleko, ampak smo si moral očistiti tudi svoje srce, da sme se potem počutili k.ot na nove prerojeni. Vsi gotovo še dobro veste, kako smo se veselili božičnega večera. Nikoli ni bilo ta večer toliko snega, da bi se ga ne upali pregaziti. Kolikokrat smo na sveti večer do kolen gazili sneg, z gorečo baklo v roki in korakali cele milje daleč. Pa to ni bilo nič, samo da smo slišali veselo in slavnostno pritrkavanje cerkvenih zvonov in videli cerkveni stolp. Tako je bilo v starem krajr nekdaj in menda tako je še sedaj, vsaj v večini na Slovenskem. — Kako se bomo pa mi, milwauski Slovenci pripravil, da bomo vredno obhajali rojstvo Gospodovo? Tako, da se bomo držali naukov naše katoliške cerkve in pred praznikom vredno prejeli svete zakramente. Na ta način bomo z mirnim srcem pripravljeni za prihod Odrešenikov in z veseljem bomo obhajali svete božične praznike. Na žalost se pa more reči, da je veliko število slovenskih izseljencev tukaj v Milwaukee popolnoma pozabilo, kaj so božični prazniki in jim ta dan ni nič več, kakor kateri drugi dan v letu. Poleg teh so pa še tudi taki katoličani, katero gredo •dvakrat na leto v cerkev ir ?icer na sveti večer ob polnoči in potem na velikonoč. Da bi pa prejeli tudi sv. zakramente, o tem nimajo pojma. In če s takimi začneš pogovor, ti bodo zatrjevali, kako verni katoličani da so, saj hodijo v cerkev; kar se pa tiče spovedi, je pa za zadnjo uro. — Več let je morda to res bilo združeno z nekimi težkočami. toda sedaj imamo milwauski Slovenci dve slovenski cerkvi: dve cerkvi, v katerih so nastanjeni slovenski g g. duhovniki. Zato .ie nam vsem dana lena prilika, zadostiti svoi; krščanski dolžnosti. Imamo cerkev sv. Janeza Evangelistfl m cerkev sv. Trojice; v obeh je dovolj prostora za vsakega. V obeh cerkvah boste cb vsakem času slišali lepe slovenske pridige. Ponosni smo lahko Slovenci, da imamo dobre pridigarje, ki jih tudi drugi narodi spoštujejo in zahajajo v ašo cerkev. Za božični dan bo v naši cerkvi sv. Trojice več sv. maš in tako bo dana prilika vsem, da se na ta velik praznik Gospodov udeleži sv. maše. Prva 5v. maša bo na sv. večer opol-loči. Na sv. dan bo prva sv. maša ob 6 uri, druga ob 7:30; tretja ob 9 :00 uri s slovensko ■oridigo in četrta ob 10:30 z angleško pridigo. Z cerkvenega kora se pa bodo razlegale lepe božične pesmi, katere napravijo katoličanu šele prave božično veselje v srcu in ga spominjajo na dogodek ki so ie pred 1936 leti dogodil v Palestini blizu malega mest? Bethlema. — V revni štalici se ie pred 1936 leti rodil naš Od-rešenik, tam se je obhajal prvi božič in tam so angeli prvič napeli ono nebeško pesem: "Slava Bogu na višavi in mir 'iudem na zemlji..." Poklical1' ЧО pastirje, ki so pasli v bližini, da se naj še oni radujejo rojstva svojega Odrešeni.ka. katerega so tako željno pričakovali preroki; in prihiteli* so in molili božje Dete Bog daj nam vsem pravega božičnega duha, da bi tudi mi vsi iz srca zapeli na sveti večer ono anglejško pesem. Prosimo Vsemogočnega, da se usmili bolne Evrope in celega sveta, ker ljudem dandanes ni za mir božični; ni jim mar ljubezen do bližnjega, ampal segajo po morilnem meču, hrepeneč po časti, za katero pre-ivajo dragoceno človeško kri, ki teče v potokih, zlasti v Španiji. Prosimo za vse tiste ki so pozabili na sveti božič da bodo tudi oni spoznali in vedeli ceniti ono angeljsko pesem, katera se je pred 193P leti razlegala nad betlehem-skim poljanami. — Vesele božične praznike vsem zastop-nikem Amerikanskega Slovenca, kakor tudi vsem prijateljem lista in vsem njegovim Naj vam božje darov nebeškem hišam in vašim naročnikom. Dbsodba naših korakov, ki so usmerjeni vse drugam, kakor bi morali biti usmerjeni. Da, še gledati ni treba hodit v poznejše življenje tega Deteta, kar pri jaslicah obstammo! Kaj ni ta nedolžni smeh betlehemskega • novorojenčka obsodba našega smeha, ki _ je tako redkokedaj odkrit, ki jr le poln grenkosti. obupavanja in razdvojenosti? Kaj ni betlehemsko petje angeljev: "blagor ljudem, ki so dobre volje," obsodba našim napihnjenim besedam c bodoči sreči in bodočem miru človeštva in bogvečem. Saj je zadovoljnost le v čistem in plemenitem srcu, ki pozna )lago voljo bogoljubnosti? Kaj niso pastirčki sami obsodba nam vsem? Bog kliče k sebi priproste ljudi, da so mu znanivci božjega zveličanja, ne veljake in zastopnike človeške elite, človeških izvoljencev. Pred Bogom je bolj veljaven in izvoljen človek, ki razodeva nizkost ali slabost ns> zunaj, v srcu pa je krepak, ker mu je mir vesti nad vse drag in v poklicu svojem naj bo še tako neznaten in navidezno postranski, gleda izraz božje volje in božjega poslanstva. Božja Knjiga leži v jaslicah te dni. Preberimo jo od prvega poglavja do zadnjega, da ne bomo tako analfabetski v duhovnem oziru. Da nam bo božični praznik res, dan poln upov in sklepov, ne pa dan poln namišljenega veselja, in prazen blagoslova duhovne zadovoljnosti. M DEŽELE SUŽENJSTVA IN TRPLJENJA z brezštevilnimi vojaškimi utrdbami in obrambnimi napravami, da je Podbido preplavljeno od vojaštva, vojaških delavcev, železniških in drugih uradnikov in končno še od takih priseljencev, ki iščejo kruha in raznih priložnosti. Položaj domačinov postaja tako čim dalje bolj kočljiv in neznosljiv. -o- Zupni upravitelj Bidovec кзп* firJran Trst, 28. nov. — Ni še dolgo tega, kp je bil Ivan Bidovec, župnik v Dolini aretiran od tržaških policijskih oblasti ki eo napravile pri njemu tudi hišno preiskavo, ki pa je bila negativna. Po izredno kratkem procesu je bil obsojen v konfinacijo za pet let. O Bi-dovčevi aretaciji so pisali tržaški listi, da je bil aretiran kot komunist, dasi je bil Bidovec znan kot dober in vesten duhovnik, ki mu je bila pri srcu, ne samo dobra moralna vzgoja naroda, temveč tud1 njegov splošen dobrobit. Razumel ga je, živel z njim, okušal z njim vse tegobe, ki mu jih današnja doba v polni meri zadaja, zato ga je tudi narod vzljubil kot svojega to-lažnika in vodnika skozi težke dneve. Nič čudnega torej, če je aretacija in obsodba župnika Bidovca vzbudila med našimi ljudmi v Trstu in njegovi okolici veliko nezadovoljstvo, nezaupanje napram znanim gestam italijanskih oblasti in celo javne proteste. — Baje so ob priliki aretacije posredovale cerkvene oblasti, toda kot je razvidno iz zadnjega ukrepa političnih oblasti, je bila akcija brezuspešna. V -o- Družinski oče ustreljen Istega dne, ko je nastopil Ivan Bidovec žalostno pot v deportacijo po zaslugi dolinskega brigadirja, je po krivdi stega brigadirja drugi naš človek, neki družinski oče iz Doline izgubil življenje. Ko se je namreč ta domačin, ki je zaposlen v tovarni olja, v družbi dveh tovarišev vračai la kolesu proti domu, so srečali brigadirja z nekim karabi-njerjem. Ko so že šli mimo njiju, je kričal brigadir za njimi, naj se ustavijo. Dva sta se ustavila, tretji pa je bržkone ukaz preslišal in je vozil mirno dalje. Tedaj je brigadir dal karabinjerju ukaz, nai strelja za njim. Karabinjer je res tudi takoj oddal strel proti ježečemu kolesarju, ki se je zadet v tilnik zvalil mrtev na cesto. Njegova usoda je tem žalostnejša, ker ga je doma čakala mlada žena, ki mu je nekaj dni prej rodila ljubko dete. med Slovenci po Ameriki b Superior NOV NADŠKOF Nadškof John J. Cantwell iz Los Angeles, ki je bil nedavno ustoličen v katedrali sv. Vibiane. Izgnani Podbrdo, novembra 1936 — Še se spominjamo strašne obsodbe, ki jo je izreklo posebno sodišče za zaščito države v Rimu nad Tomažem Groharjem in Janezom Zgago, ko ju jo obrodilo na pet in dvajset let ječo. Bila sta sicer pred nekako letom dni zamen j ena kot jugoslovanska državljana z nekim političnim kaznjencem italijanskim državljanom, a smela nista niti spotoma domov, pač pa takoj čez mejo pri Postojni v Jugoslavijo. Ženi Tomaža Groharja in Janeza Zgage sta dobili sedaj nalog, da morata tekom 20 dni zapustiti Italijo in se izseliti v Jugoslavijo, kjer prebivata njuna moža. V tem kratkem času morata likvidirati trgovino, odnosno mesnico, urediti vse gospodarske zadeve in'oditi preko meje. Cilj fašističnih oblasti, ki ga hočejo doseči s tem korakom je jasen • dve stari in dobro upeljanj obrti bosta tako iztrgani iz rok r,a-fim ljudem in predani laškim priseljencem, ki prežijo na take prilike, kakor jastreb na mrhovino. Grohar in Zgaga sta bila obče znana in spoštovana moža, dobra gospodarja, ki sta svoji domačiji vestno vodila in skrbela za to, da si bosta na stara leta lahko od-dahnila. Z vso pretkanostio in prefinjenostjo pa so ju italijanske oblasti polagoma izgnale iz svojih, težko pripravljenih domačij. Istočasno nekako je bila domačinki Torkar Francki odvzeta koncesija za trafiko ter podeljena nekemu priseljenemu Italijanu. Tako bo počasi vsa trgovina in obrt v našem kotu prešla v roke priseljencev, za čemer ne stremijo samo priseljeni Italijani, ampak predvsem italijanske oblasti. Našega človeka hočejo tako spraviti ne «a-mo v popolno politično, ampak tudi gospodarsko odvisnost. Pri tem ne smćmo pozabiti, da je Podbrdo strogo obmejni kraj. obmejna postaja, da je majhen vojaški center obdan go dela tudi voda, ki stalno ograža vsako delo. Tako so morali opustiti rudnik zaradi njegove nerentabilnesti. --o- Kratke novice — V Cerknem so obmejni jtražniki aretii-ali 33' letnega Nikolaja Močnika, doma iz Brd in 21 letnega E:rvina Šuli-goja iz Gorice, ko sta prekoračila mejo z namenom, da se vrneta na svoje domove. Na Eraelju je nastal požar v hiši Franje Kobalove, ki je vpepelil vso njeno domačijo in ji napravil 25.000 lir škode. Pri gašenju je dobil Andrej Gregorčič hude opekline. — Karabinerji iz Želina so aretirali blizu meje 26 letnega Piska Ivana iz Ponikev, ker je pritihotapil iz Jugoslavije pi*e-cejšnjo količino kave in 80 cigaret. V Cuštanih pri Ajdovščini je nastal pri Trevižanovih velik požar. Vsa domačija Filipa Trevižana je pogorela do tal. Posestnik je bil oškodovan za okrog 15.000 lir. * —V zaporih v Tolmezzu se nahaja Marija Kerštajn iz Rateč, osumljena je tihotapstva. * — Ker je dala napačne osebne informacije organom javne varnosti je bila obsojena 60 letna. Zimič Marija iz Grgarja na 45 dni zapora in 45 dni aresta. Aretiran Postojna, novembra. — Že 21. avgusta t. 1. so merodajni funkcijonarji aretirali v Kalu pri Št. Petru na Krasu Cucka Ivana. Od dneva aretacije dalje nihče ne ve zanj. Aretiran-čevi bližnji so se informirali c njegovi usodi, a na pristojnem mestu v Postojni so jim odgovorili, da ne vedo zanj, ravno tako v Tratu. Med tem se pa širijo govorice, da je bii aretirani Cucek postavljen pred konfinacijsko komisijo in obsojen na pet let konfinacije. Vendar so to le še vedno nepotrjene govorice, o katerih domačini dvomijo, da bi bile resnične zlasti ker nihče ne ve o vzroku izvršene aretacije. -o- Premog iščejo Na robu kraške planote pri Rodiku kopljejo že nad pol leta, da bi dobili premog. Toda ves trud je zaman, ker še do sedaj niso dobili nobenih velikih količin premoga. Premo-Vokop v Vremah počiva že par let. Pravijo, da se nikakor le splača kopanje, ker je premalo premoga. Veliko nadlo- ŽEBLJI IZ PAPIRJA Ni še dolgo tega, kar se je nekemu iznajditelju posrečilo, da je začel delati žeblje iz papirja. Papirno maso dene pod posebni hidravlični pritisk in jo obdeluje tako da potem lahko oblikuje žeblje. Poskusi so dognali, da taki papirnati žeblji po trpežnosti niso nič slabši kakor železni. Pa tudi rja se jih ne prime. Z mosta je skočil Cleveland, O. ___ n]osta je skočil Jack Bock in ;,e ubil. Bil je samec in doma iz Brez pri Ribnici. Star je bii 41 let. Vesti z Earbsrtona Bkrberton, O. — Poročano je bilo; poroka Miss Frances Brtoncelj se je vršila v cerkvi sv. . Avguština v Barbertcnu, Ohio, na zahvalni dan. — Tridesetletni jubilej slovaške fare, kot najstarejše rimsko katoliške fare v tem mestu, se je vršil. Tukaj bodi omenjeno, da je najstarejša rimsko katoliška fara v Barbertonu. angleška fara sv. Avguština. Podlegel pockcdibaiii Cleveland, O. — Že dne 4. decembra je bil na Superior Ave. zadet od nekega brez vestnega avtomobilskega voz nika rojak Štefan Likcvič. Bii je težko poškodovan in je to dni podlegel hudim poškodbam, v starosti 44 let. Rojen je bil v Doblicah pri Črnomlju, na Dolenjskem. Zalostna vest iz domovine Barberton, O. — Iz Kešanc na Primorskem, je dobila Mrs. Albina Trenta, rojena Vatov, žalostno sporočilo, da ji je tam umrl njen ljubljeni oče v visoki starosti 86 let. Umrl jo dne 12. oktobra; mati je pa umrla že 12. aprila. Zapuščajo več odrastlih otrok, v Ameriki sina Vincenca in hčere Mrs. Spetič in Mrs. Trenta. Kap ga je zadela Willock, Pa. — Med delom v premogovniku je kap zadela rojaka John Kcpelnika, starega 49 let. Doma je bil nekje od Novega mesta na Dolenjskem. Smrt pobira — V Clevelandu, O.,je umrl •\nton Zakrajšek, v starosti 64 let. Rojen je bil v Dvorski vasi pri Velikih Laščah. Zapušča ženo, pet sinov, hčer in brata. V Ameriki je živel 41 let. — V Gary, Ind., je umrl John Rotar, ki je bolehal za pljučnico. V Ameriki zapušča sestro, v stari domovini pa brata. — V Girardu, O., je umrl Matija Rabsel, doma nekje od Škocjana na Dolenjskem. Zapušča žalujočo ženo in otroke. — V Clevelandu je umrl Louis Gnidovec v starosti oko-lu 65 let. Doma je bil v vasi Bingov vrh pri Ajdovcu na Dolenjskem. V Ameriki je živel 30 let. N as g i a s NE DAJMO SE VARATI! P. Bernard O Rusiji, Meksiki, Španiji zdaj že menda vsi veliko vemo. Pa se nam zdi dosti, da tiste reči vemo, posebno razburjajo nas ne. Mislimo si: Te dežele so daleč in velika morja so vmes. V enem naših člankov smo zapisali, kar sta rekla o bolj-ševiških protiverskih načrtih komunista Dimitrow in Jaro-slavsky. Morda nas je nekoliko presunilo, toda spet -rmo s; i*ekli: Strašne besede, todr Bolgarija in Rusija sta daleč; Mi smo, hvala Bogu v Ameriki... In vendar je res, da je svet čimdalje manjši, in vse, kar se rodi po svetu, je tudi nam vedno bliže . .. Mi ne moremo naravnost /plivati na razmere v Ameriki in odvračati komunistično nevarnost od celekupne Amerike. Niti vseh milijonov ameriških katoličanov nimamo pred seboj, da bi jih nagovarjali h krepkejši obrambi. Imamo pa dostop do nekaj tisočev slovenskih katoličanov v Ameriki. Vsaj nekaj bi po menilo za našo skupno stvar, ako se nam posreči, da vsa; med temi tisoči vzbudimo nekoliko spoznanja, da vsej civilizaciji, posebno krščanski civilizaciji, preti velika nevarnost. Preveč radi se prepuščamo lahkomišljenemu zaupanju češ: Naš narod je v bistvu dober, ne bo se dal kar tako speljati na led brezvercem in nji-lovlm zmotnim načelom. Ima-no dobro izvedeno organizacijo po župnijah in naše cerkve ?o še vedno polne. Naš katoliški tisk še vedno najde polno odjemaltev in bralcev. Naše matere so znale preveč dobro noliti, da bi si mogli misliti: današnji rod je v nevarnosti verskega odpada in kemuni-tične zablode. Naš človek je vsaj v dnu srca še vedno do-jer in ves krščanski — če prej ne, na smrtni postelji se bo spet oklenil Boga in se bo spravil ž njim... Zal, da moramo vse tako in podobno govorjenje imenovati površen optimizem. Res je — zelo komodno je, zazibati samega sebe in druge v tako lahkomišljeno zaupanje in si nisliti: resnica in pravica sta na naši strani, kdo nam v resnici kaj more? Vse se bo še dobro izteklo, le mirni bedimo in ne iščimo strahov, kjer jis v resnici ni... Žal, da moramo reči: Taka iuševna usmerjenost je na- Radostne in zadovoljne božične praznike in srečno, zdravo Novo leto! želi vsem Slovencem Anthony J. Darovic SLOVENSKI ODVETNIK V CHICAGI. Uraduje na: 210 5 West Cermak Road Telefon Canal 5086 in na: 1904 West Cermak Road Telefon Canal 7130 v pisarni SLOVENSKEGA FEDERALNEGA STAVB, in POSOJILNEGA DRUŠTVA. zadnje samo izraz duševno lenobe, ki se je preveč vživela sama vase in se ne more ali loče dvigniti do stopnje bi-strejšega opazovanja in živega spoznanja, kakšna so res-lična znamenja časa. Mi prav radi priznamo, da katoliški tabor še vedno veliko veliko stori, da bi narod hodil po pravih potih in se ne odtujil večno veljavnim načelom v mišljenju in življenju. Radi priznamo, da katoliška organizacija mnogo stori za lajšanje bede najsiromašnej-ših in za uveljavljanje socialne pravičnosti. Res je, /ia bi moral za svoje dobro delo žeti več priznanja in spoštovanja in celo več hvaležnosti. Toda vse to ne pride samo od sebe. Ne smemo in ne moremo prezreti dejstva, da so na delu mogočne sile, ki z ogromnim naporom in z vse-ni sredstvi skušajo oslepiti človeško družbo in jo odteeni-ti vplivu Cerkve in katoličan-stva. In te sile niso samo nekje daleč tam na drugem koncu veta, temveč se bolj in bolj i.veljavljajo prav tu v naši sredini. In tud-; ne moremo in ne memo prezreti dejstva, da se judska množica da mnogo agljc oslepiti nego bi si človek mislil. Tako je in nobeno depšavanje nič ne pomaga. Ča je, skrajni čas, da si te •eii vsaj priznamo. Med tem. ro mi modrujemo o lepoti in vzvišenosti našega katoliškega stališča, so na delu okoli nas sile, ki sicer j a ko malo nodrujejo, zato pa toliko več snujejo in vedno \«eč pogubnega orožja zoper katoličanstvo nakujejo. Katoličanstvo na Španskem je tudi mnogo mnogo lepega sanjalo o svoji lastni vzvišenosti in nedosegljivosti katoliških načel in katoliškega udej-stvovanja. Tako lepo je sanjalo o vseh teh rečeh, da se je popolnoma zaverovalo samo vase in ni imelo časa za pogled v svojo okolico s odprtimi očmi. Toda dolgo ni mogla trajati taka zasanjanost. Prišlo je, kar je moralo priti: Sanjave oči so mu morali odpreti drugi in kako so mu jih odprli, ni ,reba posebej razlagati. Ali naj mi tudi v lepih sanjah čakamo tistih časov...??? Roka roko umiva, pravi pregovor. Katoliški Slovenci naj pa podpirajo tiste, ki podpirajo njihov katoluki list 'Arn Slovenec!" Rojakom se priporoča v vseh pravnih in legalnih zadevah. Vesele božične praznike, srečno, zdravo in veselo Novo leto, želimo vsem našim gostom prijateljem in znancem! Obenem se naj topleje zahvaljujemo za dosedanjo naklonjenost in se Vam priporočamo za prihodnost. Rojaki! Kadarkoli pridete v Chicago ali ste v naši bližini, oglasite se pri nas za okusen prigrizek, ali za časo dobre pive, finega vina ali kakoršnekoli pijače želite. Postregli Vas bomo po slovenskem domačem okusu. Maryton Cafe ANTON GOLENKO, lastnik SLOVENSKA RESTAVRACIJA IN GOSTILNA \ Vse vrste pijače in okusna domača slovenska jedila. h 2226 Blue Island Avenue, Chicago, Illinois Ц Telefon Canal 8045 Ж ! шшшшипшишшшипшп.и.тшшл:.':;)! Peter Pavel Glavar LANŠPREŠKI GOSPOD. Zgodovinska povest spisal DR. IVAN PREGELJ. IIHIITHIHTTIIIHITIT'I. Zopet je oni zaklel in viknil: "Kaj premalo? Eden manj, ali to kaj pomeni?" "Karleto je bil prva moč." "Bil je, to je res. Nisem krivičen. A kar je, je. Zdaj je v grobu. Nikoli se ni nadejal, da-bo spal v zemlji, pa še na. Malti. No, naj počiva v miru." Dvignil je posodo in oni so sklonili glave. Nato se je zasukal pogovor mornarjev o smeri njihove plovbe in nenadoma je jeknilo na bogoslovčevo uho ime mesta Ascolija. Planil je živo k onim in vprašal hripa-vo: "Gospodje, cul sem, da ste omenili As-coli. Ali ste tja namenjeni?" "Morda smo," je dejal nekdo med mornarji. Oni, ki so ga klicali "padrone", je ostro premotril mladega človeka. "Morda smo," je ponovil mornar, "in bi tudi šli, če bi mogoče bilo; kaj, padrone? Pa ni, kajne!" "Snti, tepec!" rje viknil tedaj padrone in zaračil svoje oči v bledo Petrovo lice in vprašal ostro- "Kdo pa si?" Peter je začel pripovedovati vso svoio zp-odbo. Ko ie končal, ie rekel oni po hr-"oqVo. "Ca djavolo. To je Kraniac." "Rem," ie nrinomnil Peter in deial: "Prej sem slišal- da ste izp-ubili ene ca tovariša. O, morete bi mop-el jaz vsai malo nadomestiti ga. Vzemite me v službo." Padrone se ie zasmejal: "Ta je nodie-ten. kai? Kakšen posel neki bi mu dali, he?" Saleč se so ugibali mornarii. "V Seniu noznam gospoda," ie deial Peter v strašni negotovosti. kai bo ž niim, "cosnoda. ki mi ie naklonien. On bo nla-čal prevožniino zame, če me nočete za no-map-fča. Morda noznate gospoda Zando-nattija?" "če ga poznamo," se je tedai namuznil ■поЛгопе svojim mornarjem. Nato ie nri-kimal in dejal: "To je pošten plačnik. Pa na i dokaže, da ima namen plačati. Eto, v oca' je prazna." Ne da bi se pomišljal, je izsul Peter Pavel ves svoi denar na mizo in deial: "To imam, vzemite!" Krčmar je postavil polno posodo na mi- fcO; "Pij!" je velel svoielični padrone Petru. "Pa nap-ni pošteno, da mi na ladji ne zbo-liš. Pošteno se napiti, to je naiboliše sredstvo proti morski bolezni.' Kai, sinčki?" peter je nagnil. Oni je rekel: "Učen si videti, piti pa ne znaš. Glej, to je treba tako." Natmil ie silovito in pil. Ko se je oddahnil, ie dejal: "Zato pa sem pa--''•one, zdaj veš." Ko je krožil vrč krog mize, je dodal: "Moja ladja je Santa Fe, jaz pa sem Pero lavinič iz Berna v Istri. Bil sem tudi že v vaši Ljubljani, pa mi ni dišalo tam, je premalo solnca. Zdaj sem tu in jutri smo kdovekje, a v treh dneh pred Ascolijem." "Gospod kapitan, kako naj se Vam zahvalim?" je prašal Peter s solzami v očeh. "Pij!" je viknil oni. Sele proti večeru so se krepki ljudje dvignili. Petrov denar je padrone Pero pobrisal z mize v svoje široke perišče in ga vsul Petru nazaj v žep. Nato se je dvignil; zibaje se pred šibkim bogoslovcem je dejal: "S tem te proglašam za svojega podanika. Jutri ob treh zjutraj odplo-vem. Zdaj pa lahko greš še v mesto, če ti je ljubo." "Grem z Vami," je odvrnil Peter. "Daj roko," je dejal padrone in se naslonil z vso svojo težo na šibkega bogoslovca. Zvon večernega pozdrava je jeknil od mesta. Pijani Glaviničevi mornarji so šli nekaj sto korakov pred svojim gospodom. Opotekali so se in peli neznano pesem. Peter Pavel je razumel samo odpev: "Al mio mar, al mio mare." Glaviničeva ladja "Santa Fe" je dvignila prav ob treh zjutraj sidro. Jutranji veter je sunil v jadra. Ko je vzhajalo solnce, je bila ladja že na širokem morju. Poln novih upov je stal Peter Pavel na krovu. Prsi so se mu širile v svežem zraku. Šepetal je gorečo molitev in ponavljal v sebi: "Pa jo bom, pa jo bom vendar odvalil skalo." Prišel je Glavinič. Povabil je fanta s °,eboi. Predložil mu je vina in jedi in se razgovoril ž njim kakor star znanec. Povedal je, da je imel sina, da pa so mu ga ubili benečanski galeatje. Pri tem se mu je pest stisnila in grozno je zaklel. Petra je obšla groza pred njim. Kapitan je vrgel nekaj čaš vina vase in nato tolpo molčal. Hipoma je pogledal ostro bogo-slovcu v obraz in prašal: "Pa hočeš res biti pop?" "Hočem!" "Hoče!" je rekel oni kakor sam zase. Nato je spet pil. Potem je rekel: "Vidiš, ta ladja je moja last. Pa še imam premoženja za stara leta. Hej, kaj misliš, da je neprijetno mornarsko življenje?" "Zdi se mi, da ni," je odvrnil Peter. "Vidiš, ni ga življenja nad mornarskim. Poskušaj! Hodi z menoj. Zdi se mi, da mi boš krasen krmilar." In še vneteje je začel: "Učen si. Takih med nami ni. Ti pa si. Jaz napravim iz tebe pomorščaka, da ti ga ne bo para. Hej brate, udari v roko! Pusti popovstvo, ki slabo redi človeka." Peter se je posili nasmehnil. Kapitan pa je rekel z vidno, dasi robato dobrohotnostjo : "Udari v roko. Posinim te. Ti Pero, jaz Pero!" "Ne smem," je dejal tedaj Peter. "Jaz bom duhovnik." Oni je nevoljno zamrmral. "Gospod," mu je dejal Peter, "gospod Zandonatti mi je lastno hčer ponujal v zakon, pa sem jo odbil." "Diavolo," se je začudil kapitan. Nato se je zasmejal. "Pa mi to zdaj poveš, popče? Zdaj, ko sem se osramotil?" "Zakaj, gospod kapitan? Hvaležen sem Vam stokrat." "Neumnosti," je rekel Pero in zamahnil z roko. "Biti hočeš pop, pa bodi! Tudi popi so potrebni. V nebesa pomagajo človeku. Samo pohujšuj se ne,, da kolnem; kako ne bi, saj sem kapitan." Dan se je bil nagnil, zvečerilo se je bilo. Ladja "Santa Fe" je plula mirno ob italijanski obali navzgor. Peter Pavel je stal na krovu in strmel v lepoto noči, ki je vstajala nad vodo. 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA" TISKOVINE vse vrste za društva, organizacije in posameznike izdeluje točno in lično naša tiskarna. — Prestavljamo iz slovenščine na angleško in obratno. Cene zmerne. Tiskarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS SLOV. LICENZIRAN ELEKTRIČAR ve 5 ja Prevzemam vsakovrstna m manjša električna dela. — Nabavljam in prodajam vse vrste Električne "Fixtures" po zmerni ceni. Kadar rabite popravila luči, ali drugih električnih predmetov, me samo pokličite na elefon• H A YM A RKET 40*5 MILAN MEDEN 1823 W. Cermak Rd. CHICAGO, ILL. Hočeš vedeti, kdo je zares dolgočasen človek? Nekdo, ki ti res pove, kako mu gde, če ga po tem vprašaš. 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala OH JBHN,!, SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. ш ш BLAGOSLOVLJEN in RADOSTEN BOŽIČ ter SREČNO, ZDRAVO in ZADOVOLJNO NOVO LETO želi vsem prijateljem in znancem j. Androjna 1008 So. 44th Street, MILWAUKEE, WISCONSIN Gostilna (Tavern) ANTONA KOZLEÜCHAR želi vsem rojakom Slovencem in bratom Hrvatom vesele božične praznike in srečno, zdravo Novo leto! Vsem hvala za posete v minulem letu in se priporočamo še za naprej. 1101 So. 60th Street, West Allis, Wis. Telefon Greenfield 2419 Vesele božične praznike in veselo Novo leto želi Prva Slovenska Cvetličarna JOHN BOBNIK, lastnik 935 West National Ave. Tel. Orchard 3546 MILWAUKEE, WISCONSIN Vesele božične praznike ter srečno in zadovoljno Novo leto želi vsem JOHN R. JELENC — SLOVENSKI POGREBNIK - 2316 West National Ave., Telefoni: Business Ml. 6065 Milwaukee, Wis. Residence Ml. 3278 P. ORDANOFF COAL CO. VSE VRSTE PREMOG IN DRVA 1034 So. 5th Street, Telefoni: Urad: Orchard 8473. Milwaukee, Wis. Residence: Orchard 7347-W ђ Želi vsem svojim odjemalcem vesele in zadovoljne božične praznike in srečno zdravo Novo leto in se priporoča vsem v naklonjenost! CROVE HOTEL & TAVERN (FRANK SEDMAK, lastnik) 616 So. 5th Street, Milwaukee, Wis. Tel. BDY. 5947 Želi vsem rojakom Slovencem vesele božične praznike in srečno zdravo Novo leto. Vsem se priporoča za obilen obisk. Vesele oraznike in srečno Novo leto vsem! KEGELOVA GOSTILNA (KEGEL'S INN) 5901 W. National Ave. Tel. Greenfield 9746 WEST ALLIS, WISCONSIN Se priporoča vsem za obilen poset. Najfinejša domača hrana, ^L vse vrste pijače. Naš prostor je na razpolago za razne partije in Ш vse vrste gostije. Ж ЧИ.1Ш11Ш[1тШШ1ШШ1Ш!Ш11.Ш11М1Ш11ШИ1.1ШШ111111ЧШМШ ЈТГП тт-ч-.-т—HUMIH .................rnnrrrri "- - PISANO POLJE J. M Trunk i mriP'iuvBuj V ................... Jeza in sovraštvo. Glede jeze bi se dalo govoriti, saj se včasih omenja ielo neka sveta jeza, in ta bi še nekaj pomenila, ampak sovraštvo je le sovraštvo in vse grdo in hudo. Zastopnik Prosvete Zidanšek pravi in trdi, da se je jaz na njega hudo jezim, in poleg tega celo njega enake hudo ali še huje sovražim. Prav za mejo dušo se boji g. Zidanšek, dasi on ne veruje na nobeno tako dušo, in hudo resno mi pihne na to — . prazno dušo, ko me pouči kakor gel. Boga ne more nihče iskati in najti za drugega, ampak sam zase ga more najti vsak, s svojimi mislimi in s svojo pametjo. Jožef, veš, da sem tvoj odkritosrčni prijatelj. Ne govori iz mene hi-navščina, ne laž. Ko so me pred tremi leti prvokrat zvabili na predavanje ateistov, sem spoznal, da sem zelo daleč od Boga. Prav malo sem ga poznal. Vest mi je pa govorila, da tisti, ki vedo Boga toliko zanikati, tudi nimajo prav nobenega dokaza, da ga ni res. Šel sem v knjižnice in čital dela največjih mislecev in znanstvenikov in bolj, ko bi bil rad dokaza, da ni Boga, bolj mi je vsaka knjiga v meni utrdila vero, da je Bog. In bolj in bolj, ko sem proučeval to in ono, mi je moja vest v meni dokazovala Boga. Tako vidiš, sem jaz prišel do mojega stalnega prepričanja. Pa še to ti pokern, da Boga se ne išče z lučjo, niti ne z rokami, da bi ga prijel. Nihče ti ga ne bo pripeljal kot kakega soseda rekoč: tukajle ti predstavim našega dobrega Boga, na, da boš verjel, da je res, vidiš tak le je. Ne bodimo vendar taki tepci, tako le se Bog nam ne bo predstavljal. Ali najde ga lahko pa vsak sam če hoče. Iskati ga je treba z mislimi. Vzemi v roke knjige o vedi in znanstvu. Citaj in proučuj stvarstvo. Proučuj to in ono, misli, in prišel boš do njega, sam ne vedoč kedaj. Kdor ga z dobrim namenom išče, ga najde. Jožef, Bog je, išči in najdi si ga pa sam zase! Tako, zdaj pa ta predmet pustiva in ne govori mi več o njem." — Jožef je malo osupljivo gledal na Antona, ko mu je ta tako resno odgovoril. Vendar, iz njega je gledal nekak napuh, s kakor-šnim bogotajci tako radi gledajo na one, ki čislajo vero in imajo vero v Boga. Vendar čut dostojnosti je zmagal v njem in ni govoril več o tem. Vlak je privozil na lokalno postajo baš v mraku božičnega večera. Izstopila sta in začutila oba tisto posebno milino, ki jo pozna samo božični večer. Na postaji so ju pričakali domači z vozom in po kratkem pozdravu med njimi sta vozova odrdrala vsak v svojo smer. Trideset let pozneje sta se srečala na poseben način v vozgeškem gozdovju na francoski fronti dva častnika. Bilo je ravno teden pred Božičem leta 1916. Stotnik Dr. Sarre, je predpisaval nižjim zdravnikom raznovrstne operacije, za razne ranjence. V posebni oddelek so prinesli nekega podpolkovnika. Granata mu je razmesarila desno stran telesa tako, da kdor ga je videl ni imel niti drobec upanja, da bo ranjenec prebil noč. Dr. Sarre ga je pregledal. Že je mislil ranjenca pokriti nazaj z rjuho in napisati opazko, da je to slučaj brez vsakega upanja. Prav tedaj mu bolničarka pomoli identifikacijski listek za bolnika, kjer čital ime: Podpolkovnik Anton Aude. Nekaj ga je streslo, kakor bi ga kdo oblil z mrzlo vodo. "Kaj, moj sošolec Anton?" "Da, Anton sem, dragi moj Jožef. Hudo me je zadelo, stori in napravi kar znaš in veš z menoj — drugo prepustimo Bogu!" — je zamolklo in hropeče odgovoril ranjenec. "Prepustimo Bogu" — je ponovil zdravnik, "si mu že prepuščen, jaz ti pomoči ne vem," je na tihem govoril vojaški zdravnik. Dali so gä na operacijsko mizo. Zdravnik mu je odstranil cele plasti strnjene krvi, iz-mil nekoliko in naravnal kosti in ga povil z prepričanjem, da ranjenec ne bo dočakal jutra, morda niti dve uri več ne bo živel. Strašen prizor. Dr. Sarre je odšel na.to k počitku z'Vsemi mogočimi vizijami. Skušal je zaspati, a ni mogel. Stalno je imel pred očmi svojega sošolca Antona, vsega razmesarjenega in njegove besede so mu zvenele po ušesih: "stori in napravi kar znaš in veš;z menoj, drugo prepusti Bogu!" Kako veliko zaupahje — In v koga? V nič, si je mislil zdravnik stotnik Dr. Sarre, kot brezverec. Podpolkovnik Aude je bil resnično tako razmesarjen, daje bil človeško res neozdravljiv. Vsak zdravnik bi to priznal. . Ali, ko se je drugo jutro vračal Dr. Sarre v vojaško bolnišnico, misleč, da bo videl le še mrtvega tovariša, prijatelja in sošolca Antona, se ni mogel dovolj načuditi, ko je našel Antona pri močni zavesti in pri njem duhovnika, ki ga je ravno spovedoval. Prejel je sv. obhajilo in bil vidno tako vdan v svojo usodo,da je zdravnika z nasmeškom pozdravil: "Dobro jutro — še sem tukaj in Bog že. ve zakaj ? Zdravnik mu je prijazno odzdravil, nato pa je naročil bolniški strežnici, naj ne pusti nikogar k njemu, ker bolnik potrebuje strogega miru in počitka. Dr. Sarre je pripisoval, da je temu vzrok močna narava in da bolnik vseeno ne bo prebil krize, ker pljuča in jetra ter drugi vitalni organi, so.bili tako raztrgani, da je vsak popravek na podlagi kirurške vede nemogoč in zato je tudi življenje in ozdravljenje nemogoče. Tako zdravniška veda. Toda dogodek kaže, da je v tem Slučaju o-dločeval neki drugi nevidni zdravnik. — Minuli so štirje dnevi in smrt ni hotela priti po podpolkovnika Antona. Ne samo to, stanje se mu je začelo boljšati. Začel je uživati hrano in vse je kazalo, da bo ostal. "Saj sem rekel: da storite kar znate in morete — drugo prepustimo Bogu!" je peti dan ponovil podpolkovnik stotniku Dr. Sar-reju. In ta ie molčal. Prihodnji dan je bil dan pred Božičem. Bolnik je bil že toliko boljši, da se je vse križem razgovarjal. Obiskal ga je popodne zopet Dr. Sarre in pri tej priliki sta se spomnila tudi božičnega večera pred 30 leti. "Se še spominjate, kaj sva govorila tedaj?" je pripomnil podpolkovnik. "Kaj ne bi?" Pri tej priči je zakril Dr. Sarre svoj obraz z rokami in vzkliknil: "Vas nisem ozdravel jaz — Vas je ozdravel Vaš Bog." "Ne govorite tako. To ni samo moj Bog, ta Bog je tako Vaš kakor je moj in vsakega, to je Bog vseh ljudi." "Prav imate dragi podpolkovnik Aude. Srečen ste, ker Vi ste ga našli že zdavnej, jaz pa sem ga še le spoznal in to potom Vas, dragi gospod podpolkovnik. Vse življenje sem ga iskal, pa ga nisem videl, ne našel. Zdaj pa vidim njegovo delo, Vaše čudovito ozdravljenje, ki je človeško na kakoi-šenkoli način nemogoče." "Me veseli dragi tovariš Jožef, da si ga našel! Z Njim in v Njem boš srečen!" Prihodnji dan je bil sveti dan — božični dan. Vojaški zdravnik stotnik Dr. Sarre je opravil po kakih 35 letih zopet sv. spoved. Zgodaj v jutru na sveti dan je vojaški duhovnik služil sv. mašo za ranjence sredi velike bolniške dvorane. Med mašo je delil kar po posteljah ranjencem sv. obhajilo. Ko je prišel do podpolkovnika Audeja je zraven njegove postelje klečal tudi zdravnik stotnik Dr. Sarre in je tudi on prejel sv. obhajilo. Po maši je objemal svojega dragega prijatelja Antona in dolgo vzklikoval: "Srečen sem, ker sem našel, kakor si mi povedal." "To je najsrečnejši Božič mojega življenja!" Zaroka na sveti večer "France, pä jo vzemi ti," se je oglasil Kav-ček iz zapečka; "da se ne boš bal zanjo in da bo mir." "Res je oče," je skoraj zavriskal France, "te besede ste mi pa prav iz srca vzeli." In tako sta France in Rezika na sveti večer praznovala zaroko. Tega seveda France svoji zaročenki ni povedal, kako je šel na li-manice Rozalinim vražam in kako strahopetno je bežal s polja — naravnost v njeno naročje. Meni pa je France zaupal to zgodbo. Ce bi bil rekel, da bom zgodUo napisal, bi jo bil pa najbrže — zamolčal. Vinko Bitenc. V zvoniku vaške cerkve je zazvonilo Zdravo Marijo. Po hišah so se prižigale luči; gospodarji in gospodinje so z družino hodili okoli svojih domov, kadili, škropili z blagoslovljeno vodo in molili, da ne bi bilo nesreč v prihodnjem letu. Sveti večer je pokojno legel nad vas. Premožetov France pa je ob tistem času zamišljeno hodil po ozarah za vasjo. Iskal je mejnik med sosedovo in domačo njivo, pa ga zaradi visokega snega ni mogel najti. Slednjič je sam določil približno mejo med obema njivama, stopil na sosedov svet in nepremično obstal. Sklonil se je nad zemljo in napeto prisluškoval, kakor bi iz zemlje pričakoval važnega sporočila. To čudno početje postavnega vaškega fanta, sina premožnega gruntarja, na sveti večer bi bilo morda zbudilo upravičeno domnevo, da s fantovimi možgani ni vse v redu. Toda vzroki so bili čisto drugačni. Premožetov France ni bil babjeveren, pa mu je kljub temu že teden dni pred božičem neprestano prihajala na misel tista Rozala, ki je pogosto prihajala v vas in prerokovala iz kart. Doma je bila menda nekje iz prekmurskih krajev in vaščani so jo na kratko krstili za "coprnico". To pa zato, ker Rozala ni bila samo navadna beračica, ampak je znala marsikaj takega povedati, kar spada že pod "coprnije". Tako je z zagovorom ozdravila Šetinove tri pujske, ki nikakor niso marali jesti, postajali od dne do dne bolj mršavi in jih je hotel gospodar že spraviti pod nož. Pa je prišla Rozala. Zamrnirala je nekaj besed nad pujski, pomazala jih š slino in pujski so bili ozdravljeni. Od tistega dne so žrli kakor za stavo. Ali pa Boskarjev konj, ki ga je napihovalo. Hlapec ga je hotel že odpeljati h konjedercu, ko se je/pri Boskarju oglasila Rozala. Šla je in nabrala nekih rož. jih skuhala in dala piti konju. Kakor bi odrezal, je ponehalo napihovanje in konj je bil zdrav. Pa Španova mati. Več let so bolehali, nobena zdravila niso pomagala. Rozala je prinesla stekleničko vode iz fare, ki leži za deveto goro, namočila vanjo tri zrna jare pšenice, nekaj česna in se več drugih reči. In preden so Španova mati po kapljicah popili tista zdravila — so bili zdravi. Razume se, da je znala Rozala tudi srčne bolečine ozdrqvljati, pa najsi bo dekletom ali fantom. Premožetov France je bil nekoč sam doma, ko se je prikazala med vrati Rozala. "Bog daj dober dan, France. Si sam, kajne? Prav. Veš, že večkrat sem te hotela vprašati zavoljo Rezike. Ti — kaj pa je z dekletom?" Vse to je zgovorna ženska zgovorila v eni sapi in šele, ko jo je France prav čudno izpod čela pogledal, je umolknila. A France vendarle ni mogel zatajiti radovednosti in je tjavendan vprašal: "Kaj pa ves o Reziki, Rozala?" "Kaj vem? Nič ne vem. Le to sem opazila, da preveč oči poveša, pa zamišljena je in pravijo tudi, da zjutraj hodi k maši name-stu ob desetih, kakor se za mlada dekleta spodobi." v "Babje čenče," je jezno zabrundal France in odmahnil z roko. Toda Rozala bi ne bila Rozala, če bi se bila tako hitro dala ugnati. Pogledala je skozi okno, ali kdo ne prihaja, potem pa je začela: "France, srečo ti bom povedala, pridi sem k mizi." In izpod predpasnika je privlekla oguljene kvarte. "Liter pšena mi boš dal, pa nekaj krompirja boš navrgel. No, boš?" Pri tem je že razprostrla karte po mizi, drugo poleg drupe. France se jje res približal mizi, ne toliko iz radovednosti, kaj mu bo Rozala natvezila, ampak le zato, da bi se babnicc prej odkrižal. "Bom le videl, ali res kaj veš", je dejal in se naslonil s komolcem ob mizo. >"Jej, sreča se ti ponuja fant, pa je ne znaš zgrabiti," je razlagala Rozala. "Pa tekmeca imaš, hudega tekmeca, še dekle ti bo prevzel, če ne boš pazil. Jej, jej, pa denarja boš imel na kupe, bogato nevesto boš dobil. Ampak sovražnike imaš, nevoščljivce, pa koliko in — "Nehaj, Rozala, nehaj," se je zasmejal France, toda rdečica v obrazu je izdajala, da so ga Rozaline besede vendar neprijetno zadele. "Pa še povej, Rozala, kdo je tisti moj tekmec?" je vprašal napol v šali. "Tisto ti pa ne smem povedati, nak, srce, tisto pa ne. Toda če bi le rad vedel, ti povem nekaj drugega." "No, kaj?" "Mero orehov mi boš dal, France, za božično potico jih bom potrebovala, pa ti bom razodela nekaj takega, kar še nobeden ne ve." V Francetu je čedalje bolj rasla radovednost, mislil pa je tudi, da Rozala res kaj ve, kdo je zalezovalec njegove izvoljenke. "Dve meri orehov dobiš," je dejal, "če bo novica res kaj prida." "Saj sem vedela, da si zlata duša, France. Poslušaj torej. Na sveti večer, preden bo zazvonilo Zdravo Marijo, pojdi na polje. Tam se vstopi tako, da boš z obema nogama stal na sosedovi njivi, z životom pa se nagni nad domači svet. Rečem ti, da boš zvedel iz zemlje take stvari, o katerih se ti še sanja ne. Ranjki Jernač je na sveti večer napravil tako, pa je iz zemlje zaslišal harmoniko in pobijanje s koli. In res, med letom se mu je omožila hči, sina pa je pri nekem fantovskem pretepu s koloni ubil pijan fant iz sosedne vasi. Vidiš, France, nikomur še nisem povedala tega, tebi povem, zato ker si fant, kakor se spodobi, prijazen, pameten in dobrega srca." "Hahaha!" se je na vse grlo zakrohotal France; "jaz že ne verjamem tvojim vražam. Ampak mož beseda ostanem le, kar sem obljubil, sem obljubil." In prebrisana Rozala je s polnim predpasnikom zadovoljna odhajala od Premožetove hiše. Po njegovem odhodu pa je France kljub zatrjevanju, da ne verjame vražam, izpreme-nil svoje misli in je kar takrat sklenil, da po-, skusi na sveti večer z nasvetom, ki mu ga je bila dala Rozala. Na sveti večer je torej stal na sosedovi njivi, sklonjen z životom nad domačo njivo, in poslušal, kdaj se oglasijo iz zemlje čudna znamenja, glasovi ali kaj podobnega. V svoji gorečnosti si je želel, da bi pred seboj zagledal tistega preklemanega mulca, ki zalezuje njegovo Reziko in mu nemara celo kani prekrižati ženitvene načrte. Oh, to bi ga premlatil, če bi ga dobil v roke! Saj malo se mu zdi, Francetu, kdo bi bil; tisti Ukčev teleban — nihče drug. In France je že pri mislih nanj stisnil pesti. Čakal je in čakal, a nobenega glasu ni bilo od nikoder. Pač — zdaj je razločno slišal: Kakor škrtanje z zobmi je prihajalo iz zemlje. (V bližnjem grmu ob meji je namreč zajec glodal štor, ki je molel izpod snega). Škrtanje je prenehalo in se spet ponavljalo. Franceta je kar iz-preletelo: ni vedel, ali bi jo popihal, ali bi še ostal. Kaj neki naj škrtanje z zobmi pomeni? Nemara jezo Ukčevega, ker ne bo dobil Rezike. In spet je začelo, zdaj še raz-ločneje. Medtem se je bilo stemnilo. Noč je bila temna brez lune in brez zvezd. Na koncu njive je stalo zasneženo drevo. Veter je majal drevo, da se je zdelo, kakor bi se premikalo. France je gledal tja in lasje so se mu začeli ježiti. Kaj se mu ne bi! V zemlji pod njim škrtanje z zobmi, malo stran mu preti velikanska bela žena, a on sam tu, okoli in okoli tema in še sveti večer je, večer raznih prikazni in čudnih dogodkov. (Zajec v grmovju se je bil splašil in jo ubral kar — mimo Franceta). France pa v beg. Kakor bi mu bil smodil za petami, je bežal proti vasi. Tako je tekel, tla ni utegnil paziti, kje teče in je pritekel na-mestu na domače — na Ivavčkovo dvorišče. Butnil je v vrata, se pognal v vežo in od on-dod v sobo. Rezika je prav tedaj prižigala lučke pri jaslicah. "Za božjo voljo, France, kaj ti pa je, da si ves bled in preplašen?" Zdaj šele se je France zavedel, kje je, a nazaj tii mogel več. "Rezika," se je brž izmotal iz zadrege, "slišal sem, da te mislijo odpeljati kdove kam, pa sem prihitel sem." "Beži no," se je zasmejal a Rezika in zardela. Drenuljeva juha in pečena repa Krtinekov Matevž si je prištedil z dreto in šilom prav čedno kočarijo na Tlakah. Prere-dil je z lahkoto po-dva kravja repa in se veselil v zimi dveh do treh lepih furežev. Dom, živino in posest mu je' opravljala preskrbna žena Urša, Matevž je pa pridno šival ter krpal doma in hodil k boljšim gruntarjem na štero. Krtinekova sta imela vsega pri hiši in še nekaj denarnih prihrankov za stara leta. Ljudje so zavidali brezskrbna zakonca. Kljub odkritemu in zavistnemu blagrovanju iz ust sosedov in prijateljev je dretar Matevž večkrat globoko vzdihnil in razodeval, da ga nekaj vendarle tlači in stiska. In taisto nekaj je bila žena Urša in bridka zavest, da mu ni podarila niti enega potomca. Res, Uršula je bila delavna liki mravlja, a žalibog tudi zadrezašta na moža'in vse pri hiši ter gospodarstvo 'je moralo biti po njenem. Matevž je garal in lezel v dve gubi na trinožnem čevljarskem stolčku; bridko pri-slirženi zaslužek je moral odrajtovati ženki, sicer ni bilo ljubega miru pri hiši. ' Urša ni poznala nobenega priboljška. Vse je romalo na stran za ona stara leta, v katerih sta itak životarila že oba.' Kratko in malo: dobri stari Matevž je ječal in se zvijal pod gospodujočo peto stiskave — ne naravnost skope žene. Prekajeno svinjino sta si privoščila ob največjih praznikih, sicer so jo pa itak navadno razmrcvarili do nevžitnosti v poletnem času črvi. Pajki so pretili, po skrčenem Matevževem želodcu, kadar je pokazala pratika izza trama na postni dan. Za posta sta romali v .čevljarja dve na celem svetu ?iajbolj skromni jedi: drenulj6\a juha ter pečena repa. Oh, ta nesrečni drn na lepih Tlakah! Vsako leto je obrodil kljub spomladanski pozebi in drugim uimam! Zrele drenulje je Urša pobrala do zadnje čmerige. Sušila јШ je na solncu in v peči na lesi za postne dneve. 2e lepo zrela Srenul'ja 'je'vražje strašilo, kaj šele od vvročine zverižena, izsušena do trdega zrna in še enkrat prekuhana ter zanietena s koruzno moko! Kako je s pečeno repo, zna najbolje taisti, ki se je podil m,ed svetovno vojno po Galiciji ter Rusiji. Krtinekova Urša se je držala krčevito vseh starih dobrih in slabih podeželskih običajev-Med drugo tako zastarelo navlako ji je bila svetost svilena poročna obleka z naškrobano platneno pečo. V svilenem krilu je bilo na-favdanih bogznaj koliko metrov sivkaste svile. Če jo je potegnila nase, je zgledala kakor koš listnjak. V poročni obleki sta ko-racala Krtinekova k pozni službi božji na Božič in Veliko noč. Pred leti je bil na Tlakah sv. božični post pri običajni drenuljevi juhi in pečeni repi- Po večerji v mraku je pospravila Urša mizo. Prinesla je izpod podstrešja stari, za' kajeni in zaprašeni Betlehem. Očedila ga ,ie' porinila v kot na že pripravljena dva žreblja pod križem in Matevž ga je opletal z zimzelenom, bršljanom ter smrekovino. Urša ,ie še razpela iz papirja izsekljano pečo pod jaslice ter navesila na smrekove vejice jabolk in orehov. 0 Po pripravljenem Betlehemu se je lalik" sklošturil Matevž na toplo peč, med tem k" je pripravljala Urša za oba staro ter prepc relo poročno obleko in jo očedeno obesila lev» in desno na lesena klina na podbojih pred Št»' belcem. Pri Krtinekovih je bila od poroke ta n»1; vada, da je čuval mož s peči dom in smel tud' paliti čuka. Žena pa je proti enajsti uri oil; klopotala k polnočnici. Prebila je v molitv'1 v cerkvi še preko dveh zgodnjih sv. maš. Г" treh sv. opravilih je bila krog sedme ure zjl1" traj doma. Za kaplanov! dve in za slovesu0 pozno sv. daritev sta se oblekla zakonca Vc' ročno. Šele ob dvanajstih je bil obed s svinj* sko juho, s krvavimi pečenimi klobasami te1 (Dalje na 3. strani) H Drenuljeva juha in pečena repa (Nadaljevanje z 2. strani) svinjsko pečenko s kislim zeljem. Najstrožji svetonočni post je držala škrt-ljava Urša od drenuljeve juhe in pečene repe na sveti večer do božičnega opoldne. Po končanih vseh opravkih svetega večera je vzela Uršo noč z naročilom pred odhodom, naj'čuva očka dom s peči pri tobakovem dimu iz čuka, ker petroleja bi bilo škoda čez polnoč. Prvič od poroke se je nasmehnil Matevž, ko je zaklepal ono zimo za ženo duri na sveto noč. Sedel je za mlačno peč, se zamislil globoko in sklenil: nocoj ali nikoli! Sosed Gubenšek je kolinil v predbožičnem tednu pri Krtinekovih in napravil veliko skledo krvavic. Pri spominu na krvave klobase je bil čevljar resnega mnenja, da se jih bo lotil z nožem in vilicami koj bo odbila stara stenska ura polnoč. Za pravi cerkveni post je mejnik nočna dvanajsta ura, če hoče Urša drugo postno postavo, bo tokrat le njena zadeva! Urše ne bo sigurno domov najmanj celih Osem ur. V tem dolgem času se bo je lahko napahal Matevž s pečenimi krvavicami liki boben v vsem miru božjem brez zadrezaste-ga ženinega ceketanja ter zbadanja. Zakuril je na odprtem ognjišču v izbi. Privlekel je izpod sklednjaka globoko lončeno skledo za peko. Pripravil svežo mast, izmaknil iz celega kupa tri najlepše krvave klobase in jih lepo pripravil za pečenje. Skledo s klobasami je postavil na železni tri-nožnik nad žerjavico, si prižgal čuka in prisluškoval v vsem zadovolju svetonočni godbi živahno cvrčečih treh klobas . . . Natančno je počakal na odbitje ure, pred-no se je lotil tolikanj priljubljene jedi. Ko se je najedel, da bi mu bil lahko bobnal po trebuhu, je začutil nujno potrebo, da bi bilo treba v masti spečeno kri obdržati v želodcu s čim bolj krepkim nego je navadna voda. Iz svoje škrinje in sicer iz oboda škornja je privlekel steklenko stare slivovke, katero mu je bil podaril za večkratno krparijo stari prijatelj Martinček in je našel priliko, da jo je lahko zatajil ter skril pred sokoljimi očmi škrtlje Urše. Potegnil je na dolgo iz slatinšeka in ugotovil, da je pijača res obležana, ker prav nič ne praska po grlu in se pije kot vinska starina. Mizico, na kateri je pomivala Urša posodo, je prenesel med podboje v zaprti šti-belc in postavil na njo žganje, da ga je lahko luckal od časa do časa kar s posegom z roko izza prijetno tople peči. Spomnil se je še pravočasno, da mora štediti s petrolejem, sicer ga po previžala stara s kregom, da je kresuril in tratil luč po nepotrebnem. V svoji skrinji je hranil zvito blagoslovljeno svečo za Svečnico. To je privlekel na dan, ugasnil zakajeno petrolejko, prižgal svečo in jo položil na oni krajec mize proti podboju, na katerem je visela ženina poročna obleka, in sicer tako, da ga ni grizla skakljajoča luč v oči. Po vseh potrebnih pripravah za najugodnejšo sveto noč je zložil svoje zdelane ude po dolgi klopi ob peči, položil obe roki pod glavo, pušil in čutil prvič po poroki, kako blaženo se da razmišljati v takile samotni sveti noči brez hude ženice. Od časa do časa se je dvigal z ležečega položaja in nil v dolgih — prijetnih požirkih, kakor še nikdar na sveto noč . . . Razmišljal je najprej pametno, nato veselo, nadalje že rajsko blaženo in čez nekaj ur povsem zmešano ter razmetano. Prav nič se ni zavedal, kedaj in kako se mu je umaknila iz glave zadnja misel in je glasno zasmrčal . . . Čez precej časa se mu je sanjalo, da ga davi nevidna — grozna roka in da bo ob poslednjo sapo, če ne plane kvišku. Konec strašnih — smrtnih sanj je k sreči udejstvil. Sklopotal je z zadnjimi močmi s klopi, potegnil s seboj mizico z do polovice izpraznjeno steklenko in skledo za peko, ki sta se z glasnim truščem razleteli na tleh na drobne kose. Ropot mizice, ubitega stekla in gline ga je predramil toliko, da je spregledal na mah zanj obupni položaj. Cela izba je bila polna najgostejšega — morečega dima . . . Pomanjkanje zraka ga je natiralo k skrbno zabitemu oknu, da ga je. moral prebiti s pestjo, če se je hotel dokopati do odrešilnega oddiha. Še glavo je potisnil skozi zdrobljeno okno, da si je vsaj nekoliko opomogel za sapo. Vdihaval je sveži zrak in metal iz sebe vsled pre- obilnih sanj neprebavljene krvavice s slivov-ko vred. Ko je bil nekoliko pri zavesti in pravi pameti, se je ozrl po vzroku dušečega dima. Zadrotal in zaspal je bil vsled preobilne žgane pijače. Zvita sveča je brez čuječega nadzorstvo dogorela do mizice. Vosek se je začel topiti zaradi nezavarovane vročine in raztekati. Tlela in gorela je mizica na več koncih, užigala so se že tla, o ženini židani kikli in beli peči ni bilo nobenih preostankov več! Odprl je na stežaj- vrata na izbi in veži, da je potegnil prepih. Po teh prvih rešilnih ukrepih je šele lahko lotil gašenja mize, tlečih desk na tleh in podbojev. Rešil si je sicer v zadnjem trenutku življenje, preprečil za njegov dom največjo požarno nesrečo; a kaj je bila vsa ta obupna gasilna akcija v primeri z do zadnje niti uničeno ženino poročno obleko! Pospravil in počedil je vse, kar je bil načel ogenj; ženinega svilenega krila in peče ni mogel ustvariti na novo, saj še pepel od zgorele obleke se je bil razkadil po celi izbi. Ura na steni je odbila šest v jutro, ko se je zavedel do dobra, kako se je spremenila v tako kratkem času blaženo zasanjana rajska sveta noč v — pravi pekel za bodočnost! Za dolgovezna razgrebanja o obupnem položaju ni bilo časa, ker je grozil čez eno uro ženin povrat. Zaprl je oboja vrata in odšklepetal v drge-tincu k dobremu sosedu Gubenšeku po zadnjo tolažbo in odpomoč. To in ono SONCE NI TAKO VROČE Trije odposlanci pariške zvezdarne, Ar-nulph, Barbier in Chalonges so podali poročilo o celojetnem opazovanju v mednarodni zvezdami na Jungfrauskem sedlu v Švici, kjer so imeli nalogo točno izmeriti temperaturo najvežnejših zvezd. Dolga spektro-prafska opazovanja francoskih znanstvenikov so ugotovila, da merijo zvezde po večini od 11.000 do 27.000 stop. vročine. Na ta način je naše sonce z njegovimi 8000 stop. med naibolj "hladnimi" zvezdami. časih tako veselo zažvrgoleli in gostoleli dolge popevke, so zdaj zbegani. Drugi opazovalci ptičev pa menijo, da velja vse to le o tistih ptičih, ki živijo na mestnih vrtovih in dre-\z :h in da se ni bati, da bi ptiči pozabili peti. ALI PTICI KDAJ POZABIJO PETI? Znani vzhodnopruski ptičjeslovec (ornitolog) Christoleit je opazoval, da ptičje petje ni več tako lepo, kot je bilo pred desetletji. To je opazil zlasti pri taščici, senici in velikem slavčku. Ko je poslušal njih petje, je dognal, da so izpuščali poedine "kitice", da so peli bolj preprosto in je bil tudi njih glas bolj suhoparen. Zlasti nekateri ptiči, ki so TOKIO L. 1940 Grof Bailee-Latour, predsednik Mednarodnega Olimpijskega odbora, je izjavil po po-vratku iz Japonske v Pariz, so bodo vršile leta 1940 Oinrpijske tekme nedvomno v Tokiu. Japonska je pripravljena toliko prispevati, da je zasenčila ostale ponudnike z Italijo in Avstralijo na čelu. Tokijski stadion bo lahko sprejel nad 100.000 gledalcev. Za zimske tekme je predvideno samostan-- ~><"-to Nikko s starinskimi zgradbami in sijajnim drsališčem. -o- Kdor oglašuje — ta napreduje. Ne bom popisoval, kaka sta bila vrnitev in sprejem Matevža Krtineka na Janževo po nesrečnih božičnih praznikih v spremstvu soseda Gubenšeka na lastnem domu. Toliko je še ohranilo ustno izročilo o na-daljni usodi šoštarja Matevža, da je prebil vse usojene mu še svete noči do smrti pri podmeteni drenuljevi juhi in pečeni repi. RL/ Г OSLOVI JENE IN VES1™,F ^fclflNE PRAZNIKE IN SREČNO ZDRAVO NOVO TETO želi vsemu svoiemu članstvu in vsem Slovencem Slovenska Podporna Družba V CHICAGI, ILLINOIS. Obenem vabi tem potom S. P. Dr. sv. Mohorja vse katoliške Slovence, zlasti slovensko mladino pod svoje okrilie — S. P. D. sv. Mohorja je naša domača lokalna podporna družba in Vam nudi za nizke asesmente ugodno podporo v vseh ozirih. — Poučite se o naši družbi pri podpisanih odbornikih in postanite njen član! Leo Mladič, predsednik, Jos. J. Kobal, tajnik, 1941 W. Cermak Rd. 21*3 W. 23rd Str. Joseph Ziherle, blagajnik, 2001 W. Cullerton Str. 1 Hrani danes - da fens t G Naša banka ima rekord Da jo ni bilo treba nikdar reorganizirati. Nikdar ni bilo potrebno nas obveščati v naprej za dviganje hranilnih ali pa ko-mercijalnih vlog. — Ni bila nikdar zaprta za promet. — Bila je vedno otvorjena za business na vsak poslovni bančni dan. — Nikdar ni dolgovala računov. Varnost in jamstvo Vse vloge na naši banki so zavarovane pri "FEDERAL DEPOSIT INSURANCE CORPORATION", katere ustanove je ta banka član. — Vsaka posamezna vloga je zavarovana do višine $5,000.00.— Trgovci, obrtniki, ustanove, društva so vabljeni, da začno pri nas s čekovnimi in hranilnimi vlogami. Vedno smo na razpolago Posameznikom, ustanovam in komurkoli potreba, kadar potrebujete kakih nasvetov, bodisi glede vlaganja vaših prihrankov, investiranja vašega denarja, ali v kakoršnihkoli denarnih ali gospodarskih za.levah. — V vsakem slučaju vas vabimo, da pridete in se z nami posvetujete. Ш Ш Vesele in zadovoljne božične praznike ter srečno in zdravo Novo leto želi vsem svojim vlagateljem in klijentom ter vsemu narodu m Metropol etan Banka, ki je preizkušena glede varnosti in zanesljivosti Bank Ш 2201 W.Cermak Rd. CANAL 1955 Chicago, 111 URADNIKI: JOHN KROTKAS, podpredsednik STEVEN S. TYRAKOWSKI, podpreds. JULIUS C. BRENZA, podpreds. in blag. DIREKTORJI: JOHN B. BRENZA, STEVEN S. TYRAKOWSKI, JOHN KROTKAS, DR. SYLVESTER A. BRENZA, JULIUS C. BRENZA. 'ЈБ m Vesel Božič in srečno Novo leto! Virginia Clearing House Ass'n. AMERICAN EXCHANGE NAT'L BANK FIRST NATIONAL BANK STATE BANK OF VIRGINIA Vse tri banke so včlanjene v Federal Deposit Insurance Corp. Vse vloge so zavarovane do $5000 za vsakega vlagatelja. VIRGINIA, MINNESOTA Razne zanimivosti THE GRANDE CO LES in GRADBENI MATERIJAL. Barve, stenski papir, železnina, steklo in športno blago. Drsalke in sanke vse vrste in takozvane "Hockey" palice. 212-214 Chestnut Street, Virginia, Minnesota Obiščite naš department za darila. Vesel Božič in srečno Novo leto vam želi Northwestern Motor Sales Co. Prodajalci FORD in LINCOLN AVTOMOBILOV Virginia, Minnesota PETERSON CLOTHING CO. (Bus Station Corner) želi vsemu občinstvu VESELE IN ZADOVOLJNE BOŽIČNE PRAZNIKE. Virginia, Minnesota Bodite modri in hranite pri DORGMAN LIQUOR STORE Nasproti Garrick Theatra Narodne priznane pijače Telefon 714 VIRGINIA, MINNESOTA Božična voščila vsem! BONATQ'S BOOTERY Čevlje za vso družino. Obuvalo, ki paše vašim nogam. 409 Chestnut Street VIRGINIA, MINNESOTA ARROWHEAD OIL CO. Prodajalci CHRYSLER in PLYMOUTH AVTOMOBILOV. Gazolin, vse vrste olje in avtomobilske potrebščine. 204 Chestnut Street, VIRGINIA, MINNESOTA Telefon 1105 GOTELY SUPPLY COMPANY želi vsem odjemalcem in vsemu občinstvu VESELE PRAZNIKE! Virginia, Minnesota Vesel Božič vsem! MINNESOTA STORES Božične sugestije: Nočne suknje $3.95 do $7.95. — Posebno znižane cene na suknjah in ženskih oblekah — 25%. The Minnesota Stores VIRGINIA, MINNESOTA Vesel Božič vsem! GATELY CLOTHING COMPANY 404 Chestnut Street, VIRGINIA, MINNESOTA in na: DULUTHU, MINN, in SUPERIOR, WIS. Vesel Božič želi vsem A. I. LOPP Grocerija in mesnica — Sveže in suho meso — Gilbert, Minnesota Telefon 78 ELCOR MERCANTILE JOS. POTOČNIK, lastnik Trgovina z različnim blagom ELCOR, MINNESOTA Želimo vsem vesele praznike! L A I N E ' S Department Store GILBERT, MINNESOTA Srečne in vesele praznike vsem! THE HUB T. Rubenstein & Sons VIRGINIA — GILBERT, MINNESOTA Želimo vsem srečen Božič! ČUDNE KASTLINE Gojitev rastlin tako presenetljivo napreduje, da se bodo marsikateri poljedelski proizvodi prav gotovo radikalno spremenili. Specialisti za rastline so postali tako spretni, da morejo izdelovati bastarde, ki nosijo na vejah paradižnike, ob koreninah pa krompir. Takšne čudne rastline so se posrečile n. pr. prof. Lucienu Danielu iz Rennesa na Francoskem in to večkrat. JUNAŠKI REŠITELJ V stockholmskem predmestju Brommi so ljudje opazovali nedavno nenavadno dramo. Ondotnemu jezeru se je približala mati s štiriletnim sinčkom, pahnila najprej otroka v vodo, nato pa planila še sama v valove. To je videl neki 14-letni deček. Ne da bi po-mišljal, je planil v jezero, rešil iz vode najprej otroka, nato pa še mater. Njo in otroka so odpeljali v bolnišnico, kjer so ju izročili zdravniški oskrbi. Junaški rešitelj pa je medtem neopaženo izginil in zdaj pišejo o njem vsi švedski listi. NAJVEČJI SLAP NA SVETU Svoj čas so nas učili, da so slapovi reke Niagare, ki tvori mejo med Kanado in Zdr. državami, največji na svetu. Današnji zem- Ijepisci pa trdijo, da to ni resnica in so spravili Niagarske slapove po velikosti šele na dva in dvajseto mesto. Največji slap na svetu imamo na polotoku Labradorju v Severni Ameriki. Ta slap pada iz višine 610 m, toda po količini vode zaostaja daleč za nia-garskim. Malo manjši je slap na Southerlan-du na Novi Zelandiji. Ta pada 581 m visoko, a slap Gavarnie na Francoskem je 422 m visok. Kljub temu pa gre slapu reke Niagare zaradi njegove naravne veličanstvenosti in mogočnega padca prvo mesto na svetu. -o- KOLIKO LET ŠTEJE NAŠA ZEMLJA 1 milijardo, 900 milijonov do 2 milijardi let šteje naša premičnica, pravi prof. Holmes z vseučilišča v Durhamu. Ti približni številki je dobil iz opazovanja starih skal v Dakoti in Maebitobi. Od tega časa, pravi nadalje, se niso na zemlji zgodile nobene važne spremembe vremena. Sloviti astronom sir James Jeans je izračunal, da ima ves sončni sostav nekako 10 milijard let. "Ko so nastali planeti", je dejal, "je bilo sonce približno tako veliko kakor danes. •-o- Čitajte in širite list, "Ame-rikanski Slovo—*'** DR. GIL. E. SONDVAAL — Zobozdravnik — GILBERT, MINNESOTA Srečen Božič in zdravo Novo leto vsem! j Voščila in Poklon od DR. E. R. CULDY Zdravnik — kirurg GILBERT, MINNESOTA Vesel Božič in srečno Novo leto želi FIRST NATIONAL BANK GILBERT, MINNESOTA Članica v Federal Deposit Insurance Corporation Vesel Božič želi vsem MIKE KOHLER Prodajalec premoga GILBERT, MINNESOTA 1 Telefon 19 MOREN'S SERVICE STATION "Northwestern Products" Umivamo, mažemo in poliramo avtomobile. 420 Broadway Telefon 31 GILBERT, MINNESOTA 1 DR. F. J. ZALLAR Slovenski zobozdravnik GILBERT, MINNESOTA Želi vsem rojakom Slovencem srečen in vesel Božič in srečno Novo leto! COLVIN LUMBER & COAL CO. naša skladišča so na: GILBERT — BIWABIKU — AURORI Minnesota Vesele praznike vsem! Vesel Božič želi vsem FRANK MULLEC 16811 Waterloo Road CLEVELAND, OHIO ----1 Vesel Božič vsem! ANTON GUBANC — Modna trgovina — 16725 Waterloo Road CLEVELAND, OHIO AYNUOS B. F. L. Vseh vrst različno blago. Tu je glavni stan za božična darila. ELY, MINNESOTA / Vesel Božič želi vsem PAUL W. MARTIN Izkušeni popravljalci ur 35 E. Chapman Street Telefon 359-R ELY, MINNESOTA Vesel Božič bote imeli ako nabavite likerje in vino od MARTINA SKALA 1 Prodajalec j LIKERJEV IN VIN Ely, Minnesota ELY TAVERN OSCAR LAAJALA, lastnik Ely, Minnesota Želi vsem svojim gostom vesele praznike! Vesel in srečen Božič vsem! DR. J. LOCKHART — Zobozdravnik — ELY, MINNESOTA Vesel Božič in srečno Novo leto! žsli vsem M. J. K A P S C H ELY, MINNESOTA t Vesel Božič Vam želim VICTOR KI VIN EN POPRAVLJALNICA ČEVLJEV 25 S. Central avenue ELY, MINNESOTA L. WALSH Rooseveltova gostilna želi vsem vesele praznike! ELY, MINNESOTA ELY CO-OPERATIVE ASSOCIATION ELY, MINNESOTA Želi vsem svojim odjemalcem vesele in zadovoljne božične praznike! TAITO AHOLA Zobozdravnik .. ELY, MINNESOTA. Želi vsem vesel in srečen Božič! TONY'S TAVERN (Gostilna) želi vsem svojim cenj. gostom vesel Božič! .. ELY, MINNESOTA ROM'S TAVERN (Gostilna) J. GLAVIC, lastnik • Ely, Minnesota Srečen in vesel Božič vsem! VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO želi vsem ROJAKOM in ROJAKINJAM Jugos(ovanska-S(ov. Katol. Jednota ELY, MINNESOTA. Vesel Božič in srečno Novo leto želi vsem VERANTH'S Trgovsko podjetje S PREMOGOM IN VSE VRSTE KURIVOM ter vseh vrst gradbenim materijalom. • Ely, Minnesota Vesel Božič in srečno Novo leto želi vsem FIRST NATIONAL BANK Ely, Minnesota Member Federal Depos. Insurance Corporation ELY HARDWARE & FURNITURE CO. TRGOVINA Z ŽELEZNINO, POHIŠTVOM IN POGREBNIŠKI ZAVOD. 48 East Chapman St., Ely, Minnesota Telefon 46 Želi vsem vesel Božič in srečno Novo leto! VESEL Ev PRAZNIKE želi vsem CHERNE & CO. PLUMBARSTVO IN VSE VRSTE PEČI ZA GRETJE. K 336 E. Sheridan St., Tel. 163-R Ely, Minnesota FENSKE HARDWARE & FURNITURE CO. Razpečevalci za NORTHEAST PYROFAX PLINA. Prodajajo "MAGIC CHEF" plinske peči in pogrebniška postrežba. Ely, Minnesota 1 1 Vesele praznike vsem! DR. G. MILAVETZ — Zobozdravnik — ELY, MINNESOTA ELY BARBER SHOP želi vsem v' vesele praznike! ELY. MINNESOTA JOSEPH STONICH Slovenski krojač (Nasproti Ely gledališča) ELY, MINNESOTA Vsem odjemalcem in prijateljem želim vesel Božič in srečno Novo leto! Vesel Božič vsem! JOHN ZUPANCICH ^ Meso, grocerija in razno blago. Tel. 259-R ELY, MINNESOTA pri nas dobite najboljie suhe klobase, krvavice in suho meso. L E P P I E S Narejene obleke, ženski klobuki. vse vrste blago primerno za božična darila. ELY, MINNESOTA Vesel Božič vsem! PENGAL'S STORE Vse vrste blago in grocerija. ELY, MINNESOTA тш ■SS Lampert Lumber COMPANY Skladišča na: VIRGINIA - BUHL - COOK — CHISHOLM ELY in na GILBERTU MINNESOTA Za razvedrilo in zabavo. -sfo- Želi vsemu občinstvu prav vesele in zadovoljne božične praznike in srečno in bolj uspešno Novo leto! J. KETOLA & CO. posluje v VIRGINIA in v INTERNATIONAL FALLS Minnesota □ Želi vsem vesel Božič in srečno Novo leto! RELIANCE MOTOR CO. Prodajajo CHEVROLET avtomobile in vsa avtomobilska postrežba. □ VIRGINIA, MINNESOTA Želi vsem srečne in vesele božične praznike! Napraviti si muzikalni Božič! BRAMAN'S MUSIC CO. DOM ZA MUZIKALNO BLAGO IN POTREBŠČINE Ц 220 Chestnut Street in na: 1919 — 3rd Avenue Шл VIRGINIA, MINNESOTA ' HIBBING, MINNESOTA Trgovina SEARS, ROEBUCK & CO. v VIRGINIA, MINNESOTA želi vsem svojim odjemalcem in vsemu občinstvu vesele božične praznike in srečno Novo leto! RANGE CO-OPERATIVE FEDERATION STU DEBAKER RAZPECEVALCI želijo vsem po širnem Ranču vesel in srečen Božič ter zdravo in uspešno Novo leto! □ 102-4 Chestnut Street, Virginia, Minnesota Telefon 1940 fc / ZA MATERE Takozvani "GOLD SEAL CONGOLEUM RUGS" ki ji bodo prihranili čas in delo. Posebna cene. Največja zaloga na Ranču. KOSKI'S HARDWARE & FURNITURE Virginia, Minnesota Iskrena sezonska voščila od ALEXANDER REID & CO. VIRGINIA, MINNESOTA □ Zß 32 let poslujemo in zvesto služimo ljudstvu. KATERA JE NA BOLJŠEM? Prva služkinja: "Jaz sem v službi pri zelo dobri družini. Grem lahko vsako nedeljo na sprehod in pridem domov, kadar hočem." Druga služkinja: "To še ni nič. Moja gospa mi je pa danes rekla, da me sploh ni treba več nazaj." * * * VEDNO PROFESOR Neki profesor je neko jutro našel na svoji pisalni mizi šopek cvetlic in je vprašal svojo ženo, kaj to pomeni. "I ali ne veš? Obletnica tvoje poroke je danes." — "Hm, tako? Ti, kadar bo obletnica tvoje, povej mi no, takrat bom tudi jaz tebi kupil šopek cvetlic." NA MESTU Ona: "Ti si žebelj k moji rakvi." On: "Brez skrbi. Ga boš že ven dobila, saj imaš jezik kakor klešče." * * * . SREČA, PA TAKA! Razburjen prileti šofer k gospodarju: "Gospod ravnatelj, nekdo nam je avtomobil ukradel." "Kaj ne poveste. Telefonirajte hitro na policijo." "Ni potreba, gospod ravnatelj, smo imeli srečo, tat je namreč avtomobil takoj na prvem vogalu razbil." * * * VAŽEN VZROK Meščan (vračajoč se ponoči iz kavarne, naleti na soseda, ki pijan sedi v cestnem jarku): "Prijatelj, kolikokrat sem ti že svetoval: ne pij tistega močnega vina v krčmi pri Belem vrabcu, in ne nehaš." Sosed: "Kako bi ga ne pil, ko me pa samo to močno vino še drži pokonci." * * * MU NI ZA DELO "Ali imate kako službo zame v vaši trgovini?" "Obžalujem, za vas nimamo dela." "Saj nisem vprašal za delo, le službo bi rad." # * * NE MORE POMAGATI Živinozdravnik (kmetu, ki je v nedeljo prišel k njemu): "Ali ne veste, da v nedeljo ne delam?" "Kmet: "Ja že vem, ampak moja krava ne ve tega." POSEKAL GA JE. France in Nace stojita pred zvonikom domače župne cerkve. Kar naenkrat vpraša France Načeta: "Ali vidiš na vrhu zvonika miško? Ta pa mu odgovori: "Nak, ampak slišim, kako škrta." * * * PRI FOTOGRAFU Fotograf: "Ali želite samo doprsno sliko, gospodična ?" Gospodična: "Ne, nekaj glave naj bo tudi na njej, vsaj bradica, kjer ima jamico, jeli?" * * * dobro je Povedal Profesor fizike pokliče dijaka in mu reče: "Povejte mi kaj o raztegljivosti teles. No, kaj je treba storiti, da se telo raztegne?" Dijak pomišlja, nato pa odgovori: "Napihniti ga je treba." Billman s Flower Shoppe - VODILNA CVETLIČARNA - 1601 So. 12th St., Sheboygan, Wis. Telefon 1546 Cvetlice naročamo brzojavno v vse kraje. — Poslužite se naše postrežbe. Obenem želimo vsem vesele božične praznike in srečno Novo leto. VESEL BOŽlC in SREČNO NOVO LETO Vam želi PURE FOOD GROCERY Jos. Einst □ SHEBOYGAN, WISCONSIN Vesele božične praznike želi vsem Valentine Kalan POPRAVLJALEC ČEVLJEV North Water St., Sheboygan, Wis. □ Se priporoča vsem v naklonjenost. Vesel Božič in srečno Novo leto želi vsem Susha Company 931 Indiana Ave. Sheboygan, Wis, Telefon 2400 □ ROJAKOM SE PRIPOROČA. t Ц m m Vesele božične praznike želi DR. EDMUND KNAUF National Security Blgd. Rooms 208-210 □ SHEBOYGAN, WISCONSIN Tel. 800-X-l Vesel Božič želi vsem DR. H. C. WILLIAMS - ZOBOZDRAVNIK — 632 No. 8th St., Sheboygan, Wis. Telefon 671 □ Uraduje: Od 8:30 do 12:00 P. M. in od 1:30 P. M. do 5:00 P. M. Zvečer od 7:00 do 8:00 P. M. ob ponedeljkih, sredah in petkih. Želimo Vam vsem vesel in srečen Božič! JENIA BROS. a Kvaliteta za zmerno ceno. □ VIRGINIA, MINNESOTA p № M m Ш PIJTE IN NAROČAJTE VEDNO IN VSEPOVSOD "LAGER" PIVO ki ga dobite svetlega in temnejše barve. Izdeluje ga: Acme Brewing Co. JOHN J. WEBB, predsednik 11 к niuth "Royal Blue Store" — SLOVENSKA GROCERiJA in MESNICA — 1407 Cora Street Tel. 2-3390 Joliet, Illinois □ NAŠE POSEBNOSTI ZA PRAZNIKE: Special Blend- Coffee — 3 funte za............................47c Piflsbury ali Gold Medal moka, 24 funtov za 99c Najboljši orehi — 2 funta za......................................43c Lepe bele in okusne rozine — 2 funta za -..............25c V zalogi imamo vedno suho in vse vrste sveže meso in vso grocerijo. — Vsem odjemalcem in prijateljem vesele božične praznike in srečno zdravo Novo leto! Ш VESELE PRAZNIKE VSEM! Zanesljiva postrežba z premogom v vseh slučajih. " COAL CO. VSE VRSTE PREMOG — I 508 Columbia Street -:- Joliet, Illinois Telefon 5441 Vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem! RUBY SI. GROCERY & MARKET A. GREGORICH, lastnik 200 Ruby Street Tel. 6886 Joliet, Illinois □ V zalogi vedno najboljše domače meso in domače mesene klobase. Obiščite našo prodajalno za praznike! Se priporočamo! Joliet Coal ©o. A. GOLOBITSCH Vogal Jackson in Indiana Street, Joliet, Illinois Trdi in mehki premog, gasoline in vse vrste olje za avtomobile. Se priporočamo vsem Slovencem! — PODPIRAJTE SLOVENSKO PODJETJE! — Vesele božične praznike ter srečno Novo leto voščim in želim vsem odjemalcem, prijateljem in znancem. JOSEPH SLAPNIČAR -:- SLOVENSKI KAMNOSEK -:- VELIKA ZALOGA RAZNOVRSTNIH NAGROBNIH SPOMENIKOV. 1013 N. Chicago Street Joliet, Illinois WHITE SWAN BREAD 1115 N. Chicago Street Telefon 20552 Joliet, Illinois 812 No. Scott Street Tel. Joliet 3-1611 Joliet, Illinois VSEM VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO. S? w Želi vsem vesele in zadovoljne božične praznike! Občinstvu se priporoča. i m Prav radostne in zadovoljne božične praznike in srečno Novo leto želi vsem $4 Vesele božične praznike ter srečno Novo leto želi vsem COLUMBIA BAKING CO, M. GORSICH SLOVENSKA GROCERIJA in MESNICA I 1134 Hickory St. Tel. 29551 Joliet, Illinois Ti Newyorska Ajdova moka, po............ 7c funt It Domače mesene klobase, po..............29c funt Želimo vsem odjemalcem vesel Božič in zdravo, srečno Novo leto! FITZGERALD FURNITURE CO. JOSEPH E. SPELICH TRGOVINA POHIŠTVA in OPREME 805-7 Cass St. Podružnica na Joliet in Van Buren Sts. Telephone 5301 JOLIET, ILLINOIS Želimo vsem vesele in zadovoljne božične praznike! GEREND'S V eletrgovina S POHIŠTVOM in POGREBNI ZAVOD GEORGE W. LIEBL, JR., poslovodja. { ' 704 No. 8th Street Tel. 85 Sheboygan, Wis. M -va* m VESELE IN RADOSTNE BOŽIČNE PRAZNIKE Ц IN SREČNO ZDRAVO NOVO LETO II . želim vsem mojim odjemalcem, znancem in prijateljem! Double Eagle Bottling & Beer Distributor Co. JOHN POTOKAR in SINOVA Čitateljem in prijateljem "Amer. Slovenca" i i 6511-6519 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio Tel. Henderson 4629 Iskrena božična voščila vsem prijateljem in vsemu občinstvu! BUKOVNIK STUDIO VAŠ SLIKAR 762 East 185th Street, Cleveland, Ohio Kenmore 1166 Vesele božične praznike in srečno Novo leto Vam želi THE CENTURY TIRE SERVICE JOS. DOVGAN, lastnik 15805 Waterloo Road, Cleveland, Ohio Tel. Kenmore 3536 ZALOGA VSEH AVTOMOBILSKIH POTREBŠČIN. Slovencem se priporočamo! Vesele božične praznike želi vsem odjemalcem in prijateljem JOHN ASSEG SLOVENSKA MESNICA in GROCERIJA 15638 Holmes Avenue, Cleveland. Ohio Tel. Liberty 8139 Ta številka lista, v kateri citate te vrstice, je božična izdaja "Amerikanskega Slovenes- ca". Uredništvo se potrudi vsako leto, da vam za božične praznike poda večjo izdajo z jfa zbrano vsebino primerno za take svečane praznike, kakor so božični prazniki. Večja je in bogatejša je po vsebini, kakor druge navadne izdaje. Upamo, da s tem našim naročnikom in čitateljem ustrežemo. Taka obširna in večja izdaja pa zahteva več truda, več dela od strani uredništva in več stroškov od podjetja, ki list izdaja.. Da se to pokrije, nabiramo vsako leto božične oglase od naših trgovcev, obrtnikov in podjetij. Pri tem delu nam pomagajo po naselbinah naši marliivi in za katoliški list vneti zastopniki (ce). katerim gre velik del zahvale in priznanja, ker ti so, ki pomagajo, da je uredništvu mogoče izdati tako povečano izdajo. Predvsem pa seveda gre zahvala našim blagim slovenskim trgovcem, obrtnikom in podjetnikom, kakor tudi vsem drugim, ki v listu za praznike naroče svoj oglas. Tem gre hvala in priznanje, ker ti pomagajo s svojimi oglasi, da je mogoče uredništvu dati za praznike več zbranega zabavnega čtiva za praznike. Tako torej stori svojo dolžnost v tem oziru uredništvo, ki začne in naredi načrte, zatem vrli zastopniki (ce), ki pomagajo in gredo okrog za oglasi in v glavnem pa naši lojalni trgovci, obrtniki in podjetniki, ki oglase naroče. Zdaj pridemo pa še do naših naročnikov in čitateljev. Kaj pa ti? Ali tudi ti lahko kaj store v pomoč temu delu, da je mogoče uredništvu lista izvesti take načrte za večjo izdajo za praznike? Da. tudi ti lahko pomagajo in ti še največ! Kako? Prazniki so tukaj. V teh dneh bo vsaka hiša potrebovala več raznih stvari, za kuhinjo, za oblačila in vse druge mogoče stvari, kakor v drugih časih. Kupiti bo treba vse to. In kam bote šli kupiti? Bote šli h tujcem, ki vas nikoli ne poznajo, razven, kadar jim prinesete v trgovine dolarje? Ne! Ce smo zavedni bomo šli h svojim. Bodimo zavedni Slovenci in podpirajmo svo- je slovenske trgovce, kjer jih imamo. Slovenski trgovci so, ki podpirajo naše časopise z oglasi, podpirajo naša društva,, naše župnije, vse naše prireditve in zato ni več kakor le samo prav in pošteno, pa tudi pravično od nas, da podpiramo s'voje slovenske tijfovce in podjetnike. Vi dragi naši naročniki in čitatelji, ki vam je slovenski list "Amerikanski Slovenec" pri srcu, lahko, tudi veliko pomagate svojemu listu s tem, da ob vsaki priliki povdarite trgovcem, ki oglašajo za praznike v našem listu, da ste videli njih oglase v našem listu. To vas nič ne stane". Besedo ali dve je treba, pa bo trgovec vedel, da je vam s tem, ko je objavil oglas v "Amer. Slovencu" ustregel, zvedel bo. da se vi za ta list interesirate in ko bodo zastopniki drugič prišli po oglase h takim trgovcem, jih bodo toliko bolj upoštevali in bodo toliko rajši naklanjali oglase listu. Vidiš dragi naročnik in prijatelj "Amer. Slovenca" — tako lahko tu z besedo pomagaš svojemu listu. Stori to o prvi priliki in vsaki pot, ko boš imel priložnost. Tako boš pomagal tudi' ti svojemu listu. Pokazal boš, da si zaveden in da ljubiš to kar je slovensko — kar je tvoje. Vsem, ki so pomagali, da je bilo mogoče izdati večjo in boljšo božično izdajo za praznike iskrena hvala in Bog plačaj. Vsem želimo prav iz srca prav blagoslovljene in radostne božične praznike, svetega miru in zadovoljstva! Bog Vas živi! .Vesel Božič in srečno Novo leto želi vsem JOS. JANES SLOVENSKA TRGOVINA Z JESTVINAMI 16016 Parkgrove Avenue, Cleveland, Ohio Tel. Kenmore 1246 FRANK SUHADOLNIK SLOVENSKA TRGOVINA Z OBUVALI 6107 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio Tel. Endicott 2825 Vesele božične praznike in srečno zdravo Novo leto želim vsem odjemalcem in prijateljem! Vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem odjemalcem in prijateljem želi JOHN ROŽANC SLOVENSKA MODNA TRGOVINA za ženske in moške in otroke. Ж 15721 Waterloo Road, Cleveland, Ohio ß. Tel. Kenmore 1308 ^ KO PRIDE SEZONA BOŽIČNE RADOSTI Se naj dvignejo pred vami vsi veseli spomini minulega leta; , — Z njimi naj stopi pred vas novo upanje za prihajajoče leto, ki naj bo leto prave sreče za vas! Krichman & Perusek Furniture COMPANY SLOVENSKA TRGOVINA S POHIŠTVOM ki opremi vaš dom na najmodernejši način. VESEL BOŽIČ IN SREČNO ZDRAVO NOVO LETO ŽELI VSEM Philip P. Bliss Zastopstvo za vse vrste zavarovalnino 175 West Jackson Boulevard Telefon Wabash 3620 Chicago, 111. Mi specializiramo že dolgo vrsto let poklicno v zavarovalninstvu. Posebno se priporočamo društvam, kakor trgovcem in obrtnikom ter posameznikom za zavarovalnino proti tatvini, ropu itd. Ako ne morete dobiti zadovoljive zavarovalnine in pogojev kje drugje, tedaj sporočite nam, kake vrste zavarovalnine želite in skušali Vam bomo postreči mi. Zavarujemo proti ognju in sprejemamo vse vrste zavarovalnine. Prav vesele in zadovoljne božične praznike in srečno zdravo Novo leto želim in voščim vsem mojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem! Jos. Drasle Slovenska grocerija in mesnica 519 — lOth Street, Tel. No. Chicago 613 NORTH CHICAGO, ILL. 15428-32 Waterloo Road, Cleveland, Ohio Kakor druga leta, imamo tudi letos v zalogi vse stvari, ki jih potrebujejo gospodinje za božične'praznike. Vse vrste sveže meso, perutnine, suho prekajeno meso, domače klobase in vse drugo. Slovenskim gospodinjam se priporočamo v naklonjenost in obenem se jim najlepše zahvaljujemo za naklonjenost v preteklosti. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TN SREČNO NOVO LETO vsem prijateljem in odjemalcem želijo A.GrdinainSinovi DVE TRGOVINI S POHIŠTVOM NA: 6017-25 St. Clair in 15303 Waterloo Road POGREBNI ZAVOD: 1053 E. 62nd Street in 20150 Lakeshore Blvd. CLEVELAND, OHIO Telefon: Henderson 2088 i-sr*? m VP fa I m § Prav vesele božične praznike in srečno Novo leto, Vam želi vsem odjemalcem in prijateljem LOUIS OSWALD SLOVENSKA GROCERIJA in MESNICA 17205 Greenwood Avenue, Cleveland, Ohio Tel. Kenmore 1971 ŽELEZNIŠKI PREDOR POD ANDAMI Argentinski in čilenski inženerji se že dolgo ukvarjajo z načrtom, kako narediti pod Andami velik železniški predor, ki bi potem vezal Ai-gentinijo s Cile. Kakor poroča juž-no-ameriško časopisje, bi bil ta predor dolg 45 kilometrov ter bi bil tako najdaljši predor na svetu. Doslej je najdaljši predor na svetu Simplonski predor, ki je 19 kilometrov dolg. Predor pod Andami, ki bi ga delali celih pet let, bi veljal 400 milijonov zlatih frankov. Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem odjemalcem in prijateljem A. DOLGAN ..' TRGOVINA Z ŽELEZNINO in BARVAMI. "Norge" električne ledenice, peči, itd. 15617 Waterloo Road, Cleveland, Ohio Tel. Kenmore 1264-J Prav VESELE in BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE ter SREČNO NOVO LETO 1937 ' želi številnim prijateljem in rojakom AUGUST KOLIANDER 6419 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio VESEL BOŽIČ VSEM! Ko se približuje prelepo božično veselje, Vam želimo vesel Božič in srečno Novo leto! Obenem Vas zahvaljujemo za Vaše zaupanje, ki ste ga nam izkazovali tekom minulega leta. V letu 1937. bomo nadaljevali služiti ljudstvu nesebično in z ravno isto taktiko in simpatijami. Svetek Funeral Home SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD 478 East 152nd Street, Cleveland, Ohio FON & MEDLE SLOVENSKA GROCERIJA in MESNICA 740 No. Warman Avenue, Indianapolis, Ind. Tel. Bel. 0780 Želimo vsem odjemalcem vesele in zadovoljne božične praznike in srečno zdravo Noyo leto! Cenjenemu občinstvu se toplo priporočamo! PRINCESS TAVERN — SLOVENSKA GOSTILNA — MRS. MARY DONAS, lastnica 2708 West 10th Street, Indianapolis, Indiana Cenjenim rojakom Slovencem in bratom Hrvatom se priporoč i obilen poset. Obenem želi vsem VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO ZDRAVO NOVO LETO! Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi LUCID'S PHARMACY W. Tenth at Warman Ave., Indianapolis, Ind. Tel. Bel. 2295 Se priporoča občinstvu za obilen poset!