LETO III. ST. 48.
11. DEC. 1964
TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLE KTIVA ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEK-TROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE. ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO KRANJ
Situacija se izboljšuje
Z izredn
Kranj, 8. decembra — Izredno zasedanje DS podjetja, ki se ga je udeležilo 50 članov delavskega sveta (odsotnih 14, pet opTavičeno, devet neopravičeno!) in vodilno osebje podjetja iin tovarn, je nakazalo- smernice za čimprejšnjo ureditev . perečih problemov, ki so nastali v zvezi, s pomanjkanjem repro-materiala. jggg Generalni direktor Dušan Horjak je podal informacijo v zvezi z obiskom v Beogradu, iz česar je bilo razvidno, da se je sitiiacija delno po-
pravila, ker bo »ISKRA«- s 15. decembrom dobila kvoto deviznih sredstev, s čemer bodo v glavnem odpravljene težave z repromaterialom v decembru in januarju. Devizna-sredstva^ se bodo porabila tako, kot so predlagale tovarne. Istočasno se bodo od te kvote dodelile devize tudi ZZA, toda največ do višine 5 odstotkov..
Direktor proizvodnega sektor j a ing. Milan 'Železnik je na vprašanje DS, kje in kakšni še zastoji, povedal, da so nekatere tovarne uspele
Avtarkične tendence v razvoju slovenske elektroindustrije
Na VHI. Plenumu CK- ZKS se je podpredsednik republiškega, IS tov. Janko Smole v razpravi, v kateri je govoril o razširjeni reprodukciji in na katerem področju-so pred člani ZK odgovorne idejne naloge, dotaknil tudi vprašanja konkretizacije tako imenovanih avtarkičnih -tendenc, (gospodarsko avtarkijo označujemo kot stanje gospodarske zadovoljnosti, v kateri se, bodisi v okviru, države ali podjetja, proizvaja vse; kar se troši, brez potrebe' stopiti v kakršnekoli odnose z-drugimi podjetji, odnosno državami) -ter je dejal:
»Mi jih vselej opažamo drugje,« sami pa. smo izredno • šibki, ko gre ,za odkrivanje' avtarkičnih tendenc v naših 'lastnih vrstali. Navedel blsa--mo en tak primer: razvoj slovenske elektroindustrije, mi-, 'slim, da je tipičen 'primer-av-avtarkižma. Širok asortiment blaga, ki ga je začela proizvajati naša elektroindustrija, je vnaprej preračunan izključno za potrebe potra-mjega trga -in je‘ zaradi tega 'tudi 'vnaprej preračunan na 'stalno državno intervencijo, ki naj v tej ali 'drugi obliki -zagotovi široki proizvodnji, elektroindustrije na našem trgu potrebno tržišče. Zato • seveda tudi prihaja do stalnih 'spopadov in konfliktov med to organizacijo naše, elektro-i industriji e ,in med skupnostjo • in "iried faznimi drugimi grupacijami; ki imajo podobne težnje , in podobne koncepte, j Mislimi -da so tudi tehnični
ib ekonomski kadri in organi upravljanja v številnih organizacijah elektroindustrije še vnaprej orientirani na tak širok asortiment,' ki nikakor ne more pripeljati do velike serijske proizvodnje in do «visoke rentabilnosti, ki je sposobna, da Se vključi v zunanji trg. Jasno, da je premagovanje takšnega avtarkizma na področju elektroindustrije daljši proces, 'da tega ni mogoče premagati v kratkem času. Dejstvo je, da na primer danes v elektroindustriji gradimo posamezna podjetja; za' .katera tehnični in ekonomski strokovnjaki trdijo, da bodo v vsakem pogledu daleč izpod kakršnekoli srdnjeevropske produktivnosti dela, ker *je šla pri nekaterih od teh. proizvodov znanost že tako naprej, da bomo mi vnaprej obsojeni s temi investicijami na izredno niž-k-o produktivnost dela in ne bomo sposobni, da bi jse vključili'v zunanji trg. Zaradi tega mislim, da mora tudi Zveza komunistov V delovnih organizacijah sprožiti- procese, ki bodo pomagali preko tehničnih. strokovnih služb čimprej oblikpvatridru-ge ustreznejše ekonomske rešitve, ki bodo omogočale izhod iz Sedanje’ zaprtosti?« S ' •Besede tov. Janka Smoleta so vsekakor., pomembne tudi za naše; podjp.tje in nam bodo lahko nesporno pomagale pri urejevanju naših problemov, zlasti na področju proizvodnega programa podjetja. -
zaposliti ljudi na drugih delovnih mestih, v Kranju pa deio na traku števcev spet teče normalno, tako da.se je stanje dokaj popravilo-in je; trenutno od prej objavljenega -števila 400 nezaposlenih, ostalo še 113 brez rednega dela. Po izjavah ZTO, glede na odobrena devizna sredstva pa je pričakovati, da v decembru in v glavnem tudi januarju tje' bo nobenih pomembnejših zastojev.
Direktor ZTO g|| tov. Stanislav KarB, je članom DS jasno nakazal problematiko izvoza, kjer je posebno poudaril na mirnost kvalitete izdelkov, solidnih dobav - v dogovorjenih rokih in potrebo, da ZZA svoje razvojne zmogljivosti usmeri na razvoj tistih .artiklov, .ki. so na-, menjeni izvozu v letu 1965.-
Direktor tovariiei-kondenzatorjev v Semiču tov. Franc Košir je opozoril, predsedstvo DS na situacijo" v semiški tovarni zaradi pomanjkanja nekaterih materialov za izde.-lavo kondenzatorjev, kjer bo treba z nabavo, pohiteti, da ne bo prevelikih zastojev. Hkrati je dejal, da je vrsta kondenzatorjev, ki so interesantni za izvoz.-. JC termi' je pripomnil direktor »Elektromehanske« ing. Danilo Dolgan, da podpira čimprejšnjo dobavo materiala semiški tovarni, ker je kranjska telefonija ozko vezana na kondenzatorje zaradi finalizacije telefonskih central. Zaradi izvoza kondenzatorjev pa - je dejal, da se s tem strinja, vendar je treba paziti, da.ne nastanejo disproporci v lastni hiši, sicer se nam zna zgoditi, da bomo morali kondenzatorje za 1 lastno potrebo j uvažati., :
Da bi zmanjšali izpad proizvodnje po naših tovarnah je DS zadolžil direktorje tovarn,^ naj prouče vse možno-
-	sti, da "-z obstoječimi, zalogami materiala in polizdelkov proizvajajo izdelke. tudi ! izven proizvodnega plana. Direktorji tovarn jj. naj- - ugotove možnosti zaposlitve, prizadetih delavčev na vzdrževalnih delih in prouče možnosti- , za kooperacijo ali za medsebojno posojanje delavcev med tovarnami.. S- teni bi- koristili proizvodnji «in , zaposlitvi
-	delavcev; ki bi' sicer morali
(Dali-e na 6. strani)
VIII. KONGRES ZKJ
Iz uvodnega govora generalnega sekretaija ZKJ Josipa Broza-Tita
Od sedmega kongresa 'Zveze komunistov Jugoslavije nas loči obdobje, polno zelo pomembnih družbenih in » političnih dogajanj; po, svetu in v naši državi. To je bilo obdobje dinamičnega razvoja v našem notranjem življenju, obdobje naporne ustvarjalnosti v graditvi naše države, ¿„- graditvi družbenih odnosov naše socialistične skupnosti.'
Dosegli smo velike rezultate v industrializaciji in . preobrazbi države, v us.tvarjanju podobe nove Jugoslavije. Materialna baza naše družbe se je zelo povečala. To. nam. sedaj omogoča, da hitreje napreduje» mo k izpopolnjevanju našega gospodarskega sistema, v katerem je še precej pomanjkljivosti, ki jih moramo čimprej odpraviti tako v korist posameznikov kakor tudi v korist vse naše skupnosti.
Vendar ne bi bili dosledni komunisti, če se -ne bi . kritično dotaknili raznih J negativnih pojavov, ki so spremljali naš zelo dinamični razvoj. To je naša naloga na VIII. kongresu. Predvsem je potrebno, da-'teme-Ijito analiziramo in ugotovimo vse tiste elemente,' ki so nam- omogočili, da smo dosegli tako pomembne uspehe, zatem pa, da spoznamo tudi vse tisto negativno, kar se je uveljavilo in kar se delno še vedno kaže V naši praksi in ovira še hitrejši razvoj naše države. Potrebno je namreč, da bolj pogumno odpravljamo pegativne pojave, kp še vedno spremljajo naš razvoj in našo prakso ter da čimprej uresničimo socialistična in humana načela naše ustave. Brez gnilih kompromisov in brez kakršnegakoli omahovanja moramo odločno povsem obračunati « vsemi nosilci nazadnjaških teženj, ki nam zavestno ali podzavestno mečejo polena
-	pod noge. Ta kongres mora biti kpngres pogumnega, doslednega revolucionarnega čiščenja naše poti vsega-tistega, kar.nas še vedno vleče nazaj, vsega tistega, kar se boji nadaljnje' krepitve vloge delovnega človeka 'na vseh področjih odločanja o družbenih vprašanjih.
Svoje dolžnosti ne bi izpolnili, marveč bi celo kom-, promitirali svoje dosedanje dosežke, če ne bi s poti delavnega človeka odpravljali tisto, kar mu , še poskuša- preprečiti, da bi popojnoma nresničeval svojo -funkcijo, ki mu je po ustavi zajamčena kot ustvarjal- , ,cu, proizvajalcu in nosilcu razvoja gospodarstva- ter .; družbe.
Noj večja nevarnost za komuniste, je' samozadovolj-: stvos tistim, kar so dosegli. Po pravici sé lahko ponašamo s svojimi - dosedanjimi pridobitvaihi, vendar -samo zato, ker nam omogočajo, da grémo naprej brez zastoja. Daleč pa smo od tega, da bi lahko bili
-	zadovoljni z vsem, kar smo • dosegli, pa tudi sami s -seboj. Zato je za nas značilno, da na naših kongresih
dajemo težišče na analizo in odpravljanje težav — vseh oblik negativnosti in pomanjkljivosti -— ter na ' odpiranje nadaljnjih perspektiv. S tega stališča moramo obravnavati tudi rezultate svojega boja in delovanja.
Pomembnost Vlil. kongresa ZK Jugoslavije
Te dnL zaseda VIII. kongres ZK Jugoslavije. Že
predpriprave in razprave na samem kongresu ZK Jugoslavije so pokazale vsestransko zanimanje komunistov in delovnih ljudi Jugoslavije za razreševanje problemov in nalog, ki se postavljajo pred nas v graditvi sodobne socialistične družbe.
Obdobje zadnjih 5 let predstavlja v graditvi1 kvalitetnih družbenih odnosov izredno intenzivni’ proces. V tem obdobju je bil sprejet nov gospodarski sistem, ki daje pomemben prispevek v sproščanju iniciative neposrednega proizvajalca. Ta akt in nadaljnji ukrepi, ki iz njega izhajajo, so osnovni nosilci misli, kako podrediti odločanje o delitvi sredstev tistemu, ki jih je ustvaril.
' Novi ustavni sistem, ki je zadnje leto zadobil v praktični realizaciji . svojo afirmacijo, postaja vsak dan bolj družbeno etični zakon, saj postavlja v ospredje človeka, ki se mu podreja vse ostalo.
Posebne spremembe v tem obdobju so nastopile na področju vloge samoupravnih mehanizmov v družbenem in proizvodnem procesu. Pri tem je treba temeljito opozoriti na spremembe o vlogi samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij. ZK je ob kvalitetnih spremembah rasti samouprave zadobila povsem drugo vlogo in vsebino dela. Meio-de dela političnih organizacij in ZK so postale kvalitetnejše. Iz notranjih oblik dela in ozkosti so prešle v javne 'tribune tja, kjer človek ustvarja, tja, kjer se problemi porajajo.
Vsi ti aspekti idejnega boja ZK in naše družbe do-
bivajo na samem kongresu ZK kritično oceno in presojo. Perspektive za nadaljnji polet glede graditve naše družbe zadobivajo že v uvodnih. referatih -svojo znanstveno koncepcijo, ki je v naši praksi programirana kot zvezni proces, kot mhtiv slehernega izmed nas, kot 'želja slehernega državljana SFRJ zgraditi si tak družbe-
Te dni je »Iskro« obiskala delegacija iz Polj ke, ki se je izredno zanimala za delavsko
ni red ki bo v resnici na-	J	w	M	j-ommaia ¿d ucmvsivu
preden’ in progresiven	samouprayljanje, uvoz in izvozi proizAma.o in vrsto artiklov. Pred razgovorom je bil
R. V.
članom delegacije predvajan film v Iskri. Na sliki: gen. direktor Iskre razkazuje gostom razstavljene l eksponate v kino dvorani »Elektromehanike«	r
Uspeh naših oblikovalcev na bienalu industrijskega oblikovanja
Pred kratkim je bil. v ljubljanski Modemi galeriji zaključen T* Bienale industrijskega oblikovanja, ha katerem so razstavljali oblikovalci iz najrazličnejših področij industrijskega oblikovanja iz enajstih evropskih držav.
Oddelek za industrijsko oblikovanje ZZA je na Bienalu razstavil 13 svojih novih oblik: kinoprojektor 8 mm; števec E 6, stereo ojačevalnik, Hi-Fi ojačevalnik 35 W, sekretarski telefonski aparat, hišni telefon, stabilizator za TV, transistorski sprejemnik Bled UKV, mornariški sprejemnik SK 12, Električni mešalec, industrijsko TV kamero, vrtalni stroj EVS 06, elektronske inštrumente za šole.
Naši obiskovalci so na tem Bienalu dosegli lep uspeh. Mednarodna žirija, ki je razstavljene ' eksponate ocenjevala, sestavljenaV pa je bila iz ocenjevalcev ' iz Milana, Basla, Stockholma, Wansza-we, Ljubljane, Zagreba in Sarajeva, je štirim našim eksponatom, oziroma njihovem oblikovalcem, podelila častne pohvale.
Pohvaljeni so bili:
- Danica Petrovič za oblikovanje električnega mešalca,
—	Davorin Savnik in Danica Petrovič za oblikovanje industrijske TV kamere
—	Albert Kastelic za oblikovanje vrtalnega stroja ter
—	Davorin Savnik in Stane Abe za oblikovanje serije
elektronskih instrumentov.
Naši _ eksponati: bi gotovo dosegli še več in višjih priznanj, če bi bili že v redni industrijski proizvodnji, kar je pogoj za ocenjevanje.
Zavodovi oblikovalci so lahko ponosni na doseženi uspeh, mi pa jim čestitamo prepričani, da bo njihov uspeh na prihodnjem biena-
VR
Zanimanje za naše gramofone raste
Proizvodnja gramofonov v naši tovarni na Pržanu lepo napreduje in bo letoš dosegla vrednost nad milijardo in pol dinarjev. V splošni »gramofo-nomamji« in ob dokaj močni konkurenci, pa je še vedno sorazmerno veliko povpraševanje prav po naših gramofonih GK-13 z ojačevalniki za široko potrošnjo ter po GR-5, ki jih bo v celoti odkupila radijska industrija. Po ostalih
tipih gramofonov sicer ni večjega povpraševanja, veh-1 darle _pa—je večina te proizvodnje že plasirane.
Zadovoljivo je to, da se to- , vama za elektroniko in avto-, matiko, na Pržanu vedno bolj uspešno- vključuje tudi v izvoz svojih izdelkov, med katerimi za zdaj prav gramofoni predstavljajo najbolj vidna postavko.
Ob III. redni letni skupščini -kluba štipendistov podjetja
iskra-
Klub štipendistov podjetja ISKRA deluje že tretje leto. V tem času se je izkazalo, da je njegov obstoj za povezavo med podjetjem in njegovima številnimi štipendisti nujen.	,
i Tretja redna skupščina Kluba štipendistov ISKRE, ki je bila dne 12. XI. 1964 v veliki. predavalnici Elektro fakultete na Tržaški cesti v Ljubljani, je pokazala, da je Klubu, navzlic velikim mate-„rialuim težavam v preteklem šolskem letu, uspelo celo nekaj več kot je'bilo pričakovati. To je bila tudi splošna ugotovitev predstavnikov podjetja. 'Čeprav se da iz poročila podpredsednika ugotoviti, da Klub vseh svojih nalog ni izpolnil in da npsita za to krivdo tako Klub kakor tudi podjetje, je--'izkupiček dela v razmerah preteklega lata zadovoljiv. Da je temu tako in da bo ce-
lotna problematika Kluba jasnejša, navajamo v tem članku naše uspehe m neuspehe.
Klub si je na lanski 'skupščini zastavil zelo obširen program dela, ki je zajemal v grobem naslednjo dejavnost: jezikovne tečaje, strokovna in poljudno znanstvena predavanja, ekskurzije, strokovne prakse, radioamaterski tečaj ter še precej nalog, ki so za klub osnovnega pomena. Našo dejavnost smo hoteli razširiti na manjše enote štipendistov po" fakultetah in srednjih šolah oz. sekcije.
Za izvedibo tako obširnega programa bi bilo potrebno
prek pet milijonov dinarjev. Predračun se je ob takratnih prilikah zdel predstavnikom kolektiva ISKRE realen in uresničljiv, med letom pa se je pokazalo, da temu ni tako.
Delo v klubu' je zaživelo, pripravljenih je bilo vrsto zanimivih ih koristnih akcij — pač. v prepričanju, da bodo sredstva prišla,' če ne vsa, pa vsaj del. Sredstev pa ni bilo! Tako je bilo realiziranega programa bolj malo, in še ta s skromnimi sredstvi, ki so Klubu ostala od prejšnjega leta.
Od uspelih akcij moramo vsekakor ’ omeniti jezikovne tečaje-. Organiziranih je bilo sedem tečajev tujih jezikov. Bili so dobro obiskani, udeleževali pa 'so se /jih tudi člani kolektiva Iskre. Svoj namen, omogočiti bodočim strokovnjakom uporabljati
tujo literaturo in obvladati vsaj eri tuj jezik, pa sa ti tečaji dosegli. Upamo, da se v bodoče ne bo ponovil neprijeten Slučaj, ko klub; ni mogel pravočasno izplačati -predavateljem honorarjev, s tem pa smo morda nehote izgubili - njihovo nadaljnje-sodelovanje.
Seznanjanje štipendistov -z dejavnostjo podjetja in z delom samoupravnih organov je pravzaprav ena poglavitnih dejavnosti Kluba. Kot najpomembnejša oblika takega seznanjanja,, so vsekakor ekskurzije, na katerih bi W štipendisti poleg- ogleda, tovarne lahko konkretno seznanjali tudi z njeno problematiko. Žal tega nismo mogli ■izkoristiti, saj mam je uspelo z našimi sredstvi-organizirati le eno ekskurzijo. Z obiskom tovarn v Novem mestu in Šentjerneju smo zadovoljni. Morda bi lahko: organizirali obiske po ljubljanskih tovarnah ISKRE, M so- pa precej, utesnjene, če bi našli primerno rešitev: ob sodelovanju. s tovarniškimi ’ ajfctivi ZMS. Ob kopači problemov
in v času, ko je deto v Klubu zastale^ pa tega nismo mogli -izvesti.
- Posamezni člani .odbora Kluba sa se udeleževali zasedanj centralnih samoupravnih organov, toda «stati- s tem niso ničesar 'pridobili. Na tem področju se je dejavnost Kluba pokazala bolj pri sodelovanju socialno- ekonomske komisije Kluba in s komisijo- za štipendije podjetja Iskra, pri korigiranju pravilnika. ?a štipendije Re^ zultai naših prizadevanj bi bil morda lahko še boljši, če ne ta bili časovno omejeni. Naši predlogi ,za zboljšanje materialnega -stanja študentov, so bili za razmere v začetku leta kar ugodno rešeni, ,vendax se je na ..skupščini, pojavilo, mišljenje študentov, da je bil,pravilnik sestavljen premalo elastično, v zadevi štipendiranja po. povprečni, oceni in da današnjemu, stanju ne ustreza v-eč. K izvedenim akcijam lahko prištejemo, še nekaj, poljudno znanstvenih predavanj ter pomoč srednješolcem priv študiju z raznimi inštrukrij.ami.
J
(
Bled vas vafei!
Silvestrovanj e tudi na Bledu
Članom kolektiva sporočamo, da je' počitniški dom »Iskrpa na Bledu odprt vsak dan tudi v zimski sezoni. Razpolaga s 30 ležišči.
Uprava počitniške skupnosti obvešča vse kolektive, da je dom pripraven za izvedbo raznih seminarjev jn sestankov, prav tako pa je na razpolago tudi izletnikom, ki se želijo za nekaj ur ali dni ustavili na Bledu.
Za. novoletno praznovanje je predvideno v našem domu na Bledu tudi veselo SILVESTROVANJE! Vse informacije daje Uprava počitniške skupnosti v Kranju, Kidričeva 40 — telefon 25-69.
Vprašanja vodji tehnične kontrole v »Aparatih« - tov. Janku Gričarju
Kako je s tehnično kontrolo po združitvi, je po Vašem mnenju napredovala ali nazadovala?
Na tehniško kontrolo v naši tovarni združitev ni vplivala. Pričakovali smo, da bomo po. vzoru naprednejših tovarn na tem področju v okviru iskre morali marsikaj izboljšati, vendar te težnje nismo dočakali, če smo
dobnb mislijo ukvarjali pred vendar je, ne vem zakaj, zamrla. , Neenotni kontrolni kriteriji in različna kakovost izdelkov, ki so okrašeni z našim skupnim emblemom, zahteva energičnejše ukrepe. Kakovosti izdelkov ne bi smeli prepustiti tovarni, ki večkrat zaraai svoje proMfemas tike zaipiži. Ce smo manj
glede poslovanja kontrole kaj pomembne dejavnosti vklju-napredovali, ni tb zasluga Y skupine službe, tudi- za
smo se, že preveč radi. jačamo tiste od-i več meseči, delke, ki direktno ustvarjajo dohodek, pri tem pa spregle-damo ugodnosti, ki nam - jih' lahko nudi dobro organizira-! na tehniška kontrola. -Zatoi se nenehno srečujemo s kadrovsko, prostorsko m/ drugo problematiko.
Kontrola .lahko s svojo dejavnostjo občutno zmanjša zastoje, prepreči materialno škodo, zmanjšuje reklamacij je na terenu' in podobno. Za-:
združitve.
Ali menite, da bi bilo umestno formirati skupno vodstvo vodij kontrol in stalni kolegij?
Smatram, da je , to in ne samo umestno.
kontrolo, ne bi smelo zmanj- to so samoupravni organi na-
.kali ■ prostora.
K uspehu čestitamo
Ali je po Vašem mnenju prevzemna kontrola pri PSO uspešna in ima potreben vpliv na kakovost izdelkov nujno aij morda ovira tehnične kon-S po- trole v tovarnah?
v Kontrola je uspešna,1 če pravočasno signalizira slabo
še-tovarne sprejeli Ukrep, ki ho v bodoče v veliki meril prispeval k napredi u. kontrole.	¡f	;
Kaj na splošno mislite o kvaliteti naših izdelkov?
Nekdaj sem smatral ISKRO za. pojem kakovosti. Trenutno imamo v jugoslovanskem
KURT-HEGNER FÜR AR- širja. Tov. Košir je na obis- naslov predavatelja za Work kontrola, ne glede na to ko-
1 TOTmOTITTO PTO ATC /"ITT A TJtrT%	lO t -i    ' Bill ip UAfliroi ATlO
Dan republike v ZZÄ
BEIISWJSSENSCHAFT je kanem seminarju uspešno za- — Factor sistem, kot nosilec licenčne pravice govarjai svojo seminarsko Tov. Koširju k uspehu Jeza proučevanje Work — Factor nalogo in si s tem pridobil stitamo!
.sistema razpisal kvalifikacij-eki seminar za predavatelje na tečajih za Work — Factor osnovni postopek. Seminar je • bil razpisan za 20 oseb, ki so ob zaključku morale napraviti strokovni izpit ter si s tem pridobiti pravico nastopati kot predavatelj na te-v - čajih za vzgojo strokovnih lead.rov po . sistemu Work _— lovanju z gimnazijci z viške
gimnazije. - ■	^
Po govoru predsednika' sin.-
mu -je podrejena. Pričakovali smo, da se bo PSO posvetil analizi: ponašanja naših izdelkov na terenu. Teh podatkov pa ne dobivamo, čeprav bi bili zelo uporabni za izvajanje ukrepov za dvig kakovdsti.
Obe kontroli zasledujeta iste rezultate, ker so lažje
Delovni kolektiv Zavoda za zaključek pa so gimnpaij-ža avtomatizacijo na področ- ic uprizorili odlomek iž Linju Ljubljane je proslavil dan harlove drame »Matiček se dostSpni. Ker pa tovarniška republike s proslavo v kinu ženi« in b solidno interpreta- kontrola nima možnosti za-Vič, ki jo je sindikalna orga- cijo poskrbeli za .prijetno jemati podatke s terena, bo hizacijh organizirala , v sode- , vzdušje.	-	pač treba najti obliko.za pri-
Sindikalna podružnica ZZA memo delitev dela med pbe-je s to proslavo prvič sto- ma kontrolama. y sedanji pila v. »kooperacijo« z viško obliki organizacije ta rešitev gimnazijo in kaže, da bo s si, možna, tem sodelovanjem tudi v prihodnje svojemu kolektivu lahko zagotovila kvalitetne proslave naših' pomembnih državnih praznikov in razži-
Factor.
Tehnološki sektor Zavoda
za avtomatizacijo : študira dikalnega .pododbora' tov.
Work — Factor sistem ter Dušana Huge,- se je zvrstila njegovo uvajanje v poslovile kopica pevskih točk in zbor-enote ISKRE. Zato jé poslal nih ter solo recitacij, ki so Zavod za avtomatizacijo na jih izvedli' gimnazijci in čla-ta kvalifikacijski seminar ni kolektiva-- ZZA. Vsebina vodjo oddelka za študij časa proslave naj bi poudarila ob-'vela kulturno prosvetno de-im dela tovariša Jožeta Ko- dobje rasti nove Jugoslavije, javnost svojega članstva.
*	'*■	‘ •* ** " **■	$mSm ■a -	" -■ . m
kakovost in če preprečuje merilu določeno ■ prednost nastanek izmeta. Ce tega' ni pred konkurenčnimi podjetji^ sposobna opravljati, potem ni ‘predvsem zaradi sodobnega
oblikovanja. To prednost pa lahko kaj kmalu izgubimo.
S kakovostjo aparatov, Id jih uporabljam, sem 'zadovoljen. Vendar to ne more biti uradna ocena, saj za to nimamo potrebnih podatkov, ki bi subjektivno;/ mnenje o kakovosti potrdili ali ovrgli.'
Na kakšne težave naletite pri delu?	1	,
Z decentralizirano organizacijo kontrole, po tovarnah smo pri . reševanju raznih problemov, odvisni- le od svoje, iznajdljivosti, čeprav bi marsikakšen problem . lahko bolje rešili, če bi' izmenjali mnenje s kontrolorji v sosed« nji tovarni. Največ težav pa imamo zaradi pomanjkljiva tehnološke in kontrolne- dokumentacije in neugodne trž-' ne situacije, ki večkrat zahte«
(Dalje na 6. strani) —tV;
Kaj sodite o sedanjem stanju kontrole v tovarni?
Naša kontr&la zaostaja za razvojem drugih tehniških in proizvodnih služb v tovarni. Vzrok je v teni, kar še vse
M
'Tudi naši športniki so jpo-.kazali, da bi v boljših razmerah lahko napravili : precej več. Priredili so košarkarsko . tekmovanje, med 1 fakultetami, z željo, da hi le-to postalo tradicionalno, udeležili so se brzopotežnega medfakultet-. naga šahovskega turnirja v 1 počastitev dneva republike,, .prav" tako so dosegli lepe uspehe na . zimsko-športnih igrah Iskre. Kaj Več na tem področju niso mogli storiti, ker je bilo tako kulturno in .zabavno življenje onemogočeno zaradi pomanjkanja sredstev. %
Letos nam je bila prvič omogočena udeležba na strokovnih . praksah v inozemstvu. Od podjetja Iskra smo . dobili precejšnje, število stro-■ kovnih praks, komisija za prakse pa je le-lo zadovoljivo razporedila med člane našega Kluba. Težava je bila v glavnem ■ v tem, 'da je bila , večina praks omogočena le študentom, ki obvladajo nemški jezik. Naša; želja je, da bi bile v bodoče prakse omo-. gočene tudi za tiste,c.ki ob , vladajo • angleščino. , Vseka-
kor pa emb laliko Iskri iA. omogočitev prakse hvaležni.
Prav tako kot. kulturno športna komisija, svoje dejavnosti mi mogla pokazati tudi tehnična komisija. Člani so ha razne načine skuša-, li priti _do potrebnega osnovnega materiala in sredstev , za radioamaterski tečaj. Tečaj je sedaj v' celoti pripravljen , in , čaka le na, sredstva, zanimanje zanj pa je precejšnje. Brez potrebnih sredstev pa ''je' vsako nadaljnje delo nesmiselno in samo nepotrebno zapravljanje časa..
Več diskutantov je razpravljalo o problemu sekcij. Te so bile ustanovljene po fakultetah m srednjih-'šolah. Ustanovljene pa niso bile na šolah izven Ljubljane kot npr. v Kranju.ih Novem me-; stu. Njihov -namen je bil, da poživijo dglo in da se nekatere akcije kluba porajajo v sekcijah. Ker pa izvoljena vodstva stvari niso jemala .resno,, je' ostalo tudi nadaljnje prizadevanje odbora osamljeno. Tako .. je bilo pred skupščino postavljeno vprašanje ali so sekcije še po-
trebne ali ne. Nihče od di-skutaniov ni rekel, da obstoj sekcij ni več mogoč, pač pa da je treba poiskati ugodnejšo obliko dela. Odbor sam ne more koordinirati dela pri takem številu šol. Pobuda mora prihajati iz sekcij samih. Na Skupščini smo govorili tudi o splošni dejavnosti članov, kluba. Ugotovitev,-da smo s svojimi, obljubami izgubili njihovo podporo, se kaže v tem, da klub praktično ni dedoval od marca do junija, ko 'smo končno le dobili 300.000 din in kb je odbor zopet začel delovati. -V razmeroma kratkem času smo tako organizirali, zadnjo skupščino, da pa v tem času nismo uspeli kluba, vpeljati v nOTmal.no delo, je pokazala pičla udeležba na skupščini. Od 740 štipendistov ■se jih je namreč udeležila le dobra tretjina!? To dejstvo je vsekakor vredno kritike tov.' Kryštufka, po drugi strani pa je zaradi neurejenih razmer pomanjkljivo delo kluba deloma opravičljivo.
Proračun za bodoče leto je sestavljen dosti bolj skromno ,in realno. Del sredstev si je
klub že zagotovil s svpjo'po-močjo pri izvedbi sejma elektronike v Ljubljani Ce pa se klubu postavlja-zahteva aktivnosti, je jasno, da bo moral bati' ' zagotovljen tudi.. ostalif del sredstev, da bodo tako lahko tudi naše. obveze izpolnjene.''
'Novi odbor bo ob teh dejstvih imel precej lažjo nalogo^ saj bo ob ugodnejših pogojih lažje držal disciplino dela kot do sedaj.
.. Ker skupščina sama ni prinesla dokončnih sklepov zaradi objektivnih težav, je bilo" sklenjeno, da bodo sklepi skupščine objavljeni v časopisu Iskra in jih zato navajamo: 4 .v
-T. Novi odbor naj prouči delo sekcij v preteklem letu ter izdela predlog ža njihovo nadaljnje delovanje! Potrebno je tudi ustanoviti sekcije po šolah izven Ljubljane in jim omogočiti delovanje.
2.	Odbor naj korigira pravilnik' Kljiba v zveri s pomanjkljivostmi, ki so se pokazale v preteklem letu.
3.	Zagotoviti j e ''treba čim boljše seznanjenje štipendi-
stov z dejavnostjo podjetja in samoupravnih organov.
4. Klub naj v „bodoče bolj sodeluje z aktivi ZMS podjet» ja Iskra
5. Klub oziroma odbor- Kluba naj najmanj dvakrat, letno poroča o svojem delu in problemih centralnim organom samoupravljanja in naj v časopisu Iskra redno seznanja s svojo dejavnostjo- celoten, kolektiv Iskre.
6.	Naloga novega odbora je,-da dokončno odloči ah je uvedba članarine potrebna ali ne.
7.	Tečaji tujih jezikov na} se organizirajo le, če bo pri-, javljeno zadostno število Štipendistov, v nasprotnem pri« meru pa bodo morali sode-! lavci, Iskre, če bi se hoteil| tečajev udeleževati, kriti vež-, ji del stroškov.
8.	Inozemske prakse naj se'
v bodgče podeljujejo ne glede na letnik ¡študija. Prednost se daje dobrim študentom^ aktivnim članom kluba in odgovarjajočemu znanju tujega jezika.	' I , t
S. D. j
3
f
N
Koristni ukrepi za znižanje proizvodnih stroškov 1
V stanju, v kakršnem se trenutno^ nahaja naše podjetje, so razen razumevanja in odločne pomoči s strani republiških in zveznih organov, potrebni tudi ukrepi znotraj naš ih proizvodnih enot in skupnih služb, ki bodo zagotovili čimbolj racionalno gospodarjenje. V naši tovarni za elektroniko in avtomatiko na Pržanu so v poslednjem obdobju v tem pogledu dosegli nekaj zadovoljivih rezultatov, o katerih nam je povedal šef • tehndšnega sektorja tovarne — ing. Aleksander -Sfiligoj nekaj podrobnosti.
Glede na nizko akuimila-tivnost dobršnega dela proizvodnje v tej naši tovarni je bilo treba najti notranje rezerve v sami tovarni in njenih dislociranih obratih, na račun katerih naj bi dvignili' rentabilnost 'proizvodnje! in zmanjšali proizvodne stroške, se čim bolj osamosvojili od preštevilnih, kooperantov in čim bolj omejili uvozne potrebe, po reprodukcijskem materialu.
Uprava podjetja je pred časom formirala posebno komisijo za pocenitev, ki naj bi .ta vprašanja , skušala v tovarni na Pržanu obravna-. vati in najti zanja ustrezne rešitve. Ugotovitve »misije so bile naslednje;
—	treba je pri RA sprejemnikih opustiti. vse tisto, kar v njih ni nujno po--trebno;
—	poenostaviti konstrukcijske rešitve;
—	s speCi alnejšimi orodji pri proizvodnji sestavnih delov čimbolj znižati število operacij;
'—izvesti študij konstrukcij glede na študija časa in dela;
—	doseči ugodnejše konstrukcije in tudi- cene kaset za" radijske sprejemnike;
—	najti čim bolj ugodne konstrukcijske rešitve sprejemnikov, ki jih terja trg.
1 Pokazalo pa se je takoj in pozneje, da je vrsto teh nalog' možno realizirati in s tern doseči reirtabilnejše poslovanje, hkrati pa tudi to, da • nekaterih vprašanj ni moč rešiti učinkovito in v 'sorazmerno kratkem času. Kljub temu pa so odgovorne službe v -tovarni' tem problemom posvetile veliko pozornost, ki prav gotovo ' ni ostala brez pozitivnih posledic. Ker je imenovana komisija uprave podjetja zlasti delovala na področju radijske proizvodnie. so bili prav tu vloženi največ ji napori _in tudi doseženi vidnejši rezultati. Odraz teh prizadevanj' je v neki meri tudi to, da so z rešitvijo določenih vprašanj dani nadaljnji pogoji za osamosvojitev obrata za proizvodnjo radijskih sprejemnikov v Sežani, predvideno s 1. januarjem 1965. To osamosvojitev po svoje omogočajo in utemeljujejo tudi rešitve oz. ureditve notranjih ’razmerij .v tovarni, saj bo z osamosvojitvijo odpadlo precej prevoznih stroškov, laže bo perspektivno usmerjanje te branže jn lc-ta bo 7. osamosvojitvijo postala bol.j operativna na poti od
surovin do finalnega izdelka glede na to, da bo o problematiki razpravljal ožji krog odgovornih in neposredno povezanih' s proizvodnjo teh izdelkov;
Seveda je ob osamosvojitvi Sežane? bilo treba pomisliti na Pržanu in v 'preostalih obratih ná ustrezno konsolidacijo proizvodnega programa. V ta námen je . bila okrepljena proizvodnja gramofonov, televizijskih enot in zvočnikov,; kat glede na povečane serije tudi prispeva^ k zniževanju ' proizvodnih stroškov, .
Konsolidacijo proizvodnega programa pa jé s svoje strani omogočila pomladitev in dopolnitev strojnega - parka z novimi Stroji in avtomati, stiskalnicami in stroji za obdelavo plastičnih snovi. Pri tem so v tovarni dobili ustrezno strojno osnovo za obdelavo, hkrati pa jé bilo treba doseči pri zaposlenih preusmeritev v bolj strojniške k^dre,. kar, jim je-~tudi zadovoljivo uspelo.
Okrepljeni 'strojni park je; nadalje omogočil zmanjšahje števila dosedanjih „kooperantov, katerih usluge so bile navadno dokaj drage. Osvojili so že vrsto posameznih sestavnih delov, ki jih zdaj ceneje proizvajajo sami, kot na primer košare za zvočnike, montažne plošče za gramofone, • strtižene déle na avtomatih, dele iz plastičnih snovi in drugo, f Tu so že vidna zmanjšanja proizvodnih stroškov, ker so odpadli zaslužki prejšnjih kooperantov.
Svoj delež k znižanju proizvodnih stroškov sta med letom prinesla ureditev tehnologije in povečanje proizvodnje- na tekočem traku gramofona. Doseženo' je bilo skoraj 100% povečanje števila gramofonov, izdelanih v dveh dnevnih izmenah, | za približno tisoč dinarjev znižana lastna cena, hkrati pa je na račun osvojitve proizvodnje gramofonskega vložr ka odpadla »3 blizu 50 % tudi p.otréb¡r po «voznem materialu. *
Podobni rezultati so bili že doseženi tudi. pri. proizvodnji televizijskih enot, kjer so z ureditvijo tehnologije uspeli povečati proizvodnjo za nad 200 %, in znižati proizvodne stroške za 10 %. Vzporedno s tem je prišlo tudi do ureditve tehnologije' v obratu v Višfiji gori, prit proizvodnji TV medfrekvenčnih transformatorjev.
(Dalje na 7. strani)
V zasluženi pokoj je iz kontrole bakelitnih delov v kranjski tovarni'odšla Jožica Mravlje, ki ji od srca želimo še mnogo zdravih let
Lepi uspehi športnikov s Pržana
' Sindikalne delavsko športne igre ha področju občine .Ljubljana — Šiška šo..postale že. tradicionalne,
Letošnjega tekmovanja v čast Dneva,, republike — 29. novembra -se je udeležilo s Pržana «kupno 57 športnikov in sicer» v namiznem tenisu, odbojki, balinanju, kegljanju ih streljanju z Zračno puško. Doseženi uspehi, kljub pomanjkanju športnih: .objektov ih rekvizitov-, so nad. vSO ‘Zadovoljivi in lahko naše športnike glede na njihovo... prizadevnost in discipliniranost samo pohvalimo.
Dosegli so naslednje rezultate: ' 3
NAMIZNI TENIS: sodelovalo’ je IG ekip iz občine Ljubljana-Siška. Prvo mesto je osvojila Iskra — Pržan pred Litostrojem . To je. uspeh, ki se ga: nismo nadejali;	\	ii
ODBOJKA: Od Ovimih pkip je Iskra — Pržan zavzela me-
Bolniki so bili prijetno presenečeni
Sind. "podružnica kranjske tovarne že vrsto let pošilja komisijo, ki za dan republike obišče bolnike, člane kolektiva. To humano gesto s strani sindikata so vsi bolniki toplo pozdravili. Skoraj' nihče od obiskanih bolnikov se ni -nadejal, da bo ob tej priliki poleg čestitk za praznik in dobrih želja za čimprejšnje okrevanje, sprejel tudi denarno pomoč. Družine z več otrobi pa so sprejele tudi zavitke z blagom.
Skrb, ki jo kaže sindikalna podružnica do bolnikov, članov kolektiva- je hvale vredna. Bolniki čutijo, da; tudi v času bolezni niso osamljeni, da se jih delovni kolektiv spominja, kar jim je v veliko moralno pomoč pri premagovanju mnogih težav v času bolezni.
sto za ekipo ISKRE — tovarne elektronskih naprav;'
BALINANJE: od 12 ekip; je Iskra — Pržan zavzela drugo mesto za Plutalom, tretja je bila -ekipa Litostroja; -
KEGLJANJE: v tej disci-plini je Iskra — Pržan nasto-pila z dvema ekipama'. Prva ekipa je zavzela 4. mesto Za Litostrojem, Elektrarno Medvode in Lekom, druga ekipa pa je bila nekoliko slabša
ih je zavzela šele 16. mesto. Za njo sta se uvrstili; samo še dve ekipi.
STRELJANJE z zračno puško: od 20 nastopajočih ekip je Iskra — Pržan zavzela/ -5. mesto za Litostrojem, Elektrarno Medvode, Ljuhljana-transportorn in Iskro — tovarno elektronskih naprav.
Prve tri plasirane ekipe je I Občinski sindikalni.svet Ljubljana-Siška nagradil s prak-< tičnimi nagradami. " -S. F,-
Športniki iz Semiča uspešni
'II.' delavske, športne igre, ki 'sta jih razpisala Občinski sindikalni svet. in Občinska zveza za telesno-.kulturo' Črnomelj ' dobivajo vse večji obseg v okviru ' Jugoslovanskih športnih ..iger Po prvih, tekmovanjih -je število udeležencev naraslo že na blizu 700, saj'je 17 delovnih organizacij prijavilo za tekmovanja v šestin disciplinah okrog 80 ekip.
Razveseljivo ■ močna je na tekmovanjih tudi * udeležba športnikov iz deloiinega*kolek-tiva tovarne kondenzatorjev v Semiču, ki pa razen tega dosegajo tudi solidne športne uspehe^ Tako so doslej nogometaši" selniške tovarne v malem nogometu v treh
. tekmah zabeležili dve zmagi. nad ekipama Elektro (5:0) . in LIČ (3:0), doživeli pd poraz z ekipo Občina (1:2). V šahu je v,medsebojnem obračunu ekipa ISKRA L premagala ekipo ISKRA II. z rezultatom 5:0, ISKRA I pa (tudi' ekipo; Belt I s 4:1. .Najboljši dosedanji uspeJTso do-', segle ekipe strelcev iz šemi.* iške ISKRE, ki so se na tem ^področju zvrstile takole: ISKRA I 283, ISKRA III i216, Občina 151, ISKRA II 137, ISKRA IV 132 krogov in ISKRA . (ženske) 70 krogov. , Tekmovanja se nadaljujejo in upamo, da bomo o naših semiških športnikih lahko za-1 pisali še katero razveseljivo/ -ko-
Napredek kegljačev ZZA
V petek, 27.11,, je bilo ;na kegljišču »Maksa'Perca« prijateljsko srečanje med kegljači tovarne električnih aparatov in ZZA v borbšnih partijah. Tokrat je bila ekipa ZZA prvič sestavljena iz celega Zavoda (tudi 'sektor-I). V dveh igrah je zmagala z veliko prednostjo ekipa ZZA, ki je. prvo odločila v svojo korist z rezultatom 393 : 319, drugo pa 369 : 329.
Po končanem srečanju so se tekmovalci ZZA dogovorili, da bo še v letošnjem letu izvedeno prvenstvo ZZA v
10	lučajih 'mešano, kar bi' precej poživilo že dokaj aktivno sindikalno kegljaško sekcijo ZZA.
B. F.
ZAHVALA
Za izikaizano pozornost in pomoč, ki so jo izkazali sodelavci MTC tovarne v Horjulu, ob prerani smrti najinega očeta, se vsem iskreno zahvaljujeva/
F. Robida tn M. Boršič
Nagrajevanja vajencev
Uredništvo je prejelo nekaj pisem vajencev, ki vprašujejo, če je že v veljavi novi PRAVILNIK o nagrajevanju vajencev, če je res, da so vajenci v Kranju dobili regres in dodatek za hrano. Vprašanja smo poslali zadevnim službam; odgovor pa je takle:
»Sporočamo, da bo novi | PRAVILNIK o delitvi OD podjetja, ki vsebuje tudi do-Iočila glede nagrajevanja vajencev, pričel veljati 1. januarja 1963. Po naših informacijah vajencem v kranjski tovarni letos ni bil izplačan regres. V zvezi s podražitvijo nekaterih prehrambenih artiklov pa dobivajo vajenci po sklepu DS (od 1. septembra dalje) mesečni dodatek po 1.500 dinarjev.«
To so odgovori na vprašanja, ker pa vemo, da je prav,-da so naši vajenci čimbolj seznanjeni ž novim pravilnikom, Ie-tem posredujemo prepis' poglavja VII. iz novega pravilnika, ki govori o nagrajevanju Vajencev.'
VII; NAGRADE UČENČEV V GOSPODARSTVU IN OSEB, KI SE STROKOVNO USPOSABLJAJO IN IZPOPOLNJUJEJO ZA POTREBE PODJETJA
■ 87. člen
, U cepcem v gospodarstvu in učencem 'poklicnih šol pripadajo gl odd’ na učno dobo in uspeh v šoli nagrade:
praviloma koncem vsakega tromesečja. Ocena, od katere’ je odvisna nagrada je srednja vrednost ocen praktičnega in teoretičnega znanja.'
89. člen
Odločbo o višini nagrade izda kadrovska služba enote in »sicer na podlagi predloga šefa oddelka (mojstra delavnice). . Odločbe o višimr nagrade za učence poklicnih šol izdaja direktor Šolskega centra na predlog predstojnika šole.1 j : ;
Višino nagrade delavcem, ki so na prekvalifikaciji, določi po. čl; 88 tega! pravilnika na predlog vodje s(Jddelka, direktor ali od bjega-pooblaščena oseba ma osnovi’ ocene praktičnega dela posameznika. ;
a)	v prvem letu učenjk
b)	v drudem' letu učenja
c)	v tretjem letu učenja
“Razponi nagrad so:
Na. osnovi uspeha pri delu v delavnici in učnega uspeha v šoli se učenci v gospodarstvu razporedijo v. naslednje stopnje:
stopnja:
	uspeh:
f.	nezadosten
11.	zadosten
III.	dober
IV.	prav dober
v.	odličen.
88. člen
Ob pričetku učne dobe se določi učencem v gospodarstvu in učencem, poklicnih ; šol, nagrada v prvi stopnji razpona. V naslednje stopnje razpona razporedi vodja oddelka (mojster, delavnice)
od 7.000.— do 9 000,—m es. od 8.000.— do 10.500;-f- mes, od 9.000.:— do' 11.500.— mes.
učenca na osnovi njegovega uspeha pri delu v delavnici in na 'osnovi učnega - Uspeha.
V drugem letu in -tretjem letu učne dobe se učenec v začetku šolskega leta razporedi praviloma v odgovarjajočo stopnjo na osnovi uspeha pri delu in y šoli y- prejšnjem letniku. Na osnovi uspeha pri delu in v šoli pa se določi višina nagrade med letom;
Proslava za skupne službe v Ljubljani.
' Vse enote skupnih služb na področju mesta Ljubljana so, imele proslavo dneva republike v dvorani Zavoda za socialno ¡zavarovanje vj Ljubljani: Spored proslave je bil sicer skromen, vendar .pa spričo kakovosti nastopajočih solidno izveden. /■ -Slavnostni nagovor o pom e A nu praznika je imel predsednik Izvršnega odbora sindikalne podružnice Prodajno servisne „organizacije, tov. Milorad Irlžaiiin. Po govoru je ogrel poslušalce Janez Ro-
Vodja oddelka (mojster delavnice) mora redno spremljati uspehe učenca tako pri delu, kakor. v šoli in na osnovi tega uspeha predlagati 'odgovarjajoče nagrade. Vodja oddelka (mojster delavnice) oceni uspeh učenca
haček z nekaj izbranimi in kvalitetno podanimi recitacijami, želo doživeto pa je zapel nekaj zahtevnih umetnih in 'narodnih pesmi Koroški akademski oktet. Poslušalci so izvajalce sporeda nagradili z zasluženim aplavzom.
—r—
S t o j) Tl j e
Učna doba	I.	II.	III. IV.	V.
Prvo leto	7.000.—	8.000,—	8.500,—	9.000,—	9.500,—
Drugo» leto	8.000.—	9.000,—	9.500.—	10.000,—	10.500.—
Tretje leto	9.000,—	10.000,—	10.500.—	11.000,—	11.500,—
Mojster Stane Kovačič, zaposlen v strojni orodjarni »Elek-t tromehanike«, je pravi veteran v Iskri. Dolgo vrsto let se je poleg' strokovnega dela izredno udejstvoval tudi v družbenopolitičnih organizacijah , -
Vzdržujmo ročne
V naših obratih, skladiščih,; pisarnah pa tudi v stanovanjskih -hišah je veliko različnih ročnih gasilnih ” aparatov. Predstavljajo že kar večmilijonsko vrednost. Ce se ti aparati ne vzdržujejo v redu, hitro propadejo,-nišo več sigurni in jih je treba po vsakem letnem pregledu, ki ga "opravijo požarno varnostne komisije uprav obr .črnskih skupščin precej za-
gasilne aparate
menjati, ker je s ugotovljeno, da so nerabni. Tn res so nerabni, saj se ha take aparate hi mogoče zanesti. Kdor se nanje spozna, jih lahko še popravi, v glavnem pa se jih zavrže in kupi nove. To se vsako leto porlavlja. Požarni aparati pa se vodijo v skupini 795 v osnovnih sredstvih.’
(Dalje na 6. strani)
Ali je dopolnilno strokovno izpopolnjevanje potrebno?
Na konferenci ETAN,'ki je bila pretekli mesec na Bledu, je pošebno pozornost pritegnil referat ing. Ferda Ivaneka o zastarevanju strokovnega znanja. Referat je obravnaval problematiko predvsem; s stališča splošne elektronike, vendar so mnoge -ugotovitve splošnega pomena in veljajo prav tako za dinge dejavnosti, katere zajema podjetje Iskra v svojem programa. Navajamo nekaj osnovnih misli1 iz referata z željo, da bi se o tem problemu razpravljalo v širšem krogu in da bi’ v okviru Iskre našli ustrezne rešitve.
Splošno je znano, da- mora strokovnjak na vseh nivojih in v vseh dejavnostih v teku svojega strokovnega dela, dot ¡pólnjevati v šoli pridobljeno znanje. Sistematsko strokovno izobraževanje se ne more in ne sme končati s pridobivanjem kakršnekoli diplome, ampak se mora -nadaljevati ves čas strokovne dejavnosti vsakega posameznika. Do nedavnega je bilo-to pre-
puščeno skoraj izključno iniciativi posameznika (zasledo-dovanje strokovne literature) in iniciativi strokovnih zdru-žejij- (predavanja; strokovne konference in posvetovanja itd.). Hiter razvoj znanosti in tehnike pa ne dovoljuje več,: da še ’vnaprej" ostajamo v takem. okvirju dodatnega strokovnega-izobraževanja.
Kje «o vzroki hitrega za-starevanja strokovnega zha-
nja? Predvsem moramo poudariti osnovni objektivni faktor: obseg znanja na področju znanosti in tehnike se je v zadnjih 250 letih vsakih-11 let , podvojil. Po novejših ocenah je pričakovati, da se bo obseg znanja podvojil že v 7 letih. Zénimiva ih povsem realna je ocena podpredsednika 'ameriške firme Westinghouse, ki predvideva, da. bo polovica znanja novo diplomiranega inženirja; zastarela v 10 letih ih da mu danes še ni dosegljiva polovica znanja, katero bo potreboval čez 10 let.
Drogi 'faktor zastanevanja strokovnega znanja je, kvantitativni ih kvalitativni razkorak med potrebnimi in razpoložljivimi strokovnjaki. Priliv novih strokovnjakov
ne bo še teko kmalu vskla-jen s povečanimi potrebami v proizvodnji in razvoju. Obstaja stalna nevsklajenost’ med znanjem, ki ga imamo in znanjem, ki bi ga potrebovali za uspešnejše delo.
Tudi specializacija , pospešuje zastarevanje strokovnega znanja. Število specialnosti hitro raste, a njihov asortiment se zelo hitro menja. Ta proces nenehno povzroča resne težave skoraj v vseh slučajih, ko specializirano delovno mesto izgublja važnost ali postane celo nepotrebno.
Temeljite spremembe v načinu . reševanja tehniških problemov, ki so jih povzročili računski stroji, so nadaljnji razlog hitrega zasta-revanjal strokovnega znanja.. Pomembno -je, da , se to ne nanaša samo na razvojno delo, planiranje . -ih kontrolo proizvodnih procesov, ampak’ tudi na vodenje.
Navedenim štirim vzrokom, ki šo splošnega pomena, je
potrebno dodati še en faktor, ki je karakterističen za države v razvoju: mednarodna delitev dela. Proces mednarodne delitve dela prinaša koristi samo, če se v njega vključimo kot, enakovreden partner. Eden osnovnih pogojev za to je, strokovno znanje na svetovnem nivoju. To pomeni, da se nam problem zastareva-nja strokovnega znanja postavlja v najostrejši obliki in da v odnosu na razvite države ne moremo pričakovati nobenih olajšav pri njegovem reševanju.
Zastarevanje -. strokovnega znanja se kaže v raznih’ oblikah. Od strokovnih teamov v industriji in razvojnih' laboratorijev za vibi način in nivo dela na tekočih nalogah, in na planiranju novih nalog; zato pričakujemo od njih, da bodo dorasli nadaljnjim zahtevnejšem nalogam, katerih rešitev bo vedno v večji 'mori odvisna od uporabe novih’ tehniških dosežkov. Naši
Vzdržujmo ročne gasilne aparate
Z izrednega zasedanja DS podjetja
(Nadaljevanje s 5. sferami)
Pri pravilnem in stalnem vzdrževanju, .ki je na eni strani zelo poceni, na drugi pa ustvarja stalno in enako določeno" stopnjo pripravljenosti požarnega varstva pa. aparate koristimo lahko tudi 10 let in voč. -Vzdrževati in pregledovati se mora tudi nov aparat. Vsaj vsake tri mesece St* moral nekdo, ki se na' to . spozna, »vreči oko manj,« vsakih 6 mesecev pa je pregled obvezen. Lahko se namreč na izpostavljenih mestih zgodi, da aparat takrat že ne bo več siguren. Če opuščamo preglede, smo zagrešili dve napaki: prva, zelo velika in neodpustljiva je ta, da aparat v slučaju potrebe ne bo deloval, kar lahko povzroči katastrofo, saj vemo, da se po starem pregovoru požar v prvi minuti pogasi s kozarcem vode, v drugi z vedrom, potem pa kakor kdo more, druga pa, da aparat ni v redu, kar ugotovi šele »uradna kontrola,« pri kateri odgovorne osebe ali obratne gasilce obliva rdečica sramu.
Mislim, da bi balo prav, če hi pri vzdrževanju aparatov upoštevali že znane napotke.
Gasilne aparate namestimo tam in tako, da so vidni in jih opazi tudi tujec. Koristno za" industrijske obrate je tudi, da je več apara-
ZAHVALA l
Za čestitko-k prazniku republike, darilo in denarno pomoč se sindikalni podružnici »Elektromehanske« najlepše zahvaljujem. Zelo sem bil vesel, ker so se me spomnili, v moji dolgotrajni bolezni; /ta obisk mi bo ostal v najlepšem spominu!	t
Kolektivu želim mnogo delovnih in poslovnih uspehov, hkrati pa lepo pozdravljam bivše sodelavce.
Egidij Strupi
tov na vozičkih, ki jih lahko hitro pripeljemo na ogroženo mesto, če ognja ne moremo pogasiti z enim aparatom, lahko takoj nadaljujemo jz drugim!!
Vsak aparat ni primeren, za gašenje vsakega požara (les, nafta, električne naprave) zatb je treba na,takih različnih območjih namestiti odgovarjajoče aparate in, vedeti kateri so najbolj primerni.
Na vsakem aparatu mora biti tablica, oz. kartonček, na katerega se vpisuje podatke o datumu polnjenja ali pregleda in podpis pregledovalca.
Aparati, nameščeni na prostem ali v prostorih, kjer lahko pade temperatura pod ničlo, morajo biti prod mrazom in dežjem zaščiteni v primernih omaricah, ki so! rdeče pobarvane in imajo napis o vsebini. Če aparatov v zimskem času na mestu ni mogoče 'zaščititi pred zmrzovanjem, naj se jih prenese v topel prostor, na njihovo me-: sto_pa se ta čas obesi tablico z napisom, kje se aparat nahaja.
Nadzorstvo nad aparati mora biti. trajno! Delavec na delovnem mestu, hišnik, vratar in vsak, ki ima aparat pred očmi, je dolžan javiti vsako spremembo, ki jo opazi na aparatu, odgovorni osebi ali obratnemu gasilcu. Preglede je treba opraviti ¡najmanj" vsakih 6 mesece.^, ter aparate preizkusiti in do« polniti. (Jeklenke aparatov ,se tehtajo in spadajo pod nad« zonstvo posod pod pritiskom). Za to delo mora biti v vsakem obratu ali ,za več bližnjih obratov usposobljena oseba, vsaj v toliko, da ve, kaj mora storiti pri pregledu in kaj mora storiti z aparati, ki jih je treba dopolniti ali napolniti. Aparati so, plombirani. Poškodovane plbmbe so vzrok za sum ne-sigumosti aparata.
Življenjska doba -aparatov je sicer dolga, vendar omejena. Pri dolgoletni uporabi
se material utrudi. Zato je treba vedeti, .koliko so aparati stari, pregledovalci naj jih izločijo iz uporabe, če so znotraj zarjaveli, če šobe'ali varnostni ventili ne tesnijo, če so deformirani zaradi udarcev, ali če so bili nameščeni na. prostem 10 let. Vsako leto se na tak način izločijo najstarejši aparati in zamenjajo z novimi. .
Dobro uporabljene aparate je treba čimprej dopolniti odnosno na novo napolniti, sicer bi pri naslednji, akciji zanesljivo ostali lia pol ali brez uspeha. „
V krajih, kjer kovine rade korodirajo, je armature pri aparatih, ki so na prostem, priporočljivo namazati z mastjo. ;
Če borno ravnali tako, bo ročni gasilni' aparat dobro in uspešno gasilno| oroijje v rokah delavca, ki ga zna uporabljati, kar I pa Bi morali znati vsa
M. S.
(Nadaljevanje s 1. strani) na dopust z 80 % osebnimi dohodki. '
' Proizvodnji sektor;, in ZTO bo po nalogu DS podjetja razdelil vse naše izdelke, ki so predvidenima planom prp-izvodnje za,I. kvartal 1965 — v. ti;i prednostne grupč po metodi kategorij AB C. Po teh grupah s» bodo Posameznim tovarnam dodelua devizna sredstva in spremljalo njiho-yo uporabo.
Ker niso poznani koeficienti, po katerih bo Jugobanka v nadaljnjih trimesečjih le« ta 1965 priznala podjetju sredstva za uvoz materiala, bo o morebitnem rebalansu plana proizvodnje za leto 1965. dan DS podjetja predlog s strani UO tŠkrat, ko bo z Jugobanko sklenjen dokončni sporazum o dodelitvi deviz Za leto 1965.
DS, je glede na nastalo situacijo priporočil ZZA,, . da svoje razvojne zmogljivosti cimpreje in prvenstveno
usmeri na razvoj tistih artiklov, ki so namenjeni za izvoz.
Razprava o obveščanju javnosti o problemih ISKRE in tudi druge jugoslovanske elektroindustrije je naletela na deljena mnenja; nekaj članov je govorilo v prid mnenju, da -je’ tako obveščanje potrebno,, nekateri pa so trdilu da to ni potrebno; Vse-kak (Sr je bilo prvih mnenj več, zato je'! bil ta predlog dan na glasovanje,
člani DS so soglasno (1 član se je glasovanja zdržal) sprejeli naslednji sklep: DS podjetja potrjujei stališče, da' je treba kolektiv podjetja ISKRA prek" našega časopisa kakor tudi ostalo javnost obvestiti o situaciji, ki je nastala v zvezi z dodeljevanjem deviz. Z ozirom na informacije, ki so bile večkrat izkrivljene in pomanjkljive, , je prav, da je javnost pravilno informirana o dejanskem stanju..	ABC
Vprašanja vodji tehnične kontrole..I
(Nadaljevanje s 3. strani) va odstop od predpisane kakovosti gradiva. Tudi "nepo--znavanje' kontrolnih dolžnosti nekaterih sodelavcev povzroča večje težave, kot bi bilo normalno.
V čem menite, da ste pri svojem delu dosegli največji uspeh, oz. neuspeh?
Pred nekaj leti smo začeli uvajati statistično kontrolo in smo pri tem dosegli že vidne rezultate. Vendar! pa smo ob redukciji, delovne 'sile izgubili večji del- sposobnega kadra, ker so nekateri smatrali naše delo za odvečno birokracijo. Po tem neuspehu se še nismo opomogli.
Kako je s kadrom y tehnični kontroli pri Vas?
Izšolanih kontrolorjev, razen-redkih izjem, nimamo, kvalifikacijska struktura pa se je v zadnjem času ugodno iz-
boljšala. Zaradi fluktuacije, ki je zelo visoka in je posledica neprimernega nagrajevanja, se srečujemo vedno z novimi ljudmi, ki jih je treba v delo - še uvajati. Zato močno. trpi kakovost, dela in ugled. Imamo pa še nekaj nezasedenih ključnih delovnih mest, ki pa sb pogoj za vidnejši napredek kontrole.
Ali je v sedanji obliki organizacije 'i tehnične kontrole omogočeno samostojno odločanje kontrole brez zunanjega vpliva?	N •
Uprava tovarne ž razumevanjem gleda na ukrepe kontrole, čeprav včasih izpade nekaj milijonov. Vprašanje pa je, če smo kontrolorji vedno dovolj objektivni pri presoji kakovosti, ker. si s
tem režemo tudi svoj del dohodka. Zato sedanja oblika , organizacije ni najbolj pri-'merna. Za odpravo vplivov v čim večji meri pa -je treh» kontrolno službo centralizirati.
Kaj bi v zvezi s prejšnjimi vprašanji Še radi pripomnili?:'
Izboljšanje kakovosti naših izdelkov ni samo v rokah tehniške kontrole, temveč v veliko večji meri tudi drugje. Zato bi morali aktivizira-1 ti. predvsem Zavod in tèhruv loški oddelek ter pravilnč vzgajati prdizvodno osebje, Čut za kakovost pa bi morali gojiti že v šoli.
Zanimivo bi bilo tudi ye' deti kaj o. tem misli uprava, podjetja.
elektroniki z večletno prakso so na primer že doživeli korenite spremembe v svoji stroki, katere je povzročila nova tehnika s transistorji. Mikroelektronika prinaša nove, še večje spremembe na tem polju. Digitalna tehnika bo imela vse pomembnejšo vlogo, pred kratkim pa smo. začeli obravnavati probleme iz oblasti kvantne elektronike, ki nudi številne poten-; cialme možnosti uporabe. To je"samo nekaj pomembnejših7 primerov, ki prikazujejo šal«, lio dinamiko elektronike in sorodnih področij.
Da bi, pod takimi pogoji mogli uspešno delati v svoji stroki, bodo morali ‘strokovnjaki svoje znanje' stalno dopolnjevati m poglabljati.
Vodilni strokovnjaki v zadnjem času -vse pogosteje uvidevajo, da ne poznajo ali celo ne razumejo koncepcije *in metode, katere uporabljajo novi mlajši strokovnjaki. Zato je neobhodno potrebno,
da tudi oni stalno izpopolnjujejo svoje znanje, da bi mogli sprejemati nove koncepcije, spoznati nova področja uporabe in tendence nadaljnjega razvoja. Samo na ta način bodo lahko vodilni strokovnjaki dosegli tisto, kar se odi njih pričakuje, t. j. uspešno vodenje dela strokovnjakov specialistov, uspešno koordiniranje strokovnega dela v okviru kompleksnih projektov in da kot eksperti sodelujejo pri planiranju bodočih dejavnosti v okviru njegovih delovnih organizacij. Neposrednim nosilcem strokovnih nalog je potrebno predvsem poglobljenega znanja, vodilni strokovnjaki pa marajo svoje znanje v večji meri dopolniti in razširiti.
Kako pristopiti - k reševanju tega ‘ problema mora odgovoriti vsaka gospodarska organizacija sama. Zglede imamo pri ameriški elektronski industriji, Id je. svoj akutni problem zastaoevanja
strokovnega znanja začela že uspešno reševati: izdelani so študijski programi pri nekaterih vodilnih; univerzah, in organizirani tečaji , pri industrijskih podjetjih, Id niso namenjeni 'pridobivanju novih akademskih'diplom, ampak izključno dopolnjevanju znanja za delovno mesto v« skladu z razvojem znanosti in tehnike. Podjetje mora predvsem proučiti svoje potrebe na polju dopolnilnega strokovnega izobraževanja' in izdelati' stimulativni sistem nagrajevanja za udeležence, programa. Potrebna materialna sredstva predstavljajo le neznaten del tistega, kar bi s kvalitetnejšim ’ delom bilo povrnjeno.
Vsem nam, posebno mladim strokovnjakom, je potrebno spoznanje, da je strokovno izobraževanje pravzaprav do-življenjski proces in da ga je treba z vso resnostjo obravnavata na vseh nivojih.
m podjetju
Harmonično delo
'Podjetje ima lahko, najboljšo upravo na plačilnem seznamu, 'doipro zamišljeno tovarno, odlično organizacijsko "Strukturi) izpolnjeno s sposobnimi ljudmi, toda če ni sodelovanja in Skladnosti-med oddelki in poedimci, se "ne more pričakovati napredovanja podjetja. To morda izgloda pretirano, toda nobeno podjetje me more napredovati, če pri zaposlenih ni želje za skupinam, harmoničnim delom in volje, da si drug drugemu pomagajo. Vsak delavec je odvisen od drugega delavca, vsak odde-r lek od drugega oddelka in tako naprej skozi celo organizacijo.
Kooperativno vodenje
Kooperativno vodenje je prav to, kar nam pove naziv; sodelovanje vsakega posameznika, od direktorja do
zadnjega delavca. To pomeni sodelovanje.med vodstvom in kolektivom. Preden delavec predela osnovni, material v gotov izdelek, namenjen prodaji, so potrebni ¡napori raznih oddelkov, sektorjev in služb podjetja. Brez prodajnega oddelka' proizvodnja ne bi' imela kaj proizvajati. - A brez dela proizvodnih sredstev (ljudi in strojev) prodajni oddelek nč bi jtoel, kaj prodajati. To se nanaša tudi na vse druge dejavnosti in funkcije v industriji.; Sodelovanje razvija spoštovanje in zaupanje .med. posamezniki in oddelki, kar spet ustvarja navdušenje za dosego liaj-višjega učinka. Sodelovanje, spoštovanje in navdušenje ustvarjajo duh v podjetju, ,ki omogoča nadaljnji razvoj. Elastičnost operacij in akcij Obstaja pa še drugi prav taks važen faktor v koopera-(Daije na 8. strani)'
/
Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov
Koristni ukrepi za znižanje proizvodnih stroškov
Sklepi 22. seie	smatrajo za koristno, naj ® Upravni odbor predlaga (Ndaljevanje s 4. strani) V samem obratu na Prža-
tr„ r	J	to uvedejo.	. delavskemu svetu, da odobri „j
. UO podjetja	® UO osvaja stališče} go- potrebna sredstva za izplači- skoraj lOO /o je bila po
(4. 12. 1964)	epodanske komisije glede zni- lo novoletne nagrade ««oko- niko^ venk^u^ara^i^'' s tem rentabilnejše poslova
zevanja terjatev za prodajo jencem, vsakemu po 5.000	•’	1	zaiaui	uki-	.	...
® Upravni odbor sprejema :materiala in uslug s tem, da din. Splošni oddelek se za-na znanje poročilo komer- ^ v celoti osvaja predlog, dolži, da uredi vse potrebno cialnega sektorja za meseč ¿a mora v primeru prodaje za običajno pogostitev upo-oktober 1964.	-	material plačati, razen v iz- kojencev. Sredstva za to se
krijejo iz sklada za OD.
® Upravni odbor je razpravljal o predlogu občinske skupščine Kranj za gradnjo toplarne in smatra, da bi bi-
■© Uo se -strmj a s predlo- jemnih primerih, ko mora gpm tovarne v- Železnikih za tovarna/ za to dobiti pred-nakup 5 stanovanj v'Sk. Lo- hodno- soglasje fipančnega ki z najetjem kredita pri sta- direktorja. '' 'i 5*
novanjskem ¡skladu v Sk. Lo- ® UO smatra,'da je. po- -	. ----
ki s 15-letho odplačilno dobo trebno tožiti vsakega našega *a taka toplarna za Kranj'"ze-in 2% obrestmi.	’ dolžnika po preteku plačil-' lo-koristna, vendar zaradi Iz-
nu bi bjla možna še nadalj-nja razširitev proizvodnje in s tem rentabib
njenih investicij za potrebno -“j? .šele tedaj, ko bi' prišlo opremo - za sušilne peči, 5*°, lzgyadnJe ze projektirane tekoči trak in - podobno, še .* kajtl sedanJ‘ »bjekti -ni bila dosežena dokončna n.lsotehnološko dovolj funk-ureditev tehnologije, kakor C10nalm m zaradi notranjega
*	v procesu proiz-
tu.di ne redukcija v asortimentu zvočnikov na bodočih večjih serij in s tem znižanih . proizvodnih stroškov. -
Za potrebe
transporta
./ačun vodnJe povečujejo proizvod-5 ne stroške ter hromijo operativnost.
Ukrepi, ki- smo jih bežno .	. omenili, so že dosegli- pre-
ceišnje znižanje proizvodnih stroškov in kažejo, da priža-
Predlog bo dah delavske-	nega rpfea. V* izjemnih pri-'	redno težke finančne situaci-	rgrlijskih sprejemnikov .	J|
mu svetu v potrditev..	■	mer-ih, ko bi poslovni intere-	je ne more prevzeti nikakih	Pr^ časom kupovali perti-	devanja delovnega kolektiva
© Dodaiaio k .že sprejete-	si ne. narekovali - takega po-	obveznosti za samoprispevek,	maks podstavke za elektron-r	v tovarni na Pržanu''in. nje-
mu sklepu delavskega svetd etopka, pa/iribra PŠČ) dobiti • obravnavi proble- e pri kooperantih, zdaj pa obratih niso. bila nepiod-upra-vni odbor dopolnjuje svoj predhodno'soglasje finančne- J“4™*	»Kontaktor«, *c hji ^oyp proizvodnjo, osvo- na, navdajajo pa naslhkrati
¡predlog za nakup stanovanj ga direktorja podjetja za ta1 upravni odbor sprejel na- d 1 tuai s tem aosegJi do-
za obrata v Šentjerneju in Jko izjemo.
Žužemberku za delavski-svet"' © p« delnih dobavah. je . . podjetja kot sledi:	treba pri sklepanju pogodb ,zdeIa
o) DS podjetja odobrava v vnesti določilo, da sp plača-letu. 1965 nakup; 7 dvosobnih jpjpo obračunskih situacijah, stanovanj in 3 garsonjer za kjer je to možno, sicer pa delovno enoto UPORI, Sent- ge mora. smatrati delne do-jemej od Splošnega gradbe- bave kot blago na gradilišču nega podjetja »Pionir-« Novo in se vodi v zalogah gotovih
izdelkov podjetja.
slednje sklepe: -	\ ioceno^ znižanje proizvodni)? vžtrajaj sl6hemi delavni ao.
Organizacijski biro naj	■ •	vek v tej proizvodni enoti in,
predlog organizacij- Nakup reprodukcijske ka- da se bodo podobnih u-kre-ske sheme, v kateri naj bo- mere je pri proizvodnji teh- pOV lotili tudi v drugih na-
do predvidene vse službe, ki ničnega tiska (radijskih skal ših tovarnah, kajti ________ ne-
sb potrebne za nemoten po- in tiskanega vezja) v obratu dvomno so takšna prizade-tek proizvodnje te panoge. na Ježici, pomagal k večji vanja ena-¡zmed bližnjih h — Sistematizacija delovnih elastičnosti v proizvodnji in ugodnejšemu stanju celotne-mest naj se predloži UO v prilagajanju potrebam na ga našega podjetja
HM ...-	- ..	‘ C. J.
z ..upanjem, da bo
njih
mesto.
b) DS odobrava za delovno
UO sprejema na znanje
enoto UPORI,' Šentjernej na-	__, , -.
. ,.	...	... ■ - poročilo direktorja program-
jetje posojila v višini že	—	J v s
odobrenega kredita sklada za zidanje stanovanjskih hiš občine /Novo. mesto, ki je bil odobren s Ssklepom sklada št. 402-60/64-5 z dne 3. 7. 1964
potrditev do 9. 12.	^	trgu, hkrati pa tudi k zniža-
— Do konca januarja naj njii proizvodnih stroškov,
Se po možnosti montaža re- ker- so morali prej zunanje HH lejev preseli v nove prostore usluge plačevati precej dra-,
° Pregledu telefonije.,	; go. V obratu v Mokronogu
. J	nn 12	°V V broizvod'	— Ker ima obrat »Kontak-	pa so z	nakupom generator-
'	ugoto^tve “poltevato	'f? i7'de,an,0 “Pro-	ja za	formiran je anodnih	trolnehanlk^	^	iakreao	-za-
__.	- ,	;.	. evaJ°	dajo enopolnega avtomata in	folij za	elektrolitske konden- ...	. ,
pri	dokončni	ureditvi nove	tarifnega preklopnika, zadol-	za tor j e	povečali formime	hvaljujem	za	izkazano	pozora
113 žuje upravni odbor tehnični zmogljivosti za okrog 100 %, nost ob prazniku republike.
jZAHVALA
Sindikalni podružnici »Elek-
v višini 12 milijonov z od- re^A,iij	- „ »»jt uk*«.™
plačilno-dobo 15 let po 3% organizric'' ^	' ztZA. Ta sektor, da obvesti vse službe, urejajo pa tudi tehnologijo
obrestni meri. Za manjkajo- uvbsje v * triakso '6	ki delajo na tem področju, jn proizvodne čase, imajo pa
ča sredstva do predračunske -	„jr--	’ 23 'fcar, -*e da dajo prvo prednost nave- velike težave z uvoznim re-
Tilka Vovk Golnik
ležilo spomladanskega natečaja v letu 1965 s potrehno
denim proizvodom.
produkcijskim materialom.
__w_ |_________JH ^__________ ® UO sprejema na znanje
participacijo,' sicer pa sk ob- P01‘očilo organizacijsko-kad-vezuje vsa manjkajoča sred- rovskega sektorja^ o stanju stva kriti iz sklada skupne Proizvodnih in režijskih de-porabe.	lovnih mest v podjetju.
c) DS pooblašča direktorja	Organizacij .-kadroviski sek-
Tovame "elementov za elek- -- tor naj posreduje rezultate tronlko, da	’	te _analize B komentarji to-
- podpiše pogodbo o odku-	M,
pu stanovanj, siklenjene **. ’ ^ ,v zvezi s tem jSved .podjetjem ISKRA in P^jzamejo določene ukrepe Splošnim gradbenim pod- m	kadrovanja,
jetjem »Pjonir- Novo me- . počasno naj se po tej me-Oto.
Problem, o katerem velja razmisliti
vstopom
osemurnem delovniku vsaj možnost počitka. Dejansko nekateri v tovarni počivajo jn zbirajo moča za domače delo. Zanimivo bd bilo vsaj en mesec analizirati dejansko. storilnost posameznikov spomladi v primerjavi s storilnostjo v zimskem času.
todi enkrat
Tovarna elektronskih me- pred njihovim rilnih instrumentov v Jiorjulu službo.
naglo razširja svojo proizvod- ' In kaj je nujna posledica Rezultati bi bili verjetno zanjo. Postavljena na docela tega? Delavec, ki dela v to- nimivi,- če bi jih preverjal
___	letno ponovno kmetijskem področju, je že varni polnih osem ur ob nekdo, ka sam nima zemlje,
— podpiše	posojilno	pogodbo	^Sntavlja .stanje in tendence,	zdavnaj presegla svoj namen,	stroju ali pri zelo natančnem	Proizvodnja rabi celega člo-
s	skladom	za	zidanje	sta-	** 12 tega stanja izhajajo.	zajeta odvečno delovno silov	ročnem delu, takoj ob priho-	veka. Polovičnost se navad-
novanjski. hiš občine/No-	® UO	je sprejel na znanje	okvir industrije. '	du domov zagrabi še za .teža-	no v produkciji bridko ma-
vb mesto.	poročilo sekretarja tov. Gen-	Vedno novi proizvodi, ki jih	ško kmečko delo, ki ga je oji	ščuje Koliko časa bodo vzdr-
č) DS pristane na vsako-	^aria °	ukrepih, ki so bili	pošilja na tržišče, nedavna	vsakem letnem času preveč,	.žali ljudje, ki soriako raztr-
letno blokacijo sredstev skla-	P°dvzeti .v zvezi s prekorače-	rekonstrukcija tovarne in	Da bi si privoščil vsaj pol ure	geni na dve strani? Zgaran,
njem plana stroškov v pro-	vedno večje potrebe svetov-	počitka, je nemogoče, ker zem-	izčrpan človek hitro zboli,
nega trga po teh izdelkih, sp	Ija- zahteva trpljenje. Ko-	bolniški stalež pa je zanj bolj
nujiio privedli do pomanjka-	gar še nikdar ni imela zemlja	formalnost, saj mu posteljo
nja delavcev'in strokovnja-	v oblasti, ne bo tega nikdar	največkrat nadomesti kanonikov.	: razumel. Do pozne noči gara ta. njiva.
Skleni 31 spip TTO Imamo precej delavcev, ki- na polju in večkrat je ura že Ti ljudje bi v času dopu-~, J	so še vedno vezani na svojo	deset ali celo več, ko leže k	sta potrebovali štirinajstdnev-
»tlelctromehamke«	zemljo. Hriboviti predeli	počitku. Zjutraj pa se utru-	ni počitek ob morju—ali v
(2. 12 ¿964)	okrog Horjula obsegajo še	jen in neprespan dvignel že	planinah, pa imajo v času
da skupne porabe do višine	, .	,
letnih anuitet za odplačilo P0guldni službi,
posojila pri skladu za zida- ______________
nje stanovanjskih hiš občine Novo mesto im po pogodbi s Splošnim- gradbenim podjetjem^ »Pionir« Novo mesto.
• UO sprejema predlog . komisije za gospodarstvo gle-, de sklepanja pogodb pod posebnimi plačilnimi pogoji s to spremembo, da mora za
____ __________________ m je GPS, da izdela analizo za-
vse pogodbe, katerih pogod- )'materiala, ki se ni gibal beni znesek presega 50 mili- od fe*a
jonov din, PSO dobiti.potreb- © Prošnji TK ZMS za do-no soglasje finančnega direk- taccijo v višini. 100.000 din torja, da 6e taka pogodba upravni odbor zaradi izred-laliko sklene. .	no težke finančne situacije
® UO sprejema na znanje ne more ugoditi, predlog gospodarske komisi- '® Upravni odbor zadblžu-
vedno precej velikih kmetij, ob štirih ali celo prej. Enako njih dopusta najhujše gara-Upravni • odbor zadolžu- ^ razen ogromnega dela in je s kmečko mladino, ki dela nie-
stroškov ter davkov ne pri- po* urah na kmetijah svojih Zamislimo se ob tem prenašajo nikakih koristi. ,	ostarelih staršev. Utrujeni in blemu! .Kdo je pri tem naj—
Mladina s tega področja je neprespani prihajajo v to- . važnejši? Zemlja, denar, pro-povečini vsa vključena v pro- varno, kljub temu, da mlad izvodnja ali morda — člo-
izvodnjo. Gospodarji nekate- človek rabi mnogo več šparih kmetij so bili nujno pri- nja in počitka., siljeni, da si v tovarni poišče« ~ Nujna posledica tega je, jo dodatni zaslužek za poštfe da spomladi storilnost v pro-no preživljanje svoje družine, izvodnji upada. Roke, utru-kajti hribovska zemlja je jene od težaškega kmečkega
vek?!
-K. M.-
D opisujte v
»Iskro«
je glede obračuna skladišč in	je pravno službo, da prouči	skopa . in zahteva izredno,	dela, niša sposobne opraviti
fakturiranja od 25. do 25. v	ugotovitve DS montaže tele-	skromnost od tistega, ki jo	natančnih, drobnih, finih del
mesecu in naroča strokovnim	fons&ih central in poda UO	obdeluje. Toda dela ha kme-	tako, fot jih opravlja dela-	NASLOV	UREDNIŠTVA:
službam, da to proučijo in.	svoje mnenje do 10. 1. 1965.	tiji ,ie ostalo prav toliko, kot	vec, kd ima po opravljenem	KRANJ,	TAVČARJEVA 43

Pomen in vloga obratovodje v industrijskem podjetju
• (Nadaljevanje ¡¡s 6. strani) vo (nabavo) materiala lahko ti vnem vodenju, ki ga je tre- pripravi, samo taste zaloge v ba upoštevati in to je ela- skladiščih, ki so zasnovane stičnost -operacij' in akcij, na poznanih dejstvih. Če je Važno je, da so vodstvo, -šefi predvidena neka sprememba oddelkov in preddelavci spo- v načrtih, oz. se pričakuje sobni, da hitro menjajo sv o- porast ali zmanjšanje obse-ja stališča ih . miselnost, da ga prodaje, morajo o tem bi-držijo korak s spremenljivi- ti informirani razni oddelki mi pogoji,, tržiščem in sta- in to čim bolj zgodaj, da se njem zalog. Če bi pogoji bili lahko pravočasno podvzame-stalni, bi se vsak posameznik jo določeni ukrepi. Z drugi-lahko koncentriral na Svoje mi besedami: elastičnost se delo v prepričanju, da mora ne da doseči.,- če oddelki, pred-biti vsaka funkcija izvršena delavci, in celo posamezniki z želnim rezultatom. Ostati, niso obveščeni o. predvidenih statičen, pomeni odreči se spremembah, pri tem je napredku in izboljšanju, kar je vključena vsaka faza poje bistveno, važno v industn- slovanja podjetja. _ ji. Napredek zahteva sposobnost, da se v trenutku spre- Napredovanje - vodilna mehi miselnost, da*.'bi se iz . vloga obratovodje dane situacije izvlekla kar Danes ne more nobeno pod-največja korist. In prav. tu- jetje napredovati hitreje kot kaj ima kooperacija vodilno napreduje kvaliteta vodilnih vlogo, ker brez sodelovanja delavcev, ki se nahajajo v ni mogoče doseči elastičnosti, prvih bojnih linijah. Tjo so
ljudje v katerih rokah je od-Prenos informacij	govornost za interpretacijo
Prenos informacij v zvezi politike: prenašanje nalog in s prodajnimi predvidevanji, proizvodnja artiklov ob naj-operalivnimi smernicami in nižjih stroških, najboljše namerami vodilnih delavcev možne kvalitete, na najuspeš^
Na proslavi za dan republike, ki je v obratu »Kontaktor« lepo »Fantje iz Praprotna«	-
uspela, so peli tudi
Uspelo športno tekmovanje v počastitev dneva republike
je do vodje oddelka in. pred- trenju med\ delavci in vod-delavCa, nam daje osnove za stvom. Obratovodja je .čld-kooperatiivno vodenje. Obra- vek, ki kontrolira »sprednjo tovočtja predstavlja vodite- Unijo« operacij in omogoča,
.. Ze nekaj let nazaj nismo uspeli izvesti tako množičnega športnega tekmovanja kakor letos na tekmovanju v počastitev dneva republike. Zastopane .so bile domala vse, športne!, panoge. Zlasti moč-no zastopana je bila mladina, ki- je -posvetila- letošnjemu
skozi razne operativne nivo- nejši način in ob najmanjšem	skrb.^Kaze,
In	AiliHfilkil lTl T>red- thonin TMAfl\ HaIava! ITI V-CVfl —	*1	•	'
posvetila skrb tudi športni rekreaciji mladine. To metodo Velja obdržati še v bodo-
Ija, M je najbližji »borbeni da se pravilno dela. Važno
liniji« in. če so instrukcrje je, da -vodilni delavci in dfu- straru. večjo udeležbo starej (navodila) in plani sestavijo- gi operativni šefi pripoznajo ni brez njegove vednosti, po- vrednost dobrega vodje od-tem obstaja malo upanja zk delka za podjetje in potre-dosego polnega sodelovanja, bo, da se ga vključi v vod-Treba je uvideti, četudi ope-. stvenit »team.« Zanj je ena-rativna priprava dela izdelu- važno, da pozna ioj oce-je proizvodne plane, je obra- njuje probleme, postopke in tovodja tisti, ki mora plan operacije v drugih oddelkih, izvršiti, in ki zaradi tega mora posebno tistih, ki poereduje-iimeti besedo pri pripravi jo, oz. so tesno povezani z proizvodnih zadolžitev, isto njegovim lastnim oddelkom, je s kontrolo	stroškov, ko	Prevedeno iz »Menagement
mora oddelek	za' obračun	Controls«-(Obratovodja	kot
stroškov priznati odgovornost	vodilni delavec)
vodje nekega	oddelka —
obratovodjo in mu zato dati TT „	.	X — 1 ^
priliko, da sodeluje v pripra- (JCGIICI POKllCIie SOI6 -vah lastnega obračuna pro-	„	,	- . «•
na športnem polju
ših članov, delovnega kolektiva, predvsem pa ženske, ki so premalo' aktivne v športni rekreaciji.
Program prireditev je obsegal 6 športnih tekmovanj, od katerih še ni dokončano plavanje v zimskem bazenu. Rezultati ostaiih tekmovanj -pa so naslednji:
NAMIZNI TENIS:-
Nastopilo, je 32 tekmoval-
Prvo mesto v ekipnem tek- Rezultati posameznikov: movanju je zasedla ekipa . Prvo mesto, je zasedel v »Splošne,, montaže,« drugo skupini aktivnih kegljačev mesto »Tehnični sektor,« tre- tov. Jože' Plestenjak orodjar-tje pa ZZA I.	'	na — 431 kegljev, v skupini
priložnostnih kegljačev pa tov. Ivo Bevc — vzdrževanje naprav, ki je v konkurenci (148 .tekmovalcev) postal novi prvak za leto 1964 (191 podrtih kegljev).
Vrstni red ekipnega tekmovanja:
1. mesto ekipa »Vzdrževanje naprav« v postavi Bevc, Pravhar, Markun, Jakopin, Bernard, Mohorič 1065 kegljev (177,6 točk).'
Z. mesto ekipa »Produkci-1 ja« v postale Polajnar, Perič, Stroj, Vehovec,_ Jakovec, Pisavec — 1063 kegljev (177 točk);
- 3. mesto ekipa »Tehnični sektor« v postavi Štrukelj, Benedičič, Stare, Malovrh, Pemar, ■ Mikic -— 1047 kegljev" V finalnem delu tekmova-. (I74,g točk).
Rezultati posameznikov:
1. Anton Novak ZZA (6 točk), 2. Vinko Brenk splošna montaža (4 točke), 3. Jože Ješe, tehnični sektor (2 točki), 4. Jože Antolič, tehnični .sektor, 5. Marijan Štrukelj, tehnični sektor, 6. Tone Brezar ZZA, 7. -Stane Pogačnik ZZA, 8. „ Peter Tomazin, tehnični sektor. —
-MALI NOGOMET:
'V dneh 20. do 25. 11. 1064 so se vrstfle tekme desetih ekip na igrišču, v Stražišču. Vsako popoldne si je fekmo-vanje ogledalo precej članov .kolektiva in bodrilo »svoje.^
cev .skupno in
nja"je zmagala ekipa »Pro-posamezno. dikcije« Drugo mesto je zasedla ekipa »Tehnični sektor«;. tretje pa Vzdrževanji' naprav«. •	_.	~	, .
Rezultate tekmovanja - v plavanju in šahu bomo objavili v naslednji številki.
D. A.-
izvodnje. Na splošno bi vsak oddelek, ki opravlja funkcionalno kontrolo nad dejavnostjo obratovodje moral iskati njegove nasvete in pomoč prodno predpiše postopke,
Občinska zveza za telesno vzgojo Ljubljama-Bežigrad je organizirala medšolska šport-
ZAHVALA
KEGLJANJE:	Prisrčna zahvala vsom so-
delavcem STK v »Elektromehanski za izraze sožalja in podarjeno, cvet j e oh smrti mo-
jnvmiivu	•—	TArirnT,’ 1,71/1
smernice ali preden uvede na. tok. na področju te ob-kontrolo. Obratovodja je . čine. V tekmovanja v krosu,
V dneh od 23. do 25. novembra se- je na kegljaških stezah na X.
ISKRE v tekmovanju posameznikov pomerilo . kar. 191
je mame JOŽICE MOHORČIČ.
Franc Mohorčič
Po teh štirih disciplinah je V ; končnem plasmanu .Poklicna šola ISKRA v Ljubljani najboljša s skupno 140 točkami. Tekmovanja pa še niso
končana in se bodo mladi članov kolektiva. Tekmovali	"""j11*
»šef« svoje lastne sekcije in rokometu, košarki in šahu se športniki pomerili med seboj so v disciplini 100 lučajev	ZAHVALA
mora biti zaradi .tega vpra- med drugifh vključila tu-, še v odbojki, -namiznem te- mešano — aktivni Kegljači, in ob teagični izgubi moje šan o vseh zadevah, ki_se'aj- poklicna šola ISKRA in nisu in streljanju z zračno 50 lučajev mešano — priloz- drage hčerke tičejo direktno njegovega ^ s solidnimi rezultati. V puško.	nostni kegljači.	DRAGICE PIPAN
dela in njegovega oddelka.
krosu se je med ekipami s Isto se lahko Uveljavi pri--goi n. stopnje uvrstila ha delu prodajnih in konstruk- j. m^to Poklicna šola ISKRA cijsikih oddelkov, posebno v s 40 točkami. Manj športne zvezi z oddelki za pripravo gi-ege jfi imela rokometna proizvodnje in nabav,, odd., ob ekipa- naše šole, M se. je uvr-prohlemih, ki vključujejo etiLa ha 3. mesto s 5 točka-prodajne možnosti, tehnolo- mi, za ekipama Centra stroške spremembe, nove proiz- kovnih šol in Sole PTT. Ko-vode itd. Oddelek za pripra- sarfcarska ekipa Poklicne, šo-,	le ISKRA v Ljubljani se je'
uvrstila s 4 točkami na drugo mesto, za zmagovalno ekipo gimnazije, ki si je v srečanjih priborila vseh 8 točki Tekmovanja v šahu je, organizirala Poklicna šola ISKRE, katere ekipa se'j e tudi v tej disciplini tekmovanja uvrfeti-
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra industrije za elektromehansko telekomunikacije elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni
urednik: Igor Slavec — izhaja tedensko — Tisk in klišeji: la na drugo mesto, za ekipo »CP Gorenjski tisk« Kranj gimnazija
Tehnični sektor« Kranj
ZZA — sektor I — 4:1
se. najtopleje zahvaljujem mojim sodelavkam in sodelavcem, posebno pa tov. Krstiču, ki so mi ob bridki izgubi izrazili svoje /sožalje, pomagali z ■ denarno pomočjo in z menoj sočustvovala. Prisrčna hvala za darovano cvetje tet vsem, ki so jo spremili ud njeni zadnji"poti."
Pipan Rezka
ZAHVALA
Ob, tragični izgubi TODO-RA MARKOVIČA se najtopleje zahvaljujem za celotno pomoč kolektivu tovarne elektronskih ,naprav, Ljubljana.
Ivanka Bizjak
v