Leto U!., štev. 257
rosnima navsanrt"*.
V Ljubljani, nedelja dne 29. oktobra 1922	Posamezna itev. stane 1 Oln
tasha|a ob 4 z|utra|.
Stane mesečno 10-— Din ia inozemstvo 20-— ,
Oglasi po tarif u.
Uredništvo:
Miklošičeva cesta št. 16/L Telefon št 72.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko.
Upravništvo,*
Ljubljana, Prešernov«
ul. št 54. Telet, it 30.
Podružnice:
Maribor. Barvarska uBc*
št L Tel. št 22. Celje, Aleksandr.
Račun pri poštn. čekoK zavodu štev. 11.842.
ska revolucija ? Italiji
Pohod ffalistovskih armad — Rim zaseden — Državne oblasti
v fašistsvskih rokah — kretnje Jugoslaviji
Rim, 28. oktobra. (Izv.) Pogajanja ministrskega predsednika de Facte za preosnovo kabineta so se vsled nepričakovanih novih zahtev fašistov iz-jjbvila. Fašisti so namreč izjavili, da hočejo sami sestaviti vlado in prepustiti zastopnikom ostalih strank samo nekatera ministrstva. Generalni tajnik ff^istovske organizacije Bianchi vodi v imenu l>fussolinija podajanja z vedi telji osta;. i strank. Položaj je silno napet in je zato ministrski svet v per-manenci.
Fašisti in nacijonalisti so v splošni flotranji zmešnjavi pričeli z odločilno akcijo, ki stremi za tem, da se z na siljem polaste vlade. Njihove čete so dobile povelje, da morajo biti priprav Ijene vsaka v svojem zbirališču, v nekaterih provincah pa so že danes pričele oborožen boj proti sedanji vladi Vse telefonske in brzojavne zveze po Italiji so fašisti prekinili. Okoli 50 tisoč fašistov prodira koncentrično proti Rimu. Kolona Ceccherini prodira ob železniški progi Florenca - Rim, »general* de Bono prodira iz Perugije, »general* Fara pa iz Neapolja.
Istočasno so ee fašisti polastili po raznih provincah občinskih uprav Tako je v Perugiji varnostna oblast prešla v roke fašistov. Kraljevi stražniki se pokore fašistovskim ukazom. V Pisi so fašisti izdali proglas, ki napoveduje pohod proti Rimu. V Raveni so vdrli v prefekturo in zasedli poštne in brzojavne urade. Vojaška oblast je še pred polnočjo odredila nasilno iz praznjenje, pri čemer je bilo več ranjenih. V Piacenzi so zasedli fašisti policijsko ravnateljstvo in proglasili fašistovsko oblast V Toscani je zbranih mnogo tovornih avtomobilov, .ia prepeljejo fašistovske čete v Rim. V Piacenzi je razglašeno obsedno stanje. Brzojavne in telefonske vesti so tu pod cenzuro. V Pisi so zbrana številna krdela, pripravljena za pohod v Rim. V Empoli je prispelo 3000 oboroženih fašistov. Na bodalih imajo parolo: Rim ali smrt! Fašisti iz Pise baje korakajo na Rim, kjer so ukazane vse varnostne odredbe. Po rimskih ulicah so nastavljene strojnice in vsa križišča zasedena od vojaštva.
Milan, 28. oktobra. (Izv.) Mobilizacija fašistov traja. V Rimu je pred uredništvom lista »Popolo d' Italia* govoril Mussolini in izjavil, da mora za vsako ceno zmagati. Vojaške oblasti prodirajo z oklopnimi avtomobili proti zbirajoči se množici. V Cremoni, kjer so fašisti za-
Italijo so pretrgane. Po zasebnih vesteh se pridružuie pokretu tudi armada, vendar še ni gotovo, ali bo Mussolinijeva vojska zmagala brez odpora, ali pa vzplamti meščanska vojna.
Trst, 28. oktobra. (Izv.) Agenzia Štefani poroča, da je od vlade izprva odrejeno obsedno stanje preklicano. Istočasno se potrjujejo vesti, da je faSistovska armada že pred vratmi Rima. Po drugi ver ziji je predmestje Rima Aniene že zasedeno, dočim so rimski fašisti v mestu samem zasedli vsa javna poslopja in prevzeli oblast. Najmočnejše vojaške ra-diopostaje, n. pr. ona v Puli ne morejo dobiti zveze z Rimom in so brez obvestil. Fašistovska komanda pa razpolaga s številnimi lastnimi radiopostajami.. Rimska posadka se je fašistom pridružila. Vsa Italija in zlasti vs mesta so ▼ fašistovskih rokah. Trst je v zastavah in je zvečer v velikanskih sprevodih že proslavljal fašistovsko zmago. Za even tualno obrambo meje je poseben fašistovski zbor pod poveljstvom fašistovskega majorja, znanega poslanca Giuriatija zbran na Goriškem. Giunta je izdal na vse iztočne fašistovske legije proglas, v katerem pravi: Bratska kri teče po Ita-
liji. Zadnja je In dopolnjuje zmago. Korakamo v Rim. Na obletnico Vittoria Veneta zavzemamo Italija Svojo zastavo razvijemo danes na Kapitolu, nemarne in nesposobne starine pomečemo s Tar-pejske pečine. Sedaj je največja nra Italije. Italija Julija Cezarja stopa na svetovno pozorišče. Mi v Julijski Benečiji, na Reki In v Zadru stražimo mejo, naj onstran nje vedo, da tudi v teh dneh zme de kompaktni branimo svoje ogrožene meje*.
Rim, 28. oktobra. (Izv.) Zadnje vesti, predno je bila prekinjena zveza z Rimom, javljajo, da je kralj predpoldne ob 11. uri sprejel Tittonija, de Nicolo in Sa-landro.
Trst. 28. oktobra, ob 11. ponoči. (Izv.) Ob 6. zvečer je razven kraljevskega gradu, Vatikana ln vojnega ministrstva bil ves Rim zaseden od fašistov. Posadka je prešla na njihovo stran, le osmi topniški polk se je zabarika-diral v veliki vojašnici ter se pogaja s fašistovskim poveljstvom. Usoda vlade n1 znana. Kakor običajno ob takih prilikah, se širi obilica včasih nasprotujočih vesti, ki jih ob tej uri še ni mogoče kontrolirati
Naše Prim o rf e v oblasti fašistov.
FAŠISTI SO ZASEDLI VSE URADE V TRSTU, ISTRI, GORICI. — PROGLASIJO SE ZA GOSPODARJE NAD ŽIVLJENJEM IN SMRTJO.
Trst, 28. oktobra. (Izv.) Danes zjutraj okrog 8. ure so močni fašistovski oddelki s poslancem Giunto na čelu zasedli poslopje prefekture. Orožniki so se nekoiiko ustavljali, potem pa popustili. Do spoirada ni prišlo. Posl. Giunta, ki je poveljnik fašistovskih čet v Julijski Krajini, je šel nato k prefektu Crispo - Moncadi, ki se je vklonil zahtevi fašistov, da zasedejo državne urade, in javil poslancu Giun-ti v navzočnosti zbornega poveljnika generala Sanne. da je vsa oblast že ponoči prešla v roke vojaške oblasti. Fašisti so skuono z orožniki ostali na straži v prefekturnem poslopju. Dopoldne so lepaki naznanjali, da je general Sanna prevzel vodstvo javnega reda. Tekom dopoldneva so fašisti zasedli tudi poštne, brzojavne in telefonske urade ter je vsaka zveza, zlasti z Rimom, popolnoma pretrgana. Mesto se je proti poldnevu odelo v sedli kolodvor, so Jih napadli brez pove-' zastave in ob 1. popoldne je bil Ve-IJa oddelki kraljeve garde in karabinicr-. liki trg skoraj poln fašistovskih čet in ji ter 4 fašiste ubili in 12 ranili. V spopa-j občinstva. Tu je govoril posl. Giunta: du v S. Giovani pri Cremoni sta padla i Kocka je padla in nazaj ne gre več. dva karabinerja in 1 fašist. Milanski ča-; Treba pa je, da se ta revolucija v Ju-sopisi s odobili od fašistovskega vrhov-; Iijski Krajini izvrši mirno, ker se ne
nega poveljstva obvestilo, da bodo podvrženi strogi fašistovski kontroli. »Corriere della Sera« protestira proti temu nasilju. Telefonske zveze med Švico in
sme pozab:ti, da je na meji na Julijskih Alpah in do Dubrovnika zbranih 80.000 jugoslovanskih vojakov. (Žvižgi!) »Ne smemo pozabiti, da imamo
tretjo dalmatinsko cono in na vratih Reke vprašanje, ki se imenuje Sušak in ki ju je treba braniti za vsako ceno.* Poudarjal je, da ima polno oblast nad življenjem in 6inrtjo in poživljal je na red in mir. V enakem emishi je govoril tudi posl. Banelli.
Nato 6e je razvil po mestu velikanski obhod vseh fašistovskih čet in strokovnih organizacij, ki so se potem mirno razšle.
Mir se ni nikjer kalil in ni prišlo do nikakršnih incidentov. Poulično gibanje je popoldne in zvečer zelo živahno, ali brez neljubih dogodkov.
Dopoldne so fašisti, kakor poroča večerni »Piccolo*, trgali in zažigali po ulicah komunistiški »Lavoratore* in »Edinost*. Popoldanski listi so izšli tupatam pobeljani, zlasti socijalistiški »Lavoratore*, ker je vojaška oblast uvedla preventivno cenzuro.
Iz Istre se poroča, da so v vseh mestih in večjih krajih vzeli fašisti oblast v svoje roke.
Iz Gorice poročajo, da ]e bilo doslej vse mirno. Fašisti so zasedli poštne, brzojavne ln telefonske urade. Enako tudi v Vidmu, Palmanovi, Tržiču, Čedadu itd.
Ali so fašisti zasedli goriški deželni odbor, še ni znano.
Jugoslovansko-češki 28. oktober.
SLAVNOSTNA SEJA PARLAMENTA. — PRI PREDSEDNIKU MA* SARyKU. — NEPOPISNI PRIZORI NAVDUŠENJA. - MASARyK
PRIDE V JOGOSLAVUO.
Konvencifa z Italijo podpisana.
Beograd, 28. oktobra. (Izv.) Vlada je dobila uradno obvestilo, da sta italijanski zunanji minister Schanzer in naš poslanik v Rimu Antonijevie dne 25. oktobr a zvečer podpisala sporazum o konvencijah k rapallski pogodbi in o izpraznitvi tretjega pasu v Dalmaciji. Naša vlada je vzela poročilo v današnji seji ministrskega sveta na znanje. Konvencije se bodo pričele izvajati šele, ko bodo ratificirane.
Rim, 28. oktobra. (Izv.) Vlada je Podpisala konvencije, vendar jih kralj nI ratificiral z dekretom, kakor je bilo nrvotno določeno, temveč je vlada
sklenila, da jih predloži parlamentu v odobrenje.
Kar se tiče šol v Dalmaciji, se je določilo, da jih sme Italija zidati, voditi, vzdržavati in nadzirati na lastne stroške, istotako druge vzgojne, dobrodelne, socijalne institute. Odgovarjajoče jugoslovanske šole bodo tem italijanskim šolam, kar se tiče frekvence gojencev, izpričeval in njih vrednotenja po oblastih popolnoma ekvivalentne.
Rim, 28. oktobra. (Izv.) D' Annun-zio je izjavil rimskim listom, da zahteva čast domovine, da se ratificira mirovna pogodba z Jugoslavijo.
Jugoslovansko-polfska trgovinska pogodba.
Beograd, 28. oktobra. (Izv.) Danes zjutraj so se vrnili iz Varšave naši delegati za trgovinska pogajanja pod vodstvom Velizarja Jankoviča in dr. Slavka Šečerova. Pogodba je bila podpisana 23. t m. in je veljavna za eno leto, more pa se avtomatično podaljšati. Jugoslaviji je po pogodbi zagotovljen na Poljsko avoz vseh predmetov v okviru dosedanjih poljskih odredb in naredb, posebno avoz vina. ki ie bil dosedai nreoovedan.
Praga, 28. oktobra. (Izv.) Danes je prišlo do velikanskih manifestacij jugo-slovansko-češkoslovaškega pobratimstva. Ob pol 10. predpoldne se je vršila svečana seja češkoslovaškega parlamenta, kateri so prisostvovali vsi češki ministri in češkoslovaški poslanci vseh strank. Polnoštevilno prisotna je bila vsa jugoslovanska delegacija, člani našega kabineta, narodne skupščine ln novinarji. Opetovano prekinjeni z viharnimi ovacl-jami, burnim ploskanjem in navdušenim vsklikanjem so govorili predsednik češkega parlamenta Tomašek, podpredsednik senata Klofač in predsednik narodne skupščine Lukinič, ki so naglašali zavezništvo in pobratimstvo, ki nas je vezalo v prošlosti ter nas spaja v stari medsebojni zvestobi sedaj in v bodoče.
Ob 11. se je vršil enak sprejem v senatu, kjer je pozdravil goste predsednik Prašek, odgovarjal pa mu zopet dr. Lukinič. Ko sta se v znak pobratimstva obeh držav predsednika koncem govora poljubila je zopet zaoril vihar razigranosti.
Pri prezidentu Masaryku.
Opoldne je predsednik republike Masa-ryk sprejel vso jugoslovansko delegacijo, ki je predsedniku priredila prisrčen pozdrav. V imenu jugoslovanske vlade je Izrekel pozdravni govor predsednik minister Kumanudi, v Imenu narodne skupščine dr. Lukinič, na kar se je predsednik Masaryk zahvalil v Iskrenem govoru, v katerem je naglašal svoje stalne stike z Jugoslovani. Predsednik se le nato z mnogimi gospodi živahno razgo-varjaL Po sprejemu si je naša delegacija ogledala stari češki kraljevski grad Hradčane, ki je sedaj sedež predsednika republike. Ko je naša delegacija odhajala, jo Je pred gradom z nepopisnimi manifestacijami sprejela stotisočglava množica, ki je manifestirala za bratsko zvezo češko-] ugoslovansko In med neprestanimi ovacijaml ter prepevale narodne himne spremljala bratske goste v sredino mesta.
Slavnostni banket.
Ob 2. popoldne se Je vršil v Reprezen-tacijskem domu slavnostni banket Pri katerem je predsednik senata Prašek izreke! napltnlco kralju Aleksandru, finančni minister Kumanudi predsedniku republike Masaryku, predsednik parlamenta Tomašek bratstvu z nami, poslanec Davidovič, predsednik JDS, pa je v krasnem govoru napil pobratimstvu s Cehu
Zvečer se Je v Narodnem divadlu vršila slavnostna predstava znane narodne opere »Prodana nevesta*.
cKakor znajo le ČehL*
Praga, 28. oktobra. (Izv.) Sprejem članov jugoslovanskega parlamenta ia viade so Cehi priredili, kakor znajo 1« oni. Ki ' ili so se pokazali gostje, sc bili pri t viharnim ovacijam. Vsa Pra ga je v zastavah. Ogromne množice nav< dušenega ljudstva so valovile po Vaclav. skem namčsti in po Pfikopih. Včeraj opoldne je bil gostom prirejen v Narodnem domu na Vinohradih slavnostni banket, popoldne pa je naš praški poslanih Vošnjak zbral pri sebi na čajanki član« češkoslovaškega in jugoslovanskega ka« bineta ter poslance, novinarje in odlične češke političarje, industrijce in prosvetne delavce. Predsednika republike je zastopal polkovnik Hoppe.
Pri ministru Benešu.
Sinoči se je pri zunanjem ministru dr, Benešu vršil slavnostni diner na čast jugoslovanskim gostom. Udeležili so se ga ministrski predsednik dr. Franke, minister za prosveto Bechyne, saobračajni minister Stfibrny, minister narodne bram be Udržal, predsednik parlamenta Tomašek, predsednik senata Prašek, češki po* slanik v Beogradu Kalina, jugoslovanski praški poslanik dr. Vošnjak, predsednik narodne skupščine dr. Lukinič, jugoslo-vanskl ministri Kumanudi, Pucelj, Mila-dinovič in Omerovič, vsi jugoslovanski poslanci, ki se nahajajo v Pragi, ter vefi jugoslovanskih novinarjev. Med dinejttri je zunanji minister dr. Beneš Izrekel pri«, srčno napitnlco Jugoslaviji, odgovoril mu je predsednik narodne skupščine dr< Lukinič z enako prisrčno napitnico Ce* škL
Predsednik Masaryk med našimi pO« slanci in novinarji.
Ko Je bil diner že končan in se Je ser« virala črna kava, je nepričakovano vsto-t pil predsednik republike Masaryk. Prisotni so ga navdušeno pozdravili Predsednik je ostal dve uri med jugoslovanskimi gosti ter se živahno razgovarjal z večino prisotnih. ObgovorO je tudi prU šotnega glavnega urednika »Jutra* ia urednika »Riječi*. Obliubil je, da pride prihodnje leto v Jugoslavijo na obisk in je v razgovoru naglašal, da Je glavni problem tako Jugoslavije kakor Češkoslovaške izjednačenje uprave. Ne potre, bujemo svetovne politike, glavno Je delo in zopet delo. Zelo dolgo sta se Masaryk in Beneš razgovarjala z našim finančnim ministrom Kumanudijem in glavnin! ravnateljem Narodne banke Novakovi-čem. Predsednik Masaryk je v razgovoru z njima Izrazil prepričanje, da bo finančna kooperacija Jugoslavije in 0©» škoslovaške prinesla najboljše sadove.
Kriza vlade odstranfena.
Beograd, 28. oktobra. (Izv.) Na nocojšnji seji ministrskega sveta je ministrski predsednik Pašič izjavil, da ne vidi več razloga za otvoritev krize in demisijo kabineta. Zato kralju ne bo predložil ostavke. Med koaliranimi strankami naj se izvrše pogajanja glede eventualne rekonstrukcije vlade in
Iz ministrskega sveta
Sestanki z balkanskimi državniki. — Imenovanje velikih županov. Beograd, 28. oktobra. (Izv.) Od 17. do 20. ure se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri je ministrski predsednik Pašič poročal o notranjem položaju. Nato Je zunanji minister dr. Ninčič Izvestil vlado, o podpisu konvencij z Italijo. Referiral je tudi o razvoju najnovejših dogodkov v Italiji, kjer je proglašeno obsedno stanje. Dr. Ninčič Je
končno poročal o predlogu bolgarskega _ .. . ., „ . . ,	, ,
ministrskega predsednika Stambolijske-1 Jrotl o u '. Evr°n ,lp	deIov(!tl-
ga za poset v Beograd ln o svojem bliž-! ^ s? zl,astl \!'TtX' ^valutama Ce-njem sestanku z grškim zunaniin, mini-' Ske in Jugoslavli« stabilizira m se raz-
strom Politisom v Skoplju, naj sledi sestanek z rumunskim zuna njim ministrom Duco v Temišvaru. Ministrski svet je konečno razpravljal
kratkega parlamentarnega programa.
Beograd, 28. oktobra. (Izv.) Na seji demokratskega kluba dne 4. novem, bra bo stavijen formalni predlog, da klub vztraja v koaliciji. Predlog bo nedvomno sprejet. Klub bo nato razpravljal o eventualni rekonstrukciji kabineta.
]ugoslovansko-češka valutama zafednica.
Praga, 28. oktol-ra. (Izv.) »Prager | šič, da posojil« v obliki blagovnega kre-Presse* objav!'a ™ »govor « pomočnikom j dita ne bi bilo pravo. Prepričan Je, da finančnega ministra Pl?"šičem o ni^govih bi bilo bolje, da se dovoli efektivno po-
načrtih za povzdigo dinarja. G. Plavšič je izjavil: »Mala antanta Ima danes v političnem oziru z* srednjo Evropo silen pcmen. Ce naj j' tt ostane, mora nastopati na gospodarskem polju enotno
Pričakovati je, da bo naše vino delalo občutno konkurenco francoskim in madžarskim vinom, ki so se smela uvažati le kot luksuzni predmeti. Pristojbina za vino znaša na Poljskem 5 Din za hI. Z druge strani pogodba dovoljuje Poljski uvoz sladkorja v Jugoslavijo. Po dosedanjih podatkih bo imela Poljska letos k -. na razpolago 100 tisoč vagonov sladkor- j *un,aB<-<-tJ»-ja za izvoz, ki lo nekolik" dinarjev ce-neiši kakor češki.
njem sestanku z grškim zunanjim mink, ..	,	. .
kateremu' vue Protr** •B "'mena blaga na trdni podlagi. Da ■*"!»"w:o •'žnar na gotovo višino in »a takcgi obdržimo, moramo imeti v inozemstvu centralo, ki se bo zanj brigala. Po naših nazorih Je ta kraj Praga. Mislimo, da bomo mogli naš dinar, in sicer v najkrajšem času, dvigniti na 11 do 12 centimov curiške relacije. Ugotoviti moram, da sem pri svojim predpogovorih v Pragi našel povsod Izredno razumevanje za to vprašanje ln da sem odnesel s predkonference, ki je bila poolnoma neoficijelna, trdno prepričanje o uspehu. Upam, da bo naša akcija za skupno delovanje popolnoma uspela in to tembolj, ker je dr. Rašin že na ženevski konferenci o tem vprašanju pokazal naklonjenost In »'a bo sedaj.
o imenovanju članov glavne kontrole In o oblastnih velikih županih in sklenil, da se v ponedeljek zvečer sestane širši komite ministrov, ki naj predloži definitiv-ni predlog o postavitvi velikih županov in volitvi članov glavne kontrole.
DR. SAGADIN PROFESOR BEOGRAJSKE UNIVERZE.
Beograd, 28. oktobra. (Izv.) Državni svetnik dr. Štefan Sagadm ie od bsograj-ske univerze izbran za pruf.*sorja uprav-te^a pvia namesto miniBtra dr. Kost«
sojDo, ki bi - ga porabilo za stabilizacijo in ukrepitev dinarskega kurza.
Prag?. 28 oktobra. (Izv.) Danes odidejo glavn' ravnatelj industrijske banke Hanuš kakor tudi ravnatelji Tomanek (Zemska banka) in Polda (Živnostenska banka) v Beograd, kjer se prično 30. oktobra pogajanja z zastopniki jugoslovanskih bank, o katerih se Je govorilo na zadnjem praškem velesejmu o priliki Ju-goslovansko-češkoslovaške trgovske ankete.
Borza
Curih, devize: Berlin 0.135, Newyork 553.50, London 24.72, Pariz 39.05, Milan 21.90, Praga 17.40, Budimpešta 0.22, Zagreb 2.325, Bukarešta 3.65, Sofija 3.70, Varšava 0.035, Dunaj 0.0072, avstr. žig. krone 0.0078.
Berlin, devize: Italija 16.209 — 16.291 London 18.403.87 — 18.496.13, Newyork 412.715 — 414.785, Pariz 29.027 - 29.173, Švica 74.613 — 74.987, Dunaj 5.23 — 5.27, Praga 13.017 — 13.073, Budimpešta
_I ko Je dr. Rašin finančni minister, prived-
_ ,	~ 77 I 7 »Tli Is do konkretnega reuiltata. V pogl-du j 159 — 161, Sofija 2793 — 2807, Zagreb
'riDOrOCajte .Jutro !< češkoslovaškega posojila te iziavil Plav- i 6850. Bukarešta 2S50.
jv
mea demokrati in blokaši
Ljubljana, 28. oktobra.
Ein garstig Lied — je politika. Večen boj in napadanje. Toliko bolj je pomembna medsebojna solidarnost in ljubezen. Brez nje ni možno trajno delo. Stranica, kjer ni solidarnosti, stranka, ki počiva samo na hladnem računu interesov, stranka, kjer ni ljubezni, požrtvovalnosti in zaupanja, taka stranka ne more uspevati.
Ko so politični nasprotniki letos 9pcanladi na najgrši način napadli dr. Žerjava, hoteč ga uničiti v času, ko je ležal težko bolan, je prišla za demokratsko stranko prva usodna preizkužnja, je li sposobna za napredovanje. Kakor en glas se je začul protest 6tranke. Politična društva so brez aadaljnih preiskav izrazila voditelju zaupnico. Pristaži so poslušali pred vsem glas srca. ki jim je pričalo o neomadeževanem značaju dr. Žerjava. Po tej izjavi src in značajev je dr. Žerjav sam zahteval pregled znanih računov in je po njihovi reviziji tudi hladni razum potrdil, da je beseda src zadela pravo smer. In ko so zastopniki političnih organizacij prišli pozdravit dr. Ž e r -j a v a v Begunje, je le - ta izjavil, da je naša politična organizacija, ko je udarila na struno solidarnosti, rešila demokratsko stranko.
V stranki, kakor sploh v organizacijah, ni človeku vedno vse prav. Za marsikakšen ukrep se ne vidi na zunaj razlogov, ne spozna se, katere sile so delovale. A preko vsega gre čut in smisel za organizacijo, ki sama od sebe prinaša kompromise v osebnih in lokalnih vprašanjih. Kdor hoče, da do zadnje malenkosti vse gre po njegovem vidiku, ne more dolgo marširati v stranki. On je nesocijalen. Seveda je vselej tako, da se pred drugimi v stranki iztičejo gotove vodilne osebe. Te imajo čisto naravno večji vpliv. Vodje nastajajo po svojem delu in agOnoeti. Skoro 30 let n. pr. je stala napredna stranka pod vodstvom drja. Tavčarja. Kdo more reči, da je bil vsak član stranke zadovoljen z veako taktiko drja. Tavčarja in njegovimi uspehi? A čut solidarnosti je držal in nas vodil preko številnih neuspehov, preko celih razdobij popolne sterilnosti, preko Šusteršičevih zmag, zadob-Ijenih vsled naprednih gospodarskih idej dr. Kreka in doslednega dela dr. šusteršiča. Ta čut solidarnosti nas je vodil preko znane, iz čisto osebnih nagibov nastale fronde dr. Ravniharja, ki bi bil najraje v žlici vode utopil starega Tavčarja. Solidarnost je zmagala preko mučne rivalitete med dr. Tavčarjem in Hribarjem. V strankah, a prav posebno v strankah, kjer je obilo takozvane inteligence, je bilo vedno tako, a solidarnost demokratskih mas je šla na dnevni red preko stranskih skokov nekih prvakov in stranka je živela naprej, vršeč svojo veliko historično nalogo v Sloveniji.
Tako tudi sedaj. Kako žalostna je nloga uskokov! Najprej so metali polena v cSlov. Narodu*, potem so se
šli ponujat radikalom, nato pa se zatekli v Zagreb, kjer so ee dali pridobiti za revizijo ustave in za obsodbo »koruptnega* režima. O tem koruptoemu režimu bi se dalo še kaj reči, saj se mi sami borimo proti vsem zlorabam, a kdo se ne smeje, ko fiuje to iz ust ljudi, ki so do včeraj v tem koruptnem režimu sodelovali? Zlasti tužna je uloga dr. Ravniharja, ki je več let užival sine k ur o iz rok tega režima ... Do včeraj je bila ustava dobra, danes je seveda za nič. Do včeraj so bili vsi, ki so zanikali narodno jedinstvo, izdajice in lepo je bilo Citati članke gosp. Pustoslemška, da ■ e treba strogega režima in pritiska proti separatistom. Danes pa gg. Ravnihar in drugovi pišejo o treh narodih, ki naj se sporazumejo na reviziji ustave. Ravnihar in Fakin se sedaj lovita za besede. Ali je tega bilo treba? Tako je, kakor čc se skrha zakon: potem pa pobegli zakonec trga v blato v se, kar je bilo prej sveto in pri čemer je sam sodeloval. Tu velja ne le »ein garstig Lied», ampak veliko bolj »Pfui TeufelU
JDS je v svoji organizaciji zadnje leto zelo napredovala. Iz rahle vezi je nastala trdno jedinstvo. In četudi ne razpolagamo slovenski demokrati z de settisočglavimi masami, 6mo v svoji hiši, skromni sicer, a dobro urejeni, mi vemo, kaj hočemo, mi delamo.
Pri tem nam je od nekdaj bila Ljubljana krepka opora. Kratka doba vladavine koalicije sovraštva je premnogim odprla oči. NSS je začela rapidno padati in komunisti so raztreseni komaj zbirali svoje moči. Zveza NSS e klerikalci je bila mogoča, a obenem bi odpadla od nje večina onih, ki so nedavno zavedeni od lažnjivih gesel šli zanjo v boj. Zdaj ko je ta koalicija končno pokopana, je iz strastne polemike bivših zaveznikov razvidno, da prejšnja koalicija sovraštva ni bila več obnovljiva.
Že se vidijo konture končnega boja: šlo bo med JDS in klerikalno - komunističnim blokom. Kdor bo, dasi napreden, volil drugo listo nego JDS, on je pomočnik črno-rde-čega bloka. Cel račun tega bloka sloni na upanju, da Ravnihar - Tril-lerjeva družba odkrhne od JDS toliko, koiikor treba, da črno - rdeči blok dobi relativno večino. Tak je neizprosni račun politične konstelacije v Ljubljani.
Zato je dvojne obsodbe vredno uskoštvo. Mi pa verujemo v smisel za organizacijo, v zvestobo do nacijonal-nih idealov in verujemo, da je v Ljubljani malo naprednih ljudi, ki bi ne videli v kakšen prepad jih vodijo oni, ki jih odvajajo od JDS. Premagali smo prvo veliko izkušnjo letos pomladi, drusra izkušnja je tu.
Zrela politična zavednost ljubljanskih v boju za b el o Ljubljano preisku. šenih ljubljanskih naprednjakov mora prinesti, da bo tudi te d r u g a g 1 a v -na izkušnja zmagovito prest a n a.
Občni sbor »Narodne čitalnice v H. Sebeti
Kasino Mura Szomboty prešla v last •Sokola«. Preprečene klerikalne nakane.
Murska Sobota. 28. oktobra. Danes ob V218. uri se je vršil izredni občni zbor »Narodne čitalnice*. Zanimanje je bilo nenavadno in zato udeležba polnoštevilna. Zlasti se je opažala izborna disciplina v naprednih vrstah. Klerikalci so skušali za vsako ceno okupirati društvene prostore, ki naj bi služili potem pot politična ekspozitura »Murske Straže* in Kleklovih »Novin*. Zborovanje je otvoril predsednik dr. Škerjak s kratkim nagovorom, v katerem je konštatiral sklepčnost občnega zbora, nakar je tajnik Cuček prečital zapisnik zadnjega občnega zbora. Nato je predsednik doktor Škerlalc poročal o zadnjem občnem zboru in sklepu bivše madžarske elite glede zapuščine klubovo imovine. Društvo »Kasino* je namreč sklenilo, da ena tretjina imetja pripade katoliški, druga luteranski in tretja židovski cerkveni občini. Ker pa taka razdelitev ne odgovarja društvenim pravilom, je prisodilo notranje ministrstvo ves inventar društvu, ki je zasedlo razpuščeno »Kasino*, t. j. »Čitalnici*. (Živahno odobravanje.) Opisal je tudi pomen Čitalnice in njene dosedanjo uspehe. Noter Koder je pobijal izvajanja predgovornika, naglašajoč, da »Narodna Čitalnica* dosedaj še v nobeni točki svojega programa ni zadovoljila svojih članov, niti ostalega občinstva, pač pa izvršuje »Sokol* nalogo, ki bi jo morala »Narodna Čitalni ca*. (Pritrjevanje.) Na ta referat je g. Dujc predlagal, naj se opusti Čitalnica in naj preide vse društveno premoženje v roke »Sokola*, ki faktično deluje za izobrazl>o in napredek ljudstva. Predlog je bil sprejet z dvotretjinsko večino glasov. Tu je prišlo do malih prask, ko so nasprotniki uvideli, da so v manjšini. Na predlog g. Dujca sta bila nato sprejeta še sledeča dva predlogi: 1.) Tzredni občni zbor »Na-rone Čitalnice* sklene v smislu § 24. društvenih pravil razpust društva, ker so se dosedaj izjalovili vsi dobri nameni, da bi mogla Čitalnica v smislu § 2. svojih pravil izpolnjevati društveni cilj in ker ni upanja, da bi se mogel_ v sedanjih razmerah doseči društveni namen. 2.) Premoženje »Narodne Čitalnice* pripade po § 25. pravil »Sokolu* v Murski Soboti, ki že izvršuje to, kar si je stavila »Narodna Čitalnica* _ ob svoji ustanovitvi kot namen. Tudi ta dva predloga sta bila sprejete z večino glasov in z viharnim odobravanjem. Namen klerikalcev, da se polaste društva, se je torej popolnoma izjalovil.

Čiščenle w zemllo- .. radsišiki stranki
Banjaluka, 28. oktobra. (Izv.) Včeraj te danes se je vršil tu kongres zemljo-radniške stranke. Razmere v stranki so izzvale burne debate. Grupa posl. Koma-dinida je doživela popolen poraz. Kongres je obsodil dosedanje delovanje posl. Ko-madiniča, potrdil sklep glavnega odbora, da se ga odstavi kot glavnega tajnika stranke in urednika strankinega glasila ter je sprejel predloge, ki naj preprečijo nadaljno rovarenje njegove grupe. Kongres je nadalje sklenil, da mora tudi posl. Avramovič Izstopiti iz dosedanje nejasne rezerve ter zavzeti jasno stališče napram zaključkom banjalu-škega kongresa. Položaj v stranki je znatno očiščen.
v ISijkgF&šti
Beograd, 28. oktobra. (Izv.) Bolgarski ministrski predsednik Stambolijski je prispel danes v Bukarešto, da konierira z ministrskim predsednikom Bratianom in zunanjim ministrom Duco. Zunanji po-
vod njegovega prihoda je ureditev vprašanja bolgarskih šol v Dobrudži. Brez dvoma pa gre za važnejša vprašanja. Verjetno je, da se bodo vršila pri tej priliki pogajanja za zbližanje Bolgarske in Rumunije, ki je neobhodno potrebno zlasti z ozirom na bližajočo se konferenco v Lausannu.
Oemaria v Budimpešti
Budimpešta, 28. oktobra. (Izv.) Včeraj je izrodil rumunski odpravnik poslov madžarskemu zunanjemu ministru protestno noto proti govoru posl. Szilagyja, ki je povodom kronanja rumunskega kralja v madžarskem parlamentu ljuto napadel Rumunijo ter jo preglasil za roparja. Istočasno je protestiral rumunski odpravnik proti šovinističnemu hujskanju madžarskih listov. Kot prvi protiukrep je rumunsko poslaništvo ustavilo vidira nje madžarskih potnih listov.
Bukarešta, 28. oktobra. (Izv.) V par-
-f Seja načelstva JDS se vrši danos dopoldne ob 9. v prostorih tajništva v Narodnem domu. Na dnevnem redu so prometna in gospodarska vprašanja, o katerih bodo poročali referenti-strokovnjaki. Seje se udeleži tudi minister dr. Žerjav.
4- Krajevna organizacija jugoslovanske demokratske stranke v Celju ima svoje strankino zborovanje v pondeljek, dne 30. oktobra ob 8. zvečer v mali dvorani celjskega Narodnega doma, na kojem poroča o položaju poslanec dr. Kukovee. Pristop imajo člani JDS.
-j- Pribičevič in Žerjav stopita v radikalno stranko. Informacija je od :Slov. Naroda*, le pika je naša. »Narod* je sicer pristavil vprašaj, toda očividno le v retoričnem smislu, ker kot izvrsten poznavalec dobro vč, da informacija »kolikor toliko odgovarja dejanskemu položaju*. Če smemo s svoje strani kaj reči, bi dodali, da je informacija nepopolna. Pribičevič je sicer res izdelal »ta svoj načrt v vseh načrt se ne tiče
plan (pardon. g. Korošec) so djal*, da ai bodo drugo zbral! Z ozirom na te strankarsko - politične prevrate je g. Pribičevič tudi dosegel sklep ljubljanske zajednice. da bo premestila svoj sedež v Piškopejo. Tam se etablira tudi informacijski urad »Slovenskega Naroda*. Posrečilo se nam je dobiti celoten načrt g. Pribičeviča v roke. Načrt je na razpolago »Slov. Narodu* v naši redakciji se pred preselitvijo zajednice v novo prestolico.
-j- Drugi poziv. Enkrat smo že pozvali »Slovenski Narod*, da naj pride na dan z imeni in z dokazil nim ma-terijalom o nepoštenosti kogarkoli, mesto da sumniči in namiguje. »Slov. Narod* na naš poziv ni odgovoril. Včeraj pa zopet natolcuje ter piše o gospodi okrog »Jutra*, o nepoštenosti ter o razkazovanju žepov. Poživljamo gospode pri »Slov. Narodu* v drugič, da naj povedo, kar vedo. da je kdorkoli od politikov JDS zagrešil kaj nepoštenega. Ako ne bo odgovora in ako bo »Slovenski Narod* nadaljeval svojo pisavo po metodah revolveržur-nalov, bomo mi začeli preiskovati žepe gospodov okoli »Slov. Naroda* tako, da se jim bo kar biiščalo. In ne bo nas prav nič več motilo, ako bo potem v »Slovenskem Narodu* dr. Ravnihar pretakal solze, da smo osebni, ali pa dr. Triller objavljal pozive, da naj pustimo njegove denarne in druge zavode pri miru. Ven s konkretno obtožbo in z imeni, ali pa jezik za zobe!
-f- Opeharjeni komunisti. Klerikalno-komunistična kandidatska liste za občinski svet ljubljanski dokazuje, kako prav imajo klerikalci, ki se hvalijo, kako so speljali na led komuniste. Na prvih 13. mestih liste so postavili poleg dveh socijalistov in treh komunistov osem klerikalnih kandidatov. Ker računajo, da bodo dobili v najboljšem slučaju sedem mandatov in ker vedo, da komunisti ne morejo biti občinski svetovalci, sklepajo, da pridejo na te način oni edini do veljave. Od sedmih mandatov bi enega imel dr; Peric, šest pa klerikalci. Komunisti bi odšli "iz volilnega boja brez mandate.
-f- Pa ne da bi . . . Zajedničarska «Jusroslavija* in pravoverni socialistični »Naprej* se sicer posebno sedaj pred volitvami rada med seboj zlasata in »Naprej* včasih kakšno prav dobro povž na adreso bivših narodnih socijal-cev kar vrača »Jugoslavija* milo za drago. Od včeraj pa izgleda, da ste si oba odlična organa nabavila skupno redakcijo, »Jugoslavija* in »Naprej* objavljata namreč dobesedno enak članek, v katerem dokazujete, da je ves trud ministra Žerjava in demokratske stranke za uradništvo le dokaz, »da demokratska vlada nima srca za državnega nameščenca.* Takoj nato pa sledi v obeh listih skupna notica, ki brani vlado ter jo proslavlja kot večjo prijateljico državnega nameščenca, nego je — sam parlament, odnosno zakonodajni <>dbor, zlasti pa seveda demokrati. Morda zajedničarji m ber-notovci upajo, da pride do razpada koalicije in se hočejo kvalificirati za novi radikalski kabinet. Opozarjamo gospode na originalno informacijo »bi. Naroda*, ki je izvedel, da bo minister Žerjav prestopil iz demokratske v ra dikalno stranko. To je znak, da so sami na pravi poti.
ljubljanskega Narodnega gledalIMa < po, Marijo Vero Ab.
Marijonetno gledališče. Dano« ob 15.
in 18. uri se igra poslednjikrat v tej sezoni »Prolog* in bajka v 6. prizorih »Kraljevič Rožencvet* in »Priaoeea Lili, jana*.
Sokolstvo
Sokolsko društvo Ljubljana IL pri*
redi na praznik ujedinjenja dne 1. deeem bra 1922 ob pol 8. uri zvečer ▼ veliki dvorani Narodnega doma akademijo. Na sporedu so: telovadni nastop, predava^ nje, pevske in godbene točke. Vstopnina za osebo 10 Din., za otroke 5 Din„ za člane Sokolskih društev v predprodajl pri br. Milko Krapežu, urarju, Jurčičev, trg po 5 Din.
Sokolsko društvo v Novem rnestd odkrije nagrobni spomenik prerano umr-lima bratoma Gregoro — vzornemu nar čelnikn-probuditelju Francetu in zaslužnemu vaditelju Jožetu, novomeškega Sokola v sredo dne 1. novembra 1922 na novomeškem pokopališču ob 11. uri dopoldne. — Spored: Odhod Izpred Narodnega doma ob tričetrt na 11. na pokopališče v kroju. Na pokopališču zapoje pevski zbor žalostinko in govori br. dr. Vasič. Prijatelji in znanci umrlih bratov se poživljajo, da se odkritja v, čim večjem številu udeleže. Zdravol
Ilirija : Slovan. — Na športnem pn* štoru Ilirije pred drž. kolodvorom se vr< šl danes ob 15. uri nogometna tekma med »Slovanom* in kombiniranim mo-« štvom »Ilirije*. »Slovan* je bil pred leti resen lokalni tekmec »Ilirije*. Preteklo leto je nazadoval vsled izgube svojih najboljših igralcev, letos pa njegovo prvo moštvo zopet lepo napreduje. Nahaja se z »Jadranom* na čelu drugorazredne prvenstvene tabele ln ni izključeno, da doseže spomladi zopet prvorazrednost. Ob deževnem vremenu tekma odpade.
Pri plavalni tekmi, ki se je vršila za« dnje dni v Haagu med Francijo in Holan-dijo, so zmagali Francozi. Važnejši rezultati so: Plavanje na 100 m Padou (r.). 1-06' staieta 5 krat 50 prosti stil Francija v 2:33.8, kar značl zelo dober čas, Tudi v waterpolu je francosko moštva zmagalo s 4 : 2.
Vreme
Ze dva meseca imamo neprestano do« ževno vreme. Dan na dan vedno isto, pusto, megleno. — vlažni dnevi pa so tembolj neprijetni, ker so združeni z ze a nizko temperaturo. Ljudje se že streljalo radi deževja, kar je vsekakor zapisati med meteorološke anale.
Morda bo nevolja radi vremena še večja, ako sporočimo, da imajo Istočasna 130 srednji in severni Evropi mnogo boljše vreme, po večini celo lepe, suhe lasne dasi precej hladne dneve. Sicer tamkai ne vlada, lepo vreme neprestano, kakor pri nas deževno ali vendar so v pretežni meri deležni milosti neba. Kajti na severu se drži večjidel visok zračni tlak. ki daje jasne, prijetne dneve. Na srednjo Evropo vejejo hladni vzhodni in severovzhodni vetrovi, ki nosijo mrzel zrak daleč proti zapadu iz severovzhodne Ev-
r°Mi se imamo za svoje blato zahvaliti
bližini Sredozemskega morja. Tam_ se drži ves čas z malimi presledki nizek zračni pritisk, katerega učinek je nepre-
l Sithltaneka Vratna	stano deževje. Na jugu. v južni Italiji
Ljubljanska nrama.	jugozapadne vetrove in
Nedelja, 29.: ob treh popoldne Hlapci.: majo u ne ii g ^ ^ naha)a_
Izv. Ob osmih zvečer Živi mrtvec. Izv.; vsieu leg p severovzhodnih Ponedeljek, 30.: Hedda Oabler. Gostova- ™> večinoma v oDmocju	------
nje gospe Marije Vete. D. Torek, 31.: Zaprto.
Sreda, 1. novembra: Živi mrtvec. Izv.
Ljubljanska opera. Nedelja, 29.: Lakme. Izv. Ponedeljek. 30.: Zaprto. Torek, 31.: Prodana nevesta. B. Sreda, 1. novembra: Tajnost. Izv.
podrobnostih, toda ------------. .
S&8?tk^m^Sr^STrS | ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. hote SriSSS celokupno stran- j Nedelja. 29. oktobra: »Maskarada*, ve-karsko situacijo. Tako je Pašič dol©- seloigra.
ter \zhodniii vetrov, zato nastopata vlaga in hlad skupno. Temperatura se drži le malo stopinj nad ničlo, zato nam preti sneg dan za dnem. V vseh Alpah in na severnem Krasu so vsi količkaj višji hribi že zaviti v belo.
Interesantna je primera s poletnim vre menom. Čez poletje je vladala južno od Alp povsod na obalah Sredozemskega morja silna suša in silna vročina. Istočasno pa je imela srednja in severna Evropa zelo deževno in precej hladno vre-
oktobra. (Izv.) V par- karsko sitim« o J f ™^™ Torek £ oktobra: »Gospod senator*. | kega sledu. Sedaj smo zamenjali, lamentu je izjavil rumunski zunanji mi- Ceni, da	v R^čevo Bttajko z	JL »	; g ko bi bi!o treba še kaj proroko-
i bodo tudi ostale dr-jRadičem je sklenjena pogodba oa or , veeeioi0ra.	^	j ,n tola2iti nejevoljno občinstvo lz
suši ali o preveliki vročini nika«
nister Duca, da se bodo tudi ostale dr-1 Kadiftem je	Val ............*	vati in potolažiti nejevoljno občinstvo lz
žave Male antante pridružile rumunski j ganmra republik > na motjm. ^	gledališče. Torek, dne 31. previdnosti raje zaključimo svoje pisa-demarši. Madžarske provckacije so vzrok | ^ Jmo^v j odjqn ^ j ^ J^ Gabler>. Gostovanie j nje. neprestanega vznemirjenja. JAmoreta iz ^agrt-i«, ° '
Dve premieri
Leoš Janaček: Njena pastorka Jenu-
ta. Novi triumf češkosl. glasb, genijal Za peti jubilej rojstva češkoslovaške republike smo sinoči čuli in videli prvič Janačkovo »Jenufo*. Janačkova sklada-teljska tvornost se giblje na poljanah narodne pesmi in narodnih plesov. Bogata žetev, opravljena že pred komponiranjem »Jenufe*, je rastla na moravski češki grudi in tudi kar prinaša Jenufa novega in osebnega, živi v češkomoravskem ljudstvu, v melodičnih prvkih njegove go vorice. Preko študija ljudske govorice je Janaoek dospel k spevnemu slogu svoje opere. Muzikovo uho sliši v govorici melodije, sledove gotovih tonov in motivov, gibajočih se v določenih intervalih in karakterističnih ritmih. Psiholog Janaček pa je iskal notranje razmerje med temi melodijami ljudske govorice in med njeno vsebino, med čustvovanjem in načinom izražanja, /A mu-ziko je melodija govorice zrcalo, v Katerem se reflektira duševno stanje indmdi-ja. Preko te emplre je dospel Janaček k praktičnem rezultatom v dramatski tvor
bi: ker je melodija ljudske govorice najres ničneisi, dramatsko najsilnejši in najbolj prepričevalni izraz, komponira Janaček spevne glasove tako, kakor bi se osebe v danih situacijah in duševnih sianjih po njegovem čustvu izražale. Tako se Ja-načkov slog diametralno razlikuje c.d vseh dosedanjih načinov komponiranja spevnih partij in zlasti od modernega de-klamatornega sloga. V »Jenufi* so principi in pridobitve moderno dramat. kompozicije vržene preko krova, so zlomljene verige, vezoče spev z zahtevami mi-nuciozno pravilne deklamacije, zavržena je docela polfonijo orkestra, na njen prest vol je posajena vesela in živa homo-foniia. Skratka: popolna negacija vsega kar "je bilo zakon wagnerjevske in po-wagnerjevske muzik&lne drame. Z Ja-načkovim umotvorom Be je uveljavil skrajni glasbeni realizem. Težišče parti ture leži v spevnih glasovih in orkester igra podrejeno vlogo. Tako smo se nahajali sinoči v novem svetu. Navaditi se ga je treba. To pa ne bo težko, kajti godba, petje in drama tvorijo enoto, ki je zmagovita. Uspeh je bil torej popoln. Pridržujoči si dališe in oodrobnejje Po-
ročilo, naj začasno referiramo le v gro- j
bih obrisih.	. i
Predstava je bila v glasbenem oziru izvrstna. Vsem solistom na čelu se je ; odlikovala kot pevka in kot igralka ga. | Thierrv-Kavčnikova, ki je ustvarila s ' svojo "cerkovnico karakter silne tragike. : Prav dobra je bila ga. Lewandowska v naslovni vlogi, iu pohvalno je omeniti gg. Sowilskega, Šimenca in Zupana. Vsi | ostali manjši "solisti in solistke so se očividno potrudili ter po svoje pripomogli Janačkovi operi do popolne zmage. Tudi zbor zasluži polno priznanje. Uprava je poskrbela za lepo opremo in slikovite ' slovaško moravske narodne noše. Tako sc je noviteta tudi zunanje predstavila jako prijetno. Natančnejše poročilo si še pridržuiemo. Slavn. predst. pod pro-tektoratom konzulata češkoslovaške republike se je pričela z delriamacijo We-nigove pesnitve po g. rež. A. Danilu in s sviranjem češke, slovaške in jugoslo-venske himne po oper. orkestru. Temperamentni deklamator je žel priznanje; himne je poslušalo občinstvo stoje! Predstave so se udeležili poleg g. pokra:in-namestnika Iv. Hribarja in e. general.
konzula dr. O. Beneša ter vladnega kr misarja dvor. svetnika dr. B. Senekovi-ča vsi načelniki drž. in avtonomnih oblasti visoki častniki kot zastopniki vojnih oblasti ter najodličnejša ljubljanska publika, med njo zlasti mnogo češkoslovaških dam in gospodov.
Premiera je potekala tudi v premorih iako animirano ter je bilo operno gledališče sinoči živo in polno temperamenta. Tudi to je zasluga Janačkova. Proslava češkoslov. držav, praznika se je zaključila nad vse častno.
Tudi v dramskem gledališču se je vršila premiera: Ibsena Hedda Gabler.
O delu izpregovorimo v torek. Kar se tiče uprizoritve — odkrito rečeno — presenetila nas je. Videli stno gospe Marije Vere Elizabeto ln Marijo Stuart m po vsem tem se nam je zdela njena Hedda skoraj papirnata. Je pač bila Hedda,_ toda Hedda bi morala izžarevati nekaj — demonskega v tistem stisnjenem svojem prenasičenju, nesreči, svetobolju • • • vsem mogočem... Psihološko je bila vsekakor premalo motivirana, premalo verietna, prepričani smo, da bi bila Medvedova ali Saričeva to brez vseh kinematogral-
I skih efektov bolje napravili! V tretjem j dc'anju, tam mora prava Hedda leči na
duše kakor mora!	. ..
i Gospa Marija Vera očividno »jnoa nI bila razpoložena. Beograjski »Misli* smo zamerili njeno kritiko Hedde gospe M. Vere - tudi »Misao* je uSot°vl!a šablonski oderski tip. Ne gospa M. Vera Je bila nedisponirana: ustvarila ie histerično žensko namesto diabola.
Odč. Debellakova. nadarjena in že priljubljena prva igralka šentjakobskega odra Je dobila ulogo velesimpatlčne ge. Tee. Veseli smo ničnega nastopa: končno ie prebit led, da so se začele tudi hčerke naših najboljših obltelji posvečat! dramatski umetnosti. Za Saričevo in Medvedovo že tretji talent! Snočl Je bila gdč Debeljakova še nekoliko tremlra-na. Le pogum! Prihodnjič bo še bolje.
G. Peček v vlogi Tesmana Je bil cepe-tavo, Jecljavo, jokavo smešen.
Edino Rogoz In Skrbiniek — prvi je dal posrečeno kreacijo, drugi vsaj dosti solidno figuro — bi bila mogla pri nas postaviti vlogi, kakor bi bili na mestu v tej drami.
Upamo, da bodo reprize boljše —
Priloga »Jutru" št. 257, dne 29. oktobra 1922.
Adolf Wenig:
Na praznik svobode
(K obletnici osvoboditve češkoslovaškega naroda)
Iz groba sužnosti, iz trne ponižanja je domovina jasno glavo dvignila, in njen obraz, ki vanj so pljuvali in bili ga s pestmi sovražniki, je zažarel v nasmehu radostnem. In gledala je k solncu zmagovitemu, k svobode solncu, ki je v jutru tem izšlo nad našimi poljanami — in tisoče škrianokov dvignilo iz brazd, kot ko pomlad zasmeja se krog nas, in sanje naše, ki so spale v njih, razcvete so se v nov pomladni kras.
V jeseni prišla naša je pomlad. Bodočnost se je v meglah skrivala in z listjem nade so odpadale, ker vera v srcu je umirala njim, ki so mislili, da sred morja krvavega utone ladja svetih naših želj, ker zdelo se je, da je trud zaman, da smrt pobere vse najdražje nam, da ni mogoče, da bi še kedaj sijalo solnce in prišla pomlad — in vendar zgodil se je čudež ta.
Na tehtnico Usode, ki v nji ziblje svet, položil narod naš je težo svojih muk: trpljenje treh sto let sramotne sužnosti, pregnanstva svojih ljubljenih otrok, sežganih mest, vasi, steptanih polj, nasilja in pobojev, in kri tisočev, ki za domovino so umirali, solze sirot in mater vzdih in jok in silo teh, ki tajno so razbijali okove težko temnih naših ječ, Usoda je pravično vse pretehtala — in svobodo je prisodila nam.
Politični
Giolitti — Mussoliiii
Trst. 26. oktobra.
Giovanni Giolitti praznuje te dni krepak in čil 801etnico svojega rojstva. Nad 40 let se bavi s politiko, nad 55 iet nastopa v javnosti. Večkrat izgine s političnega pozorišča, da se zopet vrne. Njegov povratek je vsekdar nekak mejnik v politiki Italije. Po vojni je rešil Italijo i>red komunizmom s tem, da je prepustil komunizem fašistom. Močna, v svetu narodov krepko sood ločujoča Italija mu je bil cilj in nič se ni strašil meščanske vojne, ki mu je bilo sredstvo v dosego namena. Sedaj prihaja Giolitti zopet na vlado. S fašisti hoče izvesti svoj program. Slavne smernice bodoči italijanski notranji politiki je začrtal v svojem govoru, ki ga je imel 23. t. m. v piemon-feŠkem Cuneu. Na čelo temu govoru pa je postavil vprašanje fašizma in njegovega sodelovanja v vladi. »Sredi bojev, v nekaterih delih Italije hudih, v drugih pa tihih, stopa nova stranka v italijansko politično življenje. Zavzeti mora tisto mjsto. ki ji gre po številu njenih pripadnikov, toda po zakonitih potih, ki edina morejo dati res nično in trajno avtoriteto vsaki stran ki v okviru ustave, po katerih se edino more ustvariti remeljni del programa stranke, namreč vzpostavitev državne avtoritete za spas veličino in pros[>eh domovine. Trdno sem prepričan, da se zakonitim potom kmalu vzpostavi soci-jalni mir v Italiji.» Toliko in nič več ni dejal Giolitti o fašizmu in prešel takoj na to na državno srospodarstvo, na sedemmiliiardni primanjkljaj, nizko valutno stanje, ogromne državne izdatke, potrebo vsestranskega štedenja, ter postavil kot predpogoj za sani ranje tega kritičnega položaja: 1. da se pove deželi vsa resnica v tem položaju; 2. da se krajevne in razredne ko risti zapostavijo državnim; 3. da po-
ln danes je spomin na tisti dan. In mi spominjamo se čudežev in njih, ki so jih nam ustvarili, ki dali sebe so, srce, navdušenje, svoj um in hrabrost svojih krepkih rok, in njih, ki niso tega dne dočakali, ker padli prej so, ko je solnce vzšle, z nasmehom, z vero v zarjo jutranjo; saj duše njih med nami so ta dan in z nami ga slavč in se radujejo in njih spomin bo v srcih svetil nam kot jasna luč v bodočnost naših let.
Vi, deca naša, mladi zarod naš, ki nada ste prihodnjih naših dni, razumete besedo sveto to? Razumete svobodo, ki prišla je k nam? To ključ čarobni je, ki dver odpira zlate nam bodočnosti, ki vabi vas na delo v blagor vaš in srečo vseh, ki pridejo po vas, in znali bodejo ceniti kakor vi, da v nji vzcveti, vzkipi življenje naroda; to dedščina bo teh velikih dni — in najsvetejši v zemlji tej zaklad.
O spomnite se slavnostnih priseg, ki so v nebo se dvigale ta dan, v svobode jutro, obnovite jih in v srcu jih nosite za spomin, da stali bode te svobodi v bran po vzoru tistih, ki so zmagali, da delo vse bo posvečeno njej, da bo 6vobodna domovina krasna ta v sijaju novem zažarela sva in k višjim ciljem šel bo narod naš, da mislim svetim našim vzvišenim moč višja dala bo svoj blagoslov!
odmevi.
lirične stranke pridejo do spoznanja, da je spas držaje življenjski pogoj za nje same in da naj torej ne predpostavljajo svojih volilnih koristi državnim.
24. t. m. pa je govoril v Napo!ju vodja faši-stovstva, posl. M u s s o 1 i -n i, mož, ki nima za seboj Giolitije-vega izkustva, pač pa armado pol milijona mladih, za vsak, tudi najdrznejši čin j<ripra\ijenih ljudi, ki čutijo v sebi [»oklic in moč, da zrušijo sedanjo vladavino in se sami postavijo na njeno mesto. Mussoli li je govoril vse drugače kot Giolitti. Postavil je dilema: ali parlamentarna osvojitev, ali pa vstaja! Na ta ili oni način hoče fašizem postati — država. Ne gre mu pa več za takojšnjo izpremembo vladavine, niti ne za takojšnje volitve, temveč za redno parlamentarno rešitev izpre-membe volilnega zakona in šele nato volitve. — Mussolini se je s tem približal Giolittiju, četudi je zahteval odgoditev izpraznitve tretje dalmatinske cone. pet ministrskih listnic in sicer zu.ianje, vojno, mornariško. dela in javnih del ter komisari-jat za letalstvo. Fašisti hočejo, da re vse sile novih rodov, ki so izšle iz vojne in zmage, vrinejo v sedanjo liberalno državo, in potem naj odloči moč.
Giolitti in Mussolini se najdeta prej ali slej ob isti zeleni mizi. Mussolini je sicer izjavil, da za sedaj ne bi hotel vstopiti v vlado. Hotel si je s tem ohraniti popolno svobodo ribanja, ali ni izključil tega za bodočnost
Razvoj notr-injega političnega življenja v Italiji kaže. da bo sprejel sedanji parlament volilno reformo in -e-šil najnujnejša finančna vprašanja. Nove volitve. Fašisti pridejo v novo zbornico močno ojačeni. nova vlada z Giolittijem na čelu. pet ministrskih listnic v rokah fašistov, med njimi ministrstvo zunanjih stvari in to najbrž v rokah Mussolini ja.
Iz Baranje o Baranji
Bogata Ogrska je imela svoje žitnice v Baranji, Bački in Banatu. Ko smo p/ed leti čuli ta imena, predstavljali smo si te kraje kot srce Madžarske — in vsi oni Zidje, ki so iz Barča, lz Sombora, Novega Sada in Segedina pohajali našo Slovenijo ter nam prodajali žito in moko, so se predstavljali nam kot pristni sinovi madjarske zemlje. Ujvidek — (Novi Sad) — Szabadka — Subotica) — Pelmono-stor — Darda — kdo si je skoro mislil pod temi imeni kaj drugega kot naselbine Madjarov. In kadar je človek sam pri-romal v te kraje — sama Madžarija.
Časi so se spremenili te mi z njimi! Pa ne samo mi, ampak vsa Vojvodina, specielno pa Baranja, ki je bila tako ma-džarizirana, da ie celo Osijek že postajal madžarski Ezsek...
Baranja se imenuje pokrajina, ki se razprostira od izliva Drave v Donavo do Mohača in ob Dravi do Barča. Baranj-ski komitat je bil zelo čislan v bivši Ogrski Na severu komitata so bili veliki rudniki pečujski z dobrim premogom, pod njimi vilanjsko vinorodno hribovje, v sredi pa bogate žitne poljane. Na levi okrog Šikloša veliki kamenolomi v Berementu in Haršanju. V Baranji sta bili dve ogromni veleposestvi: nadvojvode Friderika »Belje* in pa lepa posestva kneza Schaumburg Lippea.
»Belje* se je raztezalo od Osijeka ob Dravi do izliva Drave v Donavo ter ob progi Osijek-Pečuj do Vilanja in ob Donavi preko Mohača. Schaumburg-Lippe-jeva posestva so se pa razprostirala od Drave kraj Osijeka levo ob progi Osijek-Pečuj okrog Darde ter južno od Vilanja. Knez Schaumburg-Lippe je leta 1917 lepo vsa svoja posestva — prodal; bil je pač sorodnik carja Viljema in ga je dobro poznal. Bil je celo tako prebrisan, da je precej celo — nadvojvodi Frideriku prodal. Za vztržene novce pa je v južni Ameriki nakupil ogromna posestva.
Sedaj bivše Baranje ni več; meja med Ogrsko in Jugoslavijo gre skozi sredino Baranje. Za Jugoslavijo je ta meja slabo izpala. Pečujski premogovniki so ostali pod Madjarsko, vilanjski vinogradi so ostali pod Madžarsko — in celo kamenolomi Berementa i« Harsanja, ki so za ceste in pota baranjska življenskega pomena, so ostali pod oblastjo gosp. Kor-tyja. Človek se čudi onim gospodom, ki so v Parizu bili pri razgovorih o baranjski meji, da so pozabili, da nI potreba samo plodne, črne zemlje, ampak tudi trdega kamenja za ceste in pota, za stavbe ln podobno. V oni Baranji, ki je ostala pod Madžarsko, je ostalo silno bogastvo in pa naš narod — v oni Baranji, ki je pripala nam, je slabši del in pa tuj narod — Madžari in Nemci.
Mohač, ki je ostal Madžarom, ie največja naselbina Sokcev, to je Hrvatov-katolikov. 90 odst. prebivalstva v Moha-ču in okolici tvorijo Šokci, ki so seve silno duhovno pod madžarskim uplivom, jezikovno in po nošah so ostali čisti Hrvati. Ostalih deset odstotkov Mohača so Zidje, ki so sedaj Madžari, ker je kurz tak. Srpski Titoš, Maiš, Šaiok, Bezedek, Lipovo itd. s čistim srbskim ev. hrvatskim življem so ostali pod Madžarsko. Čuza, Kuva, Keškend. Kopeč, Laško, La-škafaln, Evgendori, Vorošmart s čisto madžarskim ali čisto nemškim (švabskim prebivalstvom) pa so — jugoslovanski!
Madžarska politika je bila zelo premetena in dobro premišljena. Baranja je bila v jedru »naša* (hrvatsko-srpska) — ali, kaj Madžarom za to. Oni so hoteli zasesti Osijek ter ga okupirati z vsem svojim rafinementom. Srbski Bell Mona-stlr (samostan) je bil že Pelmonostor, Darda je postala že Darda, ki so jI prl-delili še naselbino «Kiš» Darda. Še eno desetletje in Ezseg bi sledil Ujvideku, ki je bil kot Novi Sad zibelka Srbstva v Vojvodini pred 80 leti.
V Baranji so izraziti zastopniki Slo-vanstva — Šokci. Stoletja in stolptja so butali tujci v nje, ali vse zaman! »Šokac* je ohranil svojo izrazito narodno nošo in
svoj lepi Jezik hrvatskega narečja. V
njih selih se tujec ni mogel naseliti. Brnje-var — Ižep — Draž, Marok in kako vse se šokaške vasi zovejo — vse so ostale čisto šokaške, hrvatske. V vsaki vasi so bili tujci: župnik, beležnik, učitelj, kovač in gostilničar — prvi trije Madžaroni, četrti majstor Madžar, peti — jud, ki je držal z vlado!
V srbskih selih se niso Srbi ohranili tako jako. Izvzemšl šaroka, skoro ne poznam srbskega sela v Baranji, ki bi ohranilo svoj čisti srbski značaj.
N. pr. Beli Monastlr ie podeljen na troje: po eno tretjino tvorijo Madžari, Nemci in Srbi.
Isto je v Banu, v Branjini (Kisfaluuk), v Kneževih Vinogradih, v Dardi ter drugod, vkljub temu, da so tam desetletja; vršili srbski pravoslavni popje svoje verske in druge dolžnosti.
Kulturni
Dr. Makso Šnuieri:
Mariborsko gledališče
Naš teater skuša nadaljevati v drami lani tako smelo in e tolikim moralnim uspehom za početo pot Upravnik dr. Brenčič je sicer dramo v korist mu-zikalne publike skrčil, ni ji pa vzel njene resne in umetniške smeri.
To dokazuje dosedanje delo.
Mušičev »Običan čovek* je nastopil v srbščini. Slovenski igralci so se neverjetno dobro vživeli v kolorit srbskega jezika. V celoti je zdrknila ta lahka stvar lahko in z velikim aplavzom čez oder. Bratina je našel svoj chef d' oeuvre. kot da bi bil pravkar z vso naglico dospel pristen iz Jago-dine. Tudi hrvaški novi člani, zlasti Tepavac, so bili prvovrstni.
Gogoljev »Revizor* je morda mestoma prešel malo preveč v karikaturo (Kovič), v splošnem pa so se vsi potrudili. Bratina se je zlasti v zadnji predstavi iznebil oglatih gest od prejšnjih predstav. Bukšekova je bila na mestu, Tepavac je bil premalo salonski, dasi sicer zelo dober.
Schfinherrjev »Satan v ženski* je bil v vsakem oziru dovršeno delo, jednak lanskemu »Vampiiju*. S to igro bi se v tej prvovrstni režiji lahko predstavljali povsod.
O Cankarjevih »Hlapcih* tega ne bi mogel reči. Režija je bila sicer tudi lani v rokah Bratine, toda lani je očividno več zalegla. Zlasti mi je občutno manjkal Skrbinšek. Drugo dejanje je bilo še najbolj enotno, vse drugod f« je vsak vlekel na svoje stran. Bratina in Kraljeva nista mogla rešiti vsega. Publiki pa je stvar ugajala. Mučno f>a je učinkovala Te-pavčeva borba s slovenščino. To ne sme biti pri Cankarju, ki mu je jezik muzika.
Moličrejev: »Namišljeni bolnik* je dosegel mnogo uspeha. Bukšekova je briljirala: resna, sigurna, originalna igra je izzvala berno priznanje. Isto velja za Bratino. Tudi Grom je bil dober. Manjše uloge so bile kakor vedno precej nesigurne. Pozornosti bi bilo treba pri maskah.
Na splošno »e mora reči. da stremi naše gledališče za resno, poglobljeno igro.
Ravnateljstvo kaže neomahljivo voljo, zgraditi slovenstvu tu res umetniški dom. Občinstvo peseča predstave, da je veselje. Če dosežemo čim obsežnejšo gledališko občine, no bo to romala zasluga upravnika dr. Brenčiča, ravnatelja Bratine in marljivega ansambla.
Mladinske pesmi
Enoglasni zbori in samospevi s klavirjem. Izdala te založila Učiteljska tiskarna, 1922. Cena 50 Din. — Zvezek v
Zanimivo Se, da najdeš med 5okcl hj
Srbi in Nemci in Madžari tako zvana Nazarence, to je pripadnike verske sekt« Nazarčnov. Interesantnl so ti fanatiki Zbirajo se v svojih molilnicah in se ntr-« jejo v svojem sektarstvu. So vasi, kjer M po pet veroizpovedanj. N. pr. Kneževl Vinogradi imajo pet molilnic. Srbi so ve« činoma pravoslavni, Madžari v gtavjiera reformisti — kalvinl, Nemci katoliki — mnogo od vsake teh narodnosti pa je Nazarenov. Končno so trgovci, gostilni-« čarji in zdravniki židje, ki imajo tudi svojo sinagogo.
Med ljudmi ni sovraštva. Naši srbski in šokaški ljudje govore skoro vsi ma« džarsko, Madžari tudi razumejo naš jezik. Zanimivo je celo, da Švabi, Madžari ; Šokci ta Srbi slave kot svojega svetnika srbskega despota Štefana StUjanovida, I Pa • tem drugikrat.
pregled
lični obliki velike četverke in z originalno štiribarvno risbo na naslovni strani obsega na 40 straneh 24 enoglasnih pesmi, ki jih je skladatelj Emil Adamič Iziti iz neizčrpnega zaklada svoie globoko čuteče glasbene duše in razdelil v dva dela: L Otroci materi — 12 pesmi, ki Jih lahko pojo mladi pevci v zboru ali posamez — in II. Mati otrokom — 12 pesmi, ki naj jih pojo deci odrasli. Nekaj teh pesmi jt izšlo v več letnikih Novih akordov, veliko pa je novih. Besedilu jako primerni napevi in klavirski parti so vseskoz originalni, posebno v pesmih: Bog da) srečo!, Krist je vstal, Ga-ga, Trara, pošto pelja, Burja, V Korotan, Smrečica, Ločitev, Molitev 2., Pesem slepcev in V Indijo. V zadnji pesmi je klavirsko spre-mljevanje znabitl nekoliko težko, vendar s pridno vajo bo tudi to zmagljivo.
V svojem predgovoru pravi avtor: »Naša pevajoča mladina se je že davno naveličala enoličnosti in po večini vse prej kakor umetniških šol. pesmi. Z izstopom iz šole jih ne poje več, da, celo izogiba se jih. Učitelji, ki prirejajo šolske slavnosti, ki goje mladinske prireditve, v zadregi iščejo primernih skladb za svoje pevce. — Najslavnejši glasbeniki velikih narodov so že davno dajali mladini svoje najboljše, dobro vedoč, da bo zrno umetnosti in lepote, vsejano v otroška srca, rodilo bogato, da bo rod, vzgojen v ljubezni in spoštovanju do lepega, znal ceniti stvaritelje umetnosti in biti ponosen na svoje kulturne vrednote...»
Evo jih v tej zbirki lepih pesmi, ki se razveseljiv poiav na glasbenem polju in dragocen prirastek v slovenski glasbeni literaturi! Hvaležni smo zanje marljivemu skladatelju Adamiču, v drugI vrsti pa tudi Učiteljski tiskarni, ki jih je založila in jim preskrbela okusno izdajo. Najtoplejše priporočamo to zbirko, ki bo zlastf jako dobrodošla v šoli in pri šolskih prireditvah. Zbirka se naroča tudi pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernovi ulica.
Vrhnika
Mlad in sem, četudi nisem prav mlaflj zato ljubim znanje in vsak napredek, razen tistega, ki ustvarja robote. Hotel sem se vpijati na visoko šolo pri-rode. ki jo je posečal Cankar; na Vrhniki je ta šola; imenuje se »enajsta šola*.
Stal srm ob Močilniku in gledal po lepi vrhniški kotlini. Ljubljanica vre danes (zakaj dolgo že dežuje) v silnih valovih izpod brda. Zmotil me je gospod. profesor, učen v besedah. »Je li kdo že tudi povedal, zakaj se ta kraj imenuje Vrhnika?* me vpraša. —' »»Ne vem,** mu odgovorim; »le to se mi zdi čudno, zakaj vsi tujci hočejo to ime rabiti v moškem spolu ter pravijo: Vrhnik, grem v Vrhnik.** —i »Naravno * odgovori profesor, »kdor se ni prav navadil rabiti to ime in ga ne čuje pogostoma, ima občutek, da je
L. N. Tolstof: Živi mrtvec
V novembru leta 1910. smo zvedeli, tla je grof Tolstoj zaradi nesoglasij s svoio soprogo pobegnil z Jasne Poljane in onemogel na neki železniški postajici timrL Veliki starec filozof je spričo ženine plemenite trme končno izgubil rav-r.odušnost ter si rešil svobodo — s skokom v smrt. Pač je grofica Zofija Atidre-jevna Tolstaja prihitela za možem, toda niso je pustili k umirajočemu. Medtem ko se je boril eden največjih genijev človeštva z Azraelom, je morala, ena najboljših in najmodrejših žen stati na cesti m v obupu objemati zid, za katerim je ugašal njen mož. Strašen, nezaslišano sirov, globoko tragičen prizor.
Kesneje so grofica sama, njen sin, razni prijatelji in sodelavci L. N. Tolstega pojasnjevali vzroke zakonskega razkola med grofom in grofico. Danes je jasno, da ni bil krivec nihče; iz skrbi za moža, za deco ia za posestvo je grofica, najpožrtvovalnejša, dahovita, srčno in umstveno silno visoko stoječa žena poleg docela nepraktičnega in naposled zelo čudaškega moža morala biti trezna, računajoča gospodinja Nazori Tolstega o zakonu so izraženi v »Kreutzerjevi sonati* in znova v »Zivom trnpje*, ki je izšel iz bogate literarne zapuščine leta 1911. Ako jih poznamo, se s-ofici Tolsti ne čudimo.
Leta 1900. poleti je Tolstoj napisal to svojo dramo v 6 djejstvijah i 12 karti-nah po resničnem dogodku, ki mu ga je pripovedoval N. V. Davidov, predsednik moskovskega okrajnega sodišča. Tisti dogodek se je zgodil v nizkih slojih, Tolstoj pa ga je prestavil med aristokratsko in višjo inteligentno rusko družbo. V svoji oporoki je Tolstoj med drugimi spisi, dovršenimi in nedovršenimi, med obširno korespondenco in dnevniki, zapustil svoji hčeri Aleksandri tudi »Živo j trup*. Kakor vse po Toistega smrti izdane spise je tudi to dramo uredil za narisk V. G. Čertkov, dolgoletni grofov tajnik in raupnik. Tako je bil po Čert-kovem izdan tudi primerno urejeni in skrajšani dnevnik Tolstega, in v njem čitamo glede «2ivega mrtveca* grofov« opombo:
»Napisal sem dramo in sem z njo prav nezadovoljen. Vem, da to ni delo, ki ga hoče Bog. Čeprav mi ugaja v nji mnogo posameznosti, so se osebe vendar izpre-menile...»
V »živem mrtvecu* je pač mnogo Tolstega, avtobiografije. Zakaj že 12 let pred svojo smtjo je hote! zaradi svoje abstraktne moralnosti ostaviti ženo in dom. Hotel je torej storiti isto, kar stori Protasov v njegovi drami, podrejajoč svoja čustva suhim abstraktnim zakonom lastne pozitivistične duševne vzgoje in logike. Mržnja proti kompromisom, pretvarjanju in hinavstvu zavede Prota-sova-Tols'ega do brutalne odkritosrčnosti brezobzirne resnicoljubnosti in do
preziranja vseh socijalnih zakonov. Vsak državni ali cerkven zakon je veriga absolutni svobodi. A tudi zakoni, ki si jih človek predpisuje sam — kakor sta si jih predpisala Protasov in Tolstoj — so veriga; usoda obeh dokazuje, da so ti samosvoji zakoni celo še trši te da izzivajo le bedo in smrt. Anarhistična svoboda rodi le še strašnejše suženjstvo in prav ruski boljševizem, ki se sklicuje
—	aH se je ponosno skliceval — na načela Tolstega, je moral doživeti debakL
Tolsto j-Protsso v pravi: »V krofih, v katerih sem se naredil, so vsakomur na izbero tri reči: služiti in zbirati denar ter pomnoževati zlo, v katerem živiš, — to mi je bilo zoprno: drugič: uničevati to zlo, a za to treba junaka, jaz pa nisem junak — te tretjič: pozabiti se, peti, piti, potepat: se — in to sem delal. In tako sem — dopel.*
Taki nazori so zelo zanimivi, mrrda celo utemeljeni, a za človeka in družbo
—	jalovi.
In pred sodiščem govori Protasov: »Nič ne vprašujte, povem vse, kar mislim,., a vi pišite! Bodo vsaj prvič v protokolu pametne človešse besede. Žive trije ljudje: jaz, on te ona. Med njimi borba med dobrim in zlom, taka dnševna borba, o kateri vi nimate niti pojma. Ta borba se zaključi b položajem, ki raz-vezuje vse (t j. p-avi mož vara javnost in oblastva, da je mrtev, a medtem ve-seliači, na led speljana žena pa se poroči s starim čestilcem!) Vsi so zado-volini: onadva sta srečna te spoštujeta
spomin name, jaz sem srečin v svoji propalosti, zavedajoč se, da aem storil, kar sem moral: da sem nevrednož izginil iz življenja, da bi ne motil nje, ki sta polna življenja te dobrote. Vsi živimo jako zadovoljni. Kar se pojavi nepridiprav te zahteva, naj »e udeležim izsiljevanja; Jaz ga naženem, on pa gro k vam. .boriteljam za pravieo, varuhom morale'. In vi, ki dobivate dvajsetega dne vsakega meseca, plačo za to, da delate zlo, ste oblekli uniformo in ee zdaj lahkomiselno jnnačit« nad ljudmi, ki jim ne segate niti do gležniev te ki bi vas ne postili niti v »prejemnico...»
Sodniki so torej tepci te lahkomiselno delajo zlo, ker varujejo zakone ...? Protasov pa je edini pemstnik in pravičnik, vzornik, dasi propaliea...? Saj je resnično neznosna veriga neločljivost zakona in krivično, da se ruska ločena žena krščanska r1 znova poročiti, dokler ji živi mož. Toda sodniki niss zato tepci in zločinci, ker vrše svojo zapriseženo dolžnost, ?tari knez ve, da je edini izhod iz verige prostovoljna smrt Protasova in jo tudi pričakuje, saj mu je Protasov obljubil, da ga v 14 dneh ne bo več. Toda Protasov v odločilnem hipu nhna poguma za samomor. Lahko bi se vrnil k ljubljeni in ljubeči ga ženi, Id mu odpušča vse; toda vztraja v propalosti te vara dalje ženo, javnost, zakone in oblasti s tem, da še živi. Sele prod sodiščem se zave, da je smrt edina rešitev iz vozljev, v katere je pognal sebe ln ženo z drueim možem. In ustreli
se: ta strel pa je Tolstega protest proti nezmiselnosti krutega zakona... proti zastarelim in oficijalnim načelom, ki one-mogočujejo, da bi človek živel po božji volji, kakor jo čuti v svojem srcu...
ZaL da Tolstoj ni več doživel, kako so se obnesli njegovi teoretični abstraktni nazori o morali v konkretni praksi boljševiškega komunizma in anarhizma! Na njegovi lastni usodi so se logično izrodili v tragedijo.
Toda pri umetnini bodi prvo vprašanje tudi kako. Tolstoj je že tudi e svojo j »Via s t jo tme* pokazal silno dramatično ; moč in tehnično virtuoznost. Pravi duh fanatizma je sam zase pesniški, vrh tega pa je bil Tolstoj ustvaritelj z veliko fantazijo te imponujočo Bilo predstavljanja. Narodni kolorit in strogo dra-matski razvoj te mračne tragedije it najnižjega sloja sta mojstrska. Dosti ohlapnejša je oblika v socijalno visoken »Živem mrtvecu*; vse skupaj se zdi bolj dramatizacija romana. Nekatere slike so docela izvedene, druge le skicirane, nekatere jedva pričete te napisane le do hipa, ko bi se morale šele razviti. A prav v tej formi je velika pikantnost: fantazija gledalčeva deluje dalje te dopisuje. Mnogo sličnosti je v tem oziru z Haupt-mannovo »Elgo*.
Režiser, ravnatelj Pavel Golia, je zato prav primerno ubral slog stilizacije sredi temnega okvira iz d ra peri j in je oder tako spretno zatemnjeval, da so se slike Izgubljale kakor odlomki sanj. Dosezal ie s tem neoriorečno krasne efekte. Titti
beseda izpeljana od besede »vrfi», tako
kakor od dragega debla: Kamnik, Vri> oik, Hmeljnik, Hrastnik, Javornik itd.* In razpravljal je profesor dalje: «Prav to, da je ime tega kraja ženskega spola, kaže, da ga ne smemo primerjati e Kamnikom, da to ime ni izpeljano od besede ,vTh' s končnicami, ampak da mu je iskati druge razlage^. V Bosni imamo Vrhbosnu (nekoč kraj ob izviru reke Bosne), pri Plevlju v Sandžaku Vrhobreznico (na izviru reke Breznice), na Kosovem polju Vrhiab (na izviru reke Laba), v Dalmaciji V r 1 i k o (nekoč: Vrkrika-vrh + reka). To so same sestavljene besede: prvi del jim je vrh, drugi pa ime reke ali beseda reka sama. Ali ne bi tako mogli tolmačiti tudi »Vrhnike*? Vrhnika je mesto »Vrhreka*, oziroma Vrhleka? Menda je tudi Vrhnika pri Ložu »vrh reke*. (»Obrh pravijo tam kraju, kjer »izvira voda, ld iz loške doline priteka pod zemljo*). — »Od kod pozjiate te jugoslovanske kraje?* vprašam profesorja. — »»Ne
poznam Jih,** odgovori, »»ali pisal Je
o njih imenih letos profesor Skok v .Radu Jugoslovenske Akademije' (br. 224). Zdi se mi, da bi mogli k njegovim imenom dodati še Vrhniko. Če mislimo, da je v drugem delu Imena beseda »reka*, nam je umljiveje, da govorimo prav: na Vrhniki in ne: v Vrhniki, ker pravimo, da leži ta ali oni kraj na reki Tudi nemško ime: Oberlaibacb nam postaja s tem jasne je.»»
»Ali mislite, da ste pogodili istino?* vprašam. — »»Moram še preiskati zgodovino imena,** odgovori profesor. In oba odideva proti kolodvoru, da se vrneva v Ljubljano. Naj se profesorji dalje mučijo z besedami!
Tako se mi je to pot godilo na vrhniški enajsti šoli. V Ljubljani sem zvedel, da so v mestu otvorili tvornico za Robote, ki — nič novega ne iznajdejo in zato ne potrebujejo visoke enajste šole našega jutrovskega jugosloven-stva.
Sociaina politika
Jadi za umrlimi bogovi
Kje na svetu cvete danes staro blagostanje? Izvzemši kroge verižnikov in prekupčevalcev menda nikjer. Bogovi starih idealov so umrli. Na njihovo mesto so stopili fetiši mamo-nizma. Mi smo žalostna prehodna generacija, kateri je usojeno poginiti v lastni nedolžni krvi. Naše tožbe so res velike in bridke.
Prejšnje čase — priznajmo! — se je živelo drugače. Ne samo od zaslužka in denarja, ne samo od navijanja cen in špekulacij, temveč tudi od zadovoljstva z življenjem, od napredka. Danes je v tem oziru žalostno drugače. Kajpada je poglavitni vzrok vsemu temu vojna. Toda kaj je pravzaprav vojna? Ali ni to ostra operacija, poizkus, da pod rezili bajonetov, žreli topov in pod cevmi pušk človeštvo ozdravi od raka sovraštva? Kdor pojmuje vojne z drugega vidika, je v zmoti. Vojna je, kot nekje pravilno pravi Dostojevskij, velik prezračilnik, skozi katerega mora ves smrad stoletij, da lahko vstane bodočnost čistejša in lepša.
Pa vendar se zdi, da se glede vojne v svojih nazorih varajo tudi veliki misleci. Vzemimo n. pr. za vzgled svetovno vojno! Rodila je nepopisno mnogo zla in gorja, pokosila in podavila na milijone ljudi, zrušila države, strla sisteme, omajala temelje prejšnjaga življenja na splošno. Rodila je kaos, zmešnjavo, do sedaj samo zlo. Po njem ribarijo danes vsi tisti zajedavci, od katerih se poštenjak obrača s studom, gnevom in zaničljivim pogledom.
Toda vendar, vendar! V vsem tem neskončnem zlu, ki ga preživljamo in ki ga moramo trpeti, zgražajoči se nad njegovo strahoto vsak dan. glej zarjo in solnce! Novi časi vstajajo na razvalinah preteklosti! Poglej tok idej, ki gre skozi človeštvo! Poglej trpljenje tastih, ki umirajo za zmago! Države so, kjer gospodari glad in revščina, pomanjkanje: pa vendar ne klonejo, marveč stojijo pokonci. Kaj jih drži na nogah? Gotovo ne stari, trhli leseni bogovi, temveč nekaj povsem novega, kar mora imeti neizmerno silo v sebi. To so — nove ideje, za katere se vedno žrtvujejo milijoni.
Človek naše sorte, ki je vse svoje življenje živel brez emocij, sedel v za-pečku, basal pipo s tobakom in od časa pa do prilike izplahnil svoje grlo s požirkom kakršnekoli prijetne tekočine ter se nato založil z grižljajem solidnega kruha, malokdaj pomisli na to, da mora iti veliko življenje časih tudi preko ljudi naše vrste. On se čudi, da ga čas ne upošteva, zato ker živi v ozkem obroču lastnega sveta, iz
katerega ni še nikoli zlezel na prosto ter pogledal čez strehe sveta. Zato se mu odpira podoba, da se v dobi pre-kucijo vsepovsod godi neizrečena krivica. No, krivica 6e tudi res godi — z njegovega osebnega stališča. Toda kaj je en sam tak poedinec ali celo kopica poedincev v primeri s časom, ki veje skozi leto, leta in celo desetletji, samo da izčisti gumno plev od smetlji-vib in gnilih stoletij?
Bogovi starih idealov sreče, miru in sprave, koliko jih zdihujc po vas kot siromaki, ki so zamudili svoj delež. Čemu so ga zamudili? Ali po lastni krivdi? Ne, nikakor ne! Po krivdi časa so ga zamudili, in sedaj jih isti čas grabi za glavo, vrat in roke ter jim veže noge. da se morajo izžeti boš kot žrtev njegovega strašnega vijaka.
Naša dolžnost vpričo takih razmer je, da se podredimo sodobnosti. Proč s staro skorjo! Križ in amen čez trdo-vratnost in nepopustljivost! Vse na svetu je nestalno, z revolucijo in njeno psihozo vred. Toda baš v tej minljivosti tiči važnost in pomen taldh časov, kot je dandanašnji. Treba se jim je prilagoditi brez kai>itulacij, moško in srčno! Treba je hiteti z njimi dalje, da nam ne zrase jo čez glavo, kajti v tem slučaju bi bila nemil ostna sodba nad nami že v naprej izrečena!
En očenašek torej za bogove umrl-j-ga blagostanja starih časov — in prav nič več! Potem pa vesla iznova krepko v roke, da nam čolna ne požro valovi in vrtinci! V življenju vstajajo na površju samo možje ali ljudje; zamudnike pomete burja brezobzirno v kraj, da se ne pokažejo nikoli več pred svetom. Ali kdor je mož, ne postaja križem rok. ne ugiba, ne gleda nazaj, marveč se brzo odloči za dejanje in stopi dalje. Naprej! V tem ' tiči vsa umetnost življenja. Kdor jo zna izkoristiti, ne toži nikdar nad seboj in svojo usodo, ne propada, temveč se dvigne nad druge ter ostane tako nova, očiščena forma večne, prave vsebine.	Mentor.
Socialni pomen pomožnih
šol
Takozvane pomožne šole in zavodi za manj nadarjene, so največje socialne važnosti Iz najrazličnejših vzrokov naraščajoče število teh otrok zahteva posebno oskrbo predvsem z ozirom na varnost družbe ter na narodno gospodarski pomen njih izobrazbe; razen tega pa zahtevajo zakoni socialne pravičnosti, da se družba oddolži tem be-težnikom. Saj so vendar sad nje ohlapne morale: kako pride otrok do tega, da se mu odtegnejo najprimitivnejše pravice vsled prestopkov njegovih prejšnjih generacij?
Kdor h"o5e uvideti pomen fn potrebo
pomožnih šol, mora predvsem poznati bistvo slaboumia. To nikakor ne obstoja samo v pomanjkanju nadarjenosti, kar provzroča, da otrok vedno zaostaja po več let za drugimi v pridobivanju formilnega znanja; veliko večjega pomena je nenormalni razvoj čuvstvenega življenja, ki ga zlasti označuje slabost volje in pomanjkanje altruističnih čuvstev. Večkrat je čuv-stvena stran celo znatno manjša kot intelekt. Te lastnosti otroka nekako predisponirajo za zločinca, če je prepuščen samemu sebi, oziroma če ni deležen posebne, smotrene vzgoje. Da se vzgoja tem otrokom ne more podajati skupno z normalnimi in polnočutnimi, o tem ni dvoma, z ozirom na dobrobit normalnega in nenormalnega otroka.
Slaboumen otrok presedi lahko leta in leta v enem razredu in vendar se mu ne »odpre*, kakor mislijo nekateri. Nasprotno, s svojim asocijalnim ču stvovanjem kvarno vpliva na svojo okolico, in ji postaja sovražen, ker mu daje neprestano čutiti njegovo manjvrednost. Kadar končno stopi iz šole. je uspeh malo razveseljiv: otrok ni na šel razumevanja, postal je nezaupen napram sebi, sovražen napram družbi, za življenje pa se ni naučil ničesar. Zdaj naj stopi v današnji konkurenčni boj za delo in plačilo, ki postaja vedno silnejši in brezobzirnejši. Brezobzirno je potisnjen v stran in življenje samo ga tira žalostni usodi v naročje: najprej v vagabundstvo, slabo druščino, prostitucijo, nato v ječe. prisilne delavnice, poboljševalnice, hiralnice. Življenje takega nesrečnika je najglasnejša obtožnica družbe, ki mu ni pravočasno nudila opore in pomoči. Tako si javnost sama vzgaja iz pasivnih, aso-cijalnih individujev človeštvu škodljive in sovražne elemente. In če 6i tak človek ustvari še družino in ima otroke. kakšna pač more biti ta družina, ti otroci, ki so >akim staršem le neprijeten balast? Kdo jim bo privzgojil čut za poštenje, nravnost, kdo jim ticepil smisel za skupnost, za mirno življenje s sočlovekom? Sami r.iso od družbe prejeli ničesar, torej ji tudi ničesar dati ne morejo. Pomnožujejo le število delomržnikov in postopačev.
Zato so prišli merodajni faktorji v vseh kulturnih državah do spoznanja o potrebi vzgoje in oskrbe duševno manj nadarjenih v pomožnih šolah in zavodih. In to ne samo iz pedagoških in etiških, temveč predvsem iz soci jalno gospodarskih vzrokov. Skušnja je dokazala, da so veliko manjši oni stroški, katere ima državna uprava za vzdrževanje teh zavodov in šol,_ kjer so otroci deležni smotrene vzgoje in pouka in se jim s tem omogoči eksistenca poštenega človeka, krkor pa izdatki za vzdrževanje poboljševalnie, kaznilnic in hiralnic, ki se polnijo s temi elementi. Dokazano je, da se re-krutira večina zločincev iz psihopa-tičnih narav. A kako jih more dražba soditi, ne da bi s tem obsodila tudi sobe, če ni ničesar ukrenila v njihovo in svojo lastno varnost?
Sicer je jasno, da se duševne napake ne morejo kar tako brez nadaljnega odstraniti, vendar se lahko s smo tre no vzgojo mnogo stori. Kakor so ti otroci dostopni slabim, pogubnim vplivom, istotako se more z vztrajnostjo in doslednostjo vplivati nanje v dobrem smislu; tudi kar se tiče umske izobrazbe je morejo biti deležni v prav zadostni meri, da postanejo povprečni rokodelci in včn=ih prav pridni delavci Tako so pridobljeni za življenje, za družbo. Narod, kateremu so izkrvavele premnoge delavne sile, mora skrbeti, da jih nadomesti, četudi z manj vrednimi.
Omalovaževanje skrbstva za manj-nadarjene torej znači pomanjkanje smisla za socijilni napredek ter prezir moralne povzdige naroda.
Iz življenja m sveta
Obisk pri našem izumi tel ju
Povodom odlikovanja znanega novega, tehnično pravilneje konstruiranega kolesa za težke vozove, avtomobile, kano-ne itd. s prvo oceno in zlato kolajno pokrajinske razstav« v Mariboru, sem obiskal izumitelja g. Fr. Bratino iz Ajdovščine, ki se mudi te dni tu. Ze pred 15 leti smo vedeli, da ee bavi s težkimi tehničnimi problemi, a vsi smo zmajevali z glavo, dasi smo se drugače divili njegovi jasni sodbi in veliki inicijativi na vsakem polju. Kar je nastopil samozavestno s svojimi deli in pozval in-ženjerje ln mojstre: sodite! Prejel je eno-dušno priznanje za ves trud in za vse žrtve.
Ko sem pregledal cel tucat silnih načrtov, ga vprašam:
—	Zakaj si razstavil najenostavnejšo stvar?
—	Da lahko vsako pregleda prednosti nove konstrukcije, kar je pri bolj kompliciranih samo za strokovnjake mogoče.
—	Nameravaš svoje izume izvajati v naši zemlji?
—	Kolikor bo to možno! Ravno za to kolo bi rad združil Keršičevo. Počival-nikovo, Feliks Staretovo in svoje ter nekaterih lesnih industrijalcev podjetja v novo družbo »Dedal», pa je ustanovitev zaradi nastale krize nekoliko zadržana. Tovarna se razširi kesneje tudi na izdelovanje aeroplanov, ker je ta fabrika-cija sorodna z ono karoserij, in imamo prvovrstne tozadevne konstrukterje (Gu-lič, Kos, Bloudek L dr.). Ampak zaradi omejenosti naših sredstev in pa skepse naših ljudi bodo morda tujci prehiteli naše!
—	Je-li to kolo tako važno?
—	Po mojem mnenju nad vsel Ker
nosilnost dosedanjih je bila zelo omejena in zlomljivost velika. To kolo pa pri izpopolnjeni konstrukciji izpodrine celo pri vagonih dosedanje železne, ker ie bolj elastično.
—	Je-li delo izumitelja težko?
—	V vseh poklicih sem že zares delal najbolj naporna dela, a nobena utrud-Ijivost se ne di primerjati z iskanjem novih konstruktivnih oblik. Prav zares boli glava, preden skoči Minerva ven, in tista o Prometejevih bolečinah je tudi resnična.
—	Pa bi iskal pomoči?
—	Da, rabil bi cel štab, kakor ga je imel Diesel, Edison, Tesla L dr.; imam par prijateljev inženjerjev, ki me že mnogo let podpirajo z vso požrtvovalnostjo. Ampak brez knjižnic, laboratorijev, delavnic itd. je delo zelo otežkoče-no. Neka tukajšnja tvrdka predlaga družbo za eksploatiranje mojih iznajdb, ki naj bi financirala naše eksperimente, konstrukterje in pa prodajanje patentov. Pa dvomim, da bi se našel še kdo drugi, ki bi hotel pristopiti k taki družbi, ki je pri nas kakor nova vrata pri staji. Pa vendar računam na tako pomoč, ki je potrebna, da se izkoristi ta dar božji v lastni režiji. Le v skrajnem slučaju prodam iznajdbe tujcem, ki bi uvažali za drag denar zdravih valut, česar nismo hoteli vzeti skoraj zastonj.
—	Kdaj razstaviš še kaj?
—	Menim, da za prihodnji velesejem, in sicer najmanj pol tucata stvari, če ne bo finančnih ovir. Moja lastna sredstva niso zadostna! Upam pa, da mi prva ocena mariborske razstave odpre novih sredstev, da realiziram svoja načrte 8 pomočjo' svojih prijateljev inžebjerjev. Kakor vidiš, so same zelo važne stvari, potrebne v vsakdanjem življenju kakor kruh in sol.
—	Pa obilo sreče in še uspeha!
Dr. L L.
K. L. S« P«
Če ne ljubit« p«rr,
Ne ljubite zvestobe.
Napoleon I,
Pravila K. L. S. P. so odobrena. K. L, S. P. znači: »Klub ljubiteljev športnih
(nelovskih, policijskih, domačih) psov». Onih, ki že v naprej otresajo z glavo in z ironičnovzvišenim nasmeškom pomilu-jejo ljudi, ki se pečajo s psi, pač tre-nutno o potrebi takega združenja ne bo mogoče prepričati; je pa mnogo drugih, ki bodo ustanovitev kluba brezdvomno toplo pozdravili.
V vsaki moderni, kulturni državi stoji danes pasjeslovje in pasiereja na visoki stopnji. Prednjači seveda, kot v vseh športnih panogah. Anglija. Tam kna skoraj vsaka večia vas svoj »klub*, ki se peča s pasjerejo. Medtem ko imajo angleški klubi predvsem športno »mer, so nagibali francoski do zadnjih desetletij bolj na trgovsko stran, pač zato, ker so se v njih združili najprej trgovci, ki se peča;o z rejo, nakupom in prodajo psov.
V	Nemčiji je bila pred svetovno vojno reja psov, njih vzgoja in dresura, zlasti za policijske pse in za pse za osebno varstvo, na zelo visoki stopnji V klubih in društvih za rejo in vzgojo teh psov je bilo včlanjenih 50.000 do 60.000 oseb. Kakšen razmah je zavzela reja psov v Nemčiji ravno z uvedbo policijskih psov, priča dejstvo, da je imela tik pred vojno pri 550 policijskih upravah (okrožjih) uslužbenih preko 2000 psov in je poleg tega zab.gaU s službenimi (policijskimi) psi skoraj vse inozemstvo, tako Rusijo. Avstrijo, Srbijo, Švico. Francijo, Ameriko, Norveško in švedsko. Zlasti je izvažala svoje »nemške ovčarje*, ki so zelo sposobni za policijsko elužbo.
V	Francijo je n. pr. v letu 1912. bilo prodanih 4000 nemških ovčarjev. Sam ruski car je imel na dvoru za varstvo trop nemških ovčarjev. (Krim. komisar O. Leonhardt v »National ZeitungO Da se skozi in skozi praktični Nemci niso trudili s psi zastonj, temveč da je njih reja donašala lepe novce, je jasno.
Tudi pri nas se je pojavilo pred vojno zanimanje za policijske, vojne in stražne pse, toda vojna ie vse smotreno delo prekrižala. Le škoda, da se ni delalo v započeti smeri dalje. Koliko bi bila olajšana dandaneB varnostna služba, če bi razpolagali varnostni organi z dobro iz-vežbanimi policijskimi psi! Vendar pri. čajo številni nemški ovčarji — napačno volčji psi imenovani — in dobermani, da še vedno obstoja in se menda čim dalje bolj razširja želja po pasemskem psu. ki naj bi ne služil izključno v zabavo, marveč po potrebi tudi v varstvo. To je tudi popolnoma prav. Če izkuša-mo na vseh drugih poljih, zlasti v športu, tekmovati z drugimi narodi, če uživamo na športnih prireditvah, zakaj se ne bi merili z njimi tudi v reji in vzgoji psa?
V	primeri z boksom, ki se nam menda •že tudi obeta in nad katerim 80 se »rahločutni* Ljubljančani že naslajali, je vendar vzreja in vzgoja psa idealen posel.
Večina naših psov pa dandanes za mednarodno tekmo še ni sposobna ii enostavnega vzroka, ker ni vpisana v priznan rodovnik, oziroma za vpis ni sposobna. Iz tesa sledi, da bo ena izmed prvih nalog kluba, da si izposluje od mednarodno priznanega kvnološkegs ipsoslovnega) udruženja pravico, voditi lastni rodovnik in priznanje v ta rodov-nik izvršenih vpisov. Kakor že omenjeno, imamo trenutno le malo nelovskih psov, ki bi bili sposobni za vpis v rodovnik. Izpočetka bomo pač za dobavo čistopasemskih psov navezani še na tujino, čez par let šele se nain bo mogoče osamosvojiti. V tem pa tiči tudi narodnogospodarski pomen končnih ciljev no-vetra kluba. Vsote, ki so doslej «e za nabavo nelovskih psov v tujino, sicer niso ogromne, vendar moramo kakor
grb z grofovsko krono in inicijalkama L T sredi draperij je vplival prav noblesno. Tudi v ritmu je režiser igranje smiselno diferenciral: pospešil je scene ekspozičnega, retardiral pa scone idejnega značaja. Prizorišča je markiral s kulisami in čim manjšim mobiliranjem. Izpremembe so se vršile zato naglo in se nit dogodkov ni trgala. Da se je Golia temeljito bavil s posamezniki ter z ansambli in jih režiral na le zunanje, nego predvsem notranje, je še posebna odlika. Tako je bil njegov uspeh daleko močnejši, nego je bil oni naše premijere den 81. marca 1912., ko sta igrala glavni ulogi g.Nučič in ga. Danilova. (Moja letnica 1908. v prvi notici o letošnji predstavi je torej zmota, ki jo s tem popravljam).
Letos sta bili glavni ulogi v rokah g. Šesta in ge. šest-Wintrcve, a tretja uloga v rokah g. Gregorina, O g. Šesto vi imenitni kreaciji so mnenja deljena; gotovo da je izvedel svojo težko nlogo Protasova z redko inteligenco, pristnim globokim doživljanjem in okusom. Na sfvoji višini je bil v krčmi (9. si.) in zlasti pred sodnikom. Tu je podajal umetnost, ki je na našem odru že dolgo nismo videli. Ge. Wintrove Liza je bila tudi izvrstna; njene geste so plemenite in njeno vedenje je res aristokratsko, a tudi vokale izgovarja že prijetneje slovenski. Veleuporabna igTalka na pravem mestu. Veselo nas je presenetil g.Gregonn, ta ambicijozni, še zelo mladi igralec s svo-iim Kareninom. Saj sa. skorai nismo
spoznali! Igral je aristokrata s toliko inteligenco, okusnostjo in diskretno zadrževano čustvenostjo, da prav nič ne dvomimo, da je v tem mladeniču zakopan talent. Golia ga je izkopal. Zelo fin, naraven mski knez je bil g. Skrbinšek; njegova krasna maska, dosledna umerje-nost, hoja, distinguirana gestikulacija, vse je bilo odlično. Le izgovor francoščine je bil zamolkel in nerazumljiv. Originalno krepak tip je postavil g. Kralj z ženijem Ivanom Petrovičem. Pokazal je novo plat svoje velike sposobnosti, novo, vsaj nam simpatičnejšo. Ga.Juva-nova kot Maša ni bila »laba, saj si kot rutiniranka zna vedno lepo pomagati. Toda premalo ie bila ciganska in preveč je zbujala vtisk operetne pevke s kake šmire. Da ji sentimentalnost ne leži, ve sama. Preveč temperamenta in naturno-sti je v nji za solzavosti. Toda tudi za Mašo se je prav uspešno potrudila. Boljše namestnice sploh nimamo. Pri petju pa naj manje gestikulira, ker narodna pesem ni dramatična operna arija,
Sumarno naj še pohvalimo go. Vero Danilovo, gdč. Gorjupovo (prav brihtna sestrica), go. Rogozovo (elegantna dama inteligentne igre, žal, slabe govorice, gdč Rakarjevo, gg. Terčiča, Železnlka, Ločnika, Lipaha (zelo dober sodnik), Pečka, Drenovca, Pluta in Karagjofa. Končno priznanje ruski pevki ge. Spiller-jevi in ruskim gg. dijakom ter gg. emi-grantkam, ki so kot cigani in ciganke prav vrlo peli ruske popevke ob sorep"-lianiu kitara.
Morda pa je tega petja vendarle preveč in bi bilo nekaj manje dosti več.
Se od nobene letošnje premijere nismo odhajali zadovoljnejši. In gledali smo že VI.! Naša drama je vzgledna marljiva in produktivna. Vse kaže, da hoče g. ravnatelj Golia svoj program resnično tudi izvršiti. Mnogo sreče!	jg"
Zikovci
Ze dolgo časa se ni nič slišalo o njih, čeprav venomer muzicirajo, dajejo koncerte in žanjejo sijajne kritike. Kvartet biva sedaj na gradu Loučen v Krivoklatu na Češkem. Zikovci «o gostje kneza Fiirstenberga, ki vzdržuje in je aranžiral njihovo koneertno turnejo po Češkem. Doslej so imeli na Češkem že devet koncertov, zadnjega jim je priredil »Spolek komorni hudbv* v Pragi. Na tem zadnjem koncertu so igrali en Novakov, Novotnega in Hindemithov kvartet. Hindomith je bil za Pražane novost prve vrste. Doslej se je ta povsem moderna skladba izvajalo samo v Donaueschingenu in v Salz-burgu. Njegov kvartet v C-duru ima to lepo mod?rno lastnost, da ima samo prvi in zadnji akord v tem duru.
Ocene koncertov, katere so priredili i Zikovci po Češkem, so bile brez izjeme I sijajne, bodisi v »Času* (Praga) kakor | tudi v »Lidoveh novinah* (Brno). Poji eg tega ie pihalo o Zikoveih tudi več I drugih listov. H koncertu v Nvmbunru
je došlo iz Prage več glasbenikov in kritikov, n. pr. vodja »Smetane* Kričita, kritiki dr. Pečerka. brata L6wen-bach, Steinhard itd.
V začetku novembra pridejo Zikovci v Ljubljano, kjer bodo pri svojem V komornem večeru igrali kvartet L. M. Škerjanca, dalje Borodmov D-dur in Brahmsov C-mol-kvartet. V Zagrebu, kjer se kratko ruto vršil koncert Zi kovcev, bodo umetniki igrali Brahmsa, Borodina in Hindomitha. Pri VI. komornem večeru v Ljuoljani bodo igrali Zikovci tudi Novakov in Hindemithov kvartet. Pred kcnce tom pov "i" v dvorano Glasbene Matice • Ljubljani vse ljubljanske glasbenike "" intimen večer, kjer bodo igrali Skerjančev in Hindemithov kvartet v obliki glavne izkušnje za koncert,
Na češkem vlada za kvartet velikansko zanimanje. Časopisi so polni hvale o Zikoveih. »Češki svet* v svoji XIX. številki prinesel karikaturi starega češkega kvarteta in kvarteta Zikovcev. Karikatura, ki je imela tendenco osmešiti staromodni češki kvar tet v korist Zikovcev, je narisal prof. Hnatek. Češki kvartet obhaja letos 301etnico svojega obstanja in delovanja Ob tej priliki se vrše v Pragi komorni koncerti, po številu jih bo vsega skupaj 15.	, „ . _
Pred kratkim je priredil češki kvartet svoj n. mbilejni koncert, na kate reea sporedu so bili trije Beethovnovi kvarteti, in sicer F-dur. F-mnl in A-
mol. Dne 22 novembra bo priredil češki kvartet koncert z naslovom »Francoski večer*, na čigar sjoredu bodo po en Franckov, d' Indyjev in Ravelov kvartet. V Prapi so te dni prirejali rasne nemške, ruske in mednarodne večere, na zadnjem so igrali Griega. El-garja in Seambatija (Češki kvartet jora 40 kvartetov. 2 -uinteta. Smetanov G-mol-Trio in 3 sekstete.) Vsi tj koncerti so se vršili in se še bodo v Smetanovi dvorani v Pragi in PJ*1 tektorntom predsednika republue »a^ sarvka.
Člani češkega kvarteta so bili vsi imenovani za profesorje na mojsterski šoli praškega konservatonja. Lep kos dela imajo za seboj ti umetniki. Na Zi-kovce gledajo z velikim zanimanjem. Zadnjič so jih povabili na koncert m jim dali na razpolago najboljšo parter-no ložo; sploh iim izkazujejo prijateljstvo kljub temu, da so jim resen, da, iiajresnejši tekmec. Češka javnost išče sedaj miadega kvarteta, »Češki kvartet* in »Sevčikovci* stopajo v ozadje in tako se vsi listi resno bavijo z mislijo. da bi Zikovci nasledili »Češki kvartet* v tem naslovu, ker so najboljši mladi kvartet, ki pride za nasledstve v poštev.
»Zikovci* seveda bi se naslova, posebno tako Elavrega, najbrže ne branili — kateri umetnik pa bi, prosim, danes ne hotel biti član »Češkega kvarteta*? No, Zikovci godejo na Češkem že sedaj pod častnim naslovom »Ce-
drugod tr.di tu sti*fttt._ za tem, da Krijemo svoje potrebe iz lastnega.
Novoustanovljenemu klubu pa pripade še ena važna in hvaležna naloga ki bi jo z majhnim trudom lahko uspešno vršili zlasti posestniki na deželi Ta naloga je: čistopasemska reja kraških ovčarjev. Oficijalna kvnologija (psoslovje) jih pozna sicer le pod imenom »istrijan-ski ovčarju, dasi y časopisu »Unsere Hunde* dr. Hauck opozarja, da sega ta ovčar daleč na Kranjsko, da je zlasti v Postojni videl lepe živali te pasme ter zaključuje svoj članek sledeče: »Ker ima istrijanski ovčar vse lastnosti zanesljivega psa čuvaja ker je po svoji zelo jos ti dlaki in krepki telesnosti zlasti usposobljen za domačega psa čuvaja bi mi bilo v posebno veselje, če bi se moj skromni poizkus, vzbuditi zanimanje za te vrle in čedne živali, posrečil in vzbudil zanje ljubitelje in gojitelje. Ravno v njegovi domovini bi bil skrajni čas, da se prične s pospeševanjem njegove reje in se po možnosti razširi njegov delokrog.*
Morda se to posreči novoustanovljenemu klubu, čigar občni zbor se vrši v kratkem.
Pleša in plešci
Plešastih mož je bajž na svetu vedno več. Neki pariški list je te dni raziskoval vzroke tega pojava »Znanstveniki* trdijo, da je glavni razlog te moderne bolezni nervozno in burno življenje naše dobe. Nikdar se ni baje toliko mislilo, pisalo, diskutiralo in razburjeno hitelo
Sakor dandanes. Ali — trdijo nekateri
— najčešči povod pleš so — ženske! Današnji človek se namreč baie bavi z ženskami več kakor nekdanji. Včasih je bila ženska ali igračka ali sužnja Danes je ženska svobodnejša in zato težje pristopna; odtod večja moška strast, večja skrb in borba za žensko. Toda od strasti, ljubezni in mržnje, od zavisti, ljubosumnosti, od seksualnih in sentimentalnih izgredov izpadajo moški lasje ter rastejo pleše kakor gobe po dežju. Le v miru uspeva rast las. V nemiru, v strasti, razburjenih in večnih borbah pa umirajo — lasje!
Zagrebški »Obzor* prinaSa to poročilo brez opazke. Toda plešavost nima nobene zveze niti z našo nervozno dobo, še manj z ženstvom. Ker plešasti so bili ljudje že pred tisočletji, plešasti so flog-matiki prav tako kakor sangviniki, menihi in nune prav tako kakor lahkoživci in vlačuge, starci in mladeniči, starke in deklice, absolutno mrzlokrvni in vzorno nravni ljudje prav tako kakor neugnani razuzdanci. Plešavost nastopa včasih po boleznih (tifus, koze, sifilis L dr.), po nervoznem dolgotrajnem glavobolu, po obolenju kože na glavi, po izrednih skrbeh ali hudih afektih, često je plešavost tudi dedična, včasih posledica nečistosti ali neprestanega potenja vedno pokrite glave, včasih znak zgodnjega staranja, včasih tudi razuzdanosti itd. Vzrokov je neštevilno, toda zaradi žensk je morda že kdo osivel, toda pleše mu ženske niso zakrivile, ako ni bil bolan na glavi in v glavi že poprej.
Gospodarska vprašanja
Rašinov finančni program
Ceškl finančni minister dr. Rašin le za Senešom v češkem parlamentu razložil svoj finančni program. Povedal Je, da je i letu 1922. vsota državnih dolgov dosegla 19.8 milijard, za leto 1923. pa znaša proračun 19.37 milijard, torej za 435 milijonov manj. Da pa se dožene število dejanskih prihrankov v državnem gospodarstvu napram lanskemu letu, je treba odračunati še neka nova državna bremena. Najhujše breme za državo so perzo-nalnl izdatki, ki znašajo za prihodnje proračunsko leto 7.640 milijonov Kč, torej za 167 milijonov več kakor lani. Ta po-višek je zakrivil nesrečni zakon o prištevanju službenih let. Ti izdatki pa so za bodoče nevzdržni in se bodo morali znižati. Finančna uprava je poslala v Anglijo in Belgijo komisije za študij enostavnejšega državnega računovodstva in blagajniške službe. Stvarni izdatki so preračunani na okroglo 12 milijard kron, pa tudi ta izdatek se bo s padanjem cen moral reducirati najmanj za 10 odstotkov. Državna podjetja se morajo voditi po trgovskih principih, ona morajo kriti režijo in obenem po trgovskih načelih amortizirati investirani kapital. Davki ne morejo kriti vrzeli v gospodarstvu v državnih podjetjih.
Pri budžetlranju za L 1923. so s črtanjem doseženi veliki prihranki v proračunih vojnega, železniškega, zunanjega in prosvetnega ministrstva. Pa tudi potro-šarina je padla za celih 400 milijonov in davek na premog za enako vsoto. Večje dohodke si finančna uprava obeta iz tobačne režije, ki je zelo povišala svojo produkcijo pa tudi cene, poslednje tako zelo, da niso več v pravem razmerju s padajočimi cenami drugih potrebščin in se bodo zato morale znižati. Vkljub temu bo dohodek tobačne režije večji, ker se znižajo produkcijski stroški. Carine in ves carinski sistem je še abnormalen, ker poedine postavke še nimajo značaja finančnih ali zaščitnih carinskih dajatev, marveč hočejo obenem odtehtati ono sksportno premijo, ki jo industrija držav z nižjo valuto vidi v tej valutni diferenci in sledečim nižjim in konkurenčnim cenam svojih proizvodov. Carine torej nasprotujejo dumpingu.
Z povišanjem davkov ne smemo zviševati državnih dohodkov. Zvišanje davkov je nemogoče. Nasprotno, treba bi bilo, da
se znižajo zlasti oni davki, ki bremenijo na produkciji. Seveda se pa to znižanje ne more izvršiti na stroške proračunskega ravnotežja.
Češka industrija trpi vsled propadanja nekaterih inostranih valut. Vendar ugotavljam razveseljivo dejstvo, da uvidijo danes že najširši sloji, da ni merodajna visoka številka mezde, vlače ali sploh dohodka, marveč realna mezda. Zato le glavni cilj finančne politike, da se ljudstva olajša življenje z znižanjem cen živil, premoga in železa, pri tem pa mora ostati industrija obvarovana To dosežemo le s premišljeno finančno politiko brez eksperimentiranja in brez ozirov na de-magoške hujskarlje ali na pritrjevanje onih, ki bi radi na stroške naroda preveč zaslužili, pa tudi ne na vpitje onih, katerim konsolidacija države ni ljuba.
Uvoz naših vin v Češkoslovaško
Trgovinska bilanca med Češkoslovaško in našo kraljevino je za prvo ugodnejša. Razumljiv je torej naš trud, da bi vzpostavili v tej bilanci ravnotežje. Vino je eden izmed glavnih predmetov našega izvoza v Češkoslovaško, katere notranja produkcija ne zadostuje za domači konzum.
Leta 1919. so Češka, Moravska in Šlezlja pridelale skupno 69.212 kvintalov vina,leto 1920. je znašala celokupna produkcija vina v Češkoslovaški 833.400 kvintalov (povprečno 18,8 q na ha), a lani 454.115 q, od tega devetino rdečega vina Pred vojno je na Češkem prišlo na osebo letno povprečno samo 10 1, to je. na 13,600.000 prebivalcev 1-360.000 hI. Na leto je bilo torej treba uvoziti v Češkoslovaško približno 800.000 q vina iz inozemstva
Zadnji dve leti se je množina uvoženega vina takole razporedila na posamezne države: na
1920 1921
Madžarsko	36,3 % 47,8 %
Avstrijo	32,5 % 15,0 %
Italijo	11,6 % 29,0 %
Jugoslavijo	2,7 % 0,7 %
Romunijo	1,7 % 1,3 %
Francijo	— 2,5 %
Uvoz naših vin v Češkoslovaško, ki je bil že itak prej neprimerno majhen, je lani še znatno padeL Našim dragim vi-
nom »o preveč konkurirala cenena madžarska in italijanska vina Uvozu vin v Češkoslovaško se v splošnem ne obeta bodočnost, ker konzum vin med Ceho-slovaki pada.
Doslej je sklenila Češkoslovaška pogodbe, na podlagi katerih so dovoljeni kontingenti za uvoz, z nastopnimi državami: Italija 110.750 q, Francija 60.000 q, Španija 60.000 q, Jugoslavija 150.000 q. Vsega, skupaj torej 380.750 q, to je približno 50 odstotkov predvojnega uvoza. Vina ki se uvažajo za češkoslovaške industrijske potrebe, v tej številki niso zapopadena. Količina teh vin je pa majhna
Uvoz naših vin v Češkoslovaško bo kljub pogodbi med obema državama težko uspeval. Poleg visokih prevoznih stroškov bodo ovirale uvoz zlasti diference v ceni. čeprav dobro kakovost na^ ših vin v Češkoslovaški priznavajo. Leto 1921. se je prodajalo navadno vino v sodčkih: v Pragi po 1000 do 2000 čk za hI, na južnem Moravskem 500 čk, v Be-regzaru 350 čk. v južni Madžarski 30 do 100 čk, na Dunaju po 350 čk, ▼ severni Italiji po 80 čk, v Mariboru po 250 čk, v Bakru po 160 čk, na Vršcu po 100 čk, v Sremu po 225 čk za hI. Po sta-tističnih podatkih se je povprečno prodajalo vino v Jugoslaviji: leta 1920. po 340 Din, 1921. po 290 Din, 1922. po 800 Din.
Ako hočemo, da bomo dobili v Češkoslovaški stalno odjemalko naših vin, moramo izvažati le dobra vina in po nizkih cenah.
Tržna poročila
Ljubljanski trg. Cene padajo dalje. Moka št. 0 se prodaja po 21 do 22 K kg na drobno. Izgleda, da se bo za kratko dobo ustalila cena na 20 K za kg št. 0. Kasneje smemo pričakovati zopetnega padca cen moki. Slanina na drobno 100 do 106 K po kvaliteti, na debelo 90 do 95 K kg, domača mast 120 K, ameriška 106 K. Pričakovati Je, da bodo cene slanini kot masti v kratkem znatno padle. Debeli prašiči se plačujejo v LJubljani pri oddaji v posameznih komadih po 58 do 64 K kg žive teže po kvaliteti. Mesa vseh vrst Je na trgu dovolj; kvaliteta po-voljna. Cene so ostale na prejšnji višini vsled nenadnega padca cen surovih kož. 15. oktobra so se plačevale težke goveje kože še po 70 K kg, lahke pa 60 K, telečje po 75 K, današnja cena težki goveji koži 50 K, lahki 40 K, telečji 60 K. Pocenjenje kož bo imelo za posledico pocenitev usnja. — Današnje cene špecerijskega blaga so sledeče: kristalni sladkor 60 K, v kockah 70 K, namizno olle 88 K, jedilno 78 K, kava Portoriko 192 K, Santos 128 K, Rlo 116 K, riž I. vrste 38 K, II. vrste 32 K. testenine I. vrste 56 K, IL vrste 48 K
«= Osnovanje tekstilne tovarne v Novem Sadu. Z odobrenjem ministrstva trgovine in industrije se osnuje v Novem Sadu tovarna za tekstilno blago. Tovarna bo producirala dnevno 1500 m raznih tkanin.
«= Tvornica šokolade v Novem Sadu. Kakor poročajo iz Zagreba, bo dunajska tvornica šokolade Pierrette osnovala v Novem Padu enako tvornico, ki bo največje podjetje te vrste v Jugoslaviji.
«= Naše trgovinske zveze z Rusijo. Ca-rigrajska podružnica »Beogradske ujedj-njene banke* je začela trgovati z Rusijo brez ozira na to, da naša država ne živi z Rusijo v rednih mednarodnih od-nošajih. Iz Carigrada izvaža banka po Črnem morju v Novorosijsk razna živila ki sicer niso našega izvora ampak pod našim imenom prihajajo v Rusijo. Banka je z uspehi te trgovine zelo zadovoljna in misli ustanoviti celo svojo podružnico v Odesi ali Novorosijskem in bo izvažala tudi po Donavi razne predmete iz države. Kakor se vidi, bomo z Rusijo prej v trgovinskih kot diplomatičnib stikih.
= Izvoz lesa iz Jugoslavije. Včerajšnjo vest o izvozu lesa iz Jugoslavije je popraviti v toliko, da se je letos do septembra po uradnih podatkih izvozilo le 500.000 ton in ne vagonov. Torej od tega iz Slovenije 300.000 ton.
i!U UUilU iUUulE v dimenzijah od 2 m naprej do 5 m^ 3 cm debele, nadalje ogrodje, 20 irf dolgo, za venecijansko žago kakor tudi žolezai parni kotel, 8 m dolg in 80 cm premera, in pisalni stroj Remington se ugodno prodado. Cenjene ponudbe pod „Hrast 7* na upr&vuištvo „Jutra". 3685
Zimska sezija!
Velike množine zimskega blaga ravnokar došle. 84/IV
a. t e. mmi
se da na račun ali v najem. Več na licu mesta poy6 Ivan Ereft, Sv. Jurij ob
Sčarniei pri Ljutomera.	3621

tkanim
Drobne vesti
-= češkoslovaški kredit Jugoslaviji
»Riječ* doznava od češkoslovaškega konzulata v Zagrebu, da bo kredit ▼ znesku 200 milijonov češkoslovaških kron, za katerega se pogaja naša vlada, dan v prvi vrsti za odplačilo starih dolgov naših trgovcev v Češkoslovaški.
= Ameriška koruza za Dalmacijo. V naša pristanišča Jadranskega morja je prispelo 600 vagonov koruze iz Amerike. To je del od velike količine, ki jo je ministrstvo socijalne politike naročilo za prehrano našega naroda.
= Nove monopolne cene za cigaretni papir. Iz Beograda javljajo, da je monopolna uprava sklenila določiti nove ce ne za cigaretni papir. Tako ee bodo prodajali zvitki cigaretnega papirja »Klub* po 2 Din, zvitki prvovrstne kakovosti (70 lističev) po 1 Din, drugovrstni po 75 par.
= Prodaja stare obutve. Vojno odečna radionica v Vevčah pri Ljubljani bo prodala na javni licitaciji dne 31. oktobra ob 8. uri zjutraj obenem z raznimi odpadki tudi 50.241 kg stare ponošene obutve. Predmetni oglas je v trgovski in obrt niški zbornici v Ljubljani na vpogled.
Opalograph
v vseh velikostih
THE R£X Co., Ljubljana
3 TON. Plin
za avl o
Pavesi & TolotU s;oe z visokimi stranicami se ugodno
proda
J, Goreč, Ljubljana.
Okrožni zdravnik
Dr, Viktor Sregorič
ordinira stalno sbm
-sr Novem mestu
vsaki dan od 9. do 12. ure in od 16. do 17. ure razen nedelj in praznikvo.
Proda se dobro ohranjen
300 V 800 tur 2—3 HP
ali zamenjam
za enega od 5 HP
Točne ponudbe na poštni predal 18 Ljubljana.	3708
v popraTljencm dobrem stanju razpošilja, dokler traja zaloga, istotam se kupajejo stekleni baloni J. Auguitin, Ljubljana, Jerneja oesta it. 231. 89/1
Pozor-	Pozor!
Pravi ,Goiser*-žev3ii, čevlji za smuči ter lovski Čevlji
vseh vrst »s izdelujejo v znani solidni čevljarski delamici	v
Anton in Jož. Brojer
Ljubljana, Turjaški trg (Breg) 1
Istotam se izdelujejo tudi vse vrste drugih obuval, od najpreprostejše do najfinejša izdelave.
Cene solidne! Postrežba točna 1
po nizki ceni. Vpraša se pri An. zav. Drago Beseljakn, Ljubljana, Sodna ulica 5. 3715
Siiiie gobe in »umno
-1	kupuje 3670
^ jf 3s»fP E Honi?., Ljubljana
TColtove. ali ca 12.
vjacina
kakor srne. zajce, fazane, treke," divje race, eluke itd. v vsakem ! času po najpovoljnejših cenah kupuje
IS.
i ueietFpeina z ilisjažino in perjadja Cakovec, Medfimurje.
Brzojavni naslov: Vajda Čakoveo.
SO "V
plačujem
SO Y
lnterartian telefon št. 59.
83
za
polhove kože
spodnja ar §s, predpasniki, stezniki
vec
kot neka druga tvrdka. Kupujem tudi vse druge kože od divjačine. I>. Zdravie 3622 trg. kož diTjaiine, Ljnoljana, Sv. Florljana «1.
pri
nasl.
K. ŠOSS *3'IV
Ljubljana, Kesini trg 19.
škoslovaškega kvarteta*, za Slovenijo {=a bodo ostali vedno, kar so bili, namreč »Zikovei*, in pravijo, da bodo ohranili za Ljubljano in Vrhniko približno tako lep spomin, kakor si ga človek '»hrani na domači kraj.
Kaj pa »Slovenski kvartet?* Pri nas je začel interes za umetnost zadnja leta raati, posebno napram začetku tega stoletja je zrastel skoraj kar neprimerno. Zanimanje za glasbo se je med vojno še posebno ojačilo. Danes imamo z malimi izjemami opero, ki bi se šla često lahko brez škode merit z operami velikih, dosti večjih nemških mest, kakor je Ljubljana. Imamo kon-fcervatorij. Matico, kar tri velike orkestre — tudi kvartet bo prišel. Zakaj ne bi prišel, recimo, pošten komorni kvartet že sedaj? Kar se tiče g. San-cina, smo prepričam, da bi rade volje prevzel vodstvo slovenskega kvarteta, če bi se tak osnoval in ee bi imeli, seve,_ njega člani resno voljo delati. G. Sancin se danes — kar je čisto razumljivo — popolnoma dobro počuti pri Zikovcib spričo uspehov, ki jih žanje kvartet gori na Češkem. Malo truda, seve, bi bilo treba, da bi ga bilo mogoče pridobiti za idejo slovenskega kvarteta, v katerem bi sodeloval tudi on. Toda menimo, da bi morda vseeno rajši sodeloval v kvartetu, ki se imenuje »češkoslovaški* in pri katerem je on edini Slovenec. Malo nerodno je to morda zanj — toda na tej podlagi bi etvar morda šla'
Našim Zikovcem iskrene čestitke k uspehom, našemu slovenskemu kvartetu pa — čim prejšnje rojstvo!
—k.
Vragovi zapiski
Naravno je, da me veseli vsaka hudobija. Dandanes pa je hudobije toliko na svetu, da od radosti vriskam in skoro ne utegnem, vse zasledovati, marsikaj pa tudi pozabim. Zato sem jo mahnil te dni čez zmajev most v »Jugoslovansko knjigarno*, kjer so tako hudobno visoke cene, ter kupil debelo knjigo s praznimi listi za 80 dinarjev. Vanjo zapisujem vss, kar mi ugaja in kar se ne sme pozabiti. Da pošiljam te zapiske Vam, gospod urednik, ki se z meni nerazumljivo resnostjo in vehemenco vojskujete za resnico in pravico. Vas bo menda jezilo, — a ravno to me veseli in mi c^aja, ker sem vrag, Satan po imenu.
Slovenski kraji so se mi priljubili posebno v zadnji dobi, ko sem dobil v »Slovencu*, »Domoljubu* in »Straži* svoja glasila, ki mi prihranijo mnogo truda !n potov in izredno spretno delajo za moje hudobne namene. Mola dva tovariša, Lu-cifer In Levijltan, se klatita nekje na Španskem in v Rimu, meni pa nI treba drugega, nego po zraku letati od »Jugoslovanske tiskarne* preko Trbovelj do Maribora, kjer imam pri »Stra?.!- pesebno cisarr.o zz naihudobnejše laži. "Ud
pa tu in tam nekolike posedlm in si oglodam naše delo med dobrim ljudstvom.
S tiho radostjo sem opazoval minuli tetfen snovanje klerikalno komunistovske zveze ln sijajno linijo o4 temnih globin kneza Eulenburga do Jasnih višin »lirske-sa» strokovnjaka Kamenarovida ter si mislil: V Ljubljani ie moje delo za nekaj tednov v dobrih, zanesljivih rokah, poglejmo ostalem revirju!
Tema in deževna vihra le bila v zraku, ko zletim s tistega klina, katerega imate vedno pred seboj, kadar greste z Jezice proti Ljubljani in ki prijazno sliko mesta tako vražje kazi, da me sili vedno na smeh. Phallus, bodi pozdravljen!
Veter me je nesel z glasnim rjovenjem nad Savo proti Izhodu, dež ]e lil in vse je bilo zavito v gosto temo. Kar zable-sH nebroj električnih lučic pod menoj, elektrika, moja iznajdba, me potegne nase in zadovoljen obsedim na velikanskem dimniku trboveljske centrale. Toplota mi je puhtela v mokri hrbet in prijetno mi Je bilo, ko sem gledal v globino, kjer se }e gibalo delavstvo, odhajalo in prihajalo na delo. Meja kosmata in dolga ušesa so slišala vse. kar se je govorilo pod menoj.
»Janez Je nas organiziral,* ss cglasi nekdo iz skupine komunistov.
»On bi rad v Beograd,* pravi drugi.
»Seveda, saj pravi sam, ds mu za drugo ni.*
»Da je nas razkropljene ovce zopet
združil, Jc res dobro, a Ja bi njegn volili, se ht-^n Tinti V*t* no; namo.*
Tedaj se spomnim, da Imam tam ob eestl starega prijatelja, ki Je bil svoje-<obno iz šole zaradi bogokletja izključen. Narahlo splavam po zraku do njegove hiSe le sedem na drevo v bližini. V sobi J« bila še luč In skozi okno vidim prijatelja v živem razgovoru s trboveljskim kaplanom.
Kal pa te? si mislim in vidim ter sli-Sm. da mu Janez našteva denar za — cerkvena opravila. Qrom«ka strela ta Je pa dobra! Toda počakajmo, kaj prijatelj namerava. Kaplan je z navdušenjem spravil denar, izpila sta še vsak trinajst kozarcev vina ln se poslovila. Ker so me obhajali razni dvom", o Janezovi zvestobi, se stisnem med debele veje košatega drevesa ter prijetno zadremljem.
Zjutraj, kc ze it na izhodu komaj za-svital dnn, prlhitl po cesti od severa grdcgled mož, hribovski kmet Prijatelj, Janez le ta*' ra^no nekai nujnega opravka in je tudi prišel na prag.
»No, odkod tako zgodaj?* vpraša kmeta.
„Od doma skozi Trbovlje. Tam jokajo ia gospodom kaplanom ne/na srca. Cez noč Je izginil.
»Kateri kaplan?*
»Tvoj prijatelj!*
Janez utihne malo in pravi: »Kam pa «i zdai namenjen?*
»V Laško na sodnijo: ti prekleti demokrati me tožijo, ker s;m Jim neka' katoliških besed povedal!*
»Ali imaš zagovornika?«
»Nobenega,*
»Počakaj malo, grem s teboj, te bom jaz zagovarjal!*
In šla sta proti Laškem.
Vse to je popolno primerno morafr našega peklenskega pravilnika. Vedel sem seveda še, da je kaplana še tisto noč vzel mo) aajuant Rogač in napravil nekal zmcce med ženskami. MoJ prijatelj je v Laškem seveda tožbo izgubil rn olajšal klerikalnega bedaka za nekaj tisočakov. To mi izredno ugaja.
Veselo plovem nazaj. Koj na to zasli-šim iz Giobušaka huronsko vpitje. Zletim bliže in vidim, da se obhaja ondi klerikal' na oicet in zopet se mi Je dopadlo, kako so duhovni gospodje s svati poslušali napol nemško govoranco neke priletne ženske z zelo ipičastim in dolgim nosom. Bila je skoro moji babici podobna. Nazadnje Je zapela s pretresljivim krikom tako pesem, da sta dve Marijin' devici omedleli.
Njen mož pa je bil ves srečen pri obilo obloženi mizi in jokal je od sladko skrivnostne ginjenostl, da sme sedeti kot demokrat v družbi duhovnikov, ki so ga nedavno hudo ozmerjali v svetih novinah Taki značaji so mi vsekakor všeč.
Na visokem dimniku se še malo ogre-Jem, potem pa jo udarim v divjem viharju preko Celja na Maribor. Kaj sem doživel v »Stražinem* uredništvu, Vam sporočim drugi teden. Danes imam konferenco z Žebotom in Korošcem.
grurap cnpancic:
Od Moskve do Negoreloja
Bivši hotel »Metropol* — velika palača sredi Moskve. Revolucija ga je izpre-menila v sedež vsakovrstnih strokovnih organizacij in sovjetskih uradov. V pritličju je mestna železniška blagajna. To je Golgota vseh, ki potujejo iz Moskve, pa niso »odgovorni sovjetski delavci* ali nimaju v žepu dvajset milijonov, da podkupijo blagajniškega uradnika. V vrsto! Ob štirih zjutraj. Prši in veter veje od vseh strani.
»Proti Kazani — na levo, proti Sama-ri — na desno, proti Petrogradu — polu-desno — proti Vologdi — polulevo, proti Tambovu — v sredini, proti Smolensku — zadaj,* kriče hripavi glasovi razburjenih potnikov. Pestra množica se deli v šes*. dolgih »repov*. Kriče, kolnejo, vprašujejo, predlagajo, groze — vse zaman. V vrsto! Vsak »rep* Ima svojo glavo. Potnik, ki je prišel prvi, je postal reditelj nad svojimi sopotniki. »Ivanov prvi, Petrov drugi, Sidorov tretji itd.* kriče reditelji. Stodvajseti, trideseti, petdeseti.
Srečni Ivanovi in Petrovi, ki so prvi in drugi. Prenočili so na dežju in mrazu, pa nič ne de, zato pa so prvi in dobe vozni listek. Dame jim zavidajo, koketirajo z njimi, temne oči se svetijo, nevarno žensko orožje pomaga marsikateri iz kritičnega položaja. Pogledala je reditelja, za-
rdela le, zamežlfcala z levim očesom enkrat, dvakrat — gotovo. Srce ni kamen — vozni listek ie zagotovljen. Srečne ženske, ki imate tako zanesljivo orožje!
»Repi* so se raztegnili na vse strani. Bolj krepki v nogah stoje, dame sede, vzdihujejo, stokajo. Čudni kavalirji dvajsetega stoletja! Dame na dežju, pa ni usmiljenega srca, da jih reši nečloveških muk. Opoldne so odprli blagajno. Kdor ni videl, ne more verjeti. Hrešče kosti, trgajo se krila, vpijejo ženske, kriče in kolnejo moški. Navalili so kot neodrešene duše na nebeška vrata. Pri vhodu pa stoje čuvarji z revolverjem v rokah. «Rep» drže za glavo, tišče ga nazaj.
Ženske ne smejo biti enakopravne. To je moje trdno prepričanje, ki sem ga pripeljal iz Moskve. Kjer so kavalirji, so ženske prve, kjer jih ni, so brez moči. Nekatere so apelirale na izgubljeno kavalir-stvo, druge jokale, tretjim, in teh je bilo največ, je pomagala ženska zvijača. O ženska zvijača, koliko gorja si povzročila na svetu! Od kod jim je zlezla v glavo ta ideja, ve samo oni, ki pozna Evine hčere. Jaz iih do danes še nisem spoznal.
Pomagalo ni apeliranje na moško ka-valirstvo — rešili so jih otroci.. Pri nas so otroci materam v nadlego, tam pa so postali orožje za pobijanje enakopravnosti. Prišla je prva z otrokom v naročju, za njo druga, tretja. »Dobri ljudje, usmilite se nedolžnega otroka, ki ga zebe, pustite me prvo!* Pustili so jo.
Kaj hočeš, otroci še ne uživajo enakopravnosti. Pustili so dve, tri, pet — otrok
nI več, pa tudi dame so nekam Izginile. Druga za drugo se vračajo iz mesta, pa vse z otroki v naročju. Kje so jih dobile, sam Bog Ve. Nekatere nosijo svoje, druge izposojene. Dekle ln starka, ki še ni sposobna, ali pa že nesposobna, da rodi otroka, in vendar z otrokom. Tudi orožje za samozaščito.
Stal sem v »repu* do treh popoldne, zaprli so blagajno, listka nisem dobil. Stal sem vso noč in drugi dan mi je bila sreča mila. Kamen se je zvalil z mojih pleč, kamen, čigar težo pozna le oni, ki je sedem let hrepenel po domovini. Na pot v domovino! Ta misel je odkupila vse nečloveško trpljenje, zatrla je grenke spomine težkih dni prognanstva. V tistem trenutku sem razumel 2upančičevo »Dumo* ...
Vlak sopiha in drvi po neskončnih ravninah zapadne Rusije; nazaj hite mesta in vasi. Smolcnsk! Bonaparte, Barclay de Tolly, Kutuzov. Naprej, proč od spominov, ki teže hrepenenje po domovini! Noč. Vlak drvi. Obstal je. Prostrano polje, nekje v daljavi trepeče luč- Morda vas, morda osamljeni potnik, ki blodi po polju. Potniki zapuščajo vlak, vračajo se, begajo, šepečejo: »Človeka smo prerezali.* V krvi leži razmesarjeno truplo. Lice oteklo, oči odprte, trebuh vzbočen — znaki lakote. Pretežko je bilo življenje, vrgel ga je proč. Vlak drvi. Noč. Proč, strašna slika! Preveč vas je bilo, pretežke ste. Proč, noč! Tam za gorami je dan, vstaja solnce izza skalnatih gora, tam je domovina.
Mlnsfc. Glavno mesto beloruske soclja-listične federativne republike. Od Tomska je bilo teh federativnih republik pet Na kolodvoru Judje, na trgu Judje, v mestu Judje. Palestina. Vozijo iz Poljske blago, prodajajo, kupujejo dolarje In marke, zopet vozijo blago. Vrzi mačka z visokega zvonika, padel bo na noge in tekel dalje.
Od Minska do Negoreloja tri postaje. Potniški vlaki vozijo do Minska, dalje do poljske meje dvakrat na teden lokalna železnica. V Negoreloju smo izstopili. Di-plomatični vagon je odšel čez mejo, navadni potniki morajo čakati begunski transport Odnesli smo svojo ropotijo na poljano in prenočili pod milim nebom. Dan!
Zenica prodaja borovnice. »Po čem, mamica?* Dvestotisoč kozarec. Težko je, veste, težko. Davek moramo plačevati od obiranja borovnic, stotisoč rubljev dnevno. Eh, preljuba svoboda, daleč si pripeljala ljudi.
Zvečer je prišel transport poljskih beguncev. Z vso prtljago so jih spodili iz vagonov, preiskovali so do pozne noči, ves drugi dan, proti večeru smo se odpeljali. Med postajama Negoreloje in Stolpci je poljsko-ruska meja. Vlak vozi počasi. Noč. Begunci sede na strehah, v vagonih duši, soparno je. Zadremal sem. »Pan, pan,» mi je zazvenelo v ušesih. Odpiram oči. Vlak stoji. Desno in levo vihra rdeča zastava. Konec »sovdepije*, začetek Evrope! Poljska obmejna straža spreje-
ma vlak. Vljudno so nas povabili s streli, češ, da v Evropi to ni v modi. Zlezel sem v vagon. Med kovčeki, vrečami In drugo ropotijo kleče dame Poljakinje. Roke sa sklenile k molitvi, v očeh se leskečeja solze. Ni glasu, da pove, kai čutijo srca,
Sam ne vem, ka) Je bilo v onem trenutku z menoj. Zapustil sem to veliko, sveto Rusijo. Tam so ostale divne kavka-ške gore, ostal je Ural, ki veže sever a jugom, Bajka!, ki reže ledeno Sibirijo, ostala je Volga, »matuška-kormilica* Ka-spiškega morja, ostal je IrtiS, Ob, Jenisej, Angara, Lena, ostala je Moskva, Piter, Odesa, Kijev, Samara, Omsk, Tomsk, ostale so ravnine brez konca in kraja, pragozdovi — kraljestvo zveri. Tam Ja ostala lakota, revščina, epidemije, trpljenje, ki ga ne pozna zgodovina človeštva, ostali so milijoni Izmučenih, Izsušenih otroških lic. Tam je ostal včlikl, trpeči Mesija, ostala je nova Oolgota člove* štva.
Veličasten prizor! julijsko solnce V krvavem sijaju nekje nad Uralom. Vzpenja se nad obzorje, počasi, mogočno se dviga ognleno življenje, lije zlate žarke preko širnih zapadnih poljan, pije trpljenje in suši človeško kri. V prah bi se bil sklonil pred njim, ki stopa po trnjevi kri-ževi poti, ker takrat sem spoznal vso globino njegove bolesti. Za hip se je vzbudila v duši želja, da se vrnem v to trpljenje, da mu pomagam nositi težki križ, pa jo ie premagala človeška slabost
Tri pletilne stroj©
proda.
Legat in drag, strojno pletilstvo, Begunje pošta Lesce. Ogleda se jih lahko vsak dan istotam. 3696
Ljubljana, Gosposvetska cesta 2 Šivalni stroji
Izborila konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867.
Vezsnle poučuje Brezplačno. Pisalni stroji „Adler". Ceniki zastonj in tranko.
ECoSesa iz prvih tovarn:
Biirkopp, Styna, Waftenrad.
91
Začasno znižane cene.
"JKSS? jilesharsfca in iiOar-
Sftfl dellllJniGO Di^tfska oesta 16.
se priporoča. Izvršitev točna, cene zmerne.
4000 K nagrade
dobi, ki preskrbi mirni stranki s tremi družinskimi člani stanovanje, obstoječe iz 2 do 3 sob s kuhinjo, pritiklinami in, če mogoče, s kopalnico, tudi v novi zgradbi — Cenjene ponudbe je poslati upravi „JutraM pod „Mirna stranka".
Priporoča se
Ivan Magdič
krojač
Ljubljana, Gledališka nlica št. 2.
Zaloga klavirjev in pianinov
najboljših tovarn Bosendorfor, Czapka, Ehrbar, Holzl. Schweigbo£er, Original Stlngl itd. gS^*" Tudi na obroke. -^BS
JERICA HUBAD, roj. DOLENC, SESiSb.
Potniki ¥ Ameriko, pozor!
CNITED-AMERIKAN-LINES-INC.
prevaža potnike z najnovejšimi brzoparniki preko:
Hamburga, Southamptona in Gherbourga v New-York.
41
Vozne liste ter vsa potrebna pojasnila izdaja
Simon Kmeteo, zastopnik za Slovenijo,
Ljubljana, Kolodvorska ulica 26.
r irtai-j rr—
i*-Najstarejša ipedšcijska	v Sioveniji =
Ljubijana špsdcijslsa pisarna	Jesenice §
Podjetje h» prevažanje blagi južne železnice. Brzovozni in tovorni nabiralni g promet iz Avstrije in v Avstrijo. Zacarij.*--« Podjetje ta prevažanje pohištva.
Skladišče • posebnimi zaprtimi Grbinami za pohištvo. Brzojavi: Eanzlnger.	Lcternrban telefon 60.

BiH
Globoko potrtega srca javljamo žaloBtno vest, da je naša iskreno ljubljena soproga, mati, teta, gospa
fji? V ■ V	■
Izdelujem najmodernejše obleke, vsako vrstne suknje kakor tudi raglano ter obračam in moderniziram stare obleke po jako ugodni ceni.	8729
Se rriporočam
Jakob Smerajc
krojač
Opekarska cesta 13.
danes ob 9. uri dopoldne previdena s svetotajetvi po mučni bolezni zaspala v Gospodu.
Pogreb se vrši z ponedeljek ob 14. uri iz hiše žalosti, Sp. Šiška, Žibertova ulica 144, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 28. oktobra 1922.	3728
Avguštin Nežič, soprog.
Marija Demšar, roj. Nežič, Anica Molet, roj. Nežič, SLaiči Snoj, roj. Nežič, hčere.
Vinko Demšar, Franc Mošet, Ivan Snoj, zeti
amerikansko blago, št 43, še nič obrabljene, proda za 3000 kron
R. Brovet, Trebnje.
3714
Vam prenovi in strokovno shrani
preko zime „
ob malenkostni pristojbini tvrdka
]. BOREC
Ljubljana, Bosposvetska c. \l
išče velika tvornica špirita. Kompe-tenti morajo biti vešči vsem poslom te stroke. Ponudbe z navedbo zahtevane plače in reference na upravo „Jutra" pod štev. 3680	3680
Plinova peč
prav dobro ohranjena, za sobo, okroglo 50 m® veliko, se kupi- Ponudbe pod „Takoj 777" z navedbo cene na upravo »Jutra*.
Polnoiarmenik
(Vollgater)
Žage ter stroje za obdelavo lesa vseh vrst najnovejše 90/1 konstrukcije dobavlja takoj po najugodnejših cenah iz
jugoslovanskega skladišča
SULWERKE
Leipzig-Kleinzschocher
Diskaustrasse 68. Zastopstvo
WELKERWERKE Wien, XIII. BreitensserstuBe Nr. 56.
Obrtna hranilnica in posojilnica v Kranju
(Krojagkl odsek)
se priporoča za naročila na usnjate obleke za moške (suknjiči hlače, čepice) ter damske jope. 3718 Cene zmerne, delo solidno!
Florijanska nlica štev. 4.
Od danes naprej vsako soboto, nedeljo, torek in sredo najfinejše krvave in mesene pečene klobase, vsak ponedeljek, četrtek in petek polprekajene kranjske klobase in rebrca. Izborna kuhinja, vsa jedila po lastni ceni. — Toči se samo prvovrstna domača vina. — Producente samo prvovrstnih finih vin vabim, da mi prinesejo vzorce.	3725	A.. Kaj tez.
z znanjem srbskega in pertektno nemškega jezika ter glasovirja za pouk dveh deklic v starosti 12 let, obiskujoč gimnazijo, sprejme ugledna družina pri Zaječaru (Srbija), Prednost je znanje francoskega jezika. Plača najmanje 500 Din mesečno. Vožnja drugi razred se plača. Predstaviti se je v ponedeljek od 10. do 12. ure dopoldne v hotelu „Slon" pri portirju.	3727
iniMjiiffiisriiijiLjDi
prej »Kranjska deželna banka"
javlja, da bo pričenši z dnem 1. novembra 1922 obrestovala stare in nove
vloge na knjižice s 5°/o čistih.
Vloge na tekočem računu se bodo
obrestovale po dogovoru najugodneje, posebno pa vezane vloge proti tri- ali šestmesečni odpovedi.	3722
Posojilnica V Mariboru (Narodni dom)
razpisuje za šolsko leto 1922/23 sledeče ustanove:
1.	Dr. Franja Rapoca za visokošolce, devet mest po K 600—.
2.	Lastne, in sicer za Vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru in za Državno obrtno šolo v Ljubljani po eno mesto po K 2000' .
Pravico do ustanov pod 1. imajo visokošolci slovenske narodnosti iz mariborskega in šoštanj-skega okraja, pri drugih pa se bo oziralo na prosilce iz mariborskega okraja.
Prošnje z domovnico, zadnjim šolskim spričevalom in ubožnim listom se naj vlože do 10. novembra 1922 pri Posojilnici v Mariboru.
Ravnateljstvo.
i
M
£2
ftž!
3730
I
Domače vesti
• Proslava Češkoslovaškega narodnega praznika v Ljubljani. V srebrni dvorani hotela Union se je vršila včeraj dopoldne svečana recepcija, pri kateri je češkoslovaški generalni konzul dr. Beneš sprejemal čestitke povodom češkoslovaškega narodnega praznika. Dvorano so napolnili repre-zentanti vlade, vojske ter najodličnej-ših kulturnih in gosj>odarskili zavodov ter organizacij. Recepcije se je udeležil tudi v Ljubljani se mudeči minister dr. G. Žerjav. Med drugimi smo opazili namestnika Hribarja s polna-mestnikom Baltičem, generala Dokica s podpukovnikom Stojanovičem, fin. delegata drja. Šavnika, načelnike Ska-beraeta, Ribnikarja, Sancina, šefa sa-nitete Katičiča, šefa oddelka ministrstva pravde drja. Babnika, avstrijskega generalnega konzula drja. Kohlrus-sa. francoskega konzula g. Flachsa, dvornega svetnika Senekoviča. vladnega komisarja Ljubljane; rektorja Ušeničnika z mnogimi profesorji vseučilišča. vojaški sanitetni šef puk. dr. Milosavljevič, zastopniki Sokolstva, Matice, železniearskih in drugih strokovnih organizacij, invalidov, odvetniške, notarske in trgovske zbornice itd. Lepo so bile zastopane tudi ženske narodne organizacije. Generalni konzul Beneš je v prisrčnem nagovoru pozdravil goste, poudarjal pomen narodnega praznika ter končno nazdravil prezidentu Masarjku in kralju Aleksandru ter kraljici Mariji. Na njegov predlog so bile poslane predsedniku Masaryku in kralju vdanostne brzojavke. Govorila sta še namestnik Hribar in vseučiliški profesor Bubnov. Proti 1. uri je bila prisrčna svečanost končana- Zvečer se je vršila v operi premijera Janačkove opere »JoDufa*. Gledališče je napolnila slavnostno razpoložena publika. 0]»era je imela popolen uspeh. Po predstavi je češka kolonija priredila v slavnostno okrašeni dvorani Narodnega doma banket, na katerem so bile izrečene prisrčne napitnice domovini, njenemu velikemu prezidentu, Jugoslaviji in njenemu kralju.
*	Za namestnika generalnega direktorja v ministrstvu pošte in telegrafa je imenovan inšpektor dr. Franc Pav-lič.
*	Spomenik vrlemu možu. Slovensko učiteljstvo je na celjskem okoliškem pokopališču postavilo enemu svojih pr sobojevnikov, nadučitelju Arminu Grad'šniku. spomenik iz pepe-Jastosivega apnenca. Gradišnik je umrl 2. januarja 1917. Bil je jeklen značaj, kakršnih imamo malo v naši sredini.
*	Naše časopisje ob obletnici osvoboditve češkoslovaškega naroda. Vse beograjsko časopisje je priobčilo obširne in simpatične članke o narodnih svečanostih povodom štiiiletnice osvoboditve bratskega nam češkoslovaškega naroda. Nekateri listi so imeli tudi slike najzaslužnejših boriteljev za svobodo Češkoslovaške, predvsem pred sednika Masarvka in zunanjega ministra dr. Beneša. Tudi hrvatski in slovenski časopisi so posvetili prazniku vso svojo pozornost.
*	Obstrukcija v celjskem okoličan-skem občinskem zastopu od strani SLS NSS, SKS ter JDS traja naprej, vsled česar ie pričakovati skorajšnjega razpusta občinskega odbora.
*	Občinske volitve v Dravogradu so razpisane na 10. decembra. Nasproti si stojita narodno - napredna in narodno-socijalna stranka. Zadnjič so bile občinske volitve leta 1911. Takrat je bil izvoljen za župana nemški učitelj Voglar.
*	Pogreb gospe Marije Černetova, ki je bil včeraj popoldne iz staroznane hiše «pri Jernejčku* na Sv Petra cesti, je pokazal, kako priljubljena in obče spoštovana je bila blagopokojna v vsej Ljubljani. 26 let vdova izvrstno vodila gospodarstvo in vzgojila vzorno družino. Bila je pravi tip iz solidne in poštene naše starejše generacije. Pogreba se je udeležilo poleg mnogoštevilnega uglednega sorodstva velika množina znancev in prijateljev. Pokoj nico so spremili na poslednji poti tudi zastopniki raznih uradov in društev in minister za socijalno politiko gosji, rlr. Z e r j a v. Zbor pod vodstvom proi. Kozine je prav dobro zar;el žalo-?tinke. Spoštovani rodbini naše iskreno sožalje, pokoicici pa bodi ohranjen blag spomin!
*	Važno za medlcince. Ministrstvo pro-svete je sklenilo, da morejo vsi medicin-ci, ki so dovršili VIII. semester na medi einski fakulteti v Zagrebu, dovršiti svoje študije v Gradcu, ker zagrebška medicinska fakulteta še ni povsem formirana.
*	Celjska okoliška šola. Krajnl šolski svet se je ponovno obrnil na celjski mestni zastop z vprašanjem, ali hoče prodati staro gimnazijsko poslopje, ki bi se v tem slučaju adaptiralo v šolske svrhe. Ker je občni zbor v zadnji seji prošnjo odklonil, je pričakovati, da bodo imeli Okoličani vsaj toliko kulturnega zmisla, da si jx>stavijo novo šolsko stavbo. Fi-nancielne razmere v okoliški občini bi to prav lahko prenesle.
*	Jugoslovanski novinar na poti okoii sveta. Nedavno je dospel v Prago Miroslav Rajičevič, rodom iz Be-.vgrada, ki je pred 10. leti sklenil stavo za 400.000 kron, da bo peš posetil glavna mesta vseb svetovnih držav. Leta 1913 je odpotoval is pred nekaj dnevi dosnel x
Prago, odkoder se vrne preko Budimpešte v svojo domovino. Na svojem potovanju je zbral 6 velikih folijantov podpisov vseh odličnih osebnosti javnega življenja vseh držav. Tudi v Pragi je nabral podpise najuglednejših kulturnih in političnih delavcev.
*	Ruski srednji šoli v Ponovičah pri Litiji je podelilo ministrstvo prosvete pravico javnosti kot realni gimnaziji. Državni jezik, zgodovina in geografija Jugoslavije so vzeti v učni program kot obvezni predmeti.
*	Janez Zgaga v cSlov. Narodu», V »Slovencu* se vedno pred volitvami ogla si stolni kanonik Janez Zgaga, da zabava Ljubljančane s predpustno Salo in ro-bastostjo. Sedaj je zašel Jane. Zgaga tudi v uredništvo »Slov. Naroda«, kjer piše politično in dnevne vesti v »vednost in ravnanje ljubljanskih volilcev*. Kakor čujemo hoče postati Janez Zgaga prvi kapetan stare fregate. No vemo še, ali je ta vest resnična, zdi pa se nam, da kolikor toliko odgovarja dejanskemu položaju.
*	Izza kongresa. Dne 10. septembra je krški odvetnik dr. Ivan Dimnik priro-mal naravnost z zagrebškega kongresa v neko hrastniško gostilno, kjer je v večji družbi z veseljem pripovedoval, da so »demokrate že pokopali*. V svojem navdušenju je tudi povedal, da so demokrat: delali med trboveljskim štrajltom proti mdarjem in da sta dr. Žerjav in dr. Kramer pri štrajku delala v svojo osebno korist. Radi te klevete je bil zgovorni politik citiran pred sodišče. Poizkusil je najprej zavlačevati. Celih osem tednov je imel priliko, da zbere dokazni materijal in izvede obljubljeni dokaz resnice. Nazadnje je poizkusil poravnavo. Pri-pravljen le bil, da vse prekliče in obžaluje pod pogojem, da se tožitelja zavežeta, da tega preklica ne objavita/ Ker takšen predlog seveda ni bil sprejet, je v skrajni zadregi navajal za priče Emila Stefanoviča, Ciro Kamenaroviča, Janka Cimermana in takšne ter se skliceval tudi na »Jugoslavijo* in »Slobodno Tribuno*. Kako neresen je bil ta predlog, je razvidno iz tega, da ni mogel dr. Dimnik navesti nobenega konkretnega dejstva, katero naj bi te priče potrdile in naj bi se izvedel namišljeni dokaz resnice. R,v di evidence neresnoeti predlogov je sodišče zavlačevalne poizkuse zgovornega Katnenarovičevega podpornika odklonilo Če o ni mogel v tednih pripraviti nobenega drugega dgkaznega gradiva, bi bil vsaj lahko navedel one številke »Jugoslavije**, na katere se sklicuje. Sodišče je dr. Dimnika zaradi njegovega obrekovanja obsodilo na dva tisoč Din ali 10 dni zapora in povračilo stroškov. Tako je sodno honoriran zopet eden izmed onih gospodov, ki mislijo, da je višek politične modrosti in umetnosti, če širijo o nasprotniku klevete. Zagrebški kongres zaznamuje torej svoj prvi uspeh.
*	Cigaretni papir. Uprava državnih mo nopolov naznanja, da se nahaja sedaj v prometu specialitetni cigaretni papir, ki ni izdan od Uprave državnih monopolov, temveč iz domačih tovarn, katerim se je oblastveno dovolila izdelava in prosta prodaja tega papirja na teritoriju cele naše države, pod pogojem, da je plačana predpisana monopolna taksa. Domače tovarne izdelujejo in prodajajo naslednje posebne vrste specialitetnega cigaretnega papirja, in sicer: 1.) Tovarna »Golub* v Zagrebu cigaretni papir v knjižicah pod imenom »Abadija*, »Samum*, »Golub* in »Club*; 2.) Tovarna »Mira* v Osijeku pod imenom »Zora* in »Otoman*; 3.) Tovarna S. D. Alkalaja v Sarajevu pod ime nom »Prosvjeta*, »Gajret* in »Napre-dak*. Poleg teh navedenih se nahajajo
• na našem teritoriju še druge vrste specialitetnega cigaretnega papirja pod različnimi Imeni, ki je bi! pred izdano prepovedjo (»Uradni list* št. 144 iz leta 1921) uvožen iz inozemstva v n.išo državo in kojega prodaja je dovoljena pod pogojem. da je plačana predpisana monopol-! na taksa. Do popolne razprodaje vseh , gori omenjenih vrst specialitetnega cigar > retnega papirja, ki so nahaja sedaj izven i tovarn pri prodajalcih v prometu, bo no-i sila vsaka knjižica, banderolo Uprave državnih monopolov, taksirano z 0.50 dinar jev v dokaz, da je sedanja monopolna . taksa plačana, dočim bodo na knjižicah j r.ovih partij izdelkov tovarn prilopljene ; lenderole po 0.80 Din. V slučaju, da bi
rri posameznih prodajalcih nafle knji-! 2ic«» cigaretnega papirja brez banderol po i 0.50 Din pred novo izdajo, se be proti idotičniku postopalo po zakonu zaradi | kriomJ.arenja.
*	Odkritje prahistoričse naselbine v i bližini Pančeva. Kakor poroča beograj-I sko časopisje, je komisija, ki se bavi s i proueavanjem prahistoričnih starin, odkri : la te dni v bližini Pančeva pri vasi Omo-I ljiec zelo bogato prahistorično naseTM-i no. Pri izkopavanju te naselbine so na-i šli mnogo važnih predmetov, katere bodo oddali beograjskemu državnemu muzeju.
*	Začasna zatvoritev pošte Pučonci iPrskmiirje). Dne 10. septembra 1922 se je pošta Pučonci (Prekmurje) zaradi pomanjkanja kompetentov začasno zatvo-rila ter ee je njen okoliš dodelil pošti .Murska Pobota.
*	Preureditev selske službe pri poštnem uradu Zagradec na Dolenjskem. S 1. novembrom 1922 se uvede pri poštnem uradu Zagradec na Dol. dostavljanje poštnih pošiljk na novo v krajih: Breg, Zavrh in Orlaka. Glede na to se razdeli selška dostava v 4 okraje, in sicer sledeče: L okrai: Guntovec. Kal Anfcnia,
Primča vas, Vignje, Bakra, Bratov Dol in Kamni vrti; II. okraj: DeiSa vas, Dra-Sča vas. Breg, Češence, Tolčane, Gabrov-ka in Kitni vrh: BL okraj: Malo Globoko, VeL Globoko, Marinča vse, Kulelje-vec Mali in Vel. Koren: IV. okraj: Vel. Reberce, Male Reberce, Valična vas, Zavrti in Orlaka. Dostavljalo se bo v L in IV. okraju vsak pondeljek. sredo in petek, v n. in m. okraju pa vsak torek, Četrtek in soboto.
Obfave
* Pevci! Danes dopoldne ob 10. uri pevska vaja za tenorje, ob tričetrt na 11. za base ljubljanskih v »Zvezi* včlanjenih zborov v pevski dvorani Glasbene Matice. Nove nagrobnice! Vsi in točno! Odbor. »Zveze slov. pevskih zborov.* •Jugoslovanska Matica, podružnica Rakek-Unec, priredi danes, 29. t. m. ob
♦ OtvoVev'pošte Libeliče. Dne 1. ok- pol 16. uri v Društvenem domu na R.-v«»oriiev	-	TTI	„,.„1 fotnln I rframat in večer, na-
tobra 1922 je bila otvorjena pošta III. razreda, 2. stopnje Libeliče. V njenem okolišu so tile kraji: Libeliče, Sorče, Iv-nica (del) Libeliška gora, Cerneška gora rdel) in Tribe (del). Pošta Libeliče bo izmenjavala vsak dan skupne sklepe s pošto Mežo. Uradne ure poleti so: ob delavnikih od 8. do 12. in od 14. do 16. ure, ob nedeljah od 9. do 11. tire, pozimi pa: ob delavnikih od 8. de 12., ob nedeljah od 9. do 11. ure. V zunanjem okolišu se dostavljajo pošiljke po selskem pismo-
cesti pri Sv. Petra cerkvi. Cena: Oa Kaa
varne Evrope na pokopališče ali obrat-, no 5 Din. Od Vidovdanske ceste oz. Zaloške ceste na pokopališče ali obratno 4 Din za osebo. Vozilo se bo vsake pol ure.
*	Za družbo sv. Cirila in Metoda je nabrala učiteljica ga. Jul. Klanšek ob! priliki poroke g. Ivana Pečnik z Justino Poženel na Bizeliskem 205 Din.
•	Kino »Ideal* v Ljubljani predvaja fan tastiini film v d veli delih — I. del od ponedeljka do srede, II. del od četrtka dq
keku prvi letošnji dramatični večer, na ,-	,	„
kar opozarjamo vse obmelne rodoljube. vštevSi	J™ » Zt
* Ženski zbor Moravskih Učltcljic iz Brna, ki nastopi v nedeljo dne 5. novembra v dvorani hotela Union, šteje 30 članic pod vodstvom genijalnega dirigenta prof. Vacha. Zbor je dosedaj v dobi 10 letnega obstoja nastopil v 80 koncertih in dokazal, da se da z ženskim zborom doseči ravno tako lepe uspehe, kakor z moškim zborom, kajti krasota in milina ženskih glasov je isto toliko vredna, ka-
tegne nase vsled svoje miline in ljubkosti. Sedeži za ta koncert v predprodajl v trgovini Glasbene Matice na Kongresnem trgu.
* Otvoritev plesne sezone, bančnega uradništva pod pokroviteljstvom gospe ravn. Tykačeve in častnega damskega komiteja, prične v soboto dne 4. novembra v veliki dvorani Narodnega doma ob 20. uri s sodelovanjem godbe Dravske divizije. P. n. bivše posetnike plesnih vaj uljudno vabimo, da nas počaste z obilno udeležbo. Redne plesne vale vsako sredo ob 20. uri v veliki dvorani
dostavljajo posule	i------- —— -----	~
nošo v tem-le redu: I. okraj (Ivnica in I kor vznesena moč moškega zbora Zen-Libeli*ka <>ora) vsak torek in petek. H. j ski zbor sicer ne vpliva na poslušalca po okraj (Sorče, Cerneška gora in Tribe) vsa svoji moči, ^^J^^Ž ko sredo in sobote.
*	Iz Zagorja nam poročajo: K dooisu v Št. 251 »Jutra* o premestitvi g. in?. Klora iz Zagorja še sledeče opazke: Nad zornik inž. Klor je bil zelo priljubljen ne samo med p-ebivalci, temvsč "i j? Pridobil začasa svojega službovanja v Kisovcu splošne zasluge; to morejo povedati zlasti domači in ruski akademiki, katere je poleg svojega napornega dela uvajal v praktična znanja montanistike. Vsak poset dijaštva je vedno vodil sam in svojo nalogo tako krasno in prisrčno izvedel, da so se gostje vračali polni navdušenja in hvaležnosti. Dolina ga ne pozabi kmalu, ker ji je našel premoga za najmanj 15 let, dočim so hoteli Kiso-vec pred leti že zapreti.
*	Požar v Ljubljani. Včeraj zjutraj je bil ob pol 6. uri alarmiran mestni gasilski urad, da je izbrnhnil požar v stanovanju šoferja Stanislava Kaplje v Ko-menskega ulici št. 26. čuvaj na gradu je dal znamenje z dvema streloma. Gar silska straža, broječa 8 mož, je mogla stopiti le deloma v akcijo, ker so domači požar še pravočasno opazili ter ogenj z vsemi močmi lokalizirali. Ogenj je najbrž nastal vsled vnetja saj in je napravil šoferju Kaplji 8000 kron škode. Zgorelo mu je 100 kg krompirja in več obleke Lastnik hiše Konrad Brezovšek ima 50.000 K škode, ki pa je krita z zavarovalnino.	, , ,
•	Drzen beg iz ječe. Zloglasni razbojnik S. Varosv, ki je bil obsojen v Osije-ko na 18 let težke ječe, je poskušal te dni pobegniti iz kazilnice. Ko so se jetniki sprehajali po dvorišču, je Varosy z neverjetno naglico pristavil večji zaboj k ietniškemu zidu, se povzpel na zid sko čil z zida in zbežaL Jetniškl čuvaj je streljal za njim, nakar se je udaL
•	Aretacija nevarnih lopovov. V Laškem pri Celju so te dni aretirali orožniki SOletnega Alojzija Palirja. ki je v neki ljubljanski kavarni izmaknil g. Koš-merlju 10.000 kron vredno suknjo. — Da Ije je bil aretiran Kletni Pavel Kajba iz Pregrada na Štajerskem, ki je v Kolodvorski ulici ukradel nekemu gospodu 4000 kron in Anton Vrankar iz Ljubljane. ki ga policija zasleduje že od leta 1920
tovno gospodarstvo*. Film je delo več-, letnega truda tako v naravnih posnetkih' kakor v tehničnem oziru. Dejanje se vrši v HI. stoletju v bojni dobi Rima napram Kartagi in je eden največjih filmov, ki so dosedaj izšli. V tehničnem oziru je csobito pomembno: izbruh Etne, razpad palače Battona, razpok zemlje in so posnetki povzeti ob izbruhu Strombo-li v letu 1913. Senzacljonalen je tudi prehod Hanibala čez Alpe s sloni in kamelami črez ledenike Simplona, požar vojnih ladij rimske mornarice pri Syraku-zah, obleganje trdnjave Syrta, požar vol-, nega ležišča Syphax. V tem filmu Igra na tisoče osebja ln to delo skoraj nad-kriljuje iilme: »Zadnji dnevi Pampeja* in »Quo Vadiš*.
Šah
Rešitev naloge »Neprostovoljni humor
v šahu», objavljeno v nedeljski prilogi »Jutra*:
1. Kg7. h54 (ali «a») 2. Kf6, h43 3.
Keo! (Če bi bil črni potegnil 2. ... Kb6,
bi 6ledilo tu 3. Ke5!. Če sedaj črni vza-vsaKO sreao od ju. uri v vbuki uvuram i	' _f .
Narodnega doma Eventualne informaci-: J £ - * ^^do^tu
je daje »Zveza bančnih uradnikov Jugo-:	'>s	v
slavije, podružnica v Ljubljani*. — Odbor.
* Avtomobilni promet na pokopališče. Avtomobilna Prometna d. d. v Liubljani, naznanja cenj. občinstvu, da bodo vozili za časa praznikov t. J. v nedeljo in torek popoldne in sredo celi dan avto-omnibusi iz mesta na pokopališče. Postajališča: kavarna Evropa, mitnica na Vidovdanski ccsti, ob mitnici na Zaloški
s 4. Kd6, h32 5. c67 remis), 3. h32 4. c67, Kb7 5. Kd7 in igra je neodločena. — Ali} a) 1. ... Kb6 2. KfC, h54 3. Ke5 itd., kakor v gorenji opombi.
Zares prav mična in poučna končna iarra s kmeti!
Odgovorni urednik Pr. Brozovlč* Lastnik ln izdajatelj Konzorcij »Jutra** Tisk DelnKke tiskarne, d. i v LjuhlianU
anil ao OModl 01«. 8'—, •»•*!« «»<lll|nllli » »»Ml ' Oln. - freov«* o ..<r*L 3oplto»«i>l«, M-»r«mlinln« d* 90 besadl S Oln„ •••»Iti «.dalin',ll> 8 »•«•* S 0!a. -	« »»sr»| iU«»«o mdl »
— cnamkah.) N« «of«4»n]« n «dgo»«r|« i«. •»• i« «pt«4»*1>> prtloten. intmko <• »dao»o». —
POLJUB.
(Izpred sodišča.)
Ali je poljub nekaj lepega ali grdega? Kakor se vzame. Čudna reč! Ali ie morda celo kaznjlv? Včeraj je ljubljansko deželno sodišče prišlo menda prvič v položaj soditi o poljubu in nle;a kazenskem značaju, in je izreklo, da je po-j
Konolpjenta mo5
sa notarijat na deželi »e sprejme. Plača po dogovora. VBtop takoj. Več pove uprava »Jutra*. 3720
Absolvent 3717
slovenske trgovske šole želi mesta pri kakem trgovskem podjetju. Nastopi takoi. Cenj. ponudbo x uaredbo piače, o.rir. oskrbe pod »Zanesljiv* na upravo »Jutra*.
Vzgojiteljica,
zmožna srbohrvaščine iu nemščine, ki bi poučevala začetnik«. klavir, stara 25 do 35 let, se išče k štiri- in osemletnemu dečku. Piača dohrs. Ponudbe s fotografijo in pre pisi izpričeval se prosijo na naslov Brača l<ehner v ffu botiei. 3702
10.000 E 3711
4i risgrade dobi, kdor preskrbi '*'	: ali zamenja mirni stranki
Prodam 362S i \,Tez ctrok, lepo, zračno sta-več oblek, posteljo i« droire novanje Pouudbe pod »Dobro-stvari. Stara pot l/I., vrata 3, od 3 ure naprej.
Klavir
3713
ali pianino, že rabljen, se vzame T najem, odnosno ugodno kupi. Ponudbe poslati pod <nigarno> pošt:ioležeČ3 Rojnska Slatina.
8 kg masti s:u
»» poccni proda. Sodna ulica št. 6, II. nadst., Lvo.
Pisalni stroj, 3723
L. ?. Smith & Bros. Type-writer, št S IT. S. A., a-r.eri-kauski sistem, predvr.jiio blage, jako malo obrabljen in brea vsake bibe, j«ko trpežen, so proda. Stroj ursu kakor nobeden tiru^i, tečaje kroglicah fKucellaier).
plačam* na upravo »Jutra*.
Zračno stanovanje
išče mirna, solidna stranka, po možnosti dve sobi in kuhinja v mestu aK izven, ob progi električne železnice, flaira. se doliro, nagrada ni i/.kijoeeoa. Hsmuua ponudbe pod »Stanovanje* na upravo »Jutra*. 3663
mt^Mstni
Autodslavnioa,
velita, dobro vpeljana, išče strokovnjaka kot družabnika. Informacije: DelaV, Maribor, Cankarjeva 33. 3633
Si ' j " b i I ' ''
»> » _ ^hA^JVSi. - — i>®
skem značaju, in je lzreiuo, m jc | —	na j£rogilcaii mug
li»h — »erdo ravnanle* v smislu kazen-, Čevljarskega vajeno* xaBi0T poVo uprara »Jutri
skega zakona prav tako kakor navadna	* pomočnica j---
klofuta (§ 496 k. z.) — Gospod S. se <prtjae za takojšen na3'op le vozil v turistični seziii po Gorenjskem Hrat» in staaorsjjjo t bi,i. BU je dobre volje. V kupeiu sedi čedna, i Ivan Ir-netič, čevljar Urfna »luštna* turistinja - v hlačah. To se je sela. p,..-'a bennc. „00 gospodu S. silno dopadlo! Ko vstane trn-: spodična ln gospod S- tudi, sta prišla i
Vi«c«ioSol.o
Slorsio travo
nndi vsako sisožiao Sever Korr.p, Ljubljana. Wolfova uhea št. 12. 31S/1
Hiša 3673
— > e!;ol:ei Ljubljane, t dobro i Tpsljaao viu=ko trgovino, . : r rednost tri milircne, ae proda 1 sli zamenja. Kaslov pove upmvniMvo »Jutra>.
slučajno z obrazoma v tako bližino, da j iMe instrakeij« v Ljuuljani. 3e § nt motel premsgati in z besedami: j Predvsem želi sprejeti mžje-
Oh kako ste luštni* kratko-malo po-	Spr.,m. tod. mesto
«un, Kaho sic ius .il	domačega učitelja ter je pri-
ljubil brhko turistinjo. Le-ta pa s tem nI j «	"R|l.
bila zadovoljna ln je pretestlrala, — vsa i rt<_ ,n pod-|a|r, na»!s.!ja» 1 osupla. Se bolj osupel P« je bil gosp«d j ^ j e Kaeiev jove n^rara ; S., ko le vsled zahteve tospodičns z*V- i	»Jutra«. 3S«
teval sprevodnik, da se legitimira. Po-,-
sta! Je c. S. hud in se radi tega sporekel Gozdar la efcoaom s javnim organom. Nato je sledila ovad- j ? Yerl«5tn<» prakse, verriran r . ba radi žaljenja ur»dns osebe (§ 104. srb. j T5e(, T cbe streki sDsdaiočih I k. e.) in zasebna obtožba — radi — po-; pe«hh, iši« služba kot upra-| ljuba. Razprava js bila precej živahna,. »itelj, gozdar ali ekono:a na ' — skoro vesela. Obtožencc se je zelo : veleposestvu. Gre tudi v Si- j
_	..	v	ali	\ atnnl
mm^
H-JSiti&aSato Trgovina antlkvltet
ErsstoTa. sps.inioa.,
masivna, politšrafift, s pslhe, i mizo in noh, se prmla Na-: slov pove uprava »Jutri«». j Mirko teger, Daga ulica 13;
wt ! Zagreb, kupuje in prodaja ! tsp trsto starinskih stvari. J?a,grefcn6 s?otiijt9__w->
2;t;auatve»to metodo
in peči nndi p o smerai eenl
tvrdka O. Zaiee, železni aa, ,	.
Fiorii*ns)t9 ulica 2.'5. 370:i i Mitnčke analiKC V^a fizie-——--aomije uefniifce ašo bodoča st »institut Omuia* 11 t're;e:nova nlica Ljubljana.
»ginjeno* zagovarjal. Zastopnik nesreč- i bijo ali Slavonijo. Vatopi
ne« pdHfrovalea g. dr. Oblak je kot ta-; «ldl. T "č-o ksno trgov.na neta	"	'	. ! £)orise vpojlati na upra o
govornik izvajal, da poljub ne more b.« jitrM ^ ^ tGMs}M	3712
kaznjiv po kazenskem zakonu kot;	in ekonom*. 3639	, .
— -1J-" ~ 1	j lepo, sr.&sao ;n anho v branju
naprodaj: 3701
Kopalna banj*, činamo in niKi»:ni štedilnik. Naslov pove sprava »Jatra>.
žaljenje časti, ker v njtm ni videti za smehovanja ali grdega ravnanja, škrat-1 ka: ni najti žalilnsga namena, ampak i k večjemu — nasprrtn?. Tudi je bilo v tem slučaju tako obiležje, da je skoro možno govoriti e — neodoljivi sfli... Zastopnik zasebne obtožlteljlce g. dr. Klepec je bil drugega mnenja. Sodišče tudi. Ker je tudi državni pravdnik zahte-
Kutarioo
£681
sprejme n takoj. Vegova u ica št. 2, L naastr., levo.
Mlad mci, 3688
trgovsko naobražen. Tefč več
tudi. Ker je tum urzavrn iprav«,« z.„»- £f ^^^i^ikTIh val kazen radi pogreška žaljenja stra-: . oodobne(ra Dri večjem
»e lameli* z stanovanjem v Ljubljani. Pooaaiie na upravo »Jutra* pod »Stanovanje Kranj.
že tudi v nekem drugem slučaju, je so- ■ p,~dje(ju. Cenj. ponudbe pod dišče prisodilo nesrečnemu poljubovalcu »skladiščnik* na upravo
2 meseca zapora in zlasti tudi lzrek'o, da Je poljub — grdo ravnanje v smislu kazenskega zakona, ako se ga — Javno ukrade in — ona nI z njim zadovoljna. Je torej tak poljub prestopek zoper varnost ženske časti, in je — grd. Ergo — ne kradite javno poljubov! Gospodu S. pa to ne gre v glavo. In se je pritožil na višje instanco. S kaki« uspehom, je seveda druzo vprašani e.
»Jutra*.
Uladonio, 3676
vešč slovenščine, nemščine, srb hrvaščine v govoru in pisari, nekoliko italijanščine in pisarniških del, iSča primerne službe. Gre tudi nveu Slovenije. Ponudbe prosi pod L»Delo 28* aa ubtmo »Jutra«.
I55a sobo 3721
v sredini meta ra pisarno, obenem Rpsinieo, proti dobremu plačilu, soliden gospod. 1'isuiene ponudbe na upravo »Jutra». Prešernova nlica 64, pod »Soliden*.
Osomiia: SiJ:a se vrača j! jzuačiti čitljivo: datum roj-ptva, poklic. Dodati 10 Din ! radi korespoudenčnih stroš-! kov DisiirecHa, zajamčena.
S7.a
Eratsije brltvlo 8608
(resnic) za raziranje, raznih sistemov «Mam Qilette* itd, z električnem oliratom, komad p:> 3 K 20 v, sprojema droger ia »Adrija* v Ljab-ijani. Šele.uburgova ulica 5.
Lepa -e-tla 3719
3 sedmimi sobami in tremi kuhinpmi, poleg postaje Pesnica; nadalje lep vrt, svinjski hlevi in skladišča za ttiri vagone jabolk, fe radi bolezni proda. Natančnejša, pojasnila daje Frane Žvar« Pipama „Bapld", Maribor, Pesnica.	i Gospodska ulica 28.
Prodan pooeal:
Posestvo, V, ure od far« Jlftkole, 4'/» oralaL' n07S hi'a, dve sobi, kuhinja, kozolec, lilev, 1^0.000 K: C2 vila na razpolago pri Mariboru, 500.000 K., dve nadstropni h.ši blizu kolodvora, 600 000 K; posestvo, 22 oralov pri
Mariboru, jako poceni; trgov u«. za prevzeti zs ^O-JOJO li;
ljenja sama dva.. s Jako lepo nama
bo... Morda se mi posreči, da potujem s Tusko v inozemstvo in jej morem nuditi malo zabave in komforta ... ona jako ljubi to.. »
Tuska!
Lahko, tiho se je dvignila iznad ugašajočega ognja v avreoli svoje modne frizure.
Zdelo se je, da vonj ambre in belih rož, ki je bila z njim prepojena njena obleka, prevladuje sladki vonj šumečih smrek.
Vsepovsod je v mislih teh dveh moških, ki sta eedaj tu sredi pečin in ma-bovja.
Triumfalna v svoji veliki lepoti razprostira avojo moč nad domišljijo teh mož, od katerih ima eden do nje pra-vico pravice, a drugi pravico ljubezni.
Tuska!
naveže nase? Kaj je v primeru z njim? Vampir, ki ga izsesava.*
Poržicki je videl sedaj v Tuski samo elegantno, trezmiselno, lepo oblečeno, zabave željno modno damo... Taka se mu je zdela sedaj, ko je ne presoja kot mož, ki se mu hoče njerega rožnatega telesa, nego kot človek, kot človek.
Ta dva tilnika... eden rožnat, se svetlika iz gub plesne toalete in privlačuje koprneče oči moških, drugi mršav in utrujen, večno sklonjen nad zaprašenim kupom aktov in uradnih spisov...
Ogenj jo ugašal, gorske vode so kakor oddaljena glasba tiho žuborele. Še nikdar ni bil Poržicki v gorah tako žalosten kot to pot. Drugače je kipelo življenje nebrzdano v njem in ie dajalo izraza v veselili jodlerjih. drznih skokih in vročih poljubih. Sedaj pa ee je vzbudila vest v njem. Mrzla zona mu je pokrila čelo. Njegovo čuvstvo do Tuske ni presegalo- običajne sezonske ljubezni. Vkljub temu je nameraval razdrobiti skupno življenje, ustvarjeno s prekomernim težkim dejom tega bednega človeka; hotel je razbiti rodbino. Utekel bi bil s to belo m rožnato ženo, ne oziraje se na moža, ki je nad desetletje delal v potu svojega obraza in se izpremenil v mumijo, da je mogla ona vzcveteti tako bela, tako rožnata in tako vredna poželjenja. Neusmiljeno bi bila požrtvovalnemu možu uničena na-da na prijeten večer življenja skupaj z njo. Ze v par tednih nai bi našel dom, ki si ga je zgradil s tolikim trudom, obupno prazen.
Obraz Poržickega je bil videti, kakor da se je mahoma postaral. Z igralcem lastno vzprejemljivostjo se je vmislil v duševno razpoloženje Zebrow-skega in v muko trenutka, ko bi mu Tuska izjavila, da ne pride več domov. »Čemu, zakaj ne?* Videl je začutene poglede dečkov in čutil prve vzdrhtaje srca, ki meni, da ne bo moglo prenašati bolesti, a jo vendar prenese. Samo da vzdrhtava vedno nanovo, vedno neznosneje. Sr3-di zabave, sredi lastnega smeha, v novi seriji poljubov se stiska srce v preživeli boli. Vse se vrača po deset-, po stokrat. Laže. kdor pravi, da čas zaceli vse rane. Kdor trdi to, ni še nikoli doživel resnične bolesti..,
Tako je mislil Poržicki, tako čutil, ko si je predstavlja] posledice kata-
GABRIJELA ZAPOLSKA:
strofe, ki se je pripravljala doli v koS
Obidowske.
»Kako jej povrnem to? Kaj jej mo-rem v j»ar letih dati? Ali bom mogel kakor ta filister osredotočiti vsa svoja čuvstva samo nanjo in jej pripraviti kotiček, kjer se bo vse sukalo okoli nje? On bo delal do konca svo-jih dni zanjo in za hčer ter jej pripravi mirno starost!... Jaz pa Imam 6ebe in mater... Niti zvest jej ne bom. Ljubosumna je in začele se bodo scene.*
Stresel se je v misli na te scene, čutil je. da bi ne bile to »scene* Snapsje in drugih, ki so ga mučile in se po zakulisni metodi dale mučiti. Vedel je, da bi bilo to nekaj povsem drugega, jako resnega, kar bi se mu vsesalo v življenje Ln ga grenilo...
»Lepa perspektiva!* je lamrmral skoraj glasno.
Prestrašil se je svojega glasu. Vstil je in zagnal nekaj dračja na ogenj, da bi hlad ne zbudil Zebrowskega; potem se je vrnil na svoje prejšnje mesto.
»Kar je v fili>trstvu vzraslo.* — je razmišljal dalje — »ostane filister. Vkljub umetniškemu poletu, ki je morda zlagan, je vendarle pravi tip malo-meščanke. Ne bo me razume^ ... Mučila bova drug drugega; toda če se zaradi mene loči od svojega moža, ml bo velevala čast, da ostanem pri njej. Moral... moral bom.*
Svoboden ptič, človek, ki se je branil podpisati obvezen kontrakt, potujoč cigan se je prestrašil navidezno malenkostnih besod. Poržicki se je čutil že vezanega. In Tuska je bila njegova gosi>odarica. ki se jej je udal na milost in nemilost. Spomnil se je bi-Iardnih partij, neprisiljenih zajutrekov s kolegi, flirtov po garderobah, cvetlio iz lož in končno prizanesljivega smehljaja matere pri zajutreku, kadar se j« pozno v noč vračal domov in je »za Lolka* stal vsakokrat na mizi mrzel čaj. Z bolestjo je mislil na svobodo, ki je svetlo in odkrito plamenela, dokler ni bila povežana, a je skrivaj in pri-huljeno tleta, ko je čutila prisiljeno prisotnost drugpga.
Vse te misli pa je prevladalo sočutje do Zebrowskrga, in Poržicki je želel, da bi bilo to čuvstvo najmočnejše. Na ta način se je zdel plemenitejši sam sebi.
(Dalje prihodnji!).
Oči Zebrovrskega so se zapirale, gla va je postala težka in je padla v mah.
»Spati se vam hoče,* je dejal Poržicki, »utrujeni ste. Žaspite!... Jaz bom čul.»
2ebrowski 6e je branil, ali nremagala ga je utrujenost, legel je na mah.
Kmalu je okonla maska zopet pokrivala njegov obraz. Izginil je izraz sentimentalnosti in odkritosti ter se je umaknil smehljaju dobro vzgojenega uradnika. Plapolajoč ogenj je razsvetljeval njegovo žalostno bedo.
Poržicki je sedel na bližnjo skalo in je strmel v črne obrise visoke stene, ob kateri so se dvigala temna drevesa. Spočetka je čutil samo čudno mešanico čuvstev, nekaj neprijetnega, grenkega. Potem se je vzbudil dvom, ali prav razume svoje občutje. Vedel je samo, da se je nekaj pretrgalo v nje govi duši, da se je popolnoma izpremenil.
Te besede, te preproste besede... in to, kar je bilo šp razen besed v glasu in obrazu Tuskinega moža.
»Zanjo dela,* je razmišljal Poržicki, »dela, vse oddaja njej in otrokom, sam pa se vsemu odrelta... Treba samo pogledati ga, kako je zanemarjen, zmu čen...»
A ona?
Poržicki je namrščil obrvi.
»Lagala je! Trdila je, da ima doto, v resnici pa ni imela ničesar. Lagala je, da bi se naredila zanimivo... Ali je morda mislila, da me na ta način
Ob devetih zjutraj po varšavskih ulicah kar mrgoli takih - le 2ebrowskih v obledelih, brezbarvnih plaščih, z dežnikom v rokah in v galošah. Na poti, ki jo hodijo leto za letom, preračunavajo svoje dohodke in vedno naraščajoče izdatke. Brez tožba, z vljudnim, hladnim smehljajem okoli ust stopajo potrpežljivo dalje, brez moči, da bi se uprl! svoji usodi, prerano postarani in izrabljeni.
In treba je samo ene noči sredi skal, smrek, mahovja in jerebik . , . treba takega ognja, ki pleše po skalnati steni, treba teme, v kateri smreke razširjajo svoj sladki vonj, pa se naglo odpre uveli cvet duše takih Že-browi?kih, oživi in pokaže jasno vso bedo minolih dni . . .
Poržicki je gledal sedaj Zebrowskega z drugačnimi očmi. Bil je dovolj rahločuten, da je marsikaj uganil, česar besede niso povedale. Zdelo se mu je, da vidi školjko, ki se je odprla in je pokazala — biser. Za hip samo. Potem se je zopet zaprla in je bila običajna školjka- Ali biser je bil v njej.
„Tribuna"
tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Velika zaloga dvokoles, motorčkov, otroških vozičkov, šivalnih strojev, pneumatike in
Btrojnih delov. Ljabljana, Karlovska oeata, it. 4, Stari trg St. 28.	;«
Nosiie za^act nj ihovih velikih prednosii
Ponujam Ia polnomastni luknjičasti na pol
Ljubljana * •r* Mestni trg 15 izdelovatelj dežnikov
Na drobno!	Na debelo!
Zaloga sprehajalnih palic.
59 Popravila točno in solidno I
kilogram po 35 dinarjev v hlebih po približno 30 kilogramov kakor tudi tovorne kose po
pOVZetjU.	3645
Centralna mlekarna Popovac (Baranja).
katere plačate, Vam nastanejo, ako ne gledate na to, kjer nakupujete, izgubite cienar in imate poleg tega večkrat Se sitnosti. Poizkusite enkrat z ilustriranim katalogom tvrdke H. Suttner (Imetnik Henri Malre) v Ljubljani žt. 6. Ta Vam svetuje resnično dobre ure, špecijalne znamke *lkO« iz lastne tvornice v Švici, kakor tudi druge dobre žepne ure, zapestne ure, svetilne in stenske ure, verižice, prstane, zapestnice, uhane, namizno orodje, krstna in birmska darila in vso drugo zlatnino in srebrnino. Pa tudi porabne predmete, kakor n. pr. škarje, nože, britve, lasestrižne in brivske stroje, stekbrezec, doze za tobak, svalčice in smodke, nažigače in denarnice kupite dobro in ceno pri tvrdki:
H. SUTTNER (imetnik Henri Maire) v Ljubljani št. 6.
Izvršuj6 sklep izrednega občnega zbora delničarjev z dne 29. septembra 1922. in na podlagi odobrenja Ministrstva trgovine in industrije, objavljenega po njega oddelku v Ljubljani z razpisom z dne 26. avgusta 1922., št. 5546/22, je sklenil upravni svet na svoji soji dne 29. septembra 1922., da zviša delniško glavnico od Kj 40,000.000-— na Kj 50,000.000-— z izdajo
komadov 25>QOQ delnic & Ki 400— nom.
pod sledečimi pogoji:
1.	Starim delničarjem se ponudijo nove delnice po kurzu
KJ 600 — te I quel, plačljivih ob subskripciji, v razmerju na šest starih ena nova.
2.	Novim delničarjem se ponudijo nove delnice po kurzu KJ 800— tel que!t plačljivih ob subskripciji.
3.	Subskripcija traja od 1. do 15. novembra 1922. in so določena kot subskrip-cijska mesta:
Llubijanska kreditna banka in njene podružnice, Jadranska banka a. d.f Beograd, in njene podružnice, ter Hrvatska podružnica Wiener Bank-Vereina, Zagreb.
4.	Dodelitev delnic se izvrši kar najhitreje. Obvestilo o dodelitvi se čimprej zamenja za definitivne delnice.
Za nedodeljene dclnice se vplačani denar vrne najkasneje do 15. decembra 1922.
5.	Ažijski dobiček pri izdaji novih delnic se dodeli po odbitku stroškov in pristojbin rezervnim iondom podjetja.	3604
6.	Nove delnice so opremljene s kuponom za leto 1923.
7.	Uspeli gornje subskripcije je zajamčen po posebnem garančnem sindikatu. V Ljubljani, dne 29. septembra 1922.
v LJubljani =
prodaja
g iz slovenskih premogovnikov
g velenjski, šentjanški m | trboveljski premog
££ vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za ££	industrijska pod etja in razpečava
g Iačehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog g	in jajčne brike&e.
££	Kaslov:	16
Z? PronMii zavod Z3 premog, d. 1 v Ljubljani, Hih!ošišeya c. 15/11
**______m . ■ i.,
ii »*i. v v v v »TTTTT^^TcrrrrvsT^^Ts^T^^^^^T^r^^^