240. številka.
Ljubljana, v petek 21. oktobra.
XX. leto, 1887.
Ilhaja vsak dan svefer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstrijako-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 «ld za ćetrt leta 4 eld za |lden meBec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se* do
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od ćetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.   Uredništvo in npravniSvo je v Rudolfa Kirbisa hiši, „(iledaliska stoll>au. DpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j.\se administrativne stvari.
Konvencijonalne laži v politiki.
Laži so se že kedaj udomačile v politiki. Posebno priljubljeno orožje so diplomatom. Pa ker ravno lažejo vsi ti gospodje, laž nič ne škoduje v njih stanu, kajti že tako ne veruje drug drugemu. Na tihem so sporazumljeni [mej seboj o tem, da je vselej nasprotno pravo, kar govore, in tako še povoljno izhajajo mej seboj.
»Ali veliko občinstvo ni vajeno lažij, in žali-bog še vedno preveč spoštuje tiskano besedo. Naj bo kaka trditev še toliko nezmiselna in absurdna, vender se sprime širših krogov, če jo le ponavljajo dan za dnevom tako imenovani merodavni listi bralcem. Diplomat redkoma prevari diplomata, kakih 5, 6 liberalnih časnikov pa ima za norca ves svet "
„Pohod gospoda Crispija v Friedrichsruhe je temu zopet lep dokaz. Ali ne žlobudrajo v*e liberalne novine o „Tripela lijanci," o trdni zvezi Italije z Nemčijo in Avstro-Ogersko? Gospodje novinarji računijo v resnici na to, da imajo njih bralci za čudo kratek spomin," drugače bi nt» predstavljali bralcem basni o avstrijsko prijaznim mišljenji nekdanjega Ga ribal dijanca Crispija! Ali občinstvo je čez vse dobrosrčno, in požira z največjo mirnostjo tak« vei-blude." ...
»Res je pač, da se Italija naslanja na Nemčijo, ker išče pri Nemčiji varstva proti Franciji, in ker se nadeja s pomočjo Nemčije še kaj posebe pridobiti. Politika je zdravo in krepko sebična. Kdor pričakuje kaj drug« ga od Italije, kot take krepke sebične instinkte, naj se potem pač ne pritožuje, koga hudo prevarajo dejanja. Avstrija ne more Italiji ponuditi ničesar, kar bi imelo zanjo veljavo, kajti Tridenta, mesta Tržaškega in Dalmacije nikdar z lepa ne oddamo. Pokrajine, kakor Benetke se ne odda je j o vsak dan. Italiji je torej jako malo mari prijateljstvo Avstrije. Se ve da sprejme — dokler traja mir — prijaznososesko razmerje, kajti to je veliko primer-niše in poleg tega ob jednem cenejše, kot pa napet položaj.   Drugače pa je Italiji v obče in gospodu
Crispiju posebe jako vse jedno, kako mislijo o njem na Ballplatzu na Dunaji. In vender klepetajo časniki o približanji Italije k vsrednjima silama, in o „ povečanem poroštvu za vzdržanje miru," jedno je tolika laž, kakor drugo."
Kajti Italija se ne bliža osrednjima silama, a m p a k Nemčiji. Državni kancelar knez Bisinarck ima pač skoz in skoz uzrok, da prišteva pohod gospoda Crispija k svojim uspehom, pozicija Avstrije pa se ni s tem pohodom niti v najmanjšem okrepila. Ko bi naša monarhija — Česar Bog varuj — prišla v kako politično stisko, bi nam Kvi-rinalska vlada gotovo ne pomagala, pač pa bi se od vseh stranij zopet oglasili požrešni glasovi Italije i r reden te, in bi bilo jako dvomljivo, ali bi se našel potem drugi De pretiš, da bi jo zatrl.u
„Mi vemo, kako smo z Italijo", tako se je izustil pred leti velik funkcijonar ij avstrijski v zaupnem krogu, int a stavek, poln nezaupanja, velja tudi danes. Beseda tripelalijanca je laž. Italija je zvezana z Nemčijo, in Avstro-Oger-ska je zvezana tudi z Nemčijo, ali ti d ve zvezi sta daleč od kake jednote, temveč tekata vsporedno. O ozki ali intimni razmeri mej Avstrijo in Italijo ni nobenega sledu."
rtll V 111»   l.iHvi   |M. j - —i- -   (,------A---„ ..„/Im/n
o v z d r ž a n j i miru. Taki dogodki, kakor demonstrativno potovanje italijanskega ministra k nemškemu državnemu kancelarju, ne zagotavljajo miru, ampak ga prej spravljajo v nevarnost." (Konec pnh.)
Bolgarske zadeve.
V nedeljo je minul teden, kar so bile volitve v Bolgariji. Izid je, kakor smo že povedali, za vlado jako ugoden. Opozicija bode imela v se branji le neznatno število zastopnikov. Nasprotniki slovanstva se vesele, da je Rusija dobila nova brco, ko je bolgarski narod pokazal, da zanjo ne mara. Mi smo pa trdno prepričani, da izid volitev ni izvor narodnega mišljenja v Bolgariji, ampak le posledica neznanskega pritiska in mnogih nezakonitosti j Potem, kar se je pred volitvami godilo v Bolgariji, tudi drugačnega izida ni bilo pričakovati.   Ob kratkem
LISTEK.
Začetek romana.
(Obrazek s Slovaškega. Češki spisala Gabrijela Proissova. *)
Po vsi golicavi je tiho, istotako zadaj v gozdu. Nedelja je, in v podvečer prazničnega jesenskega dne ne pride gozdarju na um, da bi tu pohajal; zajec ne poskakuje tu, tiček se ne preletava, niti hrošč ne leze. Vse se je zateklo v zatišje, ker se pripravlja na dež.
Nebo se sivi,  temni oblački počivajo, kakor bi se kmalu hoteli zgruditi na zemljo. Pred malim časom ponehal je veter, zrak je topel, težek — ve neča trava in veje se ne ganejo.
Vender šušti nekaj v obližji, devojka nabira oklestke in iveri. Razgledavši se po nebu postala je tiho, ni je bilo slišati.
To je Poluša Juraskova, najlepše dekle iz celega Panova. Postave in kretanja je ljubeznivega, ličica ima kakor iz surovega masla, oči žive in ob jednem nežne — vsa je ljubezna.
Mamica jo je poslala, ko se je vrnila od po-
*] Ilustracijo k temu „obrpzku" prinesel je „Slovan* 1886, St. 20.
poludanskega blagoslova domov, s kolami v gozd, da bi imela drugi dan s čim kuriti Saj to pač ni greh, če se po blagoslovu opravlja lehko delo — a druge devojke, če tudi niso tako premožne kakor Poluša, gredo o tem času na bt sedo ali na vas pogovorit in pozabavat se z mladeniči — ona pa mora biti tu sama ....
Vzdihnila je. Ko bi bila mogla vsaj Tončku reči, da bi prišel za njo; zdaj je bo zaman iskal pri vratih ali za vrtom! Ta njena mamica, kadar Be kaj spomni, pa že mora biti; privlekla jej je iz skednja kola. „Le pojdi in gl«.Jj, da se kmalu vrneš! .. ." Še hotela je, da bi se Poluša vsa pre-oblekla v delavniško obleko, a obdržala si je vender nedeljski predpasnik, telovnik in rokavce. Saj jo vender ljudje srečujejo, dosta, da mora iti v spodnjem krilu in bosa. Ob takih mislih zvezala si je devojka s povesmom butaro, ki je bila danes mnogo manjši nego sicer; naložila jo je na voziček, utak-nila glavo v obrammee in šla hitro proti domu. Ko je bila že blizu kolovoza, zazvenel jej je v uho to pot konj in ropotanje voza. Kdo se pač pelje skozi gozd V Ustavila se je za skladovnico drv, snela ob ramnice z ramen in zrla proti oni strani. Na cesti pri brezovini pokazala se je gosposka uprega —
hočemo opisati bolgarske razmere, kakor jih slikajo dopisniki ruskih listov in Brnsseljskega „Norda" v Bolgariji.
Pred volitvami se je odpravilo res obsedno stanje, toda le na videzno. Ko so se bolgarski ministri posvetovali o odpravi izjemnega stanja, je temu ugovarjal Načevič, češ, da vlada potem ne bodo imela dosti moči, da bi i virala gibanje nasprotnikov. Ministerski predsednik Stambulov ga je pa potolažil, rekši: „Če odpravimo obsedno stanje, uveli bomo zopet palico, in dokler imamo to vsemogočno sredstvo se nam ni treba bati."
In res se je z odpravo obsednega stanje za opozicijo stanje močno shujšalo. Poprej, ko je vladala vojaška oblast, bil je vsaj nekak red, neka disciplina, sedaj je pa zavladala popolna samovolja. Vso oblast dobila so v roko patrijotična društva, katerih člani so sami tajni vohuni in razbojniki. Noben opozicijonidec ni bil več varen, da ne bi ga bivz vsacega povoda zbili s korobači ali da bi ga kak malopridnež ne ovadil ter bi ga zaprli, ne da bi sam vedel zakaj. Pri tacih razmerah je naravno, da noben ni mogel agitovati za opozicijske kandidate.
Policija začela je strogo nadzorovati vse člane opozicije.   Pied hišo Radoslavova postavila je žan-
i.. „„„;|      \wAi\   1,   nioinn   utihnili      fin bodo
vedeli, če ta bolgarski politik občuje s Caukovci. Pred vsem pa Stambulova vlada skuša na vsa boljša uradniška inesta spraviti samo svoje pristaše, kateri jej bodo v vseh slučajih pomagali zatirati narod. Da more prejšnje uradnike odstaviti, zmisli se, da je kaj poncveril ali kaj podobnega. Ravnatelj pošt Stojanovič je bil vnet pristaš Radoslavova. Stojanovič je bil jeden glavnih udeležiteljev Plov-divskega preobrata, kajti bil je član odbora, ki je delal priprave za preobrat. Vsakdo bi mislil da tacega moža, ki ima po nazorih sedanjih bolgarskih vladnih mož take zasluge za domovino, vender ne bodo preganjali. Toda vse to ni nič pomagalo, odstraniti ga treba, ker neče z vlado hoditi po drni in strni. Stojanovič jc poprosil za dopust, da pojde za nekaj časa v inozemstvo. Ta čas se je zdel njegovim nasprotnikom ugoden, da se ga znebe. Zmi-slili so, da je poneveril nekaj starih vzhodnorumelj-
jej, grajski se peljejo! Prestrašila se je. Iveri pobirati ni dovoljeno, in zdaj nalete jo tu!
„A kaj bi . . ." tolažila se je takoj, „saj je gozdar naš kum in on je dovolil."
Voz leti kakor veter; štirje konji ga vlečejo, a jeden bi ga prav lahko peljal!
„Saj so vender bogataši na svetu" , pomisli devojka upirajo sanjarske oči v nenavadno prikazen. In kako lep pes teče za njimi, glej, zdaj je obstal — in konji — voz tudi!
Poluša obledela je od strahu, oči vzdignile so se jej k obrazom na vozu. Mirni, otroški, nedolžni pogled ve, da se jej ne morejo približati, niti je karati, — in vender se devojka trese in po malo poveša glavo upirajoč pogled na roki, ki v zadregi stiskajo obrainnico mej prsti.
„Radi mene so se ustavili, gledajo me . . ." šine jej v glavo.
Že mnogokrat čula je Poluša, da je lepa kakor podoba razstavljena na ogled. Ne le pri njih v vasi, tudi mestni ljudje so jej povedali. Od Tončka take pohvale niti poslušala ni. Ta siromak ni nikdar, če se je sestal ž njo, modrejšega vedel povedati, kakor dajo je občudoval in hvalil. Kaj pa je na vsi krasoti, če je človek reven kakor vrabec po zimi . , .
skih mark, da jih bode prodal v inozemstvu. Po slali so za njim policijo, ter ga je prijela, predno se je ukrcal na ladijo ob Donavu. Preiskali so vse njegove kovčege pa neso nič našli. Potem si je zmislil vladni časnikar Stojanov, da ima ukradene marke ljubovnica Stojanoviča zašite v svoji obleki. Takoj so šli k njej preiskavat. Policija se je nadejala, da bode dobila pri tej priliki kaka Stojanoviča ali druge opozicijonalce korapromitujoča pisma, toda se je motila. Stojanovič je pa sedaj pod poli cijskim nadzorstvom. Znamenito je, da sedaj v Bolgariji vladajoči možje drug druzega dolže, da krade.
Posebno so pa vladi presedali razni opozicijski listi, ki so začeli izhajati, ko je bilo odpravljeno obsedno stanje. Na vsak način jih je bilo treba za-treti. Kar brez vsega uzroka jih vender neso mogli prepovedati, tudi ne uvesti cenzura, zategadel so najeli nekaj malopridnežev, da so napravili znane škandale pred tiskarno Karavelova lista, pobili okna in napravili še več druge škode. Pri tacih razmerah seveda potem ne bode hotel tiskati nikdo opozicijskih listov, ker ni varen, da bi razbojniški člani, patrijotičnih društev ne razrušili tiskarne. Da bi pa opozicijo še bolj prestrašili, so patrijotična društva v raznih bolgarskih mestih sklicala tabore, na katerih so odobravali postopanje Sofijskih tovarišev pred tiskarno Karavelova lista.
Ker bi pa vzlic temu bilo mogoče, da bi se kak list predrznil napadati vlado, sklenili so uvesti cenzuro. Kakor nalašč je baš tedaj Nemčija zahtevala zadoščenja, ker je nek list razžalil nemškega podkonzuia v Ruščuku. Cenzura je torej po trebna, da se zopet kaj tacega ne primeri.
Mi ne vemo, zakaj je tedaj nakrat Nemčija tako energično zahtevala zadoščenja, a toliko je gotovo, da je s tem jako ustregla bolgarskej vladi. Marsikaj pa dokazuje, da je biln vse le prazna komedija, s katero se je hotel Bismarck na jednej strani prikupiti Rusiji, na drugej pa bolgarskej vladi dati priložnost, da zatre opozicijsko časopisje.
Kakor znano je tedaj Nemčija še le čez jeden mesec se oglasila, ko je bil razžaljen podkon zul. Vsakdo se je čudil, kaj so se Nemci toliko časa premišljevali. Mogoče, da sta se tedaj le nemška in bolgarska vlada dogovarjali, kako bi to komedijo uprizorili. Res da je Mantov bil pokbcan v Sofijo, toda se je kmalu vrnil v Ruščuk, kjer dalje vodi vsa uradna dela, Če tudi z imenom ni več nrofotr voui je volilno borbo, dajal navode copadži-jem (korobačnikom). Nemški podkonzul pa vse to vidi in se nič ne meni; Mantov, sam pa zatrjuje, da je prostovoljno dal svojo ostavko, ker je hotel kandidovati za sebranje Po bolgarski ustavi se mora uradnik štiri tedne prej odpovedati službi, če hoče kandidovati. Knez Ferdinand se je nekda izjavil proti njemu, da mu ne brani kandidovati. Ko bodo pa volitve končane, naj pa zopet prevzame mesto prefekta, ker takih ljudij mu je treba. Narod veruje, da je to res, ker je Mantov izbran za poslanca in ob jeduem vodi vsa administrativna dela v Ruščuku.
Kakor smo že rekli, dalo je razžalenje nemškega j)odkonzula povod uvedenju cenzure za časopise.   Za cenzorje odbrali so  se malo izobraženi
ljudje, kateri bo pa jako odločni pristaši vlade. Njim se je dal nalog, da ne smejo pustiti, da bi listi kaj pisali proti vl*di. Pri tacih okolščinah je bilo popolnoma nemogoče opozicijskim listom še dalje izhajati. Ko sta „Trnovska Konstitucija" in „Narodna Volja" poslali nove številke v cenzuro, jo cenzor vse članke prečrtal z rudečim svinčnikom in napravil opombo, da se ne smejo tiskati Tako so opozicijo pripravili ob jedno najboljših agitacij-skih sredstev, ob časopisje. Ruskim listom in časopisom, katere izdajajo bolgarski emigranrje v Rumu niji, je zabranjen strogo uhod v Bolgarijo.
Pri nekaterih vrtnarjih, ki so se vrnili iz Ru mu nije, so našli nekatere izvode omenjenih listov in so jih zategadel takoj zaprli. Sploh postopajo bolgarska oblastva ravno tako s prihajočimi iz Humani jo, kakor so nekdaj Turki; razlika je samo ta, da so pred 1877. letom Bolgari imeli revolucijski odbor v Bukureštu in so torej Turki imeli nekaj povoda biti oprezni, sedaj pa tacega odbora nikjer ni.
Tem huje pa pišejo vladni listi, ki imajo neomejeno svobodo, proti opoziciji. „Svoboda" pravi, da za nasprotnike Stambulova ni več mesta v Bolgariji, ker neso Bolgari ampak rusko orodje, ped-mičeni rusofili, ubijalci in izdajalci, katerih se treba znebiti. Gospod opozieijonalcev je car in torej naj pobero kopita in pojdejo v Rusijo, Če ne, jih bomo iztrebili kakor stekle pse iz bolgarskih mest. Za nje ni svobode, ker neso Bolgari. Ta list je po ime nih naštel 180 izdnjalcev, katere treba preganjati. Će oficijozni list tako propoveduje uničenje vseh vladnih nasprotnikov, si pač lahko mislimo, kakove so bolgarske razmere.
Črni kabinet v Bolgariji neprestano deluje, odkar 8e je odpovedal Battenberg. Vsa pisma, zlasti ona, ki pojdejo v inozemstvo, se pregledujejo, cen-zujejo ali pa popolnem uničujejo. Vsako občevanje, z opozieijonaci po pošti je izključeno.
Pri tacih razmerah pač ni čudo, da pri volitvah ni opozicija dobila več mandatov, zlasti če po mislimo, da so pred volitvijo mnogo volilcev izti-rali in pa zaprli, ter je povsod imela vlada pripravljene korobačnike, da so odganjali s silo opozij-ske voliice z volišč, kar je dalo povod pobojem, o katerih smo slišali. Pač diviti se moramo, da je opozicija še v tolikih krajih zmagala, ker je proti
n t ni     rl^l____l--- ---J..1.-1.:    „jjuuil,     VUjUHtVO, c1um
tako imenovanih patrijotičnih društev in najeti ko-robačniki. Jako je predrzno in nesramno take volitve zmatrati za izraz narodnega mnenja.
Politični razgled.
m*>iraitic dežele.
V Ijj ubijani 21. oktobra.
Čehi hočejo baje v državnem zboru energično zahtevati, da se prekliče Gaučeva naredba zastran srednjih šol. Nekaj čeških poslancev je sicer pripravljenih vladi odjenjati, a drugi prete, da bodo izstopili iz kluba, ako se ne potegne cel klub energično, da naučni minister prekliče svoje naredbe. Sicer se pa ta stvar še letošnjo jesen ne bode odločila, ampak še le po Božiči, ko se zopet snide državni zbor. Govori se, da bode p!. Gauč odstopil,
ako Čehi ne bodo hoteli drugače odjenjati. Nov naučni minister bil bi grof Schonborn, za katerega se posebno potegujejo nemški konservativci. Grofa Hohenvvarta je cesar vsprejel v avdijeuci in se ž njim posvetoval o političnem položaji. Grof se je baje izjavil, da bi ne mogel opuščenja Kranjske gimnazije zastopati pred svojimi volilci. Cesar je vsprejel tudi ministerskega predsednika Taaffeja in ministra Ziemialkovskega in Gauča ter se ž njimi razgovarjal o položaji. Češki listi očitajo Gauču, da naučno ministerstvo, odkar on ministruje, vsprejema le nemšk" dopise. GauČ hoče torej kar na svojo roko uvesti nemški državni jezik. Pri premeščenji, nastavljanji in upokojenji profesorjev je pl. Gauč tudi vedno kazal svoje nasprotstvo do Slovanov. — Poljski klub je sklenil od vlade zahtevati, da osnuje gimnazijo v Podgorcah, poleg tega bode pa se potegoval še za štiri druge gimnazije. Poljak Nyem-czanovski je priporočal v klubu, da bi se na nižjih gimnazijah in realkah odpravila šolnina. Utemeljeval je svoj predlog s tem, da vlada želi, da bi se bolj obiskovale obrtne šole. Ker se pa za srednje obrtne šole zahteva dovršena nižja gimnazija ali realka, treba olajšati obiskovanje teh šol, če se hoče doseči boljše obiskovanje obrtnih šol. Nadalje je sklenil predlagati poljski klub, da se uvedejo mirovni sodci, kakor so v Rusiji, vsaj za bagatelne tožbe in za tožbe zaradi razžaljenja časti.
KonfVreMfiiiii škofov na Dunaji predseduje kardinal Ganglbauer. Vkupe bodo baje škofje imeli štiri konference.
Nek Peštanski list je izvedel, da je Zagrebški podžupan bil 14. t. m. sklical mestne odbornike, da so se posvetovali, kako bi znano pritožbo proti li rvat alti vladi spravili na pravo mesto. Prišlo je 19 mestnih odbornikov in so zložili po 5 gld. in vsoto izročili podžupanu, da potuje na Dunaj ter pritožbo izroči kabinetni pisarni ali pa izprosi avdi-jencijo pri cesarji. — „Presse" je pa izvedela, da hrvatska vlada nikakor ne misli razpustiti mestnega zbora Zagrebškega.
Og«rNka spodnja zbornica je vsprejela adresni načrt vladne stranke po kratki debati.
V ii a u Je drijnc.
Itiiski car odpotuje z Danskega skozi Švedsko v Peterburg. Vse vesti o shodu z nemškim cesarjem so izmišljene. Car nikakor ne želi zbližanja z Nemčijo, ampak hoče, da si Rusija ohrani popolno svobodo postopanja v vseh vnanjih vprašanjih.
I raitcoslti radikalni listi zahtevajo, da Grevy takoj odpravi svojega zeta VVilsona iz predsedniškega poslopja. Če predsednik tega ne bo^e hotel, bodo radikalci agitovali mej narodom, da naj sklepa peticije v tej zadevi.   Predsednik se pa ne
riP   minil vinonOi  ga Soljo radiktllcOV, kol 86 Wll -
sonu ne more dokazati, da bi bil res kaj zamotan v sleparijo z redi. Radikalni listi hudo napadajo vojnega ministra zaradi Boulangerja. Trdijo, da je bil sani poslal k Boulangerju časnikarja Ransona, kateri je s priliznenim govorjenjem napeljal bivšega vojnega ministra, da se je izrazil proti vladi. Ran-son je potem hitro objavil v „Matinu" dotični pogovor iu ga še po svoje zasukal, da je škodoval generalu in ustregel vladi.
!>*'iiišlta vlada je že izdelala zakon o povišanji carine za žito. Carina se bode pa povišala samo za rusko žito, za avstrijsko pa ne. Vidi se torej, da Bismarck hoče pritiskati na Rusijo, ker neče z Nemčijo sklepati zveze.
Volitve za nuUsoiinUi deželui zbor so za narodne liberalce in konservativce, kateri so bili sklenili kompromis, ugodno izpale. Voljenih je 20 konservativcev, 8 narodnih liberalcev in jeden socijalist. Vi kandidati svobodomiselne stranke so propali.
Zopet dvignila je oči , in v rastoči zadregi polila jej je rudečica vse obličje. Gospod na kraji gleda jo z očali, drugi stoji kakor zamakoen, a zadaj kremži se kočijaž prijazno--kaj hote vsi ? ...
Oni na kraji povedal je obrnivši glavo nekaj stoječemu mladeniču in najedenkrat izpregovoril je glasno:
„Lepa deklica, pojdi bliže; kaj pa delaš tu?"
Zdaj stoprv Poluša čuti, da bi se najraje ne videla tu ; stisne se k drvom, zre uprto v tla , a odgovoriti ne more.
„Ne boj se nas!" začul se je prijazno drug glas — to je menda rekel oni, ki stoji — nkaj pa si tu delala, devojka V"'
Čudno, da se je Poluša ojunačila! Odgovorila je precej glasno s smehljajočimi očmi: „Saj vidite; nabrala sem si butaro. Gozdar ve o tem ..." pristavila je odločno.
Pojdi vender bliže k nam", sili mlndoničev ljubeznivi glas; „povej nain, kako se imenuješ ?"
Ko dekletce zopet ni odgovorilo, izročil je stoječi plemič vajeti kočijažu in skočil s kozla.
Obstal je pred vozičkom tiho ponavljaje svoje vprašanje.
Dobrodušna zunanjost  njegova  budila je za-
upanje. Devojko minul je strah in odgovorila je tiho, da onadva na vozu nista slišala:
„Poluša mi je ime — Junisek so moj oče . . ."
„Ali si iz Panova?"
„Da."
„In hodiš često v naš gozd?"
„Precej često. Kum gozdar dovolil nam je, da nabiramo tu drva."
„Čudno; jaz te še nikdar nisem tu naletel . . .*
Hodim vedno za rano, samo danes, ker je prazuik, šla sem še-le po blagoslovu ..."
V tem zaklical je gospod v vozu jemajoč vajeti v roko:
„No, ich vverde nicht storen, Adolf, und \vun-BChe dir eine gute Unterhaltung !"
Poluša ni razumela nemškega, videla pa je, da voz odhaja, a mladi gospod ostaja tu.
„Ušli vam bodo!" prestrašila se je kažoč z roko za odhajajočimi.
Plemič ko uiti ozrl ni. „Naj gredo", opomnil je neskrbuo, „saj grem lahko peš ..."
„A bodete mokri; mislim, da se napravlja na dež", opomina devojka znova.
„Ne boj se zame. Saj boš tudi ti mokra", odgovoiil je baron Adolf z nežnim glasom in sklo-nivši se prijel je devojko z desnico za podbradek.
Poluši se je lahko videlo, da je taka prijaznost ne veseli. Umaknila se je plašno in prijela voziček pripravljaje se hitro na odhod.
„Poeakaj še trenotek", pregovarjal je mladenič proseče; „ne boj se, nič hudega ne mislim s taboj ..."
Je-li bil temu kriv plemičev prijazni glas ali njegova postava — Poluša je ubogala. Izpustila je voziček, vzela v roko ogel predpasnika in se igrala ž njim, sanjavo pogleduje proti brezovini tako, kakor bi čakala, da se morda ondi prikaže Tonček in jo odpelje odtod.
„Ali me poznaš ?" začel je mladenič znova pogovor.
Pokimala je z glavo.
„Povej mi torej, kdo sem?"
„Vi bte mladi gospod baron z grada", odgovorila je, da jo je jedva slišal.
„To me veseli, da se že poznava", reče mladi mož, „in ker jaz že vem tvoje krstno ime, treba je, da bi tudi ti znala moje. Jaz se imenujem Adolf; ali si bodeš to zapomnila?"
Zopet pokimala je z glavo, a cela njena zunanjost ni tajila, da ji ne ostane ta sestanek in plemičevo ime dolgo v spominu.
„Ali te morebiti še kje vidim V iDalje prihtj
Iftaiisku spodnja zbornica je zavrgla provi-zorični finančni zakon z 68 proti 25 glasom. Vlada se je že nadejala, da bode letos vsaj jeden del opozicije glasoval za budget, a se je motila. Zategadel pa vlada ii" bode odstopila, a se bode zadovoljila, da jej le zgornja zbornica budgeta ne odreče.
Dopisi,
» &<ajcrsk< ga» 20. oktobra. [Izv. dop] V novinab se čita o seji eksekutivnega komiteta, pri katerej je bilo tudi ministerstvo navzočno. Popolnem se zlagamo s postopanjem čeških poslancev, ko so odločno zahtevali, kaj hočejo od Gauča Da, lepo je tudi čitati, da so nemški konservativci in Hohen wart podpirali „Česky klub" ter da je knez A. Liechtenstein z ogromno statistično tvarino pobijal Gauča. Vse to je lepo in hvalevredno. A hvalevredno ni, da se o terjatvah slovenskih ni ničesar ali jako malo govorilo. Hohenwart je le najnovejšo krivico razkril, katero je Gauč kranjskim Slovencem storil, a starih krivic, katere se Slovencem gode, in starih slovenskih terjatev ni omenjal.
Graški deželni šolski svet je še vedno nepo-stavno sestavljen, ker ni nobenega deželnega šolskega nadzornika, ki bi bil popolnem vešč slovenskega jezika, kar zahteva deželna postava, pod katero je, ako se ne motim, tudi Taafte podpisan. Okrajnimi šolskimi nadzorniki so se letos zopet večinoma imenovali stari zagrizeni nemškutarji, mej njimi znani Ambrožič, kateri je slovenske poslance lopovom primerjal, ter Ranner in Baumgartner, znana podpiratelja „Nemškega Schulvereina" ; ti ljudje so se imenovali okrajnimi šolskimi nadzorniki, dasi so naši poslanci odločno zahtevali naših mož. Paralelke v Celji in Mariboru še tudi neso urejene, dasi je Gauč dobil nalogo, jih še s pričetkom tekočega šolskega leta ustanoviti. Na srednje šole na Slovenskem nastavljajo se še vedno z malimi izjemami sami Nemci, a Slovenci si pa morajo kruha izven dežele iskati, tako v Bosni in Hercegovini Da, celo po narodnih šolah na Slovenskem se nastavljajo učiteljske moči, ki neso iz sloveuščiue izprašane, §. 6. državne šolske postave se v obraz bije, zahtevajo po nekaterih krajih že v prvem letu pouk nemščine. Tako bi Vam lahko naštel krivic, da bi si napolnili cel list; a ko bi se le to bilo Gauču povedalo in ko bi bil kdo le zahteval, da se te najvišje krivice odstranijo, bil bi vesel.
Zdaj je bil Čas, da bi se bil povzdignil glas za rajo avstrijskih Slovanov; čas se je zamudil Veselilo me bode, ako lahko perečem, zmotil sem se, in hvalil Vas bodem na vse grlo, v nebo po-vzdigovaje zasluge zložnih naših poslancev.
H lNuj« 20. oktobra [Izv. dop.] Volitev v okrajni zastop ptujski je bila meseca julija t. L, odbor se je konstituiral dne 28. julija. Do danes se še ne ve, so li dotični akti na Dunaj priromali, ali še kje v Gradci počivajo. Čudno, jako čudno je, da ta stvar toliko časa potrebuje. Uriva se nam vprašanje, zakaj so naši poslanci na Dunaji, Če take malenkosti ne morejo v tir spraviti. Kakor je Taafte se sam izrazil, so vsi protesti nasprotnikov proti konstituiranji okrajnega odbora pri ministerstvu že odbiti, torej ni nobenega uzroka več, stvar še nadalje zavlačevati. Pri zadnjih volitvah, ko so naši ljudje protestovali, neso protesti nič pomagali, predsednik in podpredsednik sta bila takoj potrjena. Kmalu bode že štiri leta, kar je bil prejšnji okrajni zastop voljen, a voli selena tri leta.
Iz spotili jo Štajerske 19. oktobra [Izv. dop.] Kako temeljito umejo nekateri uradniki in sploh juristi na dolenjem Štajerskem naš jezik, dokazuje sledeča sicer neznatna, vender istinita do-godbica, katero priporočamo gosp. pl. Gautschu in bar. Pražaku v resni pretres in uvažanje.
Slovenska stranka toži slovensko stranko zavoljo razžaljenja časti. Sujet žaljenja časti je izrek in očitanje: ti (tožnica in žena moža M.) si moža N. tako tešča, kakor . . . (— tukaj pride primera, ki ni posebno lepa in kojo torej opustimo —). Sodnik obsodi obtoženo po §. 487 k. p.; tožena se pritoži glede krivde in prosi za prepis razsodbe. Ta se ji da in ona gre ž njim k odvetniku, ki že veliko let živi na spodnjem Štajerskem in ki je že marsikateri groš dobil od slovenskega kmeta, skoro rečeno, da vse svoje groše, kar jih ima; saj jih ni malo.
Prepis razsodbe je bil v slovenščini sestavljen. Odvetnik ne razume besede „teščaa in pošlje vprašati sodnika, ki mu jo seveda raztolraači. Po
tem uloži utemeljitev pritožbe — se ve da v nemščini.
Zdaj pa vprašajmo: Kaj bile, ako tudi sodnik ne razume besede Btešč" ? On stranko, ki tožbo na zapisnik dati hoče, odpodi bona fide, meneč, saj to očitanje ni nič, posebno nič takega, kar se pod postavo subsumovati da. No, in kakošne nasledke bi imelo tako postopanje v etičnem oziru ? Kakošne nasledke ima to za vzgojo in izobraženje domačega ljudstva? Ali bi ne bilo umestno, da bi nam gosp. minister pl Gautsch dal na to odgovor, zaradi tega, ker on meni, da ima slovensko ljudstvo preveč omikanega proletarijata. Indigena.
Ta Vitima 17. oktobra. [Izv. dop.] Od c. kr. sodnije v Brežicah pozvan je bil gosp. M. Š. z Vidma s tremi opravičevalnimi pričami k glavni obravnavi zaradi prestopka postave dane v varstvo proti pasji steklenim na 18 dan t. m
K toženemu pride danes občinski sluga ter zahteva da naj mu njegovo in njegove soproge vabilo k dotični obravnavi vroči z dostavkom, da je obravnava za teden dnij preložena. — Toženec za hteva, da se mu dopis c. kr. Brežke sodnije v po-jasuilo pokaže, na katerega bode a ergo svoj „vidi" pristavil, ali vsaj naj mu občinski urad pismeno naznani, vsled katerega sodnijskega odloka je obravnava preložena in na kateri dan.
Na to mu občinski sluga prinese sledečo nem ško pisano zmes.
„Zu folge Auftrages des kk. Bezirksgerichtes Rann (?) baben Sie die Vorladungen sofort dem Gemeindeamte abzugeben rspve. dem Ueberbringer dieses einzuhandigen, im andern Falle aber die Gitiude der Vervveigerungsabgabe H. a. anzugeben.
Gemeindeamt Videm am 17/10. 1887.
L. S. Novak m. pr.
Dragi čitatelji ne mislite, da je na ukazu podpisani Novak tisti po Marburgarci in Graški tetki v tretje nebesa povzdigovani velezaBlužni Videmski župan, ne, on je bolan, ampak sin njegov je, ki ura 1 uje in namesto prvega občinskega svetovalca ukaze samovlastno podpisuje.
Zatoženec ne ve, bo H obravnava 18. ali 25. ali katerega dne se vršila, in kdo mu jamči za nasledke, ki utegnejo zaradi tako pomanjkljivega pre-meščenja dneva nastati. — Koliko časa bode pri nas na Vidmu tako upravništvo na škodo občanov davkoplačevalcev trajalo?
Domače stvari.
— (Deželni šolski svet kranjski) imenoval je v svoji poslednji seji: Josipa Ažmana, učitelja pri sv. Križi pri Tržiči, stalnim učiteljem na jednorazrednici na Breznici; Valentina Zavrla, začasnega učitelja na jednorazrednici v Mehovem, stalnim učiteljem na istem mestu; in Janeza J a -klica, učitelja v Toplicah, stalnim učiteljem v Poljanah. Florijan Kalinger, učitelj v Bavti Vasi, premeščen je v Radovico, tamošnji učitelj Martin Ju d nič pa v Bavto Vas. Razpisano 4. mesto na ljudski šoli v Senožečah dobila je gspdč. Karolina Perušek, učiteljica na dvorazrednici v Žabnici na Koroškem.
— (Premembe v Ljubljanski škofiji.) Gospod Jakob Ferjančič dobil je župnijo v Za-vraci; gospod Kozma Pavlic, župnik v Tuhinji, župnijo pri sv. Križi pri Kostanjevici.
— (Premembe v Lavantiuski škofiji.) Dekanom v Zavrči je imenovan tamošnji župnik, g. Rupert Šuta. G. Fran Irgl, nemški pridigar in katehet na meščanski šoli v Celji, imeuovau je vikarjem mestne župnije, gospod Martin Matek, dr. juris cand. in kaplan v Žalci, imenovan je nemškim pridigarjem v Celji, g. Adam Grušernik, provizor v Vitanji, premeščen je kot kaplan v Žalec. — Umrl je g. Fran S i m o n i č , kaplan v Žetalah, v 31. letu svoje dobe.
— (Stritarjevih zbranih spisov) iz-ideta jutri 17. in 18. snopič.
— (Za železnico iz Celja v Šoštanj in Velenje) je deželni odbor štajerski potrdil okrajnega zastopa Celjskega sklep ter za to progo odločil 40.000 gld.
— (Na vseučilišči v Gradci) bilo je do 20. t. m. upisanih 484 juristov, 476 medicincev, 64 slušateljev modroslovja, 101 bogoslovec, 102 farmacevta, vkupe 1227 slušateljev.
— (Zakasnele lastovke.) Te dni opazovali smo v Ljubi jar1 tolpo lastovk, ki so se zakasnele in katerim je najbrže sneg na Krasu zastavil pot proti jugu.   Tudi v Zilski dolini na Ko-
roškem prikazale so so dne 16, t. m. lastovke, ki so zaradi neugodnega vremena še le dne 18. t. m. odletele. Mnogo lastovk, posebno mlajših, našli so zmrznjene.
— (Prisilno cepljenje.) Načrt zakona za obligatno cepljenje je že gotov in določuje, da se morajo otrokom dvakrat koze cepiti. Prvikrat v prvem, drugikrat v dvanajstem letu. Troške cepljenja plača država.
— (Vabilo na občni zbor) Braslovške podružnice sv. Cirila ki bode 23. oktobra 1887, popo-ludne ob 4. uri v Letuši v gostilni na Bizjakovem. Dnevni red: 1. Volitev definitivnega odbora in na-čelništva. 2. Poročilo blagajnika. 3. Upisanje novih društvenikov in uplačevanje društvenine. V obilno udeležbo vabi zač. odbor.
— (Razstava konj) bode v Celji dne 27. t. m. ob prisotnosti cesarjeviča Rudolfa in cesari-činje Štefanije Prisodilo in razdelilo se bode pri tej priliki 31 daril
— („Hrvatski pravnički koledar") izdala je tiskarna in knjigoveznica Julija Pfei-fera v Oseku. Koledar je prav dobro urejen, ima lično elegantno obliko, in bode slovanskim juristom prav dobro služil, ker se nahajajo v njem vsi potrebni podatki in naslovi. Prav lepo, trdo v platno vezan koledar, ki nadomestuje listnico, stoji 1 gld. 80 kr. s poštnino 10 kr. več.
— (Velikega medveda) ustrelil je dne 19. t. m. na Javorniku pri Cerknici knez Hugo \Vindischgrittz. Lovci sledili so na novem suegu dva velika medveda, napravil se je lov in ko se je zastavil primeren prostor, posrečilo se je jednega medveda pognati proti lovcem Malo korakov od kneza bil je dobro v srce zadet in zgrudil se je v dimu. Drugi medved pa jo je hitro popihal skozi gonjače, katere je zelo prestrašil in razgnal. Letos je to, kakor znano, že drugi medved, ustreljen na kneževem lovu.
— (Iz Litije) 20. oktobra se nam piše: Do sedaj imel sem lisico za jako pretekano in lokavo žival, zdaj pa je zgubila ves svoj renome pri meni. Nadalje moram jej odrekati vso premeteuost, kajti da se da kur tebi nič meni nič v kuhinji pobiti s sekiro, to je kaj nečuvenoga za tacega zvi-teža. Predvčerajšnjim se je lovilo v vagensber-škem revirji na Lupinici. Psi so gonili nekij časa, — bila je lisica, ki jim je prišla na tir. Košato-repec, kateremu je šlo za kožo, krene jo proti selu. Pri prvej hiši stoje vrata odprta na stežaj, — smuk, pa skoči v kuhinjo. Na skednji poleg se je mlatilo. Jeden mlatičev vidi lisičji ta manever, plane k durim jih brzo zapre, vzame balto, pa previdno v kuhinjo. Bog zna, koliko kokošij in petelinov že je imela rudečekoža žival na lisičjej svojej vesti, i no skrila se je — pod ognjišče. Tu jo zapazi nenavadni lovec, kateremu je od tam spodaj kazala ne uprav prijazno bele svoje zobe. Toda to nikakor ne moti našega junaka — mlatiča. Pre\idno se bliža svojemu sovragu, ki se mu je renčeč se še vedno neljubo smijal, in bliskoma ga čresne z ušesom se-kirinim po grešnej glavi. Tako je prišel do „sehus-gelda", ne da je rabil ni trohice prahu in svinca, vagensbergški logar pa do lepega kožuha. To je prava pravcata istina, in nikaka lovska latinščina. Lisica je bila takozvana „rudeča", ki ima lepšo dlako od navadne sive. Pa naj še človek veruje nadalje o pretekauosti te tatinske živali!
— (Na Savi) 20. oktobra se nam piše. Ko sem včeraj v Ponovičah bil, pokazala mi je tamošnja gospa vlasteljica torilce baš nabranih, popolnoma zrelih, izredno debelih rudečih jagod, ki so vzrastle na grajskem vrtu — istinito redkost v drugi polovici oktobra, in poleg še po tako mrzlih dnevih in neugodnem vremenu.
— (Pri Ormoži) povozil je vlak dne 19. t. m. v noči na progi proti Središču nepoznano Žensko.
Telegrami „Slovenskomu Narodu4':
Pariz 21. oktobra. Caftarela oddali so včeraj v „conciergerie" (v preiskovalni zapor).
London 21. oktobra. Okolu tri tisoč delavcev zbralo se je včeraj v Hvdeparku in sklenilo odposlati deputacijo k ministru notranjih zadev, katero so spremljali v mesto, kjer jih pa je razgnala policije. Trem odposlancem dovolil se je ustop v ministerstvo notranjih zadev. Lordmavor sklical budnostni odbor, da se posvetuje o položaji.
Budimpešta 21. oktobra. Ravnatelj železnice Koščice-Bogumin (Oderberg), De Maistre, je na zahtevanje komunikacijskega mini-sterstva moral v pokoj, ker ne zna madjarski. Isto tako se je 12 višjim uradnikom določil rok jednega leta, da se v tem letu priuče madjarštini, sicer bode tudi oni umirovljeni.
Atene 20. oktobra. Kralj in kraljica včeraj semkaj dospela. Vsprejeli so ja ministri, diplomati in dostojanstveniki. Zbornica se bode v kratkem sklicala.
Madrid 20. oktobra. Iz Tangera dohajajoče vesti si nasprotujejo. „Iberia" javlja, da zasobna izvestja zanikavajo, da bi se bilo zdravje sultana marokanskoga zboljšalo.
Razne vesti.
* („Krach") Polom, ki je zadel „Leipziger Disconto Gesellschaft", vzbudil je v Berolinu velik nemir v krogih bankirjev in kapitalistov. Omenjeni zavod pripadal je k skupini Bleichrbderjevi. Delnice rečene družbe v znesku 9 milijonov in pa za 7 milijonov menic ponesrečenega zavoda so večinoma v blagajnicah Berolinskih bank. Isto tako tudi večina upnikov, vkupe z 10 milijoni zadeva Berolinski trg. Najodličneje banke si sicer prizadevajo pomnožiti svoj delniški kapital, da bi tako poravnale svoje zaveze, toda ako se občinstva poloti nezaupnost, utegnil bi v Berolinu nastati hud polom, zlasti sedaj, ko jo vojna proti rublju razveljavila ruske papirje in marsikatero nemško banko spravila v nevaren položaj.
RuzNlrJeuo zdravilo. Množeča se naročila na Mo 11 - o vo „r ran cos ko žganje" dokazujejo o uspešnej uporabi tega sredstva proti protinu, trganju in vsem boleznim vsled prehlada. Steklenica U0 kr. I'o poštnem povzetji ga razpošilja vsak dan A. Moli, lekarnar, c. kr. dvorni založnik, na Duuaji, Tuchlauben 9. Po lekarnah in špecerijskih prodajaltiicah na deželi zahtevaj se izrecno M o 11 - o v izdelek z njegovo varstveno znamko in podpisom. 10 (19 — 7)
..LJUBLJANSKI
Mtoji (192—157)
za vse leto gld. 4.60; za pol leta I gld. 2.30; za četrt leta gld 1.15.
Loterjjne srečke 19. oktobra. V Brnu:       78,     60,      3,     19, 12.
Tiijeir
20 oktobra.
P i :^-iin > Princ Polignac iz Podvina. — Federlein iz Kolina na Ren i. — Hautfe iz Draždan — Kohler, Czech Hilfreich, Recbnitzer, Fried z Dunaja. — Falkenan iz Prage.
— Lnngjiol" iz Hetzendorfa. — Munk, Klopstok iz Rrna. — Tu;>fer iz I/nca. — Jager iz Budimpešte. — Herzo, Dettel-hac iz Grade i. — VVaida iz Kranjske gore. — Bitčič iz Reko
Pri L0wy iz Anglije. — Miillner, Morit*.
Jušt, Freund, Kary, Pretzner, "VVeippeit. z Dunfija. — Korid Morovii h iz Trsta.
Pri bavnrgkeiu tlvorii: U<jely iz Trsta.
Pri HVMlrijMtteui «-«*H»»rji: Suligoj iz Co ovana. — Stare iz Dob*».
Pri Virunlii : Kastelic Iz Kudolfoveg«. — lioic ll I >oIen jevasi.
Pri  jiižuem   kolodvoru:  R^smnsao iz Kodanja.
— Plounuer iz Gradca. — Uro vat iz Gradca. — Peternel •Studenca.
H.i LSI K'£ Š   NO   V   Kij SI l> 8 j t
20. oktobra: Marjana Cegnar, uradnega sluge vdova, 64 let, Krfževniške ulico št. 9, za sr6n < hibo.
V deželne) bolnici.
20. oktobra: Janez Jetnc, delavec, 58 let, za Iirig-thovo bo'eznijo.
Meteorologično poročilo.
Dan	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
4 o Si	V. zjutraj 743 52 mm. 2. pop. 1740-90 mm. 9. zvečer j 740-54 mm.		1-2" C 11 3' C 6-2uC	brezv. si. svz. si. jvz.	megla jas. obl.	0 00 mm.
Srednja temperatura G 2°, za 4'6' pod nornialom.
ID-a.3a.aJsl£-=L "borza, dne 21. oktobra t. 1.
I/.vini o telegrafično poročilo.)
včeraj      — dane«
Papirna renta.....gld.  8135     — gld. 81*30
Srebrna rent*.....„    8260    — ,    82 45
Zlata renta......„   11190     — „11190
5°f, marčna renta ....     „    96-25    — „ 9K-20
Akcije narodne banke       .     „   8-4-—     — „   884- —
Kreditne akcije......                            28150     — „ 28140
London........„  12520    — „   125 30
•Srebro........„    ——     — ,,    ——
Napol.........                                    „      9 91 V, — » 9-92
C kr. cekini ......     „      5-93     - „ 593
Nemške marke.....»    6142'/, — , 6P45
!•/, državne srečke iz 1. 1854   250 gld.   129 gld. 25 Rr
Državne srečke iz 1. 1864         100   „     167 „   50 „
Ogerska zlata renta 4°/0......100 „10 ,
Ogerska papirna renta 5" >.....86 „   70 „
5% Štajerske zemljišč, odvez, oblig. .   .   104 „   50 „
Dunava reg. srečke 5°/0  .   .     100 gld.   119 ,   — „
Zetnlj. obe. avstr. 4,/t0/0 zlati zast. listi .   125 „75 „
Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice    — „   — „
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice    99 „  25 ,
Kreditne Brečke.....100 gld.   178 „   50 „
liudolfove srečke.....10   „      19 „   75 ,
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120   „     110 „   — w
rram:away-dništ. ve|j. 170 gld. a. v.     .   227 „  — „
Poslano.
(7 - 39)
GLAVNO SKLADIŠTE
najčistije fužna
KISELINE
poznate kas najbolje okrepljujuće piće,
t ka* izkuaan llek proti trajnom kašlju plućevine I ieludca bolesti grkljana I proti mihi/rnlm kataru,
II INK K M A T TO X 1.1 A
f      Karlovi vari i Widn.
Nj
iva
prav blizu Ljubljane ležeča, se takoj proda.
Natančneje se poizve pri upravnifitvu „Slovenskoga Naroda". (77S»—1)
Učenec,
12—14 let star, ki je dovršil I. realni ali I. giinnazijalni razred, ali pa vsaj četrti ljudski razred se vHprejiue takoj v ueko prodajalni«- ► z uieMMiilm blugom na nolenjakein. Dečki na deželi imajo prednost. Kje pove uredništvo „Slovenskega Naroda". (770—4
Kisla voda, kopališče Radence |
s svojo jako obilo .,tialro-lilliinii-kiitlino". baronovi poskusi so dokazali, da ju ogljeno-kisli TLithionu pri protinu najboljša
Vsled obilnega ogljenokislika, Tiatroria, litliioua je rad vanjska kisla voda kot. specifikum pri protinu, kam nji v zelmlei, me burji, ledvicah, zlati žili, bramo-rici, brahoni, zlatenici, želodčnih hn- ">i>si'«/"'% leznili, kataru. KopeIJi, stiiiiotiiiija, restavracija ccn»*•
in najgotoTcjie '.»T1«*^ zdravi-
Glavna zaloga pri Ferd. Plautz-u v Ljubljani
_(319-18)
^ s. ^imm^mriBEa&ssmBgattKmsm i mi i ■ mmm 111 n '■ i.
Litiju
Kri čistilne krcgljice
so se vselej sijajno osvedočile pri zabaHanji elo-veNk*>ga tel«'H», gluvobolu, navalu krvi, oli-piu'iiili u ili, Hkažcneui žolotlci, po-liianjkanji sl:i«*ii do jedi j, j« Iroili in obi-sdiili ho lesnih* in presegajo v svojem učinku vsa druga v reklamah toliko proslavljana sredstva. Ker to zdravilo izdeluje lekarn.i sama. vtdju jedna Akiitlja samo 21 kr., jeden zavoj s C škatljami 1 gld. 5 kr. — Manj kot jeden zavoj se s pošto no^ razpošilja. — Prodaja (606—6)
»LEKARNA TRNKO CZY"
||^~ zraven rotovža v I-Jub?Janl. ■H K'a/, pošilja so vsak dan po poŠti. ■■
Marsh zadruga v Ljubljani
naznanja s tem p. n. slav. občinstvu, da je pridobila «lv<* prodafalnicf, in sicer prvo
na Kongresnem trgu št. 14,
(poleg „Zvezde"), drugo (760—3)
na Rimski cesti št. 9,
(nekdanja brambovska vojašnica), katere prodajajo
mleto, maslo, smetano in sir
od zadruge, in sicer mleko I. vrste po 8 kr., na pol posneto mleko po 5 kr., najfinejše surovo maslo I gld. 40 kr., izvrstni Švicarski sir po 8S kr. kilo, Švicarski sir (Grover) po 72 kr. kilo, namizni sir I. vrste po 80 kr. in II. vrste po 60 kr.
Ker je s tem želji mnogih ustreženo; nadeja se odbor zadruge, da bode slav. občinstvo v obilni meri posluževalo se mleka in mlekarskih proizvodov, kateri so gotovo fini in iz zanesljivih kmetij.
¥ „Narodni Tiskarni" v
v * v
prodajajo ne
1
po znižani ceni.
1. zvezek: DeHeti brat. Komun.
2. zvezek: I. Jurij Kozjak, slovenski janifar. Povest iz
15. stoletja domače zgodovine. — II. Spomini na (leda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko noc mej slovenskimi polha rji. Črtice iz življenja našega naroda. —
IV. S po mini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja.
3. zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jnrij Kobila. Izvirna
povest iz Časov lutrovake reformacijo. — III. Dva prijatelja. — IV. Vrban Smukova ženitev.
Humoristična pove.it iz narodnega življenja. —
V. tiolida. Povest po resnični dogoditi. — VI Kozlovska sodba v Višnji Gori. Lepa povest iz stare zgodovine.
4. zvezek: I. Tihotapec.  Povest  iz  domaćeg t življenja
kranjskih Slovencev, — II. Orad Itojinje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest.
6. zvezek: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest h 15. stoletja. II. Nemški vdlpet. Povest. — IH. Sin kmetske« cesarja. Povest iz Iti. stoletja. — IV. Lipe.. LV>vest. — V. Hpa toliaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest.
6. zvezek: I. Sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III.
Telečja pečenka. Ohran In našega mestnega življenja. — IV Dojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotarjev Peter
Ijokoro delal, ker je krompir kradel. — VII. Jrta iz življenja rolitic-negu agitatorja.
-----Dijaki
/
Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po I gld. Pri vnanjih naročilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani  10 kr.
dobivajo Jurčičeve „Zbrane spise" po 50 kr. izvod, ako si naroče skupno najmanj deset izvodov.
Prodajajo se v (79—GO)
„NARODNI TISKARNI"
tt I_ij-a."toljeLni,
Ko n grenn i trg, Gledališka stolba.
BUDIMSKA ▼
Kot gotovo uplivjijoče čistilno sredstvo priporočajo najslavnejši zdiavniki pn trebušnih boleznih, zastajati ji krvi, zlatej žiii, boleznih na jetrih in ledioah ter fikrofidnz-nih boleznih, mrzliei, protinu, spuščajih, zapiranji itd. Prodaja se v vseh špecerijskih in prodajalnieah mino■ talnih voda, kakor  tudi v lekarnah in droguerijah.
Lastniki: bratje Loser v Budapešti.
v hiši „Matice Slovenske".
V Zvezdi,
v hiši „Matice Slovenske".
MARIJA DRENIK.
Predtiskarija. Stroj za izdelovanje HogoviC [Strickmascliine]. Bogata zaloga ženskih ročnih del, začetih in izvršenih.
Trakovi za vence.      Harlandska preja.
Izdatclj in odgovorni urednik: Ivan Želez nikar.
Lastnina in tisk „Narodue Tiskarne".
D2
5593