Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. Cesarski patent od 27. dneva unega mesca, veljaven za vse dežele našega cesarstva, oklicuje, da davki z vsemi do kladami, ki so jim bile priver-žene zavoljo vojskinih potreb po cesarskem ukaza od 13. maja letošnjega leta, ostanejo za prihodnje leto 1860 pri starem.
—   Nekteri časniki so prinesli novico, da ministerstvo hoče nekterim manjšim deželam našega cesarstva samosvojno vlado vzeti in dve ali več manjših dežel pod eno vladarstvo djati, tako, na priliko, Salcburško z zgornjo Avstrijo, Šlezko z Marko, Krajnsko, Koroško s Štajarsko itd. Al za gotovo moremo povedati, da vse to ni res.
—  Ze pred nekimi mesci smo ponovili ministerski ukaz, kteri preklicuje stare bankovce in pravi, da stari bankovci po 100, 50, 10, 5, 2 in 1 gold. se bojo le do konca mesca l is to pa d a (novembra) pri vseh cesarskih kasah za plačilo jemali, v deželnih kasah poglavitnih mest vsake dežele (kakor v Ljubljani, Gradcu, Celovcu itd.) pa do omenjenega časa menjali za nove. Ker tedaj stari bankovci le se ta in prihodnji mesec veljavo imajo, naj opomnijo ?,Noviceu svoje bravce kodarkod, da jim ne ostanejo konec prihodnjega mesca kaki stari bankovci v roki, drugač jih bojo (ako se preklic iznova ne podaljša) mogli tirati na Dunaj v ban k no kašo, ktera bo stare bankovce še do konca tega leta jemala. Naj tedaj nihče ne pozabi, da starim bankovcom že kljenka!
—   Za duuajsko mesto je ministerstvo novo postavo izdalo, kako se smejo hiše zidati.
—  V več krajih doljne Avstrije je letošnja tergatev že skor pri kraji, zato ker je grojzdje pretekli mesec zelo gnjiti začelo. Ne bo ne tukajšna kapljica letos tako dobra, kakor se je izperva mislilo.
—   Popotovanje cesarske ladije ,5Novare" okoli sveta skozi 28vmescov je prizadjalo 500,000 gold. stroškov.
Iz Češkega. Iz Prage. Oklic deželnega poglavarstva daje na znanja, da se bo za češko deželo 654 težkih in 91 lahkih, za pleme popolnoma pripravnih vojaških kobil prodalo in v ta namen na   14 krajih dražbe napravile.
317
Iz Ogčrskega. Iz Pešta. 20. dan sept. ponoči o polnoči «o hajduki glusovitega razbojnika Kontra Jozsi-a vjeli; 500 gold. je bilo za naglavnico tistemu obljubljeno, ki tega roparja vjame, ki je bil drugi glavar tiste razbojniške derhali, ktere se je okoli Oseka vse balo; pred nekimi tedni je pervi glavar Romanič na vislicah konec storil.
Iz Tiroljskega. Iz Bočna. Vsem hišnim gospodarjem je bilo ukazano, naj skerbijo v svojih hišah za take staniša, ki se pozimi kuriti dajo, da bojo mogli vojaki se vkvartirati v mestu in po kmetih.
Iz Galicije. V Krakovi so, kakor „Czas" piše, na čast gosp. ministru Goluhovskemu, prejšnemu tukaj-šnemu deželnemu poglavarju, 4000 gold. zložili in iz tega dnarja štipendijo osnovali za dva uboga učenca.
Iz Serbije. Iz Kragujevaca. Govor, s kterim je knez Miloš 22. sept. začetek skupščine pozdravil, je objel vse, kar poprave ali odprave potrebuje. „Bratje! — je začel besedo — mojo dušo tare veliko breme, ki me hoče do tal potreti. Pridši v deželo sem čul mnogo stoka in joka; žalibog! da nisem bil še v stanu solz ustaviti mnogih naših nesrečnih bratov. Od vseh strani se sliši, da je veliko naših ljudi tako silno zadolžnih, da so brez strehe in kruha. Zedinite se bratje!v z menoj, da najdemo pomoč zoper to nesrečno bolezen. Cez sodnije tožijo ljudje, da so počasne in nepravične; hudo je, pravde na dolgo vleči; še huje pa, krivično soditi. Pomagajte mi, da tudi to napako odpravimo. Bratje! slabo stoji z našim gospodarstvom; deželna kaša potrebuje dnarja, kakor ga narod potrebuje, brez dnarja pa ni nič. Nerad Vam povem, bratje, pa moram, da prošinj za der-žavne službe ni konca ne kraja; trikrat večja bi mogla Serbija biti, da bi mogel vse uslišati. Vradnik biti se ne pravi gospod biti, ampak noč in dan pridno in pošteno služiti v srečo svoji domovini. Bridko mi je slišati, da nekteri delajo razloček med rojenim in udomačenim Serbom. Ne, ne, bratje! ne tergajte sere od sere; naša Serbija je že tako dosti raztergana. Serb je Serb, naj je rojen tu ali tam, ako le po serbsko misli in ravna; tudi vera naj ne dela razločka; s tem bomo svetu pokazali, da nismo srednove-kavci. Božji blagoslov naj pride čez Vaše delo, bratje! Al opominjam Vas, da se pečate le z notranjimi zadevami naše dežele, — vse unanje reči pa prepustite moji s ker bi". Ko je knez govor sklenil, so zadoneli od vseh strani klici whurra" in ?5živijo".
Iz Cerne gore. ?)Sev. Pčela" razglaša iz Cetinj, da je žena kneza Danila prestopila v gerško vero in pri kerstu ime Olga Aleksandra Evgenia dobila. Kum ji je bil rusovski general-konsul dubrovniški v imenu čara ruskega Aleksandra; tudi francozki konsul je bil priča te slovesnosti.
Iz Rusije. Iz Petrograda. Mnogi časniki donašajo natanjčniše popise velike slovesnosti, s ktero se je 20. sept. obhajal dan, ko je 16 let stari carcvič-naslednik Nikolaj Aleksandrovic po rusovskih postavah polnoletnost dosegel. Pač redko kje se vidi tolika krasota, kakor se je vidila ta dan tukaj. Ob 10. dopoldne je bilo okoli zimske palače že toliko ljudstva, da se je vse terlo; od 11. do 12. ure so derdrale kočije na to mesto in dovaževale vikšo gospodo v carsko poslopje. Proti poldne je stopil car s carevičem-naslednikom in vsemi drugimi svojimi sinovi iz palače iti je ž njimi gori in doli šel memo kerdela tukaj postavljenih vojakov, ki so čara in sinove pozdravljali z živimi hurra-klici. Potem so se podali v palačo nazaj, kjer jih je čakala že vsa vikša gospoda, ki je bila tako nališpana, da ni moč popisati; zlasti so lesketale dragocene uniforme že oddeleč; vse pa so prekosile gospe v mikavni narodni noši. Ob pol treh so se vsi podali v cerkev, kjer je carevič-naslednik po stari navadi prisego storil. 301 krat so zagermeli topovi s terdnjave Petra in Pavla, oznanovaje carstvu veselo pri-godbo. Zvečer je bilo mesto osvitljeno in druzih veselic brez konca in kraja.
318
—   Prihod vjetega Šamyl-a se tukaj komaj pričakuje; ni tedaj res, da je že v Petrogradu, kakor smo zadnjič rekli.
Iz Laškega. Najnovejše pisma pravijo, da so v Ziirich-u laške zadeve že tako dognali, da je vsaki dan pričakovati novice, da ste francozka in avstri-janska vlada pogodbo za mir podpisale. Od kongresa se pa še nič gotovega ne ve. Angležki minister lord Russel je v nekem zboru unidan rekel, da angležka vlada, dokler bode on minister, se ne bo nobenega kongresa udeležila, kteri bi Lahom ne spoznal samostojnih pravic. Vidi se iz tega, da je angležka vlada zdaj velika podpornica Lahom. Začasna vlada toskanska je te dni razglas oklicala, v kterem pravi, da bo vprihodnje vladala v imenu kralja sardinskega. Pravijo, da pun-tarska armada v srednji Italii šteje že čez 30,000 dobro vredjenih vojakov in da bi se število to utegnilo pod vodstvom generala Fanti-a kmali do 45,000 in še čez pomnožiti. Vse to se nič ne ujema s tem, kar zahtevajo v Zurich-u.
Iz Milana. Število vojakov, ki so v Lombardii doma in so se ločili od avstrijanske armade in že domu prišli, znaša čez 10,000.
—   24. sept. se je kralj odtod v Turin vernil, pride pa 8. dan t. m. spet le-sem in bode tu več časa ostal.
Iz Rima 26. sept. Danes je bil konsistorij, v kterem je bilo 10 škofov izvoljenih. Sklepi bolonješke puntarske vlade so bili vničeni in nekteri poglavarji izobčeni s pri-stavkom, da papež še zmiraj pričakuje, da se bojo skesani na pravo pot podali. — Mladega duhovna Bonaparte-ta nekteri kardinali niso hotli za škofa v Raven i izvoliti, ker je še premlad. Al oče papež so na to odgovorili s sv. pismom: „Nihče naj ne zaničuje svoje mladosti". Mladi Ji on a pa rte se je pa potem sam zavolj mladosti tej časti odpovedal.
—   Iz Bol o ni je 25. sept. Včeraj je bil tukaj velik hrup na čast Garibaldi-tu; Garibaldi je očitno govoril in ljudstvo opominjal se z orožjem oskerbeti, ker bo kmali boj z Avstrijanci.
Iz Nemškega. Iz Berolina. Tudi tukaj se je kolera prikazala, toda dosihmal je še dosti pohlevna.
—   Po vradnih izvedbah je gotovo, da dežele nemške čolne zveze leto in dan povžijejo 2 milijona in 400,000 centov cukra. Predlanskim so fabrike, ktere delajo cuker iz bele pese, ga že napravile 2 milij. in 200,000 centov, tedaj le še za 200,000 centov manj, kakor se v vsem cukra potrebuje v omenjenih deželah.
—   Pravijo, da se je naša princesnja Aleksandrina zaročila s kraljevičem naslednikom angležki m.
—   Iz I) ar ms tad ta. Nekdo je znajdel strel ni papir, ki ima še veliko večjo moč kakor strelna pavola, in žuga spodriniti strelni prah ali pulfer. Lomili so s tem papirjem unidan skale, in kaj dobro se je obnesel.
Iz Francozkega. Kakor za vojsko v Kini, se pripravlja naša vlada tudi močno na vojsko zoper Maro-kance, kteri napadajo Francoze v A Iger i i. Ko jih bo otepla, bode od njih terjala ravno tiste tergovske pravice za Francoze, kakor jih imajo Angleži, — svobodnost za vsako vero kakor v Carigradu itd.
—   Te dni gre od ust do ust govorica, da car ru-sovski sam je vojvodinji Luizi parmazanski pisal pismo, v kterem ji zagotovlja, da se bode na vso moč za to potegnil, da se posadi ona spet na prestol v Parmi, ob kterega je v poslednjih laških homatijah prišla. To bi bila pač važna beseda!
Iz Angležkega. Iz Londona. Počasi, al kaj močno se pripravlja naša vlada za vojsko kitajsko. Te dni so le 2 milijona patron, bomb in kugelj na eno ladijo naložili, 107 kišt pa pušk.
Iz Turškega.   Iz Carigrada.    Novejše novice po-
trjujejo, da je res, kar smo zadnjič povedali o zaroti zoper sultana. Zarota je bila res po celi deželi razširjena; vsi Turki stare korenine 80 bili nje deležniki, zraven pa še 15,000 vojakov. Tisti patent od leta 1856, ki privoljuje kristjanom več pravic na Turškem in je vseskoz Turkom hud tern v peti, je vzrok te zarote, ktere namen je nek bil terjati, da se popolnoma prekliče hat-i-humayum kristjanski, da odstopijo sedanji ministri, da se odpove sultan vladi in na njega mesto stopi brat njegov Azis Effendi, Turčinom stare korenine zlo ljubi mož. Ako se vse to berž ne spolne, se imajo umoriti sultan in cela njegova rodovina, ministri in vsi njih prijatli. Da bi se Kristijanom — kakor so rekli — bi ne bilo nič zalega zgodilo, bo verjel le tisti, kdor ne pozna turškega „Ne boj se!" — Da take homatije kot mora tlačijo celo Turčijo, je lahko verjeti. Sliši se, da že čez 1000 zarotnikov je zapertih, med njimi tudi 5 generalov, 9 oberstarjev, čez 300 drugih oficirjev, čez 100 duhovnov in tudi več druge gospode.