122 NT 0179880	0
Ubila ga je	Proti štorskim	m» vab nataša
elektrika	poskusom	časopisni odoeu* nuk
Stran 20 kraje zemlje stran 3 tuhjaSka ,
Št. 51 / Leto 60 / Celje, 12. julij 2005 / Cena 150 SIT 9 HRK
1000 LJUBLJANA
PRVI FINALIST V AKCIJI FOTOGRAFIJA POLETJA
9770353734020
-«v,,«	dogodki

Začetek poletnih razprodaj? Če bi bila slika iz Celja, bi bilo verjetno res. V Vitanju pa so ljudje takole »navalili« v novo knjižnico!
novitednik
www.novitednik.com
k hunlD, ker rešujete žiuljenjo
L—-3 Pošljite SMS s ključno besedo SRCE na številko 1919 in darujte 230 SIT. za nakup rentgena za inuaziuna srčna diagnostiko u Splošni bolnišnici Celie
resornim ministrom
Župani Savinjske statistične regije so se v petek srečali v Rogaški Slatini. Z županjo in župani 31 občin se je srečal tudi minister, zadolžen za lokalno samoupravo in regionalno politiko dr. Ivan Žagar.
Tema srečanja je bil predvsem predlog Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, priprava razvojnega programa v letih 2007 do 2013 za Savinjsko statistično regijo in priprava projektov ter delitev sredstev za neposredne regionalne spod-
bude za leto 2006. Ob koncu srečanja je minister Žagar povedal, da zakon predstavlja optimalno in časovno še realno izvedljivo rešitev, ki pa poleg številnih prednosti prinaša tudi določene pomisleke. Delitev na dve ko-hezijski regiji je trenutno edina realna rešitev, ki pa mora biti izpeljana do konca leta, če hočemo, da bo v pogajanji z Evropsko unijo imela kakršnokoli težo. Ob tem je izrecno poudaril, da trenutno ne gre za ustanavljanje pokrajin, res pa bo morala Slo-
venija končno dokazati, da tudi z regionalizacijo države misli resno. Če Sloveniji, ki je trenutno ena sama ko-hezijska regija, ne bi uspela delitev na dve, bi to pomenilo okrog 40 odstotkov manj evropskih sredstev in resno coklo v razvoju in doseganju zastavljenih ciljev. Žagar pa se vseeno zaveda, da obstajajo velike razlike tudi znotraj manjših območij Slovenije, ki jih nameravajo z nekaterimi ukrepi zakona v najkrajšem času zmanjšati.
SAŠKA TERŽAN
nakratko
Odprt bazen
ŠOŠTANJ - V kraju že več let sproti rešujejo problematiko bazena, saj mora pri zagotavljanju potrebnega denarja za nujna vzdrževalna dela večkrat pomagati tudi občina. Vzdrževanje je namreč precej drago, z vstopnicami pa le redko pridobijo ves potreben denar. Kljub težavam so bazen minuli teden odprli, saj želijo mladim omogočiti aktivno preživljanje poletnega počitniškega časa. Tudi letos, podobno kot v zadnjih letih, cene vstopnic ostajajo nespremenjene in so med najcenejšimi v Sloveniji. Cena vstopnice za odrasle je 600 in za otroke 300 tolarjev. Dodatne popuste
imajo člani športnih društev v termoelektrarni, premogovniku in Gorenju.
Za rudarsko čelado šele septembra
VELENJE - Napovedovali smo, da naj bi v petek ob Rdeči dvorani odprli novi skejt park, ob tem pa izvedli revijalno tekmovanje skejterjev Za rudarsko čelado. Zaradi slabega vremena so petkovo prireditev odpovedali, skejt park je za mlade sicer odprt, tekmovanje z zabavnim programom pa bodo organizatorji, velenjski mladinski center, mestna občina. Rdeča dvorana in skupina Daggers, izvedli 3. septembra. US
fototedna
Novinarska konferenca Turistične zveze Slovenije je bila takrat v Slovenskih Konjicah.
Slovenija, dežela cvetja
Cvetje za krono urejenega okolja - Konjice kot žarišče turističnega razvoja - V Žalcu 500 projektov v tisoč dneh
Turistična zveza Slovenije je včerajšnjo novinarsko konferenco pripravila v Slovenskih Konjicah, v mestu, ki ga je predsednik dr. Marjan Rožič označil kot žarišče razvoja projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna ter hkrati sodelovanja Slovenije v mednarodnih projektih. Oboje sta bili tudi osrednji temi pogovora.
V nacionalnem projektu letos sodeluje 6 tisoč krajev, ki tekmujejo v 8 kategorijah. Sestavni del projekta je tudi 20 panožnih tekmovanj, y katerih tekmujejo industrijska podjetja, bencinski servisi, kopališča, gasilski domovi, trgovine, policijske postaje ... Od leta 2003 vzporedno organizirajo tudi ocenjevanje in izbor najlepše urejenih starih mestnih in vaških jeder, letos pa se bodo med seboj prvič pomerile tudi območne enote zavoda za gozdove. Projekt prerašča v vseslovensko gibanje, saj letno v njem sodeluje preko 100 tisoč ljudi. Urejeno okolje in gostoljubno vzdušje nameravajo letos, ob 100-lefnici organizirane skrbi za turizem, obogatiti še s cvetjem v skladu s sloganom Slovenija, dežela cvetja.
Največja vrednost projekta je v množičnosti, kar se odraža v postopnem spreminjanju razmišljanja, načina dela in življenja. Še večja vzpodbuda za drugačen odnos do okolja pa je sodelovanje v mednarodnih projektih. V evropskem gibanju najlepših mest Entente florale je doslej sodelovalo 16 slovenskih mest in vasi. Kot je poudaril predsednik Projektnega sveta za sodelovanje slovenskih krajev na mednarodnih tekmovanjih s področja okolja in turizma s sedežem v Slovenskih Konjicah, župan Janez Jazbec, so največ dosegli tam, kjer so se s tekmovanjem poistovetili vsi prebivalci z župani na čelu. »Za tiste, ki vidijo le stroške in cvetje, tu ni prostora. Gre za več, veliko več. Za način dela in za način življenja, kar pa ni mogoče osvojiti čez noč.«
Ko so Slovenske Konjice leta 1996 začele urejati okolje, je bilo pomislekov o »sajenju rožic« v kraju, ki ga je pestila 30-odstotna brezposelnost, veliko. Po petih zaporednih zmagah v nacionalnem tekmovanju, po zlatem priznanju na Entente florale in lani spet zlatem na nacionalnem tekmovanju, je že
mogoče nekatere uspehe občine pripisati tudi njeni urejenosti. V tem času se je več kot potrojilo število turistov, število nočitev se je podvojilo, hkrati pa so Konjice privlačne tudi za doseljevanje, saj se je število prebivalcev v desetletju povečalo za 800. »Gotovo pa tudi številnim poslovnim parterjem iz tujine ni vseeno, v kakšno okolje pridejo, še manj jim je vseeno, ko se odločajo za naložbe ...« ocenjuje župan.
V denarju pa je vrednost takih projektov nemogoče izraziti. Predstavnika lanskih tekmovalcev v Entente florale, Žalca in Šentjerneja, sta poudarila, da je vključitev pomenila temeljit pogled v svoje lastno okolje in hkrati spoznanje, da ne gre za enkratno polepšanje kraja, temveč za stalnico, s katero se postopno spreminja življenje. V Žalcu bodo spremembe pospešili s ciljem, da v tisoč dneh uresničijo 500 projektov za izboljšanje okolja. Potem bodo šli spet v svet, po zlato priznanje. Še prej pa bodo skušali pritegniti k nekaterim načrtom sosednje občine, da bi bila, kot je dejal Stojan Pra-protnik, Zelena dolina še bolj zelena.
MILENA B. POKLIČ
izjava tedna
»Vse vrste dreves imate na tej poti, le >rdečega gabra< nisem videl...«
Župan MOC Bojan Šrot ob ogledu nove gozdne učne poti na Celjski koči.
Kraja zemlje?
Teharčani ostro nasprotujejo pobudi, da bi iz njihove KS izločili del ozemlja in ga priključili Štoram
Štorski župan in državnozborski poslanec Franc Jazbec je, kot smo že poročali, v državni zbor vložil predlog za spremembe in dopolnitve zakona o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij. Predlagal je, da se del naselja Teharje, kjer je danes industrijska cona, izloči iz območja KS Teharje in s tem iz Mestne občine Celje ter se priključi Občini Štore. Proti temu dejanju, ki močno spominja na otroško igro Zemljo krast, so odločno protestirali celjski mestni svetniki. Zdaj so svoj protest državnemu zboru posredovali tudi krajani Teharja.
Statut KS Teharje, pišejo kovžlak, Slance, Vrhe in Te-iz sveta KS, opredeljuje kot harje, med drugim pa dolo-sestavni del krajevne skup- ča vse meje KS tudi na ob-nosti območja naselij Bu- močju, ki ga želi Jazbec pri-
ključiti Štoram. To območje je bilo vedno sestavni del krajevne skupnosti, kar Teharčani dokazujejo tudi z listinami iz časov, ko so začeli uvajati katastrske občine. Teharje je bilo od leta 1850 do 1949 samostojna občina. Poprej in odtlej je bilo vselej v občini Celje. Jazbečev predlog zato posega v zgodovinska in gospodarska dejstva. V nadaljevanju člani sveta KS popisujejo bogato zgodo-
vino Teharja, ki izhaja iz plemiške občine, ustanovljene v 14. stoletju, ko so Teharčani od Celjskih pridobili plemiške pravice in kasneje tudi svojo župnijo. Vsa ta dejstva potrjujejo, da je bilo sporno območje vedno v KS ali občini Teharje. S poskusom enostranskega odvzema območja bi bil storjen uničujoč korak k zmanjšanju KS, kar bi dokončno uničilo tudi še nepozabljena prizade-
vanja za samostojno občino Teharje, ki so jo želeli ustanoviti leta 1994, pa s svojim predlogom niso uspeli.
Ker postopek za spreminjanje zakona o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij, kar predlaga Jazbec, zahteva izvedbo referenduma na spornem območju in v celotni občini Štore, Teharčani opozarjajo, da na tem območju ni prebivalcev. Je le industrijska cona, ki je zra-
sla na območju nekdanjih naselij Srepaste in Stolarna. Teharčani zahtevajo, da se še pred odločanjem izvede referendum na celotnem območju KS Teharje oziroma v celotni Mestni občini Celje. »Odvzem zemljišča proti naši volji bomo smatrah kot krajo našega ozemlja,« pišejo Teharčani in državni zbor spominjajo na svojo vizijo razvoja znotraj samostojne občine Teharje.	BRST
Prihodnost v solidarnosti?
Draga mladih v Celju - Cilj je vključevanje, dialog in strpnost
Tradicionalni intelektualni forum mladih iz Slovenije in zamejstva. Draga mladih, je letos potekal v Domu sv. Jožefa. Srečanje mladih, ki gradi na vrednotah slovenstva, demokracije in povezovanja, je v Celje od četrtka do nedelje privabilo ogromno mladih, pri čemer se je ponovno potrdilo geslo povezani obstanemo.
Aktualne teme so tudi letos sooblikovali z vidnimi predavatelji in gosti okroglih miz iz akademskega, kulturnega, novinarskega in političnega okolja. So se pa mladi razumniki in izobraženci v teh dneh udeleževah tudi različnih delavnic, izletov in ekskurzij ter kulturnih in zabavnih večerov. In cilj, da bi preobrazili Drago mladih v vseslovensko srečanje mladih, ki ne izključuje nikogar in gradi na dialogu in strpnosti, je bil dosežen. Osrednja tema letošnjega foruma je bila solidarnost.
Mag. Branko Cestnik, teolog: »Brez solidarnosti ni razvoja in napredka. Ravno krščanstvu se pripisuje bistvena vloga pri ustvarjanju kulture in miselnosti solidarnosti zahodne civilizacije. Pomanjkanje solidarnosti je zlasti občutiti pri mladih, ki se zapirajo v svoje sobe, se skrivajo za računalniki, saj jih družba in širše okolje ne zanimata več. Skrijejo se vase, ker ne vidijo izziva. Vzrok pa je lahko tudi v zgodovinski razočaranosti nad vsemi velikimi projekti, ki so obljubljali spremembo družbe,
pa vsega tega niso uresničili. Za prihodnost solidarnosti pa ni bojazni. Ne more umreti. Razvijala se bo tudi kot politična ideja in tako poskušala odpravljati napake politike. Iskala bo novi globalni sistem za odpravo revščine v svetu.«
Alenka Jeraj, poslanka DZ in soorganizatorka Drage mladih: »Verjetno imamo vsi občutek, da je solidarnosti premalo in da je treba nekaj storiti, da bo družba postala solidarnejša. Strategije tudi na tem forumu nismo našli. Se pa strinjamo, da je o solidarnosti treba govoriti in z njo začeti pri vsakem posamezniku posebej. Današnji svet je preveč individualističen, vsakdo najprej poskrbi zase in šele nato za drugega. Začeti je treba že v šolah in mlade vključevati v družbeno dogajanje ter jih vzpodbujati h kritičnemu razmišljanju.«
Marjana Kune, Rovte:
»Na Dragi mladih sem letos že drugič in vedno znova me privabljajo zanimive in ak-
tualne teme. Letošnjo temo smo obravnavah na različne načine. Najprej z vidika antropoloških, socioloških in filozofskih temeljev predvsem z vidika Evropejcev, nato pa smo se solidarnosti lotih v kontekstu sodobne družbe, družbe prežete s kapitalom. Solidarnost vsekakor obstaja, to je v človeku in se v različnih obdobjih pokaže v različnih oblikah. Se pa družba spreminja in z njo tudi občutek za solidarnost. Včasih smo bih bolj solidárnější, zdaj pa se zapiramo v zaprte kroge. Nad organizacijo v Celju sem zelo zadovoljna, všeč pa mi je tudi to, da lahko med seboj debatiramo in se družimo.«
Sara Maljakane, Trst:
»Na Dragi mladih sem šestič. Za mlade iz zamejstva je to edinstvena priložnost, da spoznamo svoje vrstnike iz Slovenije in izseljenstva. Forumi mi omogočajo, da se socializiram, spoznam slovensko stvarnost iz prve roke in da se, seveda, tudi zabavam. Predavatelji so bili zelo zanimivi, sem pa najbolj sledila petkovi okrogli mizi, kjer se mi je dr. Stres zdel najbolj učinkovit in praktičen. Sem namreč študentka inženirstva in bolj znanstven tip človeka, zato mi je všeč, kadar se govori bolj praktično. Upam, da bomo ljudje postali solidárnější, ne vem pa, kako bo s solidarnostjo v prihodnosti. V Celju je zelo lepo, malce mraz, najbolj všeč pa so mi bile delavnice, predvsem kulinarična, kjer sem se nau-- Št. 51-1
čila skuhati tudi nekatere nove jedi.«
Roman Roblek, Sele: »Solidarnost najbolj doživljamo prav zdaj, na tem forumu, kjer se je zbrala mladina od vsepovsod. O solidarnosti je treba govoriti, saj živimo v času velikih katastrof in aktualnih tem ne zmanjka. Kot zamejski Slovenec menim, da je premalo solidarnosti prav na političnem področju. Včasih se počutimo preveč na obrobju, problem pa se kaže tudi v pomanjkanju strpnosti. Organizacija tukaj je odlična, prišlo je ogromno ljudi in tudi predavatelji so vrhunski.«
Janez Cigler, Dravograd:
»Tukaj sem prvič in zelo mi je všeč, prišel bom tudi drugo leto. Razpravljalci so zanimivi in tema je zadetek v polno. Solidarnost nas prežema na vseh ravneh in brez nje ne bomo mogli preživeti. Menim, da bo treba solidarnost ponotranjiti, saj je prava le takrat, ko pride iz notranjega vzgiba. Zelo po-!. julij 2005 -
membna je tudi vzgoja za solidarnost, bo pa pri tem igral veliko vlogo nevladni sektor, torej civilna družba. Prihodnost je vsekakor v solidarnosti. Vesel sem, da smo na enem mestu ljudje, ki nas zanimajo podobne stvari.«
Jure Levart, vodja organizacijskega odbora: »Z
udeležbo smo zelo zadovoljni, predvsem zato, ker so se nam pridružili tudi mladi iz Avstrije, Italije in celo BiH. Draga mladih je tako dosegla svoj namen povezovanja mladih. Predavanja so bila na zelo visoki ravni, izpostavljenih je bilo kar nekaj provokativnih tem in novih tez za prihodnje debate. Izbira osrednje teme ni bila težka, saj gre za aktualno stvar, ki se pojavlja v novih razsežnostih, kar smo skušali prikazati z različnimi okroglimi mizami.«
MATEJA JAZBEC
adiocelje
na štirih frekvencah
FANTJE IN DEKLETA!
Vas privlačijo uniforma, druženje z ljudmi s podobnimi interesi, kolektivni duh, dinamične dejavnosti v naravi, orožje, novo znanje in mnogo drugega, kar je povezano z vojaškim življenjem?
Slovenski vojski se lahko pridružite kot:
-	poklicni vojak,
-	pogodbeni pripadnik rezervne sestave ali
-	vojak prostovoljec na (trimesečnem) prostovoljnem služenju vojaškega roka -napotitev bo izvedena 19.09.2005
Podrobne informacije lahko dobite v Upravi za obrambo Celje, vseh njenih izpostavah in pisarnah, pri Skupini za pridobivanje kadra Celje v celjski vojašnici, na brezplačni telefonski številki 080-13-22 in na www.slovenskavojska.si.
ZAKAJ PA NE?!
GOSPODARSTVO
Država zaprla evropsko pipo
Izločeni iz projekta Equal napovedujejo tožbo proti ministrstvu za delo -Celjane je strah, kaj bodo storili tuji partnerji
Regionalna razvojna agencija Celje bo skupaj s še štirimi izvajalci, ki so izpadli iz igre pri pro j ektih pobude skupnosti Equal, uporabila vsa možna pravna sredstva, da zaradi nesposobne državne administracije denar Evropske unije ne bi ostajal v Bruslju. Preko svojega odvetnika so poslali pismo ministrstvu za delo, ki je odgovorno za izvajanje tega programa, pritožili so se tudi že v Bruslju. »Šli bomo do konca,« napoveduje Liljana Dreven-šek, ki je v celjski agenciji odgovorna za ta projekt.
»Na vsak način želimo nadaljevati projekt, v katerega smo vložili že veliko dela, in menimo, da je dober. Če nam nebo uspelo, bo naš naslednji korak tožba, od države pa bomo zahtevali tudi odškodnino,« še dodaja Drevenškova.
Celjani in še pet drugih nosilcev projektov so bili med 26 izbranci razpisa za financiranje razvojnih partnerstev Equal. Gre za razpis, vreden skoraj dve milijardi tolarjev, s katerim naj bi spodbujali
razvojna partnerstva, ki bi prikrajšanim omogočala vključevanje na trg dela, spodbujala učenje, zmanjševala razlike med spoloma in podobno. Tri četrtine sredstev oziroma okrog 5,9 milijona evrov prispeva EU, preostalo pa državni proračun. Ministrstvo za delo je z izbranimi oktobra lani podpisalo triletne pogodbe in jim razdelilo denar. Konec junija pa je šest izvajalcev, iz celjske regije je bila med njimi poleg Regionalne razvojne agencije Celje še Razvojna agencija Sotla, dobilo obvestilo direktorata za trg dela in zaposlovanje (pri ministrstvu za delo), da komisija njihovih sporazumov z drugimi partnerji ni potrdila in da se pogodba z njimi razveže. Obrazložitev direktorata je bila skopa - projekti ne ustrezajo merilom.
Izločeni izvajalci zdaj trdijo, da se jim zdi razveza pogodb neutemeljena, ministrstvo pa naj bi naredilo več napak. »Ministrstvo je nam in tudi drugim s svojim ravnanjem ogrozilo tudi projekt
transnacionalnega partnerstva, ki smo ga sklenili s tujci. Naš projekt, na primer, je skupaj vreden osem milijonov evrov,« opozarja Liljana Dre-venšek. Celjani so se namreč pri svojem projektu, ki so ga poimenovali Zaposlitvena koda, njegov cilj pa je tesneje povezati izobraževalne institucije z gospodarstvom, doma povezali z devetimi partnerji, v tujini pa s štirimi. »V primerjavi z našimi partnerji s Švedske, iz Nemčije, z Nizozemske in iz Italije smo bili zaradi našega skromnega finančnega vložka že doslej manj kompetenten sogovornik, zdaj pa bomo izgubili še ugled. Poleg tega lahko ta nenavadna in tudi neutemeljena odločitev ministrstva za delo blokira celoten projekt, ne samo tisti del, ki bi ga opravili Celjani,« še dodaja Drevenškova.
Ministrstvo je projekt celjske agencije zavrnilo, češ da je premalo inventiven, še na sestankih do podpisa pogodbe pa so odgovorni v Ljubljani govorili, da je izredno dober. »Oktobra lani so nas izbrali
Ministrstvo za delo je Regionalni razvojni agenciji Celje za njen projekt najprej dalo, nato pa vzelo dobrih 67 milijonov tolarjev. Celjani so v sodelovanju s tujimi partnerji nameravali razviti nov inštrument za lažje zaposlovanje mladih in študentov v Savinjski regiji. S tako imenovano Zaposlitveno kodo bi spremljali mlade ter jih usmerjali k čim hitrejši vključitvi na trg dela. Pri tem bi upoštevali njihove interese in specifične potrebe gospodarstva.
kot ustrezne, zdaj pa smo izpadli. Če upoštevamo datum razpisa, smo v projekt vložili skoraj leto dni dela. Res nam ni jasno, kaj se gre ministrstvo za delo. Eden od temeljnih pogojev za sredstva Equal so transnacionalna partnerstva in druge države partnerjem zares pomagajo, medtem ko naša država svoje ovira in jim nagaja,« meni Drevenškova.
JANJA INTIHAR
Zupanci že večinski lastniki Klime
Delničarji celjskega podjetja Klima so na petkovi seji skupščine sklenili, da bodo bilančni dobiček v višini 25 milijonov tolarjev razporedili v rezerve. Izvolili so tudi nov nadzorni svet, v katerem sta kot predstavnika kapitala Alojz Zupane ter Aleš Jeršič iz Ema ETT, predstavnik delavcev pa je Milan Pilih.
Klima večino prihodkov ustvari s prezračevalnimi, z ogrevalnimi in s hladilnimi napravami za potrebe industrije in trgovine, tretjino izdelkov izvozi v tujino. Direktor Aleš Zupane pričakuje, da bodo tudi letošnji rezultati tako dobri, kot so bili la-
ni, ko so imeli malo več kot 1,7 milijarde tolarjev čistih prihodkov od prodaje in 50 milijonov tolarjev čistega dobička.
Še lani sta imeli največji, skoraj 60-odstotni lastniški delež v podjetju Krekovi pooblaščeni družbi Zvon Ena in Zvon Dva, zdaj pa je Klima že skoraj v celoti v lasti družine Zupane. Že prej so imeli dobrih 20 odstotkov podjetja, nato pa je delež Krekove družbe, kot je povedal Aleš Zupane, odkupilo celjsko podjetje Helan. Podrobnosti nakupa ni želel razkriti, v registru podjetij pa smo prebrali, da je lastnica Hela-na Helena Zupane. JI
Veliko zanimanje zallHOS

! PU J*1 V Sloveniji z vami že 15 let [ITLgcôrogoe Te|>: (Q3) 5442 202
^ jj~C,f)ťl www.aircon.si ;	_aircon.celjegsiol.net
EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK • PRODAJA ■ MONTAŽA ■ SERVIS
Vedno z vami za čisto in prijazno okolje
ODVOZ IN RAVNANJE Z ODPADKI LOČENO ZBRANJE ODPADKOV ČIŠČENJE JAVMH POVRŠIN ČRPANJE IN OBDELAVA FEKALIJ
intervencijska naročila izven rednega delovnega časa na tel. št. 031 394 091
V družbi Celjski sejem so sredi priprav na jesenski mednarodni obrtni sejem, ki bo trajal od 7. do 14. septembra. Udeležilo naj bi se ga okrog 1.500 razstavljal-cev iz več kot 30 držav. Poleg že tradicionalnih raz-stavljalcev iz tujine se bodo letos prvič organizirano predstavila podjetja iz Belgije in Tajvana, povečano pa je tudi zanimanje med podjetji iz držav bivše Jugoslavije.
Celjski sejmarji napovedujejo, da se tudi na letošnjem mednarodnem obrtnem sejmu obeta bogat spremljajoči strokovni program. Med
Hura tudi v Žalcu
Mercator je prejšnji teden tudi v Žalcu odprl diskont Hura. To je njihov že deveti diskont, postavili pa so ga na Savinjski cesti. Trgovina, v katero so skupaj z opremo vložili 35 milijonov tolarjev, ima 484 kvadratnih metrov prodajnih površin, v njej pa po ugodnejših cenah ponujajo 1.100 izdelkov.	JI
drugim bodo v osmih sejemskih dneh razpravljali o finančni nedisciplini v Sloveniji, poseben dan bo namenjen elektronskim komunikacijam. V Celju bo tudi strokovni mednarodni posvet o zasebnem varovanju, številna poslovna srečanja pa pripravljajo tradicionalni partnerji Celjskega sejma - obrtna in gospodarska zbornica ter pospeševalni center za malo gospodarstvo. V ospredju letošnjih poslovnih srečanj bo sodelovanje z najhitreje rastočimi gospodarstvi sveta, kot sta Kitajska in Indija.
JI
Se Je borza prebudila?
Da se lahko tudi na Ljubljanski borzi tečaji premaknejo v pozitivno smer, je pokazal prvi julijski teden. Ob 550 milijonih tolarjev dnevno sklenjenih poslov, kar je za petino več, kot je bilo povprečje prejšnjega meseca, sta indeks SBI20 in PIX pridobila 0,6 odstotka.
Razlog za zmeren optimizem tiči predvsem v delnicah Krke. Prodajni uspeh prvega polletja družbe je v skladu z načrti, tako da so prihodki od prodaje v prvih šestih mesecih za 13 odstotkov presegli lanske prihodke v enakem obdobju. Tečaj delnice Krke se je v zadnjem tednu povzpel za 2 odstotka.
				
Oznaka	Ima Enotni tečaj		Promet v SIT	Xspr.
CICG	Cinkarna Celje	26.729.73	511.000	1.11
CETG	Cetis	30.000.00	0	0.00
CHZG	Comet Zreče	2.360.00	236.000	-9.23
GRVG	Gorenje	5.398,04	47.864.000	-0.03
PILR	Pivovarna Laško	7.100,00	22.831.000	■4K 0.54
JTKS	Juteks	25.500.00	18.139.000	3.69
ETOG	Etol	52.000,00	4.456.000	-A- 4.00
Delničarji Luke Koper		so izvedli redno letno skupščino del-		
ničarjev, kjer je država uspela s svojim predlogom zamenjave nadzornega sveta. Poleg tega so si delničarji dodelili tudi 245 tolarjev dividende. Ravno zaradi zapadlosti upravičenja do dividende se je vrednost delnic Luke Koper v petek znižala z 2,5 odstotka.
Največji vzpon so v zadnjem tednu doživele delnice Dela, ki so se podražile za več kot 5 odstotkov. Zadnji petkovi posli pa SO se sklepali pri 30.900 tolarjev. V ozadju nakupov se širijo govorice o prevzemu s strani enega od nemških založnikov, saj trenutno poslovanje ne opravičuje tako visoke cene.
Rezultati Intereurope v prvih petih mesecih kažejo 5-odstot-no zaostajanje za načrtovanimi, kar gre po mnenju uprave pripisati sezonskim vplivom posla in bodo zaostanek do konca leta nadoknadili. Kljub temu, da se bliža čas skupščine in s tem povezano izplačilo dividend, se je cena delnicam v zadnjem tednu znižala.
1. julija so Terme Ilidža d.o.o„ BiH, ki so v 90-odstotni lasti Term Čatež d.d., odprle vrata Termalne rivijere Ilidža. Vrednost projekta znaša okoli 16 milijonov evrov. Termalna rivijera Ilidža se nahaja na 15 hektarjih in ima skupno 5.631 kvadratnih metrov termalnih vodnih površin. Na bazenih Termalne rivijere Ilidža pričakujejo preko 500 tisoč obiskovalcev letno.
Med investicijskimi družbami velja omeniti delnice družbe NFD1, ki so se v zadnjem tednu podražile za 2,5 odstotka. V sredo je cena delnic dosegla vrednost 330 tolarjev, kar je najvišja vrednost od sredine aprila. Med investicijskimi družbami se je znižala vrednost edino delnicam Zlate Monete 1, kjer je v preteklem tednu zapadla pravice do 12 tolarjev dividende.
MATUA LIPAR, investicijski analitik ILIRIKA borzno posredniška hiša d.d.. Breg 22, 1000 Ljubljana matij a. lipar@ilirika .si Nadzorni organ: Agencija za trg vrednostnih papirjev, Ljubljana
Viri: Ljubljanska borza vrednostnih papirjev, SEONet, Statistični urad RS
Skupna proizvodnja Zrečanov in Nemcev
Nemški avtomobilski koncem Daimler-Chrysler in zreški Unior sta v Mariboru odprla proizvodne prostore podjetja Starkom, ki je v skupni lasti obeh podjetij.
Družba Starkom bo na lokaciji nekdanjega Tama izdelovala krmilne mehanizme, elemente in rezervne dele za avtomobile razreda S in E za skupino DaimlerChrysler. Ustanovitelja sta v zagon proizvodnje vložila 4,5 milijona evrov, podjetje pa bo v začetku na letni ravni ustvarilo približno deset milijonov evrov prihodkov. Po besedah predsed-
nika uprave Uniorja Gorazda Korošca naj bi se v prihodnjih treh ali štirih letih proizvodnja še razširila, število zaposlenih pa naj bi se z 80, kolikor jih bodo zaposliti v naslednjih dveh letih, povečalo na 200 ljudi. JI
www.novitednik.com
J
j FARAONOVA] r**" RULETA
WÊsSÊÊË
nagradnikupon
Naslov:
Doživetje gozda
Drevesa so označena z informacijskimi tablami. Če jih privzdigneš, izveš več o drevesu in dobiš tudi kakšno nalogo.
razmerno majhen finančni zalogaj, ureditev je stala okrog devet milijonov tolarjev, dobro naložen denar, pomemben zlasti simbolno, saj kaže na odločenost občine, da Celjsko kočo spremeni v eno privlačnejših turistično rekreacijskih točk na Celjskem.	BRST
Osem vlog za direktorja parka
Po odstopu dolgoletnega direktorja Francija Zidarja je kot vršilec dolžnosti vodstvo Kozjanskega parka prevzel Marjan Drofenik. Ob rednem delu je ministrstvo za okolje in prostor objavilo javni razpis za novega direktorja.
V razpisanem roku štirinajstih dni se je prijavilo osem kandidatov, med njimi eden, ki je zaposlen v Kozjanskem parku. Po neuradnih podatkih med kandidati ni bivšega direktorja Francija Zidarja. Vršilec dolžnosti direktorja Marjan Drofenik je povedal, da so ob odprtju vlog na ministrstvu za okolje in prostor zadovoljni s kandidati, ki jih bodo v tem tednu povabili na pogovore, nato pa se odločili za novo vodstvo. Vsi želijo, da bi do tega prišlo čim prej, saj so pred Kozjanskim parkom odgovorne naloge, ki za uspešno rešitev zahtevajo dobro vodstvo in enoten kolektiv. TV
Dodatna sredstva za OŠ Frankolovo
Lipe namesto brez Pod Gozdnikom bo bučno
Ob Trubarjevi ulici v Celju bo v soboto in nedeljo padlo še 16 brez, s katerimi so pred davnimi leti oblikovali enega najlepših celjskih drevoredov.
Toda breze so se izkazale za nehvaležna drevesa ob asfaltnih površinah. Zaradi plitkih in površinskih korenin je nastajalo na pločniku vse več poškodb, vsako pomlad pa je bilo tudi vse več pritožb občanov zaradi alergij, ki jih povzroča prah brezovih cvetov. V občinskem oddelku za okolje, prostor in komunalne zadeve so se zato odločili, da
bodo drevored podrli in povsem obnovili pločnika na obeh straneh ulice od križišča s Prežihovo do Čopove ulice. Jeseni bodo na teh površinah zasadili lipov drevored. Zasadili naj bi 22 večjih, vsaj štiri metre visokih lip, ki naj bi lepo ozelenele že na pomlad. Nove sadike bodo zaščitili s kovinskimi ograjami, kar naj bi preprečilo vandalsko uničevanje sadik. Iz občinske stavbe še sporočajo, da lahko občani, ki za kurivo uporabljajo les, pridejo po podrte breze in jih odnesejo domov.
BRST
Lovska družina Gozdnik Griže bo tudi letos pripravilo tradicionalno strelsko tekmovanje za pokal Krajevne skupnosti Griže, ki bo v nedeljo, 17. julija, s pričetkom ob 9. uri pri lovskem domu na Gozdniku. Seveda se bodo obiskovalci po tekmovanju lahko veselili ob dobri hrani, pijači in glasbi. Pripravili pa so tudi srečolov z bogatimi dobitki.
Na Celjski koči so v petek slavnostno odprli gozdno učno pot, ki je, kot je povedal direktor TPO Ivan Pfeifer, nova, a še zdaleč ne zadnja popestritev turistič-no-rekreacijske ponudbe na tej priljubljeni točki nad Celjem.
Malo manj kot dva kilometra dolgo učno pot je v sklopu blagovne znamke Mestni gozd Celje uredil celjski zavod za gozdove, razdeljena pa je na štiri tematske sklope, je povedal Robert Host-nik. »V prvem delu predstavljamo mogočna drevesa, v drugem gozd in vodo, v tretjem drevo od vznika do pozne starosti, zadnji del pa predstavlja odnos gozd - človek.«
Projekt gozdne učne poti je namenjen vsem občanom in izletnikom, zlasti pa šolarjem, in ga bodo še nadgrajevali z različnimi vsebinami. Prav kmalu bo izšla tudi posebna zloženka o učni poti, na kateri je posebej zanimivo, da informacij ne vsiljuje, ampak si jih mora na različne načine vsak obiskovalec najti sam in se torej zanje potruditi.
Gozdno učno pot je slavnostno odprl župan Bojan Šrot in poudaril, da je ta so-
Še zadnje breze čakajo, da jih bodo podrli.
O financiranju dodatnih del v OŠ Frankolovo bodo svetniki odločali na izredni seji občinskega sveta, ki jo je župan Beno Podergajs sklical za sredo, 13. julija.
Naložba v OŠ Frankolovo, sprejete v proračunu za leto 2005, je vredna 420 milijonov tolarjev. Pri nadzoru rekonstrukcije in dograditve OŠ Frankolovo je podjetje Navor ugotovilo nepredvidene stroške, ki so nastali z ureditvijo telovadnice v večnamenski prostor in s preureditvijo učil-
nice za tehnični pouk v oder ter povečanim obsegom del zaradi spremembe projekta zunanje ureditve. Za uresničitev projekta, ki mora biti končan do začetka šolskega leta, je treba zagotoviti dodatnih 36,2 milijona tolarjev.
Na izredni seji bodo svetniki tudi obravnavali spremembe v prostorskem načrtu občine Vojnik ter predlog sklepa o sofinanciranju avtobusne postaje, pločnika in prehoda za pešce v Arclinu.
TV
Faraonova ruleta za velike nagrade se zavrti vsak torek ob 13.10 na Radiu Celje.
Dnevi grmenja se pričenjajo!
Čakajo vas štiije skuterji, dva avtomobila
Volkswagen POLO in sanjski avto BMW Z4!
Ime in priimek:
V igri boste zopet vsi, ki boste poslali kuponček iz Novega tednika ali poklicali v oddajo Radia Celje! Čaka vas še 150 lepih nagrad!
Nagrajenca oddaje 05. 07. 2005: TEJA TURK, Dobrna 13 b, 3204 Dobrna prejme prstan za dva tisoč tolarjev MAGDA BRANCELJ, Dobrna 29, 3204 Dobrna prejme prstan za pet tisoč tolarjev
Prijava škode po neurju s točo
V občini Vojnik bodo od 11. do 25. julija predhodno cenili škodo zaradi posledic zadnjega neurja s točo, ki je bilo 27. junija.
Prijavijo se lahko kmetje iz Vojnika, Arclina, Višnje vasi. Nove Cerkve, Polž, Hrenove, Raz'delja, Novak, s Konjskega, iz Razgorja, s Pristave, iz Bovš, Jankove, Malih Dol, z Dednega Vrha, iz Ivence, GloboČ in Rakove Steze. Kmetje bodo obrazce izpolnili na občini v času uradnih ur ob ponedeljkih in petkih od 8. do 12. ure in ob sredah od 8. do 16.30. ure. Pri ocenjevanju bodo upoštevali samo škodo, ki je nastala na.kmetijskih pridelkih brez travinja, in to na površinah večjih od enega hektarja njiv, 0,25 ha plantažnih sadovnjakov, vinogradov ali hmeljišč in 0,2 ha drevesnic, trsriic in matičnih hmeljišč.
TV
Sok na Frankolovem
Mešanica politike in družabnosti je očitno formula za lažje približevanje politikov ljudem. Tovrstno srečanje je prejšnji petek potekalo tudi na Frankolovem, kjer je zbrane nagovoril poslanec NS-i, Alojz Sok. Prišli so člani stranke, njeni simpatizerji ter vrsta drugih funkcionarjev stranke.
Sok je zbranim najprej spregovoril o aktualnih dogajanjih v parlamentu, nato pa je podrobneje predstavil namen sprejemanja treh najaktualnejših zakonov in navzoče seznanil z delom stranke znotraj koalicije. »Nekateri v tej državi želijo vzpostaviti konfuzno stanje, saj naj bi bilo po njihovem ljudstvo tako lažje obvladovati.« V svojem govoru je še večkrat okrcnil opozicijo na račun njenega pretiranega poudarjanja, da je parlament v krizi. »Seveda obžalujem, da. se nekateri poslanci poslužujejo žaljivk,« je še dodal. Sprememba zakona o RTV je po mnenju Soka nujna, saj naj bi vodila v večjo transparentnost dela parlamenta. »Referendum bo pokazal, kdo ima prav ...« Zakon o javnih uslužbencih naj bi po mnenju koalicije uravnaval plače uslužbencev in funkcionarjev in dal možnost zamenjave tistega, ki dela vlade ne upošteva.
Obisk poslanca je bil tudi priložnost za predstavitev društev z bogatim programom, ki delujejo v kraju.
MATEJA JAZBEC
Mala hiša na Pilštanju
Društvo Materina dušica, ki že štiri leta uspešno organizira Palčkove tabore, s pomočjo mnogih donatorjev in prostovoljcev uspešno nadaljuje obnovo hiše na Pilštanju, ki bo nudila varno zatočišče desetim otrokom do starosti petnajst let. Najnovejši donator je Lions klub iz Ljubljane, ki je za pomoč Mali hiši na prireditvi na kresno noč zbral pet milijonov tolarjev.
Na prireditvi so zavrteli film s predstavitvijo poteka dosedanjih del pri obnovi in urejanju hiše, na vprašanja pa je odgovarjal arhitekt Borut Pregelj, ki je s svojim podjetjem tudi načrtovalec hiše.
Skrbnica Male hiše Simona Simon je povedala, da so v zadnjem obdobju pomagali tudi Rajmax iz Kozjega, MIK Celje, podjetje Montpreis Janka Robiča s Planine pri Sevnici, Hortikultura MPG Brežice in drugi. Za ureditev fasade bo poskrbelo gradbeno podjetje Gradiš, ploščice pa bo dobrodelno položil tudi znani reper iz Velenja, 6pack Čukur. Nove donatorje in dobrotnike pridobiva članica Lions kluba Nevenka Perger, stalno pa so aktivne tudi članice mednarodne organizacije Sila iz Ljubljane. Tako je ob odhodu iz Slovenije žena nizozemskega veleposlanika Lidia Henneman društvu Materina dušica podarila bazen, ki ga bodo uporabljali pri aktivnostih ob Palčkovih taborih. Veseli so tudi stalne pomoči občine Kozje z županom Andrejem Kocma-nom, ki z delavci preko javnih del skrbi za urejevanje okolice, ter uprave Kozjanskega parka.
Ob vhodu v Malo hišo so odkrili zazidano okno, v katerem bodo uredili kapelico s sv. Emo. Kipec bo prispeval slikar in kipar, pisec in zborovodja Franci Černelč iz Bistrice ob Sotli.
Simona Simon je poudarila, da je najpomembnejši boj za pomoč otrokom, kar bo v urejeni hiši zavetja tudi zagotovljeno. Vsem, ki bodo pri Mali hiši od začetka do zaključka del pomagali, se bodo zahvalili predvidoma oktobra, ko bo slavnostno odprtje.
TV
Minuli četrtek nas je pot v tem ne preveč vročem poletju zanesla na nojevo farmo v Vrbo 17 nad Dobrno. Zanimivo je bilo gledati predvsem pernate noje, ki so s svojo višino prav simpatične ži-valice, a le, če jih opazuješ z varne razdalje ...
Na nagradno vprašanje, kakšno težo dosežejo odrasli noji, je pravilno odgovoril poslušalec Boštjan. Kot iz topa je izstrelil 120 kilogramov, s čimer smo bili zadovoljni in mu podarili nojevo jajce, ki ga varno čaka v hladilniku Novega tednika in Radia Celje. Sicer pa je okolica nojeve farme v Vrbi zaradi čudovite narave kot nalašč za prijeten počitek in sprostitev. Lastnik farme Janko Cerne svojim gostom ponuja tudi prostor za rekreacijo in okusno hrano, ki jo pripravi iz nojevega mesa po preizkušenih receptih. Najbolj okusni so menda zrezki iz nojevega mesa, odlično pa se prileže tudi narezek z nojevo salamo... Ob obisku prekrasnih gričev in hribov nad Dobrno pa si obiskovalci ne smejo dovoliti, da bi Vrbo zapustili, ne da bi poskusili tudi okusno pripravljeno nojevo jajce. Ker je eno nojevo jajce dovolj za več kot osem ljudi, na farmi dobro poskrbijo tudi. za zaključene
družbe. Sicer pa Čeme ob obisku farme pove tudi marsikaj o nojih, kot tudi to, da so na vzhodu zelo cenjeni nojevi kremplji, ki jih uporabljajo v zvarku kot afrodizijak.
Naš sogovornik je bil v četrtek tudi župan občine Dobrna Martin Brecl, s katerim smo se pogovarjali, kako je turizem na Dobrni zacvetel v zadnjih letih in da so ponosni tudi na terme Dobrna, kjer dodobra poskrbijo za raz-vajanje svojih gostov. Nekaj pa bo treba še postoriti na področju kmečkega turizma na območju Dobrne. Brecl obljublja, da bo občina, kot do sedaj, imela tudi v prihodnje veliko posluha pri pomoči vsem, ki bi se hoteli ukvarjati s to vejo turizma.
SIMONA ŠOLINIČ
Nekaj maturantov si je že oddahnilo
Med pernatimi velikani
Na rezultate splošne mature bo sicer treba čakati še do 20. julija, maturante, ki so opravljali poklicno maturo, pa so v petek že seznanili z uspehom in tako končali njihovo nestrpno čakanje.
Nekateri so se rezultatov razveselili bolj, drugi manj, za vse pa je bil dogodek še posebej slovesen. Tudi v celjskih srednjih šolah se je temperatura dvigovala v nestrpnem pričakovanju. Vznemirjeni maturanti gradbene, strojne ter elektro in kemijske šole Šolskega centra Celje so ob 9. uri napolnili dvorano Narodnega doma v Celju, kjer jim je spregovoril direktor ŠCC Igor Dosedla. »Vse skupaj bo šele prišlo za vami, morda se niti še ne zavedate, koliko vaše spričevalo in znanje pomenita. Ne glede na to, ali boste že iskali službo ah pa boste šolanje nadaljevali, boste v rokah držali dokazilo o svojem trudu. Zapomnite si, vaši poklici so iskani in cenjeni, tako bo tudi v prihodnje. Vsi smo ponosni na vas, upam, da ste
tudi sami nase,« je povedal maturantom in nato pomagal podeliti maturitetna spričevala. Še posebej so bili pohvaljeni in nagrajeni najuspešnejši ter seveda tisti, ki so se v šolskem letu izkazali
s sodelovanjem na tekmovanjih in v posebnih projektih.
Vsi, ki so maturo opravili, si bodo končno lahko privoščili zaslužene počitnice, ostali pa bodo jeseni dobili novo priložnost. PM, foto: GK
Čestitke ob uspešno opravljeni poklicni maturi.
L ^ jA- ' A r\	
gf* 1 * íĚĚk (^MÎ	iJ^í,
VM -zmm tíss^am te	
	
	
Knjižnica zaradi selitve zaprta
Knjižnico Laško obnavljajo že nekaj časa, ker v sedanjih prostorih nimajo dovolj prostora. Zaradi selitve bo ta do 15. julija zaprta. Adapta-
časno na podstrešje. Po zaključku adaptacije pridičja bo knjižnica zaživela v celotnem dvorcu.
Med adaptacijo bo knjižni-
cija ostalih prostorov naj bi ca odprta, vendar bo poslova-bila končana v dveh mese- nje moteno. Po adaptaciji bo
cih.
Kot je povedala vodja Knjiž-
knjižnica delovala v dveh nivojih. Administracija bo v prit-
do sedaj obnovili 1. nadstropje Laškega dvorca, kamor bo-
Trak so prerezali Edi Peperko, predsednik Sveta KS Blagovna, poslanec DZ Zmago Jelinčič, Bogdan Kočevar, do ta teden preselili oddelek direktor VOC-a, Vlado Oštir, višji svetovalec na Direkciji RS za ceste, župan mag. Štefan Tisel in predstavnik za odrasle. Ta bo tu tudi ostal, DDC svetovanja Ivan Lagonder.
nice Laško Metka Kovačič, so ličju dvorca, kjer bo tudi otroški
oddelek za otroke pa gre za-
oddelek. Ena izmed novosti bo tudi uvedba novih izkaznic.
Knjižnica Laško ima včlanjenih 2.504 članov v celotni mreži vseh knjižnic v občini
Laško ter 4.034 članov v občini Radeče. Preko 67.000 obiskovalcev si je lani izposodilo 168.900 knjižnih enot. Preko interneta si v Knjižnici Laško ni mogoče izposoditi knjig, je pa zato možno pogledati, ah želeno knjigo imajo na razpolago. V knjižnici je na voljo tudi dostopnost do interneta. Dvakrat tedensko organizirajo še pravljice ali delavnice za otroke ter dvakrat mesečno prireditve za odrasle.
DANI ILDEVEC
V Dolah »odprli« pločnik
V občini Šentjur so v sodelovanju z ministrstvom za promet končali ureditev cestnega odseka skozi naselje Dole, ki je del cestne povezave Dramlje-Šentjur. V soboto so novo investicijo uradno predali v uporabo.
Na 950 metrov dolgem odseku so poleg novega pločnika preplastili tudi celotno vozišče in uredili odvodnjavanje, v nadaljevanju pa je predvidena tudi ureditev javne razsvetljave. Prav ta-
ko naj bi v naslednjih letih uredili celoten trikilometr-ski odsek od avtocestnega izvoza Dramlje do krožišča na Selah. Slednjega naj bi začeli graditi že v začetku letošnjega septembra. Vrednost celotne investicije, ki jo je izvedlo podjetje VOC iz Celja, je dobrih 71 milijonov tolarjev. Od tega jih je občina Šentjur prispevala slabih 23, ostalo pa je sofinanciralo ministrstvo za promet. Direkcija RS za ceste.	ST
Nič več ponaredkov
Že vrsto let se vrstijo pritožbe nad brezvestnostjo voznikov, ki svoja vozila parkirajo na mestih, rezerviranih za invalide.
Če je problem ob velikih nakupovalnih središčih zaradi velikega števila takšnih parkirišč še obvladljiv, je v mestu vse huje. V zadnjih letih se je pojavilo tudi veliko število ponarejenih invalidskih nalepk, kar mestno redarstvo postavlja pred nepremostljivo Oviro. Izvirne nalepke namreč niso označene s številkami ali kakšnim drugim varovalom pred ponarejanjem, tako da je nemogo-
če ugotoviti, ali gre za izvirne ali ponarejene nalepke. Nov zakon o varnosti cestnega prometa pa uvaja tudi nove pogoje za pridobitev invalidskih oznak. Ministrstvo za promet bo v kratkem predpisalo obliko parkirne karte, njeno veljavnost, postopek za izdajo, vodenje evidenc in način označevanja vozila. Šele izvedba tega ukrepa bo omogočila lažji nadzor, redarstvo pa bo lahko odredilo tudi odvoz vozil, ki so nepravilno parkirana na prostorih, označenih za invalide.
Velenjski nagrajenci
Velenjski svetniki so na zadnji seji na predlog komisije potrdili dobitnike letošnjih priznanj mestne občine. Grb MO Velenje bodo na septembrskem praznovanju prejeli znana učiteljica Hermina Groznik, Jože Drobež iz gasilskih vrst in nekdanji velenjski župan Pankráci) Semečnik. Plakete bodo prejeli dolgoletna velenjska knjižničarka Špela Marin, Franc jjpegel za delo v KS Vinska Gora in Stanislava Marija Kovič za aktivno delo v univerzi za III. življenjsko obdobje. Pri odločanju o prejemnikih plaket je imela pristojna komisija težko delo, saj si priznanje po njenem mnenju zaslužijo vsi predlagani posamezniki, vendar je bila pri svóji odločitvi omejena z določih poslovnika, da lahko podeli le tri.	US
FINOMEHANIKA DOBRAJC MARJAN s.p.
Na okopih 2 c 3000 Celje
Tel.: 03/492-61-20, GSM: 041/364-640 VZDRŽEVANJE IN PRODAJA BIROTEHNIČNIH STROJEV IN POTROŠNEGA MATERIALA programi Canon, Minolta, DeLa Roue, Olympia,... stroji za štetje denarja	ostalo...
Posebna akcija samo za naročnike Novega tednika: Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil boste lahko kupili za vsega 950 tolarjev. Prevzeli jo boste lahko samo na oglasnem oddelku Novega tednika, na Prešernovi 19, v Celju.
Največji razlog, da se tudi dandanes odločamo za vkuhavanje, je tisti čudovit občutek, da smo nekaj naredili po svoje ... po domače ... da bomo goste razvajali z nečim, kar smo ustvarili sami.
Tej misli smo sledili, ko smo pripravljali nove Kuharske bukve in v njih zbrali (skoraj) vse o vlaganju, shranjevanju in zamrzovanju živil. Kako vkuhavati; Vkuhavanje od teorije do prakse; Džemi in marmelade; Sladko; Sokovi, sirupi, želeji; Liketji in sadje v alkoholu; Kompoti; Kisana in zelenjava v kisu; Sladko-kisla zelenjava; Vse o zamrzovanju | živil; Sušenje in shranjevanje; Sadno-zeliščni kisi; Zelišča iz j domačega vrta ... To je le nekaj tem, ki v novih Kuharskih | bukvah prinašajo v vaše domove to, kar ste vedno želeli - vonj, okus, občutek, osebno noto. Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil boste v redni prodaji lahko kupili po 2.300 tolarjev. V prednaročilu stane knjiga 1.500 tolarjev ( + poštnina). Pripravljamo pa tudi paketno prodajo. V redni prodaji boste lahko slovensko kuharsko uspešnico Kuharske bukve slovenskih gospodinj in novo knjigo Kuharske bukve -Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil dobili za 5.000 tolarjev, v prednaročilu pa za vsega 3.400 tolaijev (+poštnina).
' 1 ■ nepreklicno naročam.....izvodov knjige Kuharske bukve - vlaganje,
shranjevanje in zamrzovanje živil po prednaročniški ceni 1.500 sit (plus poštnina).
2. nepreklicno naročam.....izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj)
po ceni 2.700 sit (plus poštnina).
3a nepreklicno naročam.....kompletov (Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje
j in zamrzovanje živil + Kuharske bukve slovenskih gospodinj) ! po prednaročniški ceni 3.400 sit (plus poštnina).
Naročilnico pošljite na naslov:
NT-RC d.o.o. Prešernova 19, 3000 Celje ----—- -
J	Porinis
C3	" .X„LJ,e LU '
C->	
	> -v»
SZ3	
i	\ W1
	ÎT-: ^^
>o	Xjmrjw L.Lo
o	
5—	
C3	t- 'iS^HBfc % «t l
	
Dve igralki v slabem scenariju
Šentjur ima končno dve vzporedni krovni športni organizaciji - Občina bojkotira obe
Ce)
Opravljeni
Da se je šentjurska športna situacija razklala na dvoje in pri tem dobila prav nič športne razsežnosti, je jasno tudi naključnemu opazovalcu. Potem ko se je športna zveza razdelila na dva tabora, je bilo očitno, da je krovna organizacija športa zašla v brezizhodno ulico. Glede na to, da sta trenutno oba tabora spet na okopih, bo kot v skreganih zakonih spet najbolj trpel otrok - šentjurski šport.
Pred časom je zaradi nesklepčnosti (del društev je volitve bojkotiral) propadel še en poskus, da bi zveza končno dobila novo vodstvo. V petek pa je redni volilni zbor izvedla vzporedna zveza športnih društev, v katero je včlanjenih 20 društev. Od tega jih je na zboru pooblastila oddalo 15, s čimer so potrdili svojo sklepčnost. Za predsednika so izvolili Darka Plahuto, upravni odbor pa sestavljajo Slavko Hiti, Zoran Le-skovšek, Zvone Leskovšek, Mira Jazbec, Klemen Mlaker in Ivan Straže. Med člani nadzornega odbora pa so Alojz Jazbec, Anton Rataj in Primož Laubič.
Darko Plahuta, ki je bil že pred izvolitvijo zakoniti zastopnik zveze, je v uvodnem govoru povedal, da niso mogli sprejeti načina dela, vsiljenih sprememb statuta in izključujočega odnosa vodstva športne zveze. Po odstopu vseh organov so se odločili za ustanovitev nove organizacije, ki bo odprta za vsa
društva, v naslednjem koraku pa tudi za šolski šport. Kot je dejal, bodo imeli v začetku največ dela predvsem s postavitvijo jasnih kriterijev za financiranje posameznih društev in klubov, izborom naj športnika in podobnim. Vsebinske in razvojne smernice naj bi prepuščali strokovnemu timu, ki bo deloval znotraj zveze. Preko medijev in spletne strani naj bi postali tudi bolj odprti za javnost. Med drugim so na seji soglasno sprejeli sklep, da se priključijo olimpijskemu komiteju.
Izjavo župana mag. Štefana Ti-sla, da dveh zvez v občini ne bo trpel in da bodo, dokler ne pride do notranjega dogovora med posameznimi akterji, financirali društva in klube neposredno, ne pa preko zveze, je novoizvoljeni predsednik Plahuta kometiral: »Vsi organi športne zveze so odstopili in formalno pravno ta sploh ne obstaja več. Prav zato sem pred časom Škorniku, ki je bil pred tem predsednik nadzornega odbora, poslal poziv, da vrnejo premoženje občini, prekličejo pooblaščene podpisnike in poskrbijo, da zaradi brez-vladja in razsula ne bo prišlo do oškodovanja družbenega premoženja.« Plahuta je še povedal, da imajo v statutu člen, ki omogoča združitev z ostankom razpadle zveze, in še enega, ki omogoča članstvo tudi v več zvezah.
Ponujene odstope so umaknili
Kako situacijo vidijo v drugem taboru, smo povprašali Vlada Artna-ka. Povedal je, da so ponudbe odstopov članov upravnega odbora in predsednika temeljile na dogovoru, da se sprejme kompromisni statutarni predlog, s katerim so se takrat strinjali tudi na drugi strani. »Ko se je izkazalo, da so držali fige v žepu, od predloga odstopili in bojkotirali uradne volitve, na katere je pozval tudi župan, smo se odstopnim izjavam odpovedali. Športna zveza obstaja in njeni vodilni organi tudi, da
ne bo pomote,« je odločno povedal Artnak. To je potrdil tudi predsednik športne zveze Aco Pepevnik: »Športna zveza obstaja že od leta 1968 in borih se bomo zanjo, da bo obstala.« Na ustanovitev vzporedne zveze pa je Vlado Artnak še dejal: »V našem statutu je predvideno vključevanje le v organizacije na višji ravni, kar je olimpijski komite. Da bi se temeljna zveza priključila k vzporedni, ni niti slučajno sprejemljivo. Glede na to, da so bojkotirali uradni poziv k združitvi in da je župan jasno povedal, da dveh zvez občina ne bo podpirala, delajo veliko škodo šentjurskemu športu. Jasno je, da občina temeljnih funkcij pač ne more dehti na dve zvezi. To, kar počnejo, je izraz njihove nemoči, ne pa naše nesposobnosti.« Glede dvojnega članstva, ki za novoustanovljeno zvezo društev ni problem, pa je povedal, da bodo od včlanjenih društev zahtevah, da se pisno izjasnijo, sicer bodo zaradi kršenja statutarnih pravil sledile sankcije.
Kot vse kaže, trenutno v Šentjurju obstajata dve vzporedni krovni organizaciji športa. Kako bosta lahko delovali druga ob drugi brez podpore občine, je vprašanje. Kot tudi to, kdo in kako bi sploh lahko presekal ta zdraharski vozel, ki se iz tedna v teden povečuje in raste s sestanka do sestanka. Kot kaže, vsaj zaenkrat ne bo popustil nihče.
SAŠKA TERŽAN
V Postojni so opravili žreb zaj tri najmočnejše slovenske kaj karske lige, za 1. A, 1. B in II. Sj V njih bo skupaj igralo deset ef s celjskega območja, s čimer je| ša regija najmočnejša v drža«
Pred žrebom je bilo kar precei gotovosti, saj je Košarkarska zvezaj| venije za pogoj sodelovanja v žđ postavila poravnanje vseh stroška osrednje organizacije, zato so netí| ri predstavniki klubov s seboj pria potrdila o vplačilu, saj v nasproti' primeru ne bi smeli igrati v ligahj katere so se prijavili. Zato so nekâ klubi, ki si po uvrstitvi niso priia napredovanja, ostali kratkih rokaf med njimi je bila tudi Rogaška, kj je prijavila za 2. SKL - vzhod, v kai pa ni uspela priti.
Že na začetku derij
V1. A slovenski košarkarski ligi moške, v kateri bodo z našega) močja igrali Pivovarna Laško, 0 tra, Rogla in Alpos Kemoplast, s( sezona začela 15. oktobra, prvi pa bo trajal do 1. aprila 2006. Že, štartu bomo v uvodnem krogu vii prvi lokalni derbi, in sicer v Zrei kjer bo Rogla gostila Kemoplast. j čani, ki niso bih ravno navdušeni tem, da igrajo tudi državno prv« | tvo od samega začetka (odločil jej Rogle za igranje), bodo v prvem 1 gu prosti, saj bo srečanje s Heliosi s katerim bi se morali pomeriti y i vem krogu, odigrano v sklopu Jadi ske lige in bo štelo za domače Dl :
AKTUALNE
SMERNICE
Izpostavljanje škodljivim uv sončnim žarkom ie lahko zelo škodljivo, a kliub
temu poletna por|avelost zaradi tega ni nič man) privlačna. r|ava |e barva narave. in ker se poleti več kot sicer zatekamo pod njeno okrilje, smo v centru Interspar Celje poiskali neka) izdelkov v tej barvi. Svetli odtenki riave barve ,yzbu|a|0 občutke zdrav)a in dobrega počutja. na| vzbudiio ali ohranijo tudi

-	Baumax
-L . lesena vrtna hišica »Lillehus« XX 2516165, p/5: 205 x 183 cm, debelina sten: 19 mm
Gardenia
nertera v košari, crosandra v košari
jones	.	Hervis
j ženski suknjič in bluza	l\ pohodne palice
c	Od A do Z
j MP3 Boom Gear z možnostjo priklopa na avtoradio
Ypsilon	-,
moška toaletna voda Celine /
Levi's
moške kapri hlače
Tomas Sport 2
ženski natikači
Športno konjeniški vikend dobro obiskan
razprodaje tekstila in obutve od 15. julija do 5. avgusta 2005
ka regija fločnejša
za tri najmočnejše slovenske lige
ektia bo gostila povratnika v pr-50, ekipo Loka kave iz Škofje ; Sicer pa bodo Laščani tekme me lige igrali ob torkih ali sre-{ob sobotah bo na sporedu Jaška liga), v Šentjur odhajajo v 5. u, Elektro gostijo v devetem, v tem pa gostujejo v Zrečah. Elek-I Rogla se bosta prvič pomerili v inju v šestem krogu, Kemoplast ektra pa v zadnjem, 11. krogu v urju. Dodajmo še, da je bfla v i za 1. A ligo tudi Krka iz Nove-lesta, za katero so mnogi menili, šla v stečaj, upajmo, da se to ne »odilo med sezono.
Vrnitev Celja
imnogih letih stagniranja se je ko-1 v Celju le uspela prebiti na višjo [tekmovanja, v 1. B ligo, kjer bo Celjskega KK igrala v novi sezo-ligi bo igralo 14 klubov, prvens-se bo začelo 8. oktobra, igralo pa
DŠarkarsko znanje Nebojše Jok-oviča - v Treh lilijah zagotovo il dovolj porabljen - so znali ti pri Unionu Olimpiji, Crveni idi. Reflexu in Hemofarmu iz ta. Najbolj uporni so bili v sled-klubu, zmagovalcu Jadran-lige. Plačali so oškodnino Laš-om in z Joksimovičem podpi-triletno pogodbo. Laško sta pre-etljivo zapustila David Ugrek-in Marko Antonijevič.
se bo dvokrožno (26 krogov). Prvak bo napredoval v 1. A ligo, zadnji dve moštvi pa bosta izpadli v II. ligo. Ob Celjanih sta v ligi tudi ekipa Hopsov s Polzele, ki šteje za enega od favoritov za napredovanje, tukaj pa je tudi Ba-nex iz Slovenskih Konjic. V prvem krogu Celjani gostijo Cerknico, Banex odhaja k mladi ekipi Uniona Olimpije, Hopsi pa v Črnomelj. Prvi lokalni derbi v tej ligi bo v 3. krogu, ko bodo Hopsi na Polzeli pričakali Konjičane.
Tudi mladi Laščani
V H. SKL - vzhod bodo igrala tri moštva: Prebold, Nazarje in mlada ekipa Pivovarne Laško. Pri slednjem moštvu je bilo sicer precej pomislekov glede sodelovanja v tej ligi, potem ko so bili postavljeni pred dejstvo, da mora prva ekipa igrati ob Jadranski ligi še 1. A ligo. Ob koncu so se prijavili tudi z mlado ekipo, ki je lani še kako uspešno nastopala v tej konkurenci. Prvi dvoboj ekip s Celjskega bodo gledalci lahko videli šele v 5. krogu, ko bo v Laško prišlo Nazarje. Dodajmo še, da je škoda, da v ligo ni bila sprejeta ekipa Rogaške, saj so se v tem mestu resno pripravili, da bi se vrnili na nekdanja pota slave (sezona 1995/96 - 5. mesto v Sloveniji). Bili so skoraj prepričani, da bodo uspeli, saj iz njihove skupine tretje lige ni nihče napredoval. Morda pa si bo kateri od klubov do štarta sezone v drugi ligi (8. oktober) še premislil in ponudi priložnost Rogaški.
JANEZ TERBOVC
Pretekli konec redna se je v organizaciji Konjeniškega kluba Laško in Zdravilišča Laško v Jagočah pri Laškem odvijala prireditev, ki je privabila približno štiri tisoč gledalcev.
Vsakodnevna tekmovanja v preskakovanju zaprek so spremljali številni športni dogodki od ribarjenja za pokal Piva in cvetja, različnih ekipnih športov do pohodov čez Hum in na Šmohor ter kolesarskega kroga po okolici Laškega. Nastopajočih v športnih tekmovanjih je bilo skoraj tisoč. V preskakovanju zaprek za pokal Slovenije je med člani prvo mesto osvojil Primož Rifelj iz KK Gany-med Žalec, drugo Aleš Pevec iz KK Velenje, tretje pa Irena Drobnič iz KK Ljubljana. V skupni razvrstitvi za pokal Slovenije vodi Pevec. V mladinski konkurenci je bil prvi Peter Kladnik iz KK Rogaška Slatina, druga domačinka Mirjam Vesenjak iz KK Laško, tretja pa Anja Penič iz KK Olymp Starošince. V skupni razvrstitvi vodi Vesenjakova.
Tekmo kočij dvovpreg je dobil Anton Puncer (Ganymed), sledila sta mu Andrej Pišek z drugim in Branko Lešer s tretjim mestom, oba iz Konjerejskega društva Celje. V soboto zvečer je obiskovalce zabavala Natalija Verboten, v odmoru pa je nastopil Alojz Lah iz Lipice. Nekdanji olimpijec (Los Angeles, 1984) je v kratkem programu prikazal elemente dresure lipicancev. Ta dogodek je obiskalo 1.500 gledalcev, kar je bilo nad pričakovanji organizatorjev. Kinološko društvo Celeia iz Škofje vasi je v nedeljo prikazalo šolanje psov in marsikateri gledalec si
Mirjam Vesenjak je v skupnem seštevku teitem slovenskega pokala na čelnem položaju v mladinski konkurenci.
je zaželel, da bi imel tako dobro vzgojenega psa tudi doma.
Na malonogometnem turnirju, 3. Gašijevem memoriálu je zmagalo moštvo iz Celja pod imenom Maki Stegrad, ki je imelo najboljšega strelca turnirja Milana Adrineka. Drugi je bil Zlatorog Breze z najboljšim igralcem turnirja Zlatkom Dermo-to in vratarjem Damjanom Lilekom, tretji Zeus sport, četrti pa Taxi Simby, oba iz Celja.
Kljub temu, da vreme letošnjemu Športno konjeniškemu vikendu ni bilo naklonjeno, so bili organizatorji s potekom in z obiskanostjo zadovoljni. Zaradi dežja so sicer morali odpovedati sobotno tekmovanje v jadralnem padalstvu, vse drugo pa je potekalo po načrtih. Med novostmi, ki jih obljubljajo za drugo leto, bo morda celo nočna tekma v preskakovanju zaprek.
JASMINA ŠTORMAN
Stiefelkonig
sandali, torbica
CIMI bižuterija Mitja Cimerman, s. p.
verižica, uhani
Street One
bolero, krilo
»Žal, to smo mi!«
Zadnja vest: po štirih sezonah se pred celjski gol vrača Amel Mujčinovič!
Na nogometnem turnirju v Avstriji je prvo mesto osvojila Crvena zvezda, ki je v finalu premagala dunajsko Austrio z 2:1. Nogometaši CMC Publikuma so izgubili obe tekmi, najprej z Austrio s 5:2, za tretje mesto pa še s poljskim Grocli-nom s 4:0.
Morebiti so si resnično Celjani v dosedanjem delu priprav izbrali celo pretežke tekmece, zato pa so se v nedeljo znesli nad nižjeligašem Ser-dico, ki so mu napolnili mrežo, bilo je 10:0. V Ilzu, mestecu oddaljenem od Gradca približno 30 kilometrov, je Publikum v zelo lepo urejenem športnem parku s Poljaki moral igrati na pomožnem igrišču, nekaj korakov oddaljenem od koruze. Celjani imajo vratarja, ki ne obrani skorajda nič, in vezi-
sta, ki ne teče in le deli žoge okoli sebe. Gregor Fink je celo prejel gol med nogama po prostem strelu. Zagotovo je obetaven vratar in vsi upajo, da bo do začetka 1. SNL izkoristil bonus napak. Sa-mir Duro si je v 90 minutah priboril le eno žogo in takoj je sledila priložnost. Njegovo znanje ni sporno, saj ima tehnično dovršene podaje, a vse to dela na mestu. Ko so njegovi soigralci prejeli tretji gol, potem ko je Čelofiga obranil prvi poskus, a je žoga vseeno pri naslednjem strelu končala v mreži, je Duro šele pritekel v obrambno polovico. Težava je tudi v tem, ker je mladi Nejc Pečnik v rahli krizi. A se bori kot lev.
Kapetan Marko Križnik je dejal: »Po igri nismo zaostajali toliko, kot kažeta izida. Napake obrambne in
zvezne vrste so botrovale določenim zadetkom. Izid 4:0 ni najbolj realen odraz prikazanega. Imamo še dovolj časa za odpravljanje napak.« Trener Marko Pocrnjič seveda ni bil zadovoljen po visokih porazih: »Pokazala se je razlika med našim in nogometom, ki ga igrajo zelo dobro organizirani evropski klubi. Sicer smo se glede igre enakovredno kosali, v obeh primerih smo imeli celo več priložnosti. Proti Poljakom je najprej Šnofl zgrešil žogo, drugi gol smo prejeli iz mrtvega kota, nato je vratarju žoga ušla med nogama ... Ob kopici priložnosti smo dosegh dva gola in jih dobili devet. Žal, a to smo mi. Naša igra mi je všeč, seveda pa ne napake pred našimi vrati. Manjkali so poškodovani Robnik, Urbanč in Su-
lejmanovič, ki mu je počila arkada. Včerajšnji in današnji dan sta namenjena počitku. Jutri bomo morda igrali z Zagorjem, v četrtek bomo pričakali Wislo. Gremo naprej!«
Brez dlake na jeziku je bil kot po običaju Dare Vršič: »Igrali smo tako slabo, da sta poraza zaslužena. Proti tako kvalitetnim tekmecem ne moreš igrati tako, kot smo mi. Visoki porazi so realnost naše ekipe, ki je sicer fizično dobro pripravljena. Odšlo je »pol moštva«, nič niso pripeljali okrepitev. Tega sicer ne razumem, a tako pač je ...«
Med možnimi okrepitvami Publikuma sta Brule in Ek-poki, medtem ko strokovnega vodstva ne zanima občasni reprezentant Zoran Pavlovič.
DEAN ŠUSTER
Problem v nihanju forme
Nogometaši velenjskega Rudarja so se udeležili turnirja za Pokal zvezde Diane v Rakičanu, ki ga je lani osvojil CMC Publikum, letos pa poljska Wisla.
Velenjčani so obe tekmi, tako z Belo krajino kot z Rije-ko izgubili, a so pred začetkom nove sezone, ki se vse bolj bliža, prikazali dokaj všečno igro. Z Belo krajino so varovanci Draga Kostanjška izgubili s 4:1, štiri zadetke so jim v boju za 3. mesto zabih tudi nogometaši Rijeke. »Glede na dva visoka poraza turnir ni bil uspešen. Tja nismo šli
po nek rezultat, temveč odigrati maksimalno, da vidimo, kje smo v tem trenutku. Do prejetega zadetka na obeh tekmah smo igrah odlično, bili boljši tako od Bele krajine kot od Rijeke, vendar je potem naša igra povsem padla in posledica tega sta bila tudi dva visoka poraza,« je turnir v Rakičanu ocenil Edi Borštnar. Velenjčani se bodo do začetka prvenstva ukvarjali predvsem s tem, kako rešiti nihanja v igri.
JASMINA ŽOHAR
NA KRATKO
Kragelj končal brez točk
Lommel: Z osmo dirko svetovnega prvenstva v moto-krosu razreda MX3 v Belgiji se je končala turneja za mo-tokrosista Saša Kraglja, člana AMD Feroda Celje. Kragelj je že v prvi vožnji okusil grenkobo poraza, saj je moral odnehati zaradi padca. Tudi v drugo ni imel sreče, saj ga je na cedilu pustila elektronika. (JŽ)
Srebotnikova ni bila dovolj
Peking: Slovenska ženska teniška reprezentanca je izgubila dvoboj kvalifikacij za svetovno skupino pokala Fed proti Kitajski s 4:1. Edino točko je priigrala Velenjčanka Katarina Srebotnik, ki je prvi dan premagala Jie Zheng 7:6, 3:6 in 6:3. Drugi dan je Srebotnikova proti Na Li Osvojila le tri igre. Dva poraza je ob odsotnosti Tine Pi-snik doživela Andreja Klepač, enega pa dvojica Tina Križan - Sandra Vôlk.	-
Tkalec odličen revolveraš
Ljubljana: Člani strelskega društva Dušan Poženel iz Rečice pri Laškem so na DP osvojili 8 medalj. Peter Tkalec je bil najboljši trikrat, v naslednjih disciplinah: malo-kalibrska hitrostrelna pištola, standard pištola, revolver in pištola velikega kalibra. Andrej Brunšek je osvojil dve srebrni medalji, Damijan Sajovic in Helena Kostevc po eno, bronasto kolajno pa Mateja Albreht.
Reberšak dvakrat drugi
Coventry: V Angliji so potekale Mednarodne igre mladih (starost do 15 let), katerih se je udeležila tudi repre-, zentanca mesta Celje. Atletski del reprezentance so zastopali mladi iz društva Kladivar Cetis Celje, ki so tekmovali zelo uspešno. Najuspešnejši je bil Aljaž Reberšak, ki je osvojil dve srebrni kolajni in sicer v teku na 100 m z rezultatom 11,35 sekunde ter v skoku v daljino z rezultatom 6,38 metra. Jan Brešan je bil šesti v finalu teka na 1500 m (4:20,76), Matevž Majcen pa sedmi v suvanju krogle (12,29). Navkljub žalostnim dogodkom v Londonu je tekmovanje v 150 kilometrov oddaljenem Coven-tryju potekalo nemoteno. (DŠ)
Teniški uspehi
Domžale: Državna poletna prvaka v tenisu sta postala Ljubljančana Tina Obrez in Blaž Kavčič. Naslova podprvakov sta odpotovala na Celjsko. Diana Nakič iz Velenja je v finalu dobila uvodni niz, potem pa močno popustila. Zalčan Nejc Podkrajšek, sicer član Triglava iz Kranja, je dobil drugi niz v podaljšam igri, sicer pa izgubil dvoboj s 3:1. Naslov poletne prvakinje do 12 let pa potuje na Celjsko. Varovanka trenerja Boštjana Doberška Nastja Kolar je uspela pomesti z vso konkurenco.
Mnogi so se kar drenjali okoli svetovnega prvaka Roka Benkoviča.
Leti, leti, leti... Kranjec
Tradicionalna revija smučarskih skokov za letni celinski pokal Velenje 2005 se je končala z zmagama Slovenca in Poljaka. Na petkovi nočni tekmi za 19. Rudarsko svetilko je slavil Robert Kranjec (94,5 in 92,5 m). Dan kasneje je na 9. pokalu Gorenja najdlje skočil Marcin Bachleda (89 in 90 m). Rok Benkovič je osvojil 3. mesto.
V vodstvu slovenske nordijske reprezentance so se odločili, da tako na petkovi kot na sobotni prireditvi nastopita le po dva člana A reprezentance. Rok Benkovič je po tekmi dejal: »Z nastopom nisem najbolj zadovoljen, tretje mesto sicer ni slabo, toda sama skoka mi nista bila najbolj všeč. Upal sem, da mi bosta bolje uspela, vendar nič hudega, tudi to se zgodi. Velenjske tekme so vedno dobro organizirane, bilo je veliko obiskovalcev in vse je potekalo tako, kot je potrebno za organizacijo takšnih projektov.«
-Na prireditvi seveda ni manjkal direktor slovenske nordijske reprezentance Primož Ulaga: »Glavni aduti so ostali doma, tako da sta od ostalih vsak dan nastopila po dva. Jerneju Damjanu se vidi, da je v fazi močnih treningov in da je njegova lahkotna skakalnost še daleč od tiste prave forme. Benkovič in Kranjec pa sta solidno opravila svoje naloge. Najbolj smo veseli, da so mlajši okusih slast biti zelo blizu najboljših, predvsem Jurij Tepeš in Primož Ro-glič sta iz tekme veliko odnesla«. Svojo oceno je podal tudi dolgoletni član organizacijskega odbora skakalnih prireditev v Velenju Franc Dolar: »Največji poklon je naše občinstvo, ki zna vsakega dobrega skakalca nagraditi, vesel pa sem tudi, da je tako tekma kot celotna prireditev uspela. Že prihodnje leto pričakujemo veliko sprememb na teh objektih, kot se za jubilejno dvajseto prireditev spodobi.«
JASMINA ŽOHAR Foto: GREGOR KATIČ
Desno ob zmagovalki stoji Diana Nakič, obetavna igralka iz TK Velenje.
Nejc Podkrajek iz Žalca (stoji levo) je klonil šele v finalu.
Dež jih ni (z)motil
Društvo ustvarjalne mladine in Mladinski center Celje sta organizirala mednarodni projekt Ulična olimpijada 2005, ki združuje šport, kulturo, mednarodno sodelovanje in prenovo uličnih igrišč.
V Celju je olimpijada potekala drugič, zagotovo pa ne zadnjič. »Projekt, ki bo postal tradicionalen, je v celoti uspel kljub slabemu vremenu. Ponosni smo na to, da je Ulična olimpijada plod prostovoljnega dela, ki je nastala na ramenih mnogih mladih Celjanov, ki si želijo dogajanja v našem mestu. Sodelovalo je približno 500 mladih iz Slovenije, Španije, Češke, Latvije in Estonije,« je dejal vodja projekta Gregor Pečovnik. Udeleženci so se pomerili v štirih športih: teku, košarki, nogometu in rokometu. Letos so uredili igrišča na Zelenici in Drapšinovi ulici.
JASMINA ŽOHAR
KULTURA
J
WHÊÊBÊBÊÊ
BNg'CiJtíT _
sap»** "

Novi tednik
in
TO RIZMAL
aiTAlMMFOTO f§pt)8 Celje, Mariborska 1, Žalec, Savinjska 18
iščeta Fotografijo poletja
2005
cirn bolj originalne fotografije s svojega dopusta (na morju, v hribih, na potovanju ali pa kar doma) na naš
naslov:
Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje!
Vsak teden bomo izbrali in nagradili fotografijo tedna.
Avtor te fotografije bo prejel 5 filmov f&^in izdelavo 36 fotografij formata 10x15 cm studia RIZMAL.
Na koncu akcije, ki bo trajala 8 tednov, pa bomo izbrali
3 najboljše fotografije
artorje teh pa čakajo lepe nagrade, med drugimi 2 digitalna fotoaparata, kiju podarja
Dopustniški fotografiji formata 10 x 15 cm, priložite izpolnjen kuponček
Novi tednik _ , ^ .
in	fotografijo poletja
■FOTO RIZMAL	2005
Im e in priimek: Naslov:
Študentske in otroške poletne premiere
Poletje v Celju, knežjem mestu ne bo samo v znamenju različnih koncertov, ampak bodo možnost, da se predstavijo, dobili tudi mladi, še ne uveljavljeni likovni ustvarjalci! V Galeriji sodobne umetnosti Celje tako tudi v letošnjem letu nadaljujejo s Študentskimi poletnimi premiérami, kjer se bo v četrtek ob 19. uri v galeriji Hodnik kot prvi predstavil Vanja Mervič s projektom Brez besed / Wordless.
»Program je napisan v Borland Delphiju 7. Sestavljen je
iz dveh form (oken). Prva forma omogoča vnos enotne matične številke občana. Glede na vnesen EMŠO algoritem po pravilih iz uradnega lista preveri, ah je vnesen EMŠO pravilen. Nato algoritem glede na izbrano razdelitev EMŠA izbere video posnetke, ki jih bo druga forma predvajala, ter pozicijo predvajanja videov. Drugo okno sestavlja 6 uvoženih ActiveX komponent Windows Media Player ter ozadje - statična projekcija. V ActiveX komponentah se predvaja video, omembe vred-
na sta tretja in peta komponenta, kjer se po končanem prvem posnetku začne predvajati drugi ter nato še tretji video posnetek,« svoj projekt opiše avtor, pri čemer so mu pri programiranju pomagali Kristijan Pugelj, Josip Varga, Primož Škrjanc, Luka Prašni-kar, Tjaša Horvat in Jelena Anastasov. Omenjena razstava bo na ogled do 22. julija, nato pa bodo galerijo Hodnik zapolnila dela Jurija Korenjaka, ki se bo predstavil s fotografsko serijo Popotovanje, v kateri beleži svoje introspek-
tivno razmišljanje med vožnjo z vlakom. Avgusta bo svoje risbe od miniaturnega do velikega formata na ogled postavila študentka Akademije za likovno umetnost Ljubljana Iva Tratnik. V Galeriji sodobne umetnosti Celje pa ne bodo pozabili niti na najmlajše umetnike, ki med počitnicami ustvarjajo v likovnih delavnicah. Ti bodo svoje izdelke predstavih med 24. in 31. avgustom.
Vstop na vse omenjene razstave bo prost.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Celje gostilo big bande in plesne orkestre
Najboljši slovenski ljubiteljski big bandi in plesni orkestri so se v soboto prvič srečali v Celju. Prvo državno srečanje tovrstnih ansamblov je posledica povečanja števila podobnih zasedb po vsej državi, pri čemer je JSKD OE Celje v knežjem mestu že nekajkrat pripravil podobna manjša srečanja.
Glasbo avtorjev, kot so Dizzy Gilespie, Cole Poter in Mojmir Sepe, različnih zvrsti in ritmov, od bossa nove in swinga do rumbe in jazza, je poustvarilo šest ansamblov, in sicer KUD Big band Slovenska Bistrica z dirigentom Jernejem Sene-gačnikom. Extra band Glasbene šole Celje z diri-
Celjski plesni oikester Zabe z dirigentom Davidom Jarhom
gentom Bojanom Logarjem, va iz Nove Gorice in diri- rigentom Davidom Jarhom Big band Zagorje in dirigent gent Boštjan Simon, Celjski ter Big band Radovljica pod Peter Kuder, Big band No- plesni orkester Žabe z di- taktirko Blaža Trčka. V celjski izpostavi JSKD si želi-
FOTOGRAFIJA P • LETJA 2005
Prvega finalista že imamo
Naša nova akcija v sodelovanju s Foto Rizmal, v kateri vas vabimo, da sodelujete s svojimi počitniškimi fotografijami, je že naletela na odziv in med prispelimi izdelki smo izbrali tedenskega zmagovalca. To je Aleš Golouh iz Celja, ki je poslal fotografijo smučarja na vodi in si tako priboril nagrado: pet filmov Fuji in izdelavo 36 fotografij formata 10 x 15 cm v studiu Rizmal. Komisija v sestavi Vojko Rizmal, Gregor Katič, urednik fotografije pri Novem tedniku in Ivana Stamejčič, namestnica odg. urednice Novega tednika, bo konec avgusta med tedenskimi zmagovalci izbrala tri najboljše, ki bodo prejeli lepe nagrade. Sodelujte!
jo, da bi se v prihodnjih letih srečanja udeležilo še več tovrstnih ansamblov, pri čemer razmišljajo, da bi mu v bodoče dodali tudi tekmovalni predznak. In da bi srečanje ostalo v Celju.
BA, foto: GK
Poletni
večer s Feniksom
Poletni večeri, ko tambure zazvenijo s svojo otožno melodijo, so vedno nekaj posebnega. Tudi četrtkov večer pri Vodnem stolpu bo takšen, saj bo ob 20. uri nastopila skupina Feniks, ki v Celju pod vodstvom Braneta Meseca deluje že skoraj dve leti. Skupina, ki je nastala iz prekaljenih tamburašev iz Celja in Liboj, zagotavlja prijetno glasbo in prijazno poletno vzdušje. Tokrat bo poslušalce z večno zelenimi melodijami popeljala v Dalmacijo in Grčijo. Če bo deževalo, bo koncert v Narodnem domu.
BA
tONIKA
Stanje v Londonu se normalizira
Kako sta tragične dogodke videli Londončanka in Žalčanka
Četrtkove bombne eksplozije v središču Londona so šokirale mednarodno javnost. Kdo je napadel tokrat? Kdo je povzročil smrt številnih nedolžnih žrtev? Kje bodo krvniki udarili naslednjič? Zopet se je zamajal občutek varnosti. Če se je Evropa po lanskih napadih v Madridu že vrnila v stanje zaspanosti, je zdaj zopet na preži. O življenju v Londonu pred tragičnim dogodkom in po njem smo spregovorili z Londončan-ko, pravkar na obisku v Celju, s pomočjo elektronske pošte pa še z Žalčanko, ki študira v Londonu.
Lorraine Adams je v Slovenijo iz Londona priletela v petek, dan po tistem, ko so svetovno javnost šokirah bombni napadi v središču Londona. London je njeno domače mesto že vrsto let, zato je bila na moč pretresena. »Pri nas nič več ne bo, kot je bilo doslej,« je povedala. Vseeno je bila trdno odločena, da dolgo načrtovanega obiska pri prijateljih v Celju, nad katerim je bila že po kratkem ogledu navdušena, nikakor ne bo presta-
vila. »Na letališču je bilo dan po napadih sicer opaziti poostren nadzor in vladala je določena napetost, vendar se Londončani na vso moč trudimo, da ne bi zapadli v množično psihozo in želimo zopet zaživeti kar se da običajno življenje,« je še povedala Lorraine. V času napadov je bila doma, zanje je izvedela iz medijev. »Gledaš televizijski prenos v živo, ulice, ki jih poznaš, pa vendar nekako ne moreš dojeti. Na srečo, kolikor sem do zdaj seznanjena, ni bil ranjen nihče, ki bi ga poznala. Upam, da me ne bodo dosegle kakšne slabe novice.« Ne, ni je strah vnovičnih napadov. »Strela nikoli ne udari na isto mesto, kajne? Sicer pa nima smisla, da bi ves čas razmišljah, kaj se bo zgodili jutri. Zgodilo se je v New Yorku, Madridu, zdaj v Londonu. Nikoli se ne ve, kdo bo naslednji, vsi smo ranljivi do enake mere. Ne bi še rada komentirala, kdo je odgovoren za napade, ne bi rada obtoževala kar vsepovprek. Jemati življenje nedolžnim ljudem, je v vsakem primeru neetično in nemoralno,«
Lorraine Adams
razmišlja Lorraine. Prepričana je, da se Londončani ne pustijo prestrašiti. »Življenje se bo slej ali prej vrnilo v ustaljene tirnice, ne bomo podlegli grožnjam. Pa vendar bo občutek odslej drugačen. Radi se pohvalimo s svojo multikulturnostjo, sprejemanjem drugačnosti, upam, da ne bomo v svojem sosedu in znancu zaradi njegove nacionalnosti ali porekla začeli iskati potencialnega terorista. Pokazati mo-
ramo, da se ne damo kar tako, ne smemo podlegati paniki in grožnjam,« je še po-
vedala Lorraine. V Celju bo ostala še teden dni in se veseli obiska različnih prireditev ter izletov po Sloveniji. »Pa tudi Slovenci boste kljub vsemu še zmeraj radi prišli v London, kajne?«
Še iščejo svojce
Žalčanka Špela Vovk,
študentka političnega komuniciranja v Londonu, je od King's Crossa, kjer je odjeknila največja eksplozija, oddaljena dobrih sto metrov. »Na King's Crossu je še vedno grozno, ker še vedno rešujejo ljudi in iz podzemne vlečejo nova trupla. Odločila sem se, da nekaj časa ne bom uporabljala javnega transporta. Se pa življenje počasi vrača na stare tirnice, čeprav vedno znova slišimo, da obstaja ne-
Ubila ga Je elektrika
HALO, 113!
Zapeljal levo in povzročil nesrečo
V	nedeljo zvečer se je na lokalni cesti izven Rogaške Slatine zgodila hujša prometna nesreča, v kateri se je ena oseba huje, ena pa lažje telesno poškodovala. Na vozilih je nastalo za več kot pol milijona tolarjev škode. 26-letni državljan Hrvaške je v blagem preglednem levem ovinku zapeljal na levi vozni pas in trčil v osebni avtomobil 36-letnega voznika, ki je pripeljal iz nasprotne smeri. V silovitem trčenju se je huje poškodoval 36-letnik.
Jeklenke skoraj eksplodirale
V	sredo popoldne je zagorel lesen montažni objekt na Kopališki cesti v Velenju. Kriminalistična preiskava je pokazala, da je ogenj nekdo zanetil, pri čemer storilca še iščejo. Požar, ki je povzročil okrog pol milijona tolarjev škode, so pogasili velenjski gasilci. V nedeljo je zagorel tudi plastični zabojnik za smeti v Tatenbachovi ulici v Slovenskih Konjicah. Ogenj se je iz zabojnika razširil na steno in lesen opaž ostrešja plinske postaje. Požar, ki so ga pogasili gasilci, je povzročil za približno 150 tisoč tolarjev škode. Hitro posredovanje gasilcev je pre-
prečilo, da bi bila škoda še večja, saj je bilo v plinski postaji več jeklenk propan-butana. Policisti preiskave vzroka požara še niso končali.
Prijeli so ga na delu
Policisti so prijeli 21-let-nika z območja Slovenskih Konjic, ki ga bodo ovadili zaradi vloma in tatvine ene izmed stanovanjskih hiš v Bu-kovlju pri Slovenskih Konjicah. Pri vlomu v hišo ga je namreč opazila soseda in poklicala sorodnika, ki je o tem seznanil policiste. Ti so vlomilca prijeli pri delu, ko si je 21-letnik že nabral za 400 tisoč tolarjev predmetov, ki so jih zasegli in vrnili lastniku.
Največkrat po cigarete
V noči na četrtek je neznanec vlomil v gostinski lokal v Drofenikovi ulici v Šentjurju in odnesel različne cigarete, v vrednosti sto tisočakov. V petek zgodaj zjutraj pa so vlomili tudi v trgovino v Oblakovi ulici v Celju. Vlomilci so ukradli za milijon in pol tolarjev mobilnih telefonov. Istega dne so vlomili še v gostinski lokal na Trgu svobode v Laškem in si v vlomilsko torbo nabasali za več kot dvesto tisočakov cigaret. Delovali pa so tudi vlo-
milci v vozila. V petek je nekdo vlomil v osebni avtomobil v Razgledni ulici v Celju, kjer je našel žensko torbico.
V	petkovih poznih večernih urah so vlomili še v vozili na Ljubljanski cesti v Velenju. Škode je za okrog sto tisoč tolarjev. Iz prvega vozila so neznanci odnesli avtoradio, iz drugega pa moško denarnico in mobilni telefon. Vlomilci niso počivali niti v noči na soboto. Vlomljeno je bilo v brunarico ob Šoštanj-skem jezeru, od koder lastnik pogreša za dvesto tisoč tolarjev različnih pijač, cigaret in prehrambenih izdelkov. Konec tedna so vlomili tudi v prostore podjetja v Ulici Savinjske čete v Žalcu, kjer so razbili izložbeno steklo prodajalne in ukradli več pozlačenega in srebrnega nakita.
V	nedeljskem jutru pa so policisti morali na ogled vloma v osebni avtomobil v Trubarjevi ulici v Celju in na kraj vloma v kiosk pri celjski bolnišnici. Predrzni pa so bili neznanci, ki so v nedeljo popoldne vlomili v golf, ki ga je v Pečovniku parkiral občan, preden se je odpravil na izlet. Neznanci so z vozila demontirali vsa štiri kolesa in obe varnostni zračni blazini. Poleg tega so vozilo še dodatno poškodovali, s čimer so. lastniku povzročili za sedemsto tisoč tolarjev škode.
SŠ
Kot smo že pisali, se je prejšnji četrtek v podjetju Minerva, v obratu v Zabu-kovici, zgodila delovna nesreča, v kateri je okoli druge ure zjutraj življenje izgubil 46-letni Vlasto Grobelnik - Roman. Rezultati obdukcije so pokazali, da je bil vzrok smrtí električni udar, medtem ko preiskava okoliščin nesreče še ni končana.
Kot so nam povedali v podjetju Minerva, je do nezgode prišlo med izvajanjem kontrole delovanja hnije, v kateri je pokojni Grobelnik izvajal kontrolo nad zadnjim delom Unije, kjer se nahaja ohišje komorne žage. Okoliščine delovne nezgode ostajajo še vedno nepojasnjene, saj je Unija vse od leta 1998 brezhibno delovala.
prav tako pa sta jo februarja lani pregledaU dve podjetji, ki sta izdaU potrdilo o tehnični brezhibnosti stroja. I\i-di ogled, ki so ga izvajah kri-minahsti in speciaUsti elektro stroke, do sedaj na stroju ni pokazal nobene pomanjkljivosti.
V Minervi izgubo sodelavca globoko obžalujejo in s svojci sočustvujejo, so pa družini namenili tudi solidarnostno pomoč in krili stroške pogreba. V podjetju bodo sprožili tudi akcijo za odprtje posebnega transak-cijskega računa, na katerem se bodo zbirala sredstva pomoči družini, tako zaposle nih kot širše javnosti. O obširni akciji pomoči družini bomo poročali v naslednji številki.
MATEJA JAZBEC
varnost novih napadov. Na avtobusih je sedaj občutno manj ljudi, še vedno pa je vseskozi slišati reševalna vozila in povsod so ljudje, ki iščejo svojce in pogrešane. Zame je bilo najhuje v četrtek zjutraj, ko so začeli na radiu objavljati novice o eksplozijah in nihče ni vedel, zakaj pravzaprav gre. Na teroristični napad sploh nisem pomislila. Kot vsak dan sem se zjutraj odpravljala na delo in hvalabogu, da sva s prijateljico zamujali ... ker drugače ne vem, kaj bi bilo ... Tisti dan ni delalo praktično nič več, ne telefoni ne računalniki. Šele popoldan sem končno dobila vezo s starši, da sem jim lahko sporočila, da je zaenkrat vse v redu in da naj ne bodo v skrbeh. Prve dni so prosili ljudi, naj ostajajo doma, če ne gre za nujne stvari, zelo poostren pa je nadzor na podzemnih železnicah in avtobusih. Nikjer ne smeš odložiti vrečk, puščati nahrbtnikov ali kaj podobnega, ker območje takoj evakuirajo. Z veleposlaništvom nimam nobenega stika in nihče do sedaj z nami tukaj še ni kon-. taktiral.«
POLONA MASTNAK, MATEJA JAZBEC
Hitrost
spet ubijala
Na Jurgovem nad Zreča-mi se je včeraj okoU 4. ure zjutraj pripetila huda prometna nesreča, v kateri je umrl 25-letni voznik osebnega avtomobila, njegov 21-letni sopotnik pa je bil lažje ranjen. Vzrok nesreče, ki se je zgodila na regionalni cesti Rogla-Pesek zunaj naselja Lokanja vas, je bila najverjetneje prevelika hitrost. Po neuradnih podatkih sta se mladeniča zjutraj vračala iz diskoteke, kjer ju je zaneslo s ceste in sta z veliko hitrostjo treščila v obok nadvoza. Poškodbe voznika so bile tako hude, da jé ňa kraju nesreče podlegel poškodbam, njegov sopotnik pa se zdravi v celjski bolnišnici. Cesta med Roglo in Zreča-mi je bUa v preteklih letih že prizorišče več nesreč s smrtnim izidom, predvsem mladih.	M/
ILI ŠE TUDI VI NlfoATE VOZNIŠKEGA IZPITA?
Ml ŠMĎ PRAVI NASLOV



- „n.wn .
■ Ilm mi
-	posebno tekmovanje za vse naše tekoče kandidate, z bogato nagrado
-	z nami najhitreje do vozniškega izpita	J
Pokličite nas na brezplačno številko, vse ostalo uredimo mi.
MALI OGLASI - INFORMACIJE
za NAJ bančnico ali bančnika Nove KBM!
tednik
Obvestilo oglaševalcem!
Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih.
Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure.
PRODAM
ŠKODO favorit, letnik 1994, redno servisirano, dobro ohranjena, vgrajeno strešno okno, prodam za 80.000 SIT. Telefon 041 587-368.	3916
OSEBNI avto Opel kadett, letnik 1975, rég. do januarja 2006, prodam. Telefon (03)5442-419.	3847
R 5,90.000 km, prodam ali menjam za skuter 49 ccm. Telefon 5474-065.4OO7 CLIO 14 m, letnik 1997,119.000 km, bordo, servo volan, centralno, Cena 430.000 SIT. Telefon 041 969-745.
PRODAM
HIDRAVLIČNI cilinder za dvigovanje grebena pri samonokladalni prikolici, za 15.000 SIT in za Creino prodam za 20.000 SIT. Telefon 040 228-308
Š553
NAKLADALKO Sip 22 m3 prodam ali menjam za kiper prikolico. Telefon 031 340-222,050340-222. 3962 VITO. 41, malo rabljen, prodam zo 120.000 SIT. Telefon 031 806-191. 4051 AGREGAT 3 faze'I faza, iamahin ef 4300 X, nov, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041445-378. 4038

Obremenitev do 50 poplačamo stare obveznosti! Tudi za dohodke pod 85.000.00 SIT In upokojence 09!
03/ 5«10 3-17 031/ ©25 SO©
MEŠANI gozd, bukev in hrast, na hribovitem območju, primeren tudi zo vikend, prodam. Telefon 031 847-273. 4021
ODDAM
HIŠO v okolici Šentjurja, dam v najem. Telefon 041 674-995. Š591
SLU

PRODAM
DVOINPOLSOBNO stanovanje vVojniku prodam. Telefon 031 355-937, po 18. uri.
Ž 306
KOMFORTNO, obnovljeno stanovanje, na Hudinji, 27 m', prodam za 7 mio SIT. Telefon 041 748-198. 4023
STANOVANJE 44 m! (1,5 sobno), v Velenju, KS Gorica, prodam. Cena po dogovoru, telefon 041 527-098. 4061,4062
ODDAM
SAVUDRUA (HR) oddamo apartma. Informacije po telefonu 00385 52759198, do 9. ure zjutraj, kontaktna oseba ga.
je, TWC, TV, »n 031 245-
POSEST
PRODAM
PARCELO, 1300 m2, na sončni legi, pri Šmarju pri Jelšah, prodam. Na njej sadno drevje, brajde, gozdiček, vodni in elektro vod ter ostanek gospodarskega poslopja. Telefon 041 311-816.
KLIMATIZIRANE apartmaje no otoku Pagu, Stara Novalja, oddam. Telefon 041 556441.	p
apartma za dopuste, štiri ležišča, 50 m od morja. Telefon 041731-737. 4043 STANOVANJE, 43 m', mansardno, delno opremljeno, No zelenici, oddam. 220 EUR/mesečno, (ni blok). Telefon 041
Vabimo vas, da ob svojem obisku v katerikoli enoti Nove KBM izberete osebo, ki najbolj ustreza naštetim opisom.
Za udeležbo na razpisu je potrebno le izpolniti posebno dopisnico te so na voljo v vsaki poslovalnici Nove KBM.
Vaše. gredloge. bomo zbirali, do 3i._ avgusta. 2005..
Med vsemi, ki boste glasovali, bomo izžrebali 50 nagrajencev. Sodelujte in izberite NAJ bančnico ali bančnika Nove KBM!
-	poznavanje kmetijsko-vinogradniške opreme/tehnologij,
-	sposobnost samostojnega, doslednega dela, kreativnost, samoiniciativnost, komunikativnost, urejenost, veselje do dela z ljudmi, vozniški izpit najmanj B kategorije ter V. ali VI. stopnja izobrazbe. Zaželeno je znanje nemškega ali angleškega jezika.
S kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s predhodnim 6-mesečnim poskusnim delom.
Prijave s kratkim opisom del, ki ste jih do sedaj opravljali, sprejemamo 8 dni po objavi razpisa.
Sprejmemo 6-8 ljudi za delo na različnih pozicijah. Izkušnje niso potrebne! Začetek takoj! Pokličite: 03/425 61 50, 041/710
663 od 8. do 15. ure
PRODAM
TELIČKE simentalke, 100 do 180 kg, prodam. Telefon 041725-749. 3911 PRAŠIČE, težke od 80 do 120 kg, prodam.
Telefon 031 408-157. 3946 PRAŠIČE, težke od 15 do 20 kg, prodam.
Telefon 5743-310.	šsss
DVE tefiri, sšnentalki v devetem mesecu brejo-sti, prodom. Telefon 5888-678. Ž312
JAGENJČKE, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 031 857-375, (03) 493-0263.	4005
KONJA kastrata, starega 6 let, ujahanega, prodom zo 180.000 SIT ali menjam za govedo. Telefon 041 794-301. 4029 TRI burské kozliče, stare 4 mesece, za nadaljnjo rejo, prodamo. Telefon (03) 5771-546.	3914
KUPIM
BIKCA simentalca, okoli 150 kg, kupim.
Telefon 5731-318.	L655
KRAVO ali telico za zakol kupimo. Telefon
040 647 223, (03) 5823-404. šse? _____
■HtiEtiHH
EZZZSSS3
Ob našem jubileju bomo okronali tudi vašega in našega najboljšega, najbolj prijaznega, najbolj strokovnega in sploh naj bančnika oziroma bančnico v poslovalnicah Nove KBM, ki ga boste izbrali vi, naši komitenti in obiskovalci naših poslovalnic po vsej Sloveniji.
Zaradi povečanega obsega poslovanja, vabimo k sodelovanju kadida-ta/tko, ki ga/jo veseli delo
KOMERCIALISTA NA TERENU.
Od kandidata pričakujemo:
PONUJAMO pošteno delo za pošteno plačilo. Telefon 040 431-561 ali 040 462-165. Demon s. p., Parižlje 145 a, Braslovče.p ZAPOSLIMO voznika C, E kategorije, prevozi po Sloveniji. Telefon (03) 748-7015,041 639-533. Jože fajdiga s. p., avtoprevozništvo in gradbena mehanizacija, Dreši-njo vas 48, Petrovče.	3690
TAJFUN PLANINA
proizvodnja strojev d.o.o. Planina pri Sevnici
objavlja
prosto delovno mesto
UPRAVLJALEC CNC STROJEV
Od kandidatov pričakujemo:
-	V. ali IV. stopnjo strokovne izobrazbe strojne smeri (poklic strugar ali strojni tehnik);
-	kandidat je lahko začetnik, niso potrebne delovne izkušnje;
-	oddaljenost do 15 km od sedeža družbe.
Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za določen čas, s polnim delovnim časom in enomesečnim poskusnim delom.
PRODAM
BELO in rdeče domače vino prodam. Telefon 031744-163.	3892
TRITIKAIA in krompir za krmo prodam. Telefon 041 742-334. 3920
PRODAM
ŽELEZNE »gitre«, 4-delne, za dvakratno površino, 150*230 cm, ugodno prodam. Informacije po telefonu (03) 5484-939.	3495
RABUEN hišni računalnik prodam. Telefon 040739-049.	3912
DARILNE bone za 8-dnevno krožno potovanje po Turâji prodam. Telefon 031 340-222,050340-222.	3962
ENO koleno za puhalnik za seno, fi 50 cm, prodam. Telefon 5731-404. 3969
ODDAM
V NEREZINAH, Lošinj, oddamo prikolko za 6 do 8 osé, od 9.7. do 19.7. in septembra, ugodno. Telefon 041 924-866, 5777-518.	4017
I ;
ŽELIM spoznati dekle ali mamico za skupno življenje na majhni kmetip. Nealkoholik, premožen. Samo resne ponudbe po telefonu 070 210-594.	Š589
-p)M J';HIMpp
PRODAM
KOTNO sedežno z ležiščem prodam po zelo ugodni ceni. Telefon (03) 541-8365, po 19. uri.	3779
PRODAM
STEKLENO volno, siporex opeko, valovitke češke, pocinkane žlebove, 4 vrata in 6 oken, prodam. Telefon (03) 5417-553.
4066
BTTTTI
TEHNO d.0.0.
Proizvodnja strojev in orodij ter predelava gume in plastike Cesla ob železnici 1, 3310 ŽALEC Tel.: 03/713-30-50 Fax: 03/713-30-60
IZTOKU GREGORČIČU
ob 5. obletnici smrti
Solza sreče se je zgubila, ko tebe, ljubi sin, zemlja je zakrila, a v naših srcih boš ostal vedno ti.
Hvala vsem, ki se ga spomnite s svečko.
Mami, brat Milan z družino in ostali sorodniki.
3986
Ponudbe o izpolnjevanju pogojev in kratek življenjepis nam pošljite 8 dni po objavi na naslov: TAJFUN PLANINA d.o.o., Planina 41 a, 3225 Planina pri Sevnici.
17.00 do 21.00 Kotalkališče
Velenje ___
; Poletje na kotalkališču
športne iň družabne igre, košarka, frizbi, :
20.00 Vodni stolp - Poletje v _ Celju, knežjem mestu Vsesledje
poetični večeř š celjskimi literati ( v primeru dežja bo prireditev v Galeriji sodobne umetnostiÇeljé)
10.30 in 17.30 Muzej novejše
zgodovine Celje___
Predstavlja se modistinja ga. Marta Žohar
Ulična košarka - turnir,
21.00 Kljub
Glasbeno impro gledališče Ramunas Varaš (Kaunas, Litva)
17.00 Kotalkališče Velenje
17.00 do 21.00 Kotalkališče
Velenje _
Poletje na kotalkališču
športne in družabne igre, košarka, frizbi, namizni te-
17.00 do 21.00 Kotalkališče
Velenje _■
Poletje na kotalkališču
športne in družabne igre, košarka, frizbi, namizni te-
19.00 Galerija sodobne
umetnosti Celje - Galerija HOdnik- Poletje v Celju,
_____ knežjem mestu '■' . ■
Jurij Korenjak: Popotovanje
odprtje 1. razstcwe študentskih poletnih premier 20.00 Vodni stolp- Poletje v Celju, knežjem mestu Nežne strune večer tamburaškegadruš-tva Feniks 21.00 Velenjski grad
21. Poletne kulturne prireditve: Ave končen
www,novHednik.com
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda za zaposlovanje. Zaradi preglednosti objav so izpuščeni pogoji, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebna Znanja in morebitne druge zahteve). Podrobnejše informacije so dostopne:
-	na oglasnih deskah območnih enot in uradov za delo Zavoda za zaposlovanje
-	na spletni strani http:/www.ess.gov.si
-	pri delodajalcih.
u pravn a enota ceue
Lesarski delavec delo na žagi za razrez lesa; do 26.7.2005; Juvec d.o.o. Štore, Železarska cesta 3, 3220 Štore. Gradbeni delavec gradbeni delavec, delavec za pomožna gradbena dela v Celju; do 23. 7. 2005; Tehnocomerc d.o.o.. Dravska ulica 9, 2000 Maribor. Delavec brez poklica voznik taksija; do 22. 7. 2005; Apat Terezija s.p.. Taxi Simby, Kersnikova ulica 52, 3000 Celje;
gradbeni delovodja enote; do 15. 7. 2005; Avdugrad, gradbeno in storitveno podjetje, d.o.o., Kovinarska ulica 20, 3220 Štore. Osnovnošolska izobrazba čistilka; do 15.7.2005; Gor-lov Olga s.p., Kidričeva cesta 57, 3320 Velenje;
voznik taksija; do 23. 7. 2005; Hažič Danijel s.p.. Taxi Tomi, Smrekarjeva ulica 6, 3000 Celje. Mizar
samostojno opravlja najzahtevnejša mizarska dela, nastavlja stroje za serijsko delo, montaža na terenu; do 19. 7. 2005; Bio dom les d.o.o. Celje, Kosova ulica 6, 3000 Celje;
mizar - monter, prevzem pohištva, dobava, embalira-nje, montaža pohištva, priprava komisionov; do 19. 7. 2005; Bio dom les d.o.o. Celje, Kosova ulica 6, 3000 Celje;
monter na terenu; do 15. 7. 2005; Lipa Ajdovščina tovarna pohištva d.d., Lokar-jev drevored 1, 5270 Ajdovščina.
Strugar
struženje izdelkov in polizdelkov po načrtih in tehnoloških predpisih; do 16. 7. 2005; Center IS1 invalidsko podjetje d.o.o.. Železarska cesta 3, 3220 Štore;
delo z orodji, stiskalnico, sestavljanje, pakiranje, delo na terenu; do 22.7.2005; Her-mi d.o.o. Celje, Trnoveljska cesta 2, 3000 Celje. Frezalec
rezkanje in brušenje izdelkov in polizdelkov po načrtih in tehnoloških predpisih; do 16. 7. 2005; Center ISI invalidsko podjetje d.o.o., Železarska cesta 3, 3220 Što-
Klepar-krovec delo z različnimi pločevinami in opekami na strehi; do 30. 7. 2005; Mirnik trade d.o.o. Celje, Lopata 44, 3000 Celje. Strojnik
instalater strojnih instalacij; do 3. 8. 2005; Esitel d.o.o.. Delavska ulica 8,3000 Celje. Avtomehanik popravila tovornih vozil; do 22. 7. 2005; Kolene Branko s.p.. Prevozi, organiz. in komerc. storitve, lpavčeva ulica 12, 3000 Celje. Elektrikář energetik delo v proizvodnji, montiranje strelovodnih inštalacij, sestavljanje, pakiranje; do 12. 7. 2005; Hermi d.o.o. Celje, Trnoveljska cesta 2, 3000 Celje. Elektroinštalater vgradnja, vzdrževanje in popravilo električnega omrežja; do 15. 7. 2005; Elektroturnšek instalacije d.o.o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje;
elektroinštalaterska dela, napeljava inštalacij, vezava priključkov v el. omarici; do 26. 7. 2005; Sevs d.o.o.. Bežigrajska cesta 2, 3000 Celje. Šivilja
šivanje ženske, otroške, moške lahke konfekcije - ženske; do 15. 7. 2005; Ponudba d.o.o. Celje, Dobojska ulica 1, 3000 Celje. Tiskar za tisk z izbokline tiskar; do 21.7.2005; Manpower d.o.o. Podružnica Maribor, Gregorčičeva ulica 27, 2000 Maribor. Železokrivec krivljenje, prenašanje in vezanje betonske armature; do 15. 7. 2005; Rakan d.o.o. Celje, Milčinskega ulica 2, 3000 Celje. Zidar
zidar, zidanje in ometavanje; do 23. 7. 2005; Tehnocomerc d.o.O., Dravska ulica 9, 2000 Maribor. Prodajalec
voznik - prodajalec pekovskih izdelkov na terenu; do 20.7.2005; Črnčič Marko s.p. Trgovina, Tomšičeva 23,2310 Slovenska Bistrica.
prodajalec, del. mesto v Celju; do 13. 7. 2005; Hofer, trgovina na drobno, d.o.o., Brnčičeva. 49, 1000 Ljubljana;
prodajalka, svetovanje in prodaja artiklov za male živali; do 14.7.2005; Hraš Zlat-ko s.p. ZOO market Rex, Bazoviška uhca 12, 2000 Maribor;
prodaja gradbenega materiala; do 23. 7. 2005; Inpos d.o.o. Celje, Opekarniška cestah, 3000 Celje;
prodaja tehničnega blaga; 23. 7. 2005; Inpos d.o.o. Celje, Opekarniška cesta 2,3000 Celje;
prodajalec, voznik viličarja; do 22. 7. 2005; Pešec Roman s.p., Hojnik, Cesta na Ljubečno 43, 3000 Celje. Kuhar
kuhar picopek, del. mesto v Celju; do 20. 7. 2005; Ba-letta d.o.o.. Ob Dolenjski železnici 12, 1000 Ljubljana;
kuhar; do 17. 7. 2005; Osnovna šola Frankolovo, Frankolovo 11, 3213 Frankolovo. Natakar
strežba hrane in pijač, del. mesto je v Celju, Linhartova 5; do 15. 7. 2005; Integros d.o.o.. Podjetje za nizke gradnje in gradbeni inženiring, Proseniško 46,3230 Šentjur;
strežba jedi in pijač; do 14. 7. 2005; Ovtar d.o.o. Vojnik, Celjska cesta 39, 3212 Vojnik;
strežba hrane in pijače; do 23. 7.2005; Tlačan d.o.o. Gostinstvo, turizem, Zagrad 140, 3000 Celje.
Srednja poklicna izobrazba
skladiščna dela; do 3. 8. 2005; Inpos d.o.o. Celje, Opekarniška cesta 2, 3000 Celje. Elektrotehnik elektronik vzdrževanje kabelskega in-terneta in kabelskega sistema; do 15. 7. 2005; Elektro Turnšek d.o.o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje.
Elektrotehnik telekomunikacij
zahtevna vzdrževalna dela na železniških napravah, objektih, opremi, sodelovanje pri izvajanju investicij, odprava okvar in napak na telekom. napravah, izdelava evidenc, urejanje tehnične
dokumentacije, čuvaj skupine; do 15. 7. 2005; Holding Slovenske železnice d.o.o. Sekcija za SVTK Celje - Nad-zorništvo RZ Celje, Ulica XIV. divizije 2, 3000 Celje;
zahtevno vzdrževanje železniških naprav, objektov, opreme, sodelovanje pri investicijskih projektih, odprava okvar in napak na telekom. napravah, izdelava evidenc, urejanje tehnične dokumentacije, čuvanje skupin; do 15. 7. 2005; Holding Slovenske železnice d.o.o. Sekcija za SVTK Celje - Nadzorništvo TK naprav Celje, Uhca XIV. divizije 2, 3000 Celje. Ekonomski tehnik tajniška dela; do 23. 7. 2005; Inpos d.o.o. Celje, Opekarniška cesta 2, 3000 Celje;
finančno svetovanje ter posredovanje zbiranje ponudb investicijskih produktov, priprava izračunov, posredovanje pri najemu kreditov ter leasingov, vodenje delovne skupine; do 27. 7. 2005; Jev-šovar Tomaž s.p. Su-Ka finančno svetovanje, Šikole 64 a, 2331 Pragersko;
tajniška dela, sprejem strank, kontaktiranje po internetu in telefonu, prijava terminov; do 23.7.2005; Jošt Božidar s.p. Premični gostinski obrat, Ulica frankolovskih žrtev 58, 3000 Celje;
zastopnik Sveta knjige, trženje članstva in svetovanje za znanega kupca po Sloveniji; do 15. 7. 2005; Mladinska knjiga založba d.d. Ljub-ljana. Slovenska cesta 29, 1000 Ljubljana;
zunanji sodelavec za prodajo in marketing; do 13. 7. 2005; Telemedia d.o.o„ Slovenska ulica 25, 9000 Murska Sobota.
Srednja strokovna ali splošna izobrazba
svetovalec, zbiranje različnih ponudb investicijskih produktov, krediti večih partnerjev; do 16. 7. 2005; Petek Božidar s.p. Lavi finančno svetovanje, Malečnik 24, 2229 Malečnik.
Ekonomist za analize in planiranje
vodja prodaje standarnega programa; do 15.7.2005; Lipa Ajdovščina tovarna pohištva d.d., Lokarjev drevored 1, 5270 Ajdovščina.
Univ. dipl. inž. metalurgije in materialov
vodenje delovnih skupin; do 27. 7. 2005; Manpower d.o.o. Podružnica Maribor, Gregorčičeva ulica 27, 2000 Maribor;
vodenje delovnih skupin in druga dela s področja metalurgije, delo v Celju; do 27. 7. 2005; Manpower d.o.o., Gosposvetska cesta 5, 1000 Ljubljana.
Univ. dipl. inž. strojništva
izdelava ponudb in načrtov; do 3. 8.2005; Esot d.o.o. Celje* Kersnikova ulica 21, 3000 Celje.
Univ. dipl. inž. elektrotehnike
programer informatik, nadzira delovanje baze in upravlja z viri, nadzira in upravlja dela uporabnikov, skrbi za načrtovanje in posodabljanje opreme v predorih; do 26. 7. 2005; Dars družba za avtoceste RS d.d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje.
Univ. dipl. inž. kemijske tehnologije
samostojni tehnolog v proizvodnji, odgovoren za spremljanje in uvajanje tehnoloških novosti, pripravo in urejanje tehniške dokumentacije, izdelavo periodičnih in posebnih proizvodnih naročil, izdelava vzorcev, prototipov; do 18. 7.2005; Adecco h.r. Kadrovsko svetovanje d.o.o. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6, 3000 Celje.
Magister farmacije
farmacevt; do 15. 7. 2005; Javni zavod Psihiatrična bolnišnica Vojnik, Celjska cesta 37, 3212 Vojnik.
Dipl. inž. gradbeništva (vs)
vodenje projektov, izdelava analitičnih poročil, koordinacija popravil in odprava napak s kooperanti, nadzorom, kupci, vzdrževanje standarda; do 12. 7. 2005; Gradiš Celje d.d., Bukovžlak 71, 3221 Teharje.
Dipl. inž. tehnologije prometa (vs)
vodja transporta, organiziranje, vodenje dela delavcev, usklajevanje s prometniki, nadzor; vloge na naslov Engrotuš d.o.o.. Cesta v Trnovlje 10a, 3000 Celje, kadrovska služba, s pripisom: prijava na objavo; do 16.7.2005; Engrotuš d.o.o. Celje, Cesta v Trnovlje 10, 3000 Celje. Univ. dipl. ekonomist višji svetovalec, vodja službe za finance in splošne zadeve; do 19. 7. 2005; Mestna občina Celje, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje;
vodja administracije; vloge na naslov Trenkwalder d.o.o., Osojnikova 9, 2250 Ptuj; do 21. 7. 2005; Trenkwalder d.o.o., Dunajska 105, 1000 Ljubljana. Univ. dipl. pravnik svetovalec; do 19. 7. 2005; Mestna občina Celje, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje.
Dipl. upravni organizator (vs)
svetovalec; do 19. 7. 2005; Mestna občina Celje, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje. Profesor angleščine poučevanje angleškega in nemškega jezika; do 17. 7. 2005; Osnovna šola Frankolovo, Frankolovo 11, 3213 Frankolovo.
Doktor kliničnih medicinskih ved
poučevanje kliničnih predmetov; do 15. 7. 2005; Srednja zdravstvena šola Celje, lpavčeva ulica 10, 3000 Ce-Ije-_
^ upravna enota ______________laško
Delavec brez poklica pomoč pri strežbi hrane in pijač; do 10. 8. 2005; Krivec Janez s.p., Gostilna Krivec, Zidani Most 18, 1432 Zidani Most. Snažilka
čiščenje, pranje; do 15. 7. 2005; Osnovna šola Marjana Nemca Radeče, Šolska pot 5, 1433 Radeče.
Strojnik gradbene mehanizacije
voznik motornih progov-nih vozil, vzdrževanje in mehanska dela; vloge na naslov Slovenske železnice Sekcija za elektroenergetiko Tivolska c. 41,1000 Ljubljana; do 18. 7. 2005; Holding Slovenske železnice d.o.o. Sekcija
za EE Ljubljana - Nadzorniš- i tvo VM Zidani Most, Zidani Most 10, 1432 Zidani Most. Elektrotehnik vzdrževanje električnih naprav v elektronapajalni postaji; vloge na naslov Holding Slovenske železnice, Sekcija za elektroenergetiko. Tivolska c. i 41, 1000 Ljubljana; do 21. 7. 2005; Holding Slovenske železnice d.o.o. Sekcija za EE Ljubljana - Nadzorništvo ENP Zidani Most, Zidani Most 10, j 1432 Zidani Most. Tehnik kuharstva pomoč v kuhinji; do 15. 7. 2005; Osnovna šola Marjana Nemca Radeče, Šolska pot 5, 1433 Radeče. Ekonomski tehnik administrativni referent; do 15.7.2005; Osnovna šola Marjana Nemca Radeče, Šolska pot 5, 1433 Radeče. Predšolska vzgoja pomoč pri vzgoji otrok v vrtcu; do 15.7.2005; Osnovna šola Marjana Nemca Radeče, Šolska pot 5, 1433 Radeče;
pomoč pri vzgoji otrok v vrtcu; do 15.7.2005; Osnovna šola Marjana Nemca Radeče, Šolska pot 5, 1433 Radeče.
Srednja strokovna ali splošna izobrazba
spremljanje gibalno oviranega otroka; do 15. 7. 2005; Osnovna šola Marjana Nemca Radeče, Šolska pot 5,1433 Radeče. Dipl. ekonomist (vs) računovodja bilancist; do 15. 8. 2005; Ekonom d.o.o. Radeče, Na dobravo 9, 1433 Radeče.
Dipl. vzgojitelj predšolskih otrok (vs)
vzgoja predšolskih otrok; do 15. 7. 2005; Osnovna šola Marjana Nemca Radeče, Šolska pot 5, 1433 Radeče.
Profesor razrednega pou-ka
poučevanje razrednega pouka in podaljšano bivanje na podružnici Svibno; do 15. 7. 2005; Osnovna šola Marjana Nemca Radeče, Šolska pot 5, 1433 Radeče;
poučevanje razrednega pouka in podaljšano bivanje; do 15. 7. 2005; Osnovna šola Marjana Nemca Radeče, Šolska pot 5, 1433 Radeče;
poučevanje razrednega pouka v 3. razredu podružnične šole; do 15. 7. 2005; Osnovna šola Marjana Nemca Radeče, Šolska pot 5,1433 Radeče. Profesor nemščine poučevanje nemškega in angleškega jezika; do 15. 7. 2005; Osnovna šola Marjana Nemca Radeče, Šolska pot 5, 1433 Radeče. Profesor fizike poučevanje fizike in matematike; do 15. 7. 2005; Osnovna šola Marjana Nemca Radeče, Šolska pot 5, 1433 Radeče. Profesor kemije poučevanje kemije; do 15. 7. 2005; Osnovna šola Marjana Nemca Radeče, Šolska pot 5, 1433 Radeče. Profesor biologije poučevanje biologije; do 15.7.2005; Osnovna šola Marjana Nemca Radeče, Šolska pot 5, 1433 Radeče. Profesor zgodovine poučevanje zemljepisa in zgodovine; do 15. 7. 2005; Osnovna šola Marjana Nemca Radeče, Šolska pot 5,1433 Radeče.
Profesor defektologije-specialist
defektolog; do 15. 7. 2005; Osnovna šola Marjana Nemca Radeče, Šolska pot 5,1433 Radeče. Univ. dipl. bibliotekar knjižničar; do 15. 7. 2005; Osnovna šola Marjana Nemca Radeče, Šolska pot 5,1433 Radeče.
upravna enota mozirje
Delavec brez poklica pomožni delavec v gradbeništvu; do 27. 7. 2005; Pinela d.o.o., Prihova 26, 3331 Na-, zarje.
Živilski delavec v pekarstvu
pek; do 12. 7. 2005; Danijel Tomaž s.p., Aškerčeva ulica 53, 3330 Mozirje.
Zidar za zidanje in ometavanje
fasader; do 27. 7. 2005; Pinela d.o.o., Prihova 26, 3331 Nazarje. Keramik
keramičar; do 27. 7. 2005; Pinela d.o.o., Prihova 26, 3331 Nazarje. Slikopleskar slikopleskar; do 27. 7. 2005; Pinela d.o.o., Prihova 26, 3331 Nazarje.
Srednja strokovna ali splošna izobrazba
učitelj vožnje A, B kategorije; do 17. 7. 2005; Avto šola Mazzoni d.o.o. podružnica Mozirje, Hofbauerjeva ulica 22 , 3330 Mozirje;
učitelj vožnje A, B kategorije; do 20. 7. 2005; Avto šola Mazžoni d.o.o. podružnica Mozirje, Hofbauerjeva uhca 22-, 3330 Mozirje.
upravna enota slovenske konjice
Brusilec
brusilec; do 3. 8. 2005; Manpower d.o.O. Podružnica Maribor, Gregorčičeva ulica 27, 2000 Maribor. Avtoklepar
avtoklepar; do 12. 8. 2005; Klas d.o.o., Tepanje 71, 3210 Slovenske Konjice. Strojni mehanik orodjar vzdrževalec; do 13. 7.2005; Koplast ekstruzija in konfekcija d.o.o.. Tovarniška cesta 2, 3210 Slovenske Konjice. Avtomehanik mehanik za osebna in tovorna vozila, kmetijske in gradbene stroje; do 12. 8. 2005; Klas d.o.o.. Tepanje 71, 3210 Slovenske Konjice. Elektrikář energetik elektroinštalaterska dela na terenu; do 15. 7. 2005; EMT Brečko d.o.o. Loče pri Polj-čanah. Draža vas 47,3215 Loče. Avtoličar
avtoličar; do 12. 8. 2005; Klas d.o.o.. Tepanje 71, 3210 Slovenske Konjice. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka v mednarodnem prometu; do 15. 7. 2005; Grm Anton s.p.. Mednarodni prevozi in posredovanje, Polajna 4, 3206 Stranice.
Kuhar
peka pic; do 22. 7. 2005; Nagode Simona s.p. Slovenske Konjice - Pizzeria Paradajz, Celjska cesta 1,3210 Slovenske Konjice.
Srednja poklicna izobrazba
voznik tovornjaka v mednarodnem prometu; do 3. 8. 2005; Grm Anton s.p.. Mednarodni prevozi in posredovanje, Polajna 4, 3206 Stranice. Strojni tehnik delo na področju strojništva, strojni tehnik; do 3. 8. 2005; Manpower d.o.o. Podružnica Maribor, Gregorčičeva uhca 27, 2000 Maribor;
upravljalec strojev; do 21. 7. 2005; Manpower d.o.o. Podružnica Maribor, Gregorčičeva ulica 27, 2000 Maribor;
nadzor proizvodnega procesa, vzdrževanje strojev, iskanje izboljšav; do 15. 7. 2005; S.M.A., tgovina in proizvodnja, d.o.o., Šmarjeta pri Celju 13, 3211 Škofja vas. Ekonomski tehnik zunanji sodelavec za prodajo in marketing; do 13. 7. 2005; Telemedia d.o.o., Slovenska ulica 25, 9000 Murska Sobota.
Srednja strokovna ali splošna izobrazba
upravljalec linije; do 25. 7. 2005; Manpower d.o.o. Podružnica Maribor, Gregorčičeva ulica 27, 2000 Maribor.
Ekonomist za analize in planiranje
samostojno izvrševanje zelo zahtevnih del s področja komercialnih zadev; do 12. 7. 2005; Comet d.d. Zreče, Tovarniška cesta 5,3214 Zreče.
Profesor defektologije za duševno motene
defektolog; do 15. 7. 2005; Osnovna šola Pod goro. Šolska ulica 3, 3210 Slovenske Konjice.
Profesor defektologije za slušno in govorno motene defektolog; do 15. 7. 2005; Osnovna šola Pod goro. Šolska ulica 3, 3210 Slovenske Konjice.
"upravna enota šentjur pri celju
Delavec brez poklica polaganje gips plošč; do 15.7.2005; Kavka Andrej s.p. Polaganje gips plošč. Ulica I. Celjske čete 22, 3230 Šentjur. Mizar
mizarska, tesarska dela; do 12. 7. 2005; Oset Robert s.p. Šentjur - Mizarski servis, Čr-noliška ulica 10, 3230 Šentjur.
Ključavničar
ključavničarska dela, varjenje, vrtanje; do 17. 7. 2005; Šeško Sandi s.p.. Ključavničarstvo Šeško! Tratna pri Gro-belnem 43, 3231 Grobelno. Strugar
upravljanje CNC strojev, priprava in programiranje, priprava obdelovanca in te-
stiranje delovanja programa, rezkanje, rezanje; do 19. 7. 2005; Tajfun Planina d.o.o., Planina pri Sevnici 41, 3225 Planina pri Sevnici.
Monter vodovodnih naprav
napeljava vodovoda, zaključna dela v gradbeništvu; do 30. 7. 2005; Bojan Pesan s.p.. Sončni žarek, Uhca skladateljev Ipavcev 46, 3230 Šentjur. Elektrikář energetik hišnik, vzdrževalna dela, prevozi, nabava materiala, vzdrževanje delovnih sredstev; do 12. 7. 2005; Osnovna šola Slivnica pri Celju, Gorica pri Slivnici 61, 3263 Gorica pri Slivnici. Frizer
frizer; do 19. 7. 2005; Le-šek Helena s.p., Zemeljska gradbena dela, frizerske storitve, Podgrad 37,3230 Šentjur.
Voznik avtomehanik
voznik tovornjaka v domačem in mednarodnem prometu (Hrvaška, Srbija, Črna gora); do 12. 7. 2005; Strnad Boštjan s.p.. Prevozi Strnad, Boletina 7,3232 Ponikva. Prodajalec
prodajalec, del. mesto Šentjur pri Celju; do 13. 7. 2005; Hofer, trgovina na drobno, d.o.o., Brnčičeva 49, 1000 Ljubljana.
Univ. dipl. inž. metalurgije in materialov
vodenje delovnih skupin; do 27. 7. 2005; Manpower d.o.o. Podružnica Maribor, Gregorčičeva ulica 27, 2000 Maribor;
vodenje delovnih skupin in druga dela s področja metalurgije, delo v Šentjurju pri Celju; do 27. 7. 2005; Manpower d.o.o., Gosposvetska cesta 5, 1000 Ljubljana. Profesor angleščine poučevanje angleškega jezika; do 21. 7. 2005; Osnovna šola Dobje pri Planini, Dobje pri Planini 20, 3224 Dobje pri Planini. Profesor kemije poučevanje kemije; do 15. 7. 2005; Šolski center Šentjur, Cesta na kmetijsko šolo 9, 3230 Šentjur. Univ. dipl. psiholog svetovalni delavec; do 15. 7. 2005; Šolski center Šentjur, Cesta na kmetijsko šolo 9, 3230 Šentjur.
upravna enota šmarje pri jelšah
Gradbeni delavec
gradbena dela; do 31. 7. 2005; Colnarič Janez s.p., gradbeništvo J.C., Kidričeva ulica 78, 3250 Rogaška Slatina.
Zidar za zidanje in ometavanje
zidanje in ometavanje; do 31. 7. 2005; Colnarič Janez s.p., gradbeništvo J.C., Kidričeva ulica 78, 3250 Rogaška Slatina.
Avtoklepar
avtokleparska dela; 23. 7. 2005; Žgajner servis d.o.o..
Spodnje Sečovo 14,3250 Rogaška Slatina. Strojnik
popravilo industrijskih strojev in naprav; do 20. 7. 2005; Biterm d.o.o. Bistrica ob Sotli, Hrastje ob Bistrici 2, 3256 Bistrica ob Sotli. Avtoelektrikar delo avtoelektrikarja; do 23. 7. 2005; Žgajner servis d.o.o.. Spodnje Sečovo 14, 3250 Rogaška Slatina. Slikopleskar shkopleskarska dela; do 26. 7. 2005; MF čistilni servis d.o.o.. Topole 20, 3250 Rogaška Slatina. Avtoličar
avtoličarska dela; do 23. 7.2005; Žgajner servis d.o.o.. Spodnje Sečovo 14,3250 Rogaška Slatina. Trgovinski poslovodja živilski poslovodja - načrtuje, razporeja izvaja in vodi delo v enoti trgovina, naroča blago, prevzema in kontrolira ustreznost in kakovost naročenih količin, ugotavlja roke uporabnosti blaga; do 12. 7. 2005; vloge na naslov: Trgotur.d.o.o. Ljubljanska 13 b, Velenje.; Megrad, d.o.o. Podplat, Laše 2, 3241 Podplat.
Diplomirani inženir strojništva (vs)
računalničar- organizator, servisiranje' računalniške strojne opreme, oblikovanje internet strani ; do 12. 7. 2005; II. Osnovna šola Rogaška Slatina, Ulica kozjanskega odreda 4, 3250 Rogaška Slatina.
Diplomirani vzgojitelj predšolskih otrok (vs)
poučevanje v OPB in jutranje varstvo na podružnični osnovni šoli; do 12.7.2005; II. Osnovna Šola Rogaška Slatina, Ulica kozjanskega odreda 4, 3250 Rogaška Slatina.
Profesor jezika s književnostjo
poučevanje slovenskega jezika; do 12. 7. 2005; II. Osnovna šola Rogaška Slatina, Uhca kozjanskega odreda 4, 3250 Rogaška Slatina;
poučevanje slovenskega jezika; do 12. 7. 2005; II. Osnovna šola Rogaška Slatina, Ulica kozjanskega odreda 4; 3250 Rogaška Slatina. Profesor slovenščine poučevanje angleščine in slovenščine; do 12. 7. 2005; Osnovna šola Rogatec, Ptujska cesta 30, 3252 Rogatec. Profesor nemščine poučevanje nemškega in an-gleškega jezika; do 12. 7. 2005; II. Osnovna šola Rogaška Slatina, Ulicá kozjanskega odreda 4, 3250 rogaška slatina. Profesor tehnike poučevanje THV in računalništva; do 12. 7.2005; Osnovna šola Rogatec, Ptujska cesta 30, 3252 Rogatec.
upravna enota velenje
Gradbeni delavec
gradbeni delavec v Šoštanju (gradbena in pomožna de-
la pri gradnji); do 23. 7. 2005; Tehnocomerc d.o.o.. Dravska ulica 9, 2000 Maribor;
gradbeni delavec v Velenju (gradbeno in pomožna gradbena dela); do 23. 7. 2005; Tehnocomerc d.o.o.. Dravska uhca 9, 2000 Maribor. Delavec brez poklica vbrizgovalec plastike II -opravlja delo na stroju za vbrizgovanje plastične mase in polni rezervoar; do 15. 7. 2005; Skaza Igor s.p.. Selo 17, 3320 Velenje;
šofer C in E kategorije; do 19. 7. 2005; Volk Franjo s:p., Plešivec 38, 3320 Velenje. Avtomehanik Avtomehanik; do 19. 7. 2005; Volk Franjo s.p., Plešivec 38, 3320 Velenje. Zidar
zidar (zidanje in ometavanje, dela se v Velenju); do 23. 7.2005; Tehnocomerc d.o.o., Dravska uhca 9, 2000 Maribor;
zidar (zidanje in ometavanje, delo se izvaja v Šoštanju); do 23. 7. 2005; Tehnocomerc d.o.o.. Dravska uhca 9, 2000 Maribor. Natakar
natakar; do 19. 7. 2005; Gost d.o.o., Kersnikova cesta 11, 3320 Velenje. Gradbeni delovodja gradbeni delovodja; do 19. 7. 2005; Vegrad d.d Velenje, Stari trg 35, 3320 Velenje. Ekonomski tehnik finančno svetovanje ter po-sredovanje.zbiranje ponudb investicijskih produktov, priprava izračunov, posredovanje pri najemu kreditov ter leasingov, vodenje delovne skupine; do 27. 7. 2005; Jev-šovar Tomaž s.p. Su-ka finančno svetovanje, Šikole 64 a, 2331 Pragersko;
zastopnik sveta knjige - trženje članstva in svetovanje za znanega kupca po Sloveniji; do 15. 7. 2005; Mladinska knjiga založba d.d. Ljubljana, Slovenska cesta 29, 1000 Ljubljana;
zunanji sodelavec/-ka za prodajo in marketing; do 13. 7. 2005; Telemedia d.o.o.. Slovenska ulica 25, 9000 Murska Sobota.
Srednja strokovna ali splošna izobrazba
svetovalec-zbiranje različnih ponudb investicijskih produktov večjih partnerjev.te-rensko delo; do 16. 7. 2005; Petek Božidar s.p. Lavi finančno svetovanje, Malečnik 24, 2229 Malečnik. Inženir gradbeništva odgovorni vodja del; do 19. 7. 2005; Vegrad d.d Velenje, Stari trg 35, 3320 Velenje.
Univerzitetni diplomirani inženir živilske tehnologije
vodja projekta III; do 19. 7. 2005; Era d.d., Prešernova cesta 10, 3320 Velenje.
Univerzitetni diplomirani gospodarski inženir gradbeniške smeri
vodenje najzahtevnejših objektov; do 19. 7. 2005; Vegrad d.d Velenje, Stari trg 35, 3320 Velenje.
Profesor francoščine
učitelj francoščine; do 12. 7. 2005; Šolski center Velenje, Trg mladosti 3,3320 Velenje.
upravna enota žalec
Klepar-krovec montažna dela na strehi, montaža ventilacij; do 20. 7. 2005; Debevc Vili s.p., kle-parstvo, Ložnica pri Žalcu 1,
3310	Žalec;
pomoč pri krovsko - kleparskih in tesarskih delih; do 26. 7. 2005; Ramšak Alojz s.p., Kira - krovstvo, inštalacije, izolacije, Liboje 41,3301 Petrovče. Elektroinstalatér elektroinstalacijska dela; do 30. 7.2005; Veltrag d.o.o., Matke 41, 3312 Prebold. Zidar
zidanje in druga gradbena dela, montaža in demon-taža stavbnega pohištva; do 15. 7. 2005; Gradex - Matič Radosav, k.d., Petrov trg 7,
3311	Šempeter v Savinjski dolini.
Voznik avtomehanik voznik prodajalec opis za razvoz in dostavo alk. in bre-zalk. pijač na širšem celjskem območju, natovarjanje, raztovarjanje; do 15. 7. 2005; Seles Oto s.p., transport in trgovina. Leveč 37, 3301 Petrovče;
prevoz kontejnerjev; do 15. 8. 2005; Vignjevič Lju-bomir s.p., avtoprevozništvo, Bevkova uhca 10,3310 Žalec. Natakar
točenje pijač in napitkov v dnevnem baru; do 12. 7. 2005; Guček Drago s.p.. Magnum, Gotovlje 111, 3310 Žalec. TYgovinski poslovodja prodaja in vodenje mešane trgovine; do 14. 7. 2005; Hmezad KZ Gotovlje z.o.o., Gotovlje 71, 3310 Žalec. Ekonomski tehnik komercialist - moški, pripravnik; do 19. 7. 2005; Le-snina prodajni center Leveč d.o.o., Leveč 18,3301 Petrovče.
Profesor razrednega pouka
poučevanje razrednega pouka; do 12. 7. 2005; Osnovna šola Griže, Griže 1, 3302 Griže.
Profesor jezika s književnostjo
poučevanje angleščine in nemščine; do 12. 7. 2005; I. osnovna šola Žalec, Šilihova ulica 1, 3310 Žalec. Profesor angleščine poučevanje angleškega in nemškega jezika; do 12. 7. 2005; Osnovna šola Griže, Griže 1, 3302 Griže;
poučevanje angleškega in slovenskega jezika; do 12. 7. 2005; Osnovna šola Griže, Griže 1, 3302 Griže.
radiocelje
ja časopisno-založniško, radijsko in agen-
/a 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, 2, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, ja izvoda je 150, petkovega pa 300 tolarjev. <lajda Klanšek
1.700 tolarjev. Za tujino je letna
Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Tehnični urednik: Franjo Boeadi Računalniški prelom: Igor Šarlah. Oblikovanje: Mi-nja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si
Odgovorna urednica: Simona Brglez Telefon studia (za oddaje v živo); (03) 49 00 880, (03) 49 00 881. E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane Jeran-ko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Solinič, Dean Šuster, Tone Vrabl
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt pošti: agencija@nt-rc.si
Škrat Polde strokovnjak za Evropsko unijo!
predporočne pogodbe
37. par na Ohceti po stari šegi sta Bogomila Košec in Bojan Kajtna
Doslej sta Bogomila in Bojan na Ohceti po staň šegi le »igrala», v nedeljo pa bo šlo zares.
Brez
Očitno škrat Polde ne nagaja samo nam, štrene je pomešal tudi Danici Gobec iz Celja, saj zaradi dežja ni mogla iti na dopust. Ker pa se Danica Poldetu ni dala, ga je namesto na dopust odpeljala v Hermanov brlog.
»Imeli smo se krasno. Najbolj je užival ravno Polde, ki je celo osvojil diplomo v odličnem poznavanju držav Evropske unije,« nam je zaupala Danica, ki nam je poslala spodaj objavljeno fotografijo in si s tem prislužila nagrado Radia Celje in Novega tednika, ki jo čaka na oglasnem oddelku naše medijske hiše.
Ne pozabite, da se ostali še vedno lahko oglasite po (ne-kajcentimetrskega) škrata, ga odpeljete na izlet ali dopust, ga fotografirate tako, da bo razvidno, da je bil na počitnicah in nam fotografijo pošljete na naslov Prešernova 19, Celje ali na elektronska naslova radio-
Škrat Poldne se je že odpravil na naslednje potovanje. Skavti popotniki stega Celje 1, ki sicer slišijo na ime Knezi obložene mize, so ga namreč včeraj odpeljali na pohod od Ilirske Bistrice do Ankarana.
@nt-rc.si ali na info@radioce-lie.com. Lahko pa se slikate z njim, če želite. Vsak, ki nam bo fotografijo prinesel v dokaz, da je škrat bil na dopustu, bo dobil nagrado NT&RC, najbolj izvirno fotografijo pa bomo ob koncu poletja nagradili s sanjskim potovanjem.
Dve uri od Celja do
V navadi je že, da si v času Piva in cvetja na način, kot so to počele naše babice in dedki, večno zvestobo obljubita en ali dva para. Tudi letos je Etno odbor Jureta Krašovca Mož-nar pripravili Ohcet po stari šegi, na kateri se bosta v nedeljo dopoldne vzela predsednica etno odbora Bogomila Košec in njen izvoljenec Bojan Kajtna.
Pretirane gneče s kandidati za ohcet letos ni bilo, saj sta bila Bogomila in Bojan edina, ki sta se prijavila. Bojan je že od malih nog sanjal o tem, da se bo tudi sam oženil na ta način. Čeprav je njegova mama dvomila o njegovi odločitvi, češ, »to bomo pa še videli«, se mu bo želja v nedeljo vendarle izpolnila. Tudi Bogomila si je to želela, saj z Bojanom ie dolgo časa plujeta v etnoloških vodah (oba sta člana KD Antona Tanca Marija Gradec), tako da bi bilo »precej čudno«, če bi se poročila na drugačen način. Kako to gre, sta se že seznanila, saj sta doslej na ohceti igrala različne vloge, tokrat pa bo šlo zares. Treme še nimata, saj »ni časa za to, vprašajte naju zadnji dan.« Trenutno sta polno zaposlena s pripravami, saj bosta imela kar dvojno slavje. Na Pivu in cvetju se bo-
sta namreč poročila le civilno, cerkveno pa prihodnjo soboto. Ker se Bogomili ni izpolnila želja, da bi si z Bojanom izmenjala prstana na laškem gradu, se bosta tam fotografirala, pri čemer ji je Bojan obljubil, da bo njuna zlata poroka zagotovo na gradu.
Tokrat sta povabila okoli 90 svatov, kam se bosta odpravila na poročno potovanje, se še nista odločila, kot tudi še nista sestavila predporočne pogodbe. »Drži, da sem pravnica, toda tako daleč pa vendarle nisva šla. Sicer pa imava še nekaj dni, da tudi to urediva,« smeje pripomni Bogomila, prepričana, da takšne pogodbe ne potrebujeta.
Bodoča mladoporočenca sta se spoznala pred osmimi leti pri Tahcih, potem pa dolgo ni bilo nič. »Bila sva sicer prijatelja, pri čemer sva se morala kar dostikrat pogledati, da sva se zaljubila,« se z nasmeškom spominja Bogomila, Bojan pa pristavi: »Bogomila je bila že zasedena, zato si nisem preveč obetal. Čez čas, ko so naju določene obveznosti zbližale, pa je preskočila iskrica.« Prvi korak je naredil Bojan, kajti Bogomila je še lani v šali dejala, »da z njim nikoli ne bo ...« A zarečenega kruha se največ
Naš Polde si bo torej dodobra nabrusil pete, glede na to, da odhaja s takšnimi knezi, pa upamo, da ne bo lačen. Ker če je lačen, je še bolj tečen in potem še bolj nagaja...
SŠ
poje ... Sicer pa je za njuno ljubezen najbolj »kriva« Bojanova stara mama. »Ko sem bil star 15 let, me starši niso pustili, da bi hodil ven. Ko sem rekel, da bi šel k Tancem, se je pa stara mama takoj na mojo stran postavila.«
Danes je zagotovo ponosna na vnuka, ki zna svoji izvoljenki priskočiti na pomoč tudi pri gospodinjskih opravilih. Kuha večinoma Bogomila, le za palačinke je zadolžen Bojan, pa za likanje svojih srajc. Če je sam doma. Zadnja beseda je ponavadi Bojanova, saj vedno reče »da, draga«. No, skoraj vedno, kajti, ker »sva oba precej trmasta, je potrebnega veliko prilagajanja in popuščanja.« Oba se strinjata, da se je treba za dolg in srečen zakon veliko in sproti pogovarjati, pri čemer ne razumeta parov, ki po cel teden ne spregovorijo. Pri njiju namreč »tihega tedna« še ni bilo, tudi dneva ne, saj več kot 10 minut ne zdržita tiho.
Kaj pa otroci? »Delava na tem. Želiva si tri otroke. Če imaš tri, se še vedno lahko dva igrata, ko gre en na stranišče,« Bojan v šali pojasni njuno odločitev in ljubeče pogleda svojo izbranko ...
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Laškega
Med zanimivejšimi dogodki Športno konjeniškega vikenda v Laškem je bil nedeljski spust s kajaki, kanuji in z drugimi plovili iz Celja. Na mostu proti Jagočam jih je pričakovala množica obiskovalcev. Splav, na katerem je bilo devet članov Prostovoljnega gasilskega društva Vrh nad Laškim in Karate kluba Laško, dva pa sta jih spremljala v čolnu, je od Celja do Laškega potreboval kar dve uri. Prav gotovo se jim ni mudilo, saj jim je predsednik Karate kluba Slavko Jančič čas krajšal s harmoniko. Ob prihodu v Laško pa je pogumen par na splavu, narejenem iz gum in desk, celo zaplesal. Prislužili so si bučen aplavz.