Poštnina plačana v gotovini LetO LV. V Ljubljani, V SObOtO, dne 30. Julija 1927 Št. 169. Posamezna številka 2 Dli Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 »In celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 35 Din nedetjsUa Izdala celoleino v Jugoslaviji SO Din, za Inozemstvo 100 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, pelll-vrsta mali oglasi po 190 ln Z D, veCJI oglasi nad 43 mm vlAlne po I) ln 2-50, vellltl po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vršilca po 10 Din □ Pri ve&lem □ naročilu popust Izide ob 4 ztuiraj razen pondeljKO ln dneva po prazniku Uredništvo le v Kopitarjevi ulici št. 61111 Rokopisi se ne vračalo, nefranhirana pisma se ne sprejemalo j- Uredništva telefon št. 2050, upravnlšlva št. 2328 Političen lisi sza slovenslci narod vdUiiTii fr n lrr - t« mvemmemnma Uprava fe v Kopitarjevi ul.it. O Čekovni račun: Cfubl/ana štev. 10.6S0 In 10.340 xa lnserate, Sarajevo it. 7563, Zaareb it. 39.011, Praga ln liunaf it. 24.797 Romunija na raz- Položaj, ki je nastal v Romuniji po smrti kralja Ferdinanda, ni kritičen v dalekosež-nem, usodnem pomenu besede, pač pa zelo resen. Vsa oblast je v legalnih rokah, ki so vsaj zaenkrat dovolj močne, da jo ohranijo in vodijo dogodke v političnem življenju dežele po določno začrtanih smernicah. Na čelu vlade je državnik, ki je soustvarjal in dogradil sedanjo Veliko Romunijo, ki se je vedno priznaval k demokraciji in ki mu je zgodovina doslej vsaj v glavnih potezah dala prav. Njegova vlada ima močno parlamentarno večino, ki ji v kontrolo stoji nasproti krepka, homogena opozicija. Zunanja politika je — izvzemši kratki, nevarni intermezzo za časa Avarescove epizode — zelo srečno usmerjena, ker temelji na mirovnih pogodbah in ima v Mali antanti s Francijo v ozadju naravno, zanesljivo oporo. Ker je končno dežela vele-bogata na naravnih zakladih in leži neposredno ob morju in Donavi, so dani tudi gospodarski pogoji za njen srečni, neo/riraui razvoj. Pri vsem tem ne more biti nobenega dvoma, da se je položaj Romunije s smrtjo kralja Ferdinanda zelo kompliciral. Saj vrhovna oblast ni več združena v rokah ene osebe — vladarja, marveč je prešla na regentski svet. Jasno je, da je tu vedno dana možnost za nesporazume med člani sveta samega, a vrhu tega možnost za tajno poseganje v njegovo snovanje in nelianje, za poizkuse, da se njegova oblast zlorabi v osebne in strankarske svrhe. To dejstvo in pa okolnost, da regentski svet ne obdaja tista vzvišena nedotakljivost kakor kraljevo osebo, ustvarja mnogo Labilnejše razmerje med vrhovno oblastjo in deželo, nego tedaj, ako vlada kralj neposredno. Prav posebno komplicira položaj dejstvo, da se smatra bivši prestolonaslednik Karel, kljub temu, da se je bil slovesno odpovedal vsem pravicam, še vedno kot pretendent na prestol. Ne verno, v koliko izhajajo te preten-zije od princa samega, gotovo pa je, da ne manjka ožjih klik, ki bi iz sebičnih interesov ibdle pripravljene forsirati prevrat aH vsaj delati zmedo v znamenju Karlovega preten-denstva. A kar je mnogo važnejše: tudi narodna kmetska stranka se še ni brezpogojno odrekla računov s Karlom, dasi jo njen pred-stavitelj Mauiu v žalni seji izjavil, da kmetska stranka priznava Sedanje državnopravno stanje. Izredno mnogo je sedaj v Romuniji odvisno od tega, da se regentski svet obdrži na primerni višini ter izostanejo ali se vsaj pravočasno energično odbijejo vsi poizkusi, da se njegova oblast potegne v vrvež strankarskih in osebnih interesov. Ako se to ne zgodi, potem bo to voda na mlin Karlovih pristašev in prevratnih elementov, pa tudi zunanjih nasprotnikov. Deželo čakajo potem brez vsakega dvoma zelo težite preizkušnje. Na drugi strani je bodoča usoda Romunije v veliki meri v rokah opozicije — narodne kmetske stranke. Ako se narodna kmetska stranka ne postavi iskreno iu lojalno na stališče sedanjega državnopravnega stanja in ne osvoji vloge lojalne opozicije ali še bolje plodovitega sodelovanja, potem je pač komaj dvomno, da bo g. Bratianu — ako bo dan pogoj, ki smo ga gori omenili — položaj obvladal: toda dežela bo pri tem mnogo trpela, a najbolj bo prizadeta demokracija in interesi slojev, v katerih prid je zamišljena. Neoporečna dejstva govore za to, da je sedanje državnopravno stanje v Romuniji, najsi ni najsrečnejše, vendar le edino možno in — ker republika ne prihaja v poštev — tudi najboljše. Princ Karel je pokazal, da mu je osebna sreča več nego kraljeva krona; naj se torej zadovolji z njo in prepusti krono končnoveljavno svojemu zakonitemu sinu. Ta sin odnosno ideja, ki jo vtelešuje, ima danes brez dvoma večino romunskega naroda za seboj in bi Karlova vlada — če bi se kdaj hipni puč tudi posrečil, kar pa ni verjetno — nikdar ne imela trajnosti. Razen tega je pa znano, da je Karel velik oboževalec Be-nita Mussolinija in fašizma — sam se je o tem javno izrazil; z njegovo vlado bi se torej v Romuniji prekinil miren, organični razvoj in uvedla doba nasilnih eksperimentov. V čegav blagor naj bi se torej kmetska stranka vpregam v Karlov voz? Ako kdaj katera, terja sedanja ura od Romunije, da strne svoie vrste iu zbere vse svoje moči v blagor dežele. Njen notranji položaj je vsled izpremembe na vrhovni oblasti izredno rahel, prevratne sile preže v zasedi, a na zunanjepolitičnem nebu se znova zbirajo oblaki. Včerajšnji poziv finančnega ministra Vintila Bratiana v seuatu, da »naj se združijo vse romunske stranke v močan narodni blok, ki bo v Romuniji vzpostavil enotnost in pravičnost«, je prišel o pravem času. Ako bo Romunija krenila po tej poti — in tu mislimo zlasti na pravičnost nasproti gospodarsko šibkim slojem, na širokogrudno socialno-gospo-darsko politiko, na dosledno, krepko demokracijo — potem ne dvomimo o njeni veliki bodočnosti. A na njeni bodočnosti smo kot njeni zavezniki živo interesirani. Že zato iz srca želimo, da zmagata v njej državniška modrost in resnična domovinska ljubezen in jo obvarujeta, da na sedanjem razpotju ne krene v napačno smer. Mir ¥ notranji politiki. r Bolgrad, 29. julija. (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta je predsednik vlade sporočil, da je pripravljen ukaz o imenovanju novih okrajnih glavarjev, in sicer gre za 20 okrajnih glavarjev, proti katerim so bile pritožbe radi nepravilnega delovanja. Ob tej stvari se je v ministrskem svetu razvila debata o drugih pritožbah demokratskega dela vladne koalicije radi nasilij, ki da se izvršujejo nad volivci. Kolikor smo zvedeli, je danes odpotoval na Bled poseben kurir z obširno spomenico predsednika vlade o vseli poslednjih dogodkih. Dokler se Ui kurir ne vrne, ni misliti, da bi se storil kak korak, ki bi mogel biti odločilnega pomena za razčiščenje sedanjega položaja. Splošni znaki so ti, da je nezadovoljstvo pri demokratih prenehalo in da so ravno tako tudi radikalni ministri zadovoljni, ko je Davidovič popolnoma resigniral na nadaljevanje započete borbe. Zato splošno mislijo, da ni pričakovati nobenih velikih komplikacij, marveč, da se bo cela afera, ki je poslednje dni dvignila toliko praiiu, polagoma razblinila v nič. Poleg tega se je na ministrski seji razpravljalo o raznih resornih vprašanjih. Kar se položaja tiče. je treba ponovno poudariti, da so vse stranke preveč okupirane s kandidaturami po notranjosti države. Zato ne morejo osredotočiti svojih teženj na reševanje momentov, ki so na dnevnem redu. Ugoden položaj ljudske stranke v Vojvodini. r Belgrail, 29. julija. (Izv.) V Subotici se je vršil zbor zaupnikov Vojvodinske ljudske stranke za subotiško okrožje. Na sestanku je podal obširno poročilo bivši narodni poslanec Blažko R a i č , ki je v dolgem govoru poudaril zasluge ljudske stranke za našo državo in za prebivalstvo. V svojih izvajanjih je posebno omenjal g. dr. Korošca, njegovo poštenost in izrazito občo narodno politiko, ki jo je stranka g. dr. Korošca vodila. Poudarjal je, da je v današnjem času tembolj potrebno uaglašati nujnost razširitve idej, ki jih zastopa ljudska stranka, ker se z vseh strani urivajo kandidati in stranke, ki obetajo marsikaj, ne izpolnijo pa ničesar, kar se je pri teh strankah dosedaj često dogajalo. Edino ljudska stranka je tista, ki nikdar ni obljubila, česar ne bi mogla izpolniti in ki je vedno ostala zvesta in poštena v svojih obljubah svojim volivcem. Po njegovem govoru so zaupniki predla- gali, naj bo Blažko Raič nosilec liste v subo-tiškeiu okrožju. Ker je postal Raič koadjutor, je prosil, naj njega ne izberejo. Zato je predlagal dr. Joso Prčiča. Zaupniki, ki jih je bilo nad 500, med temi nad 100 Madjarov, so soglasno in z navdušenjem sprejeli predlog Raičev. Tako lx> nosilec liste v subotiškem okrožju dr. Joso Prčič. Kandidat za oba suho tiška okraja bo Miško Prčič, bivši narodni poslanec in član Jugoslovanskega kluba. Ljudska stranka bo v Vojvodini kandidirala v vseh okrožjih. V novosadskem okrožju je nosilec liste dr. Janko Š i m r a k , vseuči-liški profesor iz Zagreba. Za Bečkerek in Sonibor se še niso določili kandidati, ker se še vrše pogajanja. Nekatere manjše stranke so stavile ponudbe in bi želele sodelovati z ljudsko stranko. Iz Vojvodine prihajajo od vseli strani ugodna poročila. Ljudska stranka ima najlepše nade na uspeh pri sedanjih volitvah v Vojvodini. v London, 29. julija. (Izv.) V diplomatič-nih krogih prevladuje prepričanje, da je kriza na ženevski pomorski razoroži t veni konferenci postala neizogibna. Računati je vsak čas s prekinjenjem konference, ker ni upati, da bi se dosegel sporazum med angleškim in ameriškim stališčem. Vsi ministri, ki so nameravali po zaključitvi zasedanja parlamenta London zapustiti, ostanejo zaenkrat v Londonu, da bodo mogli za slučaj prekinjenja konference, prisostvovati seji ministrskega sveta. v London, 29. jul. (Izv.) Po poročilih iz i Washingtona Amerika nikakor ne bo sprejela j angleških predlogov, katere je stavila angle-j ška delegacija na razorožitveni konferenci po prihodu iz Londona. Nocoj se je vršila ob 6 seja ministrskega sveta, kateri je predsedoval zunanji minister Chamberlain. Nekateri ministri so bili že pripravljeni na odhod iu so jih morali zadnji čas obvestiti, da se vrši seja ministrskega sveta, ua kateri bo po izjavi političnih krogov padla definitivna odločitev o usodi pomorske razorožitvene konference. Skoro izključeno je, da bi se mogel na konferenci do-. seči še kak sporazum. železnice Slovenskem. r Bolgrad, 29. julija. (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta se je železniškemu ministru odobrilo, da poveri izgraditev ro-ge Rogatec—Krapina družbi »Progres« v Sarajevu. Ponudba družbe je bila najcenejša, in sicer bo stala proga 24,115.000 Din. Istolako se jo železniškemu ministru odobril 200.000 za železnico Ljutomer—Radgona, 2,000.000 za izplačilo lastnikom delnic vicinalnih železnic. č Zagreb, 29, julija. (Izv.) Hrvatski blok jc sklical za nedeljo, 31. julija, velik shod v zagrebu, na katerega vabijo vse Zagrebčane, da manifestirajo kar v največjem številu za Zagreb, ki noče poklekniti pred centralistično -t UlVUllVljV Ul/.UVV. č Sarajevo, 29., julija. (Izv.) Sarajevski Davidovičevi demokrati so javnost obvestili. da so se pogajanja med muslimani in demokrati glede skupne kandidature v Hercegovini razbila radi nepopustljivosti poslanca Šalih?) Baljiča. Radi tega bodo demokrati v Hercegovini vložili svojo listo, č Mostar, 29. julija. (Izv.) Kakor vse kaže, je nastala nevarnost za mandat dr. Laze Mar-koviča. Zato so začeli radikali z akcijo med muslimani in katoličani. Posamezni ugledni muslimani-radikali prirejajo po mostarski Oblasti shode in agitirajo za dr. Markoviča. Markovičeva nasprotnika Pcra Ivaniševič in dr. Krulj agitirata po Hercegovini z velikim uspehom. č Skoplje, 29. julija. (Izv.) Agitatorji HSS so začeli zbirati podpise za Radičevo listo v Skoplju in v Kumanovcm. Nosilec liste za Skoplje bo bivši minister dr. Krajač, za Ku-manovo pa dr. Shvcgel. Značilno je, da imajo radičevci z zbiranjem podpisov velike težave. Kmetic, ki so preje za gotovo obljubili svoje podpise, sc sedaj branijo podpisovati radičev-ske kandidatske liste. Razpust slovanskih prosvetnih društev en matie. Postojna, 29. julija. (Izv.) Poleg dijaške Matice v Trstu je tržaški prefekt razpustil devet prosvetnih društev v Postojni, med temi tudi telovadno društvo »Sokol«, ki je že davno prostovoljno likvidiralo. Puljski prefekt je razpustil tri prosvetna društva in sicer v Kozini, Herpelju in Klancu. Motivacija za razpust je pri vseh društvih ista, namreč, da so društva razvijala >protidržavno delovanje«. Trgovinska pogodba s Češkoslovaško. v Praga, 29. julija. (Izv.) >Tribuna« piše o predstoječih jugoslovansko - češkoslovaških pogajanjih za sklenitev trgovinske pogodbe in pravi, da so jugoslovanske carinske tarife od junija 1925. leta napravile češkoslovaški industriji veliko škodo. List piše, da se jugoslovanska vlada trudi, zuižali visoke zaščitne carine za industrijske proizvode in da se bo na tej podlagi sklenila tudi prihodnja trgovinska pogodba med obema državama, katere podpis pričali u jejo v jeseni. Odlikovanje praškega župana. v Praga, 29. julija. (Izv.) Danes dopoldne sla posetila župana praškega mesta jugoslovanski poslanik Lazarevič in legacijski svetnik Gerasimovič in mu izročila red sv. Save, s katerim je odlikoval kralj Aleksander praškega župana. Župan se je toplo zahvalil za odlikovanje, ki ga smatra kot nov dokaz za prijateljske odnošaje med obema državama in narodom. Oba jugoslovanska zastopnika sta se nato podpisala v spominsko knjigo praške občine. Sprememba romunskih zakonov. v Bukarešt, 29. julija. (Izv.) Vlada jo sklenila anulirati oziroma spremeniti več zakonov in zakonskih načrtov, Iti jih je sprejela prejšnja vlada Averescuja. Med drugim bo spremenjen zakon o reorganizaciji romunskih državnih železnic ,dalje zakon o razdelitvi prebitka v proračunu iz leta 1926. Spremenjen bo tudi zakon o porabi italijanskega posojila. Vlada je poleg tega sklenila tudi. da zviša uradniške plače. CERKVENE SVEČANOSTI ZA UMRLIM KRAUEM FERDINANDOM. v Bukarešt, 29. julija. (Izv.) Jutri se bodo pričele v Curtea de Arges devetdnevne cerkvene svečanosti za pokojnim kraljem Ferdinandom,. Prisostvovali i bodo vsi člani kraljeve rodbine, vlada, regentski svet ter vsi romunski nad škofje in škofje, kakor tudi veliko število povabljenih. Vsi udeleženci se bodo odpeljali v Curtea de Arges s posebnimi vlaki. AVERESCU NA DOPUSTU. v Bukarešt, 29. julija. (Izv.) Včeraj se je vršila seja glavnega odbora Averescujeve stranke, na kateri so sklenili, da bo Averescuja pri vodstvu strankinih poslov nadome-stoval tričlanski odbor, ker general Averescu v kratkem odpotuje na oddih v Italijo. Vesti, da se bo general Averescu umaknil iz političnega življenja, ne odgovarjajo dejstvu. FINANCIRANJE ČEŠKIH ŽELEZNIC. v Praga, 29. jul. (Izv.) Kakor poroča tu-kajšnji dopisni urad, so prispeli v Prago za-stopirki neke angleško-ameriške finančno skupine, ki je pripravljena financirati vse če-škoslovaške državne železnice. Ponudbe to skupine so toliko ugodne, da se bodo v kratkem začelu pogajanja. 41 LETNICA 'SOLINI JE VEG A ROJSTVA. v Rim, 29. julija. (Izv.) Mussolini je danes praznoval svoj 44 rojstni dan. Časopisi so prinesli na njegovo izrecno željo samo kratko voščilne članke. NAGRADE ZA ČTMVEČJE POTOMSTVO. v Rim, 29. jul. (Izv.) Po želji Mussolinija, da bi se prebivalstvo Italije zvišalo na 60 milijonov, je sedaj veiiko občin razpisalo večje nagrade za one akonce, ki bodo v prihodnjih petih letili imeli največ otrok, t i* ii m SDS in uradniško gibanje* Vsled zadnjega posvetovanja državnega uradništva je esdecsarski tisk smatral za po« tfebno, da udari z loparjem po uradnikih. Ta udarec sicer ni zadel, ali zlo voljo SDS je oCltno pokazal. Če bi bila danes SDS na vladi, bi prav gotovo danes žc brali, da so vsi udeleženci tega sestanka, ki so sc upali izprego-vOriti besedo proti esdcesarskim odposlan* ccm, prestavljeni kot nezanesljivi, anacionalni iil klerikalni elementi V rtajbol) *akotne kfale našega juga. Tako pa je ravno uradniški Sestanek in nastop nov dokaz, da sedaj vendar pri nas ni terorizma in Zcrjavovega poHcaj-režitna. Edino, kar je mogla SDS v svojem onemoglem strahu storiti, je bilo to, da je VSe uradnike proglasila za »klerikalce« in celo njihovo gibanje za »klerikalno«. Ta način boja je že več kot smešen. Dr. Ravtiihaf je klerikalec, Jelačin je klerikalec, dr. Vodopivec je klerikalec, in malo je manjkalo pa bi bil se bivši gerent g. Turk postal klerikalec. Sedaj so pa z enim fflahotfl, z eno »Jutrovo« proklamacijo »postali vsi Uradniki »klerikalci« in zapisani v črno knjigo SDS, Za slučaj, če bi prišla zopet na oblast. Saj Je »Jutro« previdno izreklo, da bo »veljala ta akčija veliko eksistenc«. Teh groženj SDS se nihče ne boji, a ju-trovska proklaraačija uradniškega klerika-lizma je prav zanimiva še z druge strani. S to budalostjo so namreS ti ljudje dokazali, da uradniškega gibanja prav nič ne poZftajo, da bo jim vse uradniške zadeve španska vas, da so prespali celi zadnji dve Isti življenja uradniških stanovskih organizacij. Laž in kleveta o klerikalizmu, ki naj utemeljuje sovražno stališče SDS proti uradnl-§tvu, je sicer tako neslana, da jo zavračati akoro ni treba, ker je notorično in na prvi hip jasno, da bi eventualni nastop uradniškega kandidata škodoval vsem strankam, najbolj pa dr. Korošcu v Ljubljani. A da osvetlimo jutrovske specialiste za uradniško vprašanje, naj navedemo nekaj dejstev. Dve leti so razne uradniške strokovne (n stanovske organizacije na svojih zborih in v rvojih glasilih naglašale potrebo po samostojnem nastopu pri volitvah v parlamentarno zastopstvo. V raznih varijantah se je nagla-šalo, da Uradništvo flima skoro nikakega sredstva za uveljavljenje Svojih zahtev in vedno so padale bridke tožbe na naslov parlamenta. Redna letna glavfta skupščina zveze državnih uslužbencev v Zagrebu dne 4i maja 1926 se je vsa vršila v tem tonu. Razni referenti so povdarjali, da je potrebna politična osamosvojitev državnega uradništvai zlasti ker na dfug način ni mogoče uvfellaViti niti drobtinice najupravičenejših socialnih zahtev. Izključno s tem vprašanjem se je bavil poročevalec prof. Mate Polandžič Iz Sarajeva, ki je odločno plediral za samostojen nastop. Njegov referat je bd s splošnim odobravanjem sprejet. Od tedaj se je to vprašanje živo razpravljalo v uradniškem glasilu »Naš glas«. Skoraj v vsaki številki najdemo članek o tem problemu. Da jutrovske specialiste za uradnike zadeve malo poinformiramo, navajamo le uvodnik tega lista dne 20. aprila 1927 pod naslovom »Dve važni nalogi zveze«, napisal M. R., dalje uvodnik dne 10. maja 1927 »Na razpotju«, napisal Košačan. Še poprej je »Činov-nički glasnik«, centralno glasilo državnega uslužbenstva v Belgradu, pozdravil predmetno akcijo v Sloveniji in izrazil slovenskim tovarišem čestitke in želje k uspehu. List zagotavlja, da bodo sledile podobne akcije urad-ništva tudi v Zagrebu, Belgradu in drugod. Naj bo to zaenkrat dovolj, da se pokaže, kako izgleda »klerikalna intriga« med urad-ništvom. Ta »intriga« je samo naimarkant-nejši dokaz, da pri SDS nihče sploh nima pojma, kaj se med uradništvom godi, da tam o uradnikih sploh ne vodijo drugega računa, kot da preže, kdaj in kako bi kakega neljubega uradnika udarili, kako bi mu škodovali in kako bi z nasiljem vse uradništvo držali pod ^eto SDS. V velikih mukah... Kar neverjetno je, da stranka, ki ima vendar kolikortoliko ustaljen strankin organizem in aparat, nastopa pri teh volitvah kot najrevnejši diletant. Izrazito se to opaža pri postavljanju kandidatur. Takoj po razpisu volitev je ŠDŠarski tisk široko pisal o svojih kandidatih, a pokazati j'h ni hOgel. Ti kandidati so ostali skrivnost tudi še potem, ko sta SLS in SKS že zdavnaj vložili Svoje kandidatne liste. Mesec dnj nato je t vso sramežljivostjo priplavala na dan kandidatura dr. Pivka kot nosilca SDSarske liste v mariborski oblasti. V njegovem spremstvu se je pojavil bivši garno-stojnež in radičevec Ivan Urek. Danes je zopet preteklo že tri tedne po tem razkritju, pa za ljubljansko volivno okrož.je SDS še nima kandidatov. Le dr. Gregorja Žerjava pravijo, da m v belgradu že potrdili. Da bi ga bili potrdili pa tukajšnji zaupniki SDS, nismo še nič brali. 0 nobenem drugem kandidatu v ljubljanski oblasti še javnost nič ne ve, Čeprav rok za vlaganje list že poteka in čeprav io »Juiro« pred enim tednom v posebnem uvodniku zatrobilo pozor in pozdrav tistim | peterim esdečsarjem, ld iz kazine neso kandidatne liste SDS v sodno palačo. Najbolj smešno pa je postavljanje žerja-vovBkih kandidatov v Ljubljani. Po poldinigo-mesočnih pripravah in posvetovanjih je zbor zaupnikov SDS postavil le kandidata, namestnika pa še niao mogli najti. V ta namen so izvolili poseben odbor, ki si je naročil menda najmočnejše reflektorje in z njihovo pomočjo po vsej beli Ljubljani iskal moža, ki bi bil pripravljen to prevzeti. Končno je včeraj svet zvedel, da je izvoljeni odbor takega moža srečno našel v osebi železniškega uradnika g. Ernesta Vargazona. V Velikih mukah in težavah se porajajo kandidati SDS. Realka. »Narod* je ostarel do onemoglosti. Najhuje se ta senilnost pozna te dni v debati o realki. Najprej se je »Narod« drl kot jesihar, da bodo »klerikalci realko požrli«. Zdaj, ko »klerikalci« realke nočemo požreti, pa pravijo, da falzificirarno in da »klerikalci« nekaj drugega govorimo in nekaj drugega mislimo. »Narod« pa slabo sliši, kaj klerikalci govorimo, ima pa dober nos, da prav točno ve, kaj klerikalci mislimo. Kakšen je torej ta falzifikat? Finančni odsek je razpravljal o interpelaciji dr. Puca glede realke. Pri tej priložnosti je dr. Natlačen povedal, da oblastni odbor noče storiti ničesar, kar bi škodovalo realki in hoče uporabiti le nezasedene prostore. Df Krarttar je bil isato zadovoljen, da se dr. PuCfcva interpelacija brez debate odkaže oblastnemu odboru v ravnanje. V katero ravnanje? V tisto, ki ga je prejšnji dan dr. Natlačen pojasnil in radi katerega jo bil tir. Kramar zadovoljen, da sc interpelacija Odstopi odboru brez debate. Oblastni odbor je torej »pooblastilo za ravilanje« — moramo biti točni, sicer nas br> »Narode zopet prijel — uporabil in izvršil tako, da je zahteval izpraznitev za šolske svrhe neizrabljenih proštorov in od državtie uprave tirjal 800.000 Din za popravilo realke. Oboje Zahteva oblastni odbor V korist ljubljanske oblasti in realke. »Narod« je za vpil proti oblastnemu odboru in lagal o deložaciji realke. Dr. Bre-celj je »Narodovo« laž razkrinkal dr. Kramer Brecljeve izjave ni ovrgel, ampak potrdil. Mj smo to pribili in zato pravi »Narod«, da falzificirarno. Zopet na napačni naslov. Radi premestitve državnih veterinarjev prinaša »Jutro« notico »Nova dobrota izza klerikalnega režima«, ki se je seveda porodila zopet iz slepe strankarske strasti. Zaradi omenjenih premestitev v državnih službah napada najbolj informirani list kajpada »klerikalce« vobče in posebej oblastno skupščino v Ljubljani ter hujska kmete-živirtorejce. Treba je torej pojasniti, da so odgovorne za ne-pfijetne posledice v tem slučaju edirto-le državne oblasti in sicer ministrstvo za kmetijstvo in vode v Belgradu, ki je zahtevalo premestitev državnih veterinarjev iz Slovenije V južne dele naše države, kjer so tako rekoč cele pokrajine brez žlvinozdravnika, pri nas pa imamo politične okraje z 2 in 3 državnimi veterinarji. Zahteva imenovanega ministrstva je torej razumljiva z državnega stališča in podrejene oblasti morajo ustreči ukazu. Če se je pri tem morebiti zgodila kaka krivica, je za to odgovoren predvsem dotični oblastni veterinarski referent, nikakor pa ne politična stranka. Pač pa bo nujno važno, da se namestijo oblastni živinozdravniki, kjerkoli je potreba. Samoupravne doklade in naklade ter državni nameščenci. Člen 127 zakona o državnih uradnikih in uslužbencih z dne 31. julija 1923 določa, da plačujejo državni nameščenci davek samo od svoje osnovne in položajne plače ter da so od vseli državnih in samoupravnih doklad in naklad oproščeni. To je dalo raznim uradniškim organizacijam povod, da so se začele obračati na ministrstvo financ za pojasnila, ker so večje mestne občine pobirale takozvarto gostašči-no, vodarino in kanalsko pristojbino tudi od državnih nameščencev. Sicer se te občinske davščine, ki se odmerjajo od čistega najemninskega donosa hiš, v kolikor nam je znano, niso pobirale naravnost od državnih nameščencev, ampak od hišnih lastnikov, ki so pa lahko ta davek prevalili potem na svoje najemnike. Glede vodarine in kanalske pristojbine je ministrstvo financ v nekem konkretnem primeru čisto pravilno odločilo, da teh dveh davščin ni smatrati za nikak davek v pravem pomenu besede, ampak kot nekako odškodnino oz. ! protidajatev za uporabo občinskih naprav t. j. vodovoda in kanalskega obrežja. Ker se teh naprav poslužujejo vsi brez izjeme, je torej popolnoma Opravičeno, da plačujejo vsi za to občini neko odškodnino, za katero pa mora občina vzdrževati te naprave v uporabnem stanju. Vodarina in kanalska pristojbina zadene torej vse davkoplačevalce oz. prebivalce brez izjeme. Drugo je z gosfaščino. Gosta-ščina se ne more smatrati kot nikaka odškod-j nina za to ali drugo dajatev s strani občine, j ona je izrazit davek, ki zadene hišnega last-! nika, če oddaja stanovnnja v svoji hiši v 'i-1 jem. Ker so hišni lastniki tudi to davščino prevaljevali na svoje najemnike, je drtfŠtvo jugoslovanskih državnih rtameščehcev in vpo-kojencev v Mariboru zaprosilo velikega župana mariborske oblasti, dfl bi pri odobritvi občinskega proračuna za mesto Maribor Oprostil nd plačevanja te davščine vse državne aktivne ih vpokojene uslužbence. Veliki župan je končno uvažeVaje okolnost, da bi prišei občinski proračun za velikanski znesek iz ravnovesja, to pfošnjo meseca marca tekočega leta zavrnil ter s tem spremenil svojo prvotno naredbo o pobiranju posebnih občinskih davščin, doklad in naklad v mestu Mariboru leta 1027 iz riieseca februarja tekočega leta (Ur. list ljublj, in mariborske oblasti z dne 0. marca 1927 štev. 27). Proti temu se je društvo jugoslovanskih državnih nameščencev in vpokojencev pritožilo na ministrstvo notranjih del v Belgradu. To je sedaj v administra-livno'pravnem postopku končno veljavno odločilo, da ta naredba velikega župana mariborske oblasti ne nasprotuje določbam čl. 127 zakona o civilnih državnih uradnikih in tudi ne § 74 obč. reda za mesto Maribor in da je naziranje pritožiteljev, češ, da so po določbi čl. 127 uradn. zakona oproščeni plačevanja gosaščine, zmotno. V členu 127 uradn. zakona je namreč občinam in drugim samoupravnim kofpdracijam samo prepovedano pobirati ka-koršnekoli doklade, odmerjene od davkov, ki jih plačujejo državni nameščenci od svojih prejemkov, ali da bi se nalagale samostojne naklade ali davščine na prejemke državnih nameščencev. V členu 127 je namreč izraženo povsem isto načelo, kakor v § 74 občinskega reda za mesto Maribor. Ker je pa gostaščina naložena hišnim posestnikom in se odmerja od čistega najemninskega donosa hiš, je prepoved iz čl. 127 uradn. zakona in iz § 74 obč. reda nikakor ne more zadeti. Nasprotno tolmačenje določb čl. 127 uradn. zakona, kakor ga je podalo društvo jugoslovanskih državnih nameščencev in vpokojencev, bi imelo pri doslednem vporabljanju za posledico, da bi se moral izpremeniti ves sistem občinskih davščin, čegar pa zakonodajalec s čl. 127 gotovo ni nameraval. S tem je torej vprašanje plačevanja občinskih doklad s strani državnih nameščencev končnoveljavno rešeno. K vprašanju kulturne avtonomije Slovencev na Koroškem. Greg. H e r c e 1 e je bil ob plebiscitu nadučitelj v Vogrčah. Ne da bi se bil navedel vzrok, je bil po plebiscitu izgnan iz šolskega poslopja. Šele po štirih letih se mu je posrečilo doseči zopetno nastavitev, ko ima že 32 službenih let. Toda namesto, da bi ga deželni šolski svet pri silnem pomanjkanju slovenščine zmožnih učnih moči nastavil na kaki dvojezični šoli, ga je poslal na popolnoma nemško šolo v Št. Štefan na Krappfeldu. S tem je deželni šolski svet pokazal, da niti najmanj ne misli resno, da bi izvedel na svojem področju kulturno avtonomijo v resničen prilog Slovencev. Še nadalje hoče tako delati, kakor je ravnal z nadzornikom Aichholzer„ jem, ki ga je, ko je videl, da ga mora zopet nastaviti, poslal kot navadnega učitelja na saleburško mejo v Eisentratten. Ves njegov dosedanji trud, da bi prišel med Slovence, je bil zaman. Znana mirna in izvrstna učiteljica Marija Einspielerjeva, ki pač nobenemu Nemcu ni skrivila lasu, je še danes brez službe in brez vsakih prejemkov, dasi je službovala 24 let. Deželni šolski svet jo je sicer 1. 1922. nastavil kot provizorno učiteljico v Svečah, a jo je na pritisk učiteljske organizacije že po enem tednu odslovil brez pokojnine ali odpravnine. Dočim deželni šolski svet premešča slovenske učitelje v nemške kraje ali jih sploh ne nastavi, pošilja med Slovence zagrizene nemško nacionalne učitelje, ki za pouk slovenščine nili usposobljeni niso. Tako se je zgodilo v Št. IIju ob Dravi, kjer so dali nadučiteljsko mesto nekvalificiranemu prosilcu, ki pa je znan kot zagrizen sovražnik Slovencev, ne pa kvalificiranemu treznemu in mirnemu šolniku. Ob takih primerih naj koroški Slovenci upajo na pravično kulturno avtonomijo? Treba pač koroški deželni vladi pokazati več ume-vaiija za slovenske kulturne potrebe in se takih krivic izogibati, oziroma jih začeti resno popravljati, preden se ustvari ono zaupanje, ki je potrebno, da se kulturna avtonomija sprejme kot resno mišljen načrt in istotako resno diskutira. ZASEDANJE SOCIALISTIČNIH SINDIKATOV, v Pariz, 29. jul. (Izv.) Na zborovanju delegatov socialističnih sindikatov so podali poročilo posamezni zastopniki o stanju sindikatov in izjavili, da hočejo komunisti preprečiti delo organizacij. Italijanski delegat je ostro protestiral proti preganjanju sindikatov po fašizmu. Ravnatelj mednarodnega urada dela Thomas je podal pregled o delovanju urada v zadnjih sedmih letih. Sklenjenih je bilo 235 pogodb v zaščito delavstva in velik del preganjanih in izgnanih se je posrečilo kolonizirali. rn. ED¥AOO JENEC. zdravilih zujir* rodno ordinira od 2—4 Tržaška cesta štev. H. Anschluss in Nemci. Dunajski dogodki so dali povod, da se je tako nemško kakor ostalo evropsko časopisje ponovno živahne je pečalo z vprašanjem An-schlussa. Ob tej priliki so se francoski listi zopet izrekli proti zedinjenju Avstrije z Nemčijo in kot najboljšo obrambo proti temu znova ventilirali ustanovitev podonavske konfederacije. Med nemškimi listi je najodločneje pisala proti Anschlussu desničarska »Kreuzzeitung«, češ, da bi se s tem pač koristilo Avstrijcem, Nemčija pa bi imela škodo na zunaj in znotraj. Ne sprejela bi vase samo novih subverzivnih elementov, marveč bi se uveljavljal tudi pradavni dualizem med nemškim severom in jugom in raztrgal enotnost duševnega ustroja v nemškem državnem življenju. Na zunaj bi ze-dinjenje vzbudilo novo nezaupanje in nov odpor proti Nemčiji in zelo poslabšalo položaj nemških narodnih manjšin v raznih državah Bismarck je imel pač tehtne razloge, da se j« leta 1871 odločil za Malo Nemčijo namesto z z Veliko. To stališče »Kreuzzeitung« je krepko zavrnila »Germania«. Nemški narod kot celota ne more drugače nego biti za zedinjenje z avstrijskimi brati. To je pravo nemško stališče, ki se opira na dve tezi. Anschluss — tako piše dalje »Germania« — je naravno pravo narodov, ki ne zastara, ki se ne more izgubiti niti se mu odpovedati. Izgubiti bi morali vso vero v človeški razum v državnem življenju, ako bi morali izgubiti vero v bodoče uresničenje zedinjenja. V tej točki so vsi Nemci edini z Avstrijci vred. In ne bili bi vredni spoštovanja drugih narodov, 6e bi mislili drugače. To je prva teza. Druga teza pa je ta: Nismo samo Nemci, marveč tudi Evropci. Razumemo pomisleke, ki jih danes še imajo široki inozemski krogi proti Anschlussu, vemo, kako težko nezaupanje še vedno prevladuje proti nam, vemo, da bi ojaČenje nemške države z nadaljnjimi šestimi milijoni Nemcev to nezaupanje še povečalo. Zato smo se sprijaznili s tem, da Anschluss žaehkrat ni aktualen. Sprijaznili smo še s tem, da delamo na njegovo uresničenje le v soglasju z evropskim pomirjenjem, le vzporedno s spravo ih zbližanjem med Nemčijo in njenimi sosedi. Dobro vemo, da spadata Anschlus in zbližanje nerazdružljivo skupaj. S tem se zaenkrat zadovoljujemo. Toda končni cilj pa je in ostane nepremakljiv in neizpremenljiv: Anschluss. Beležke A Gospodje Ivan Urek, Jakob Kušar in Andrej Roškar v »Julru« objavljajo, da so zapustili radičevoe in šli k žerjavovcem. Pravijo, da so to napravili radi tega, ker nočejo hrvatske komande. Tu imajo popolnoma prav. Nimajo pa prav, ko trdijo, da hočejo obnoviti nekdanjo samostojno kmetijsko stranko, kajti s tem, da so se takoj po izstopu iz Radičeve stranke zvezali z Žerjavom, so najbolj dokazali, da sploh ne bodo več samostojno nastopili, ampak so postali pravi člani SDS, kar so po svojih načelih itak vedno bili. Z imenovanimi gospodi SDS ni nič pridobila, radičevci so pa nekaj izgubili, ker je zlasti g. Urek bil v svojem okraju delaven agitator, kot popoln žerjavovec pa odslej ne bo ničesar več pomenil. A Eksperiment. Skrb oblastnega odbora, da zasigura oblastni -skupščini potrebne prostore, imenuje »Jutro« eksperiment. »Jutro« sicer ne ve povedati, komu bo ta eksperiment škodoval, ali zato, da ono škoduje dobri stvari, ga naziva škodljiv eksperiment. Če ga je v tej stvari SDS hote ali nehote tako grdo polomila, naj vsaj z zlobnimi bedarijami ne jemlje kredita sama sebi. Da je SDS nasprotna vsemu, kar slovenskemu narodu koristi, to smo že itak davno vedeli. HLINKA IN LORD R0THERMERE. v Praga, 29. jul. (Izv.) Glasilo Hlinkove stranke »Slovak« piše o delovanju lorda Ro-thermereja in pravi med drugim: Praga dosedaj še vedno ignorira popolnoma opravičene želje Slovakov. Praga mora iz delovanja Ro-thetaiereja tudi ?ase uvideti kak dober nauk. PREISKAVE NA DUNAJU. v Dunaj, 29. jul. (Izv,) Policija je izvršila zopet več preiskav na stanovanjih inozemskih komunistov in emigrantov. VČefaj so zaprli tri mažarske emigrante. ZAŠČITA PRIVATNE LASTNINE. v London, 29. julija. (Izv.) V Angliji se bo meseoa septembra ustanovila liga, katere naloga bo, ščititi privatno lastnino, Včeraj se je vršila konferenca, na kateri je govoril tudi lord Birkenhead, ki stoji na čelu lega gibanja. Napadel je razmere v Rusiji, kjer država ne priznava privatne lastnine, Ako Rusija ne bo spremenila svojih metod, bo v kratkem odrezana od vsega ostalega sveta, ZASTOJ V AVTOMOBILSKI INDUSTRIJI. v Pariz, 29. julija. (Izv.) V znani avfo-mobilni tovarni Citroen liodo od 6. do 15. avgusta ustavili vse delo, ker je nastal silen zastoj v avtomobilski industriji, že dosedaj je bilo odpuščenih 450 delavcev. Ako se kriza ne bo kmalu nehala, obstoja nevarnost. da bo morala tovarna ustaviti obrat. Kaf se godi €lom.G Katoliški dan in proslavil 30 lclnico kat. prosv. društva sv. Jožeta V TRŽIČU se vrši dne 6. in 7. avgusta 1927. Spored: V soboto 6. avgusta ob pol 9. uri zvečer v dvorani »Našega doma«: 1. Petje. 2. Govor in odlikovanje društvenikov - 30 letnikov. 3. Opereta: »Mlada Breda«. V nedeljo 7. avgusta. Ob 9. uri dopoldne: Sprejem na kolodvoru. Od tu sprevod v mesto. 1.ed: 1. Konjenica. 2. Društvene zastave in prapori. 3. Poslanci in zastopniki občin. 4. MošH. 5. Orli. 6. Godba. 7. Orlice. 8. Ženske narodne no?" 9. Kongregacije. 10. Ostali. Po prihodu na trg: Sv. maša s cerkvenim govorom pred cerkvijo sv. Andreja. Govori mil. g. stolni dekan Ign. Nadrah. Po cerkvenem opravilu: Slavnostno zborovanje na trgu. Govorijo govorniki iz Ljubljane. Ob 2. uri popoldne: V župni cerkvi slovesno litanije in posvetitev Kristusu Kralju. Po litanijah: Prireditev z godbo, peljem, srečo lovom in drugim na travniku g. Ahačiča za Vir jem. Sodeluje godba kat. del. društva iz Jesenic. Katoliški dan bo prirejen za vso kranjsko deka-nijo. Vabimo k obilni udeležbi! Pripravljalni odbor. Evharistični shod APOSTOLSTVA MOŽ V GROBLJAH v nedeljo, dne 7. avgusta 1927. Spored: Po župnijah: 1. V soboto, dne 6. avgusta, zvečer ob Ave Mariji, slovesno zvonenje četrt ure. — 2. V nedeljo, dne 7. avgusta, zjutraj v vseh j župnih cerkvah v dekaniji in v onih podruž- | nicah, kjer je nastavljen duhovnik, med sveto mašo skupno in slovesno sv. obhajilo Apo-stolstva mož. V Grobljah: 1. Od 8. do 9. ure skupna in slovesna molitvena ura pred izpostavljenim presv. R. T. v tamošnji cerkvi sv. Mohorja in Fortunata. — 2. Sv. maša na prostem pred Najsvetejšim, opravi z asistenco prevzv. g. knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič. — 3. Slovesna posvetitev presv. Srcu Jezusovemu. Pri sv. maši in posvetitvi pojo združeni moški zbori Kamniške pevske zveze s sprem-ljevanjem mengeške godbe. Zborovanje .v Grobljah pod milim nebom: 1. Povsod Boga (prva kitica), pojo združeni moški zbori Kamniške pevske zveze s spremljevanjcm meng. godbe. 2. Pozdrav in izvolitev predsedstva. 3. Evharistični govori: a) P. Viktor Kopatin D. J.: Možje in fantje Apostolstva mož vitezi evharističnega kralja. b) Dr. Anton Brecelj: Versko življenje in zdravje mladine. e) Franc Terseglav: Možje in fantje v Apostolstvu mož prvoborci v boju za vero in domovino. Slovesni krst na Dobrovi pri Ljubljani. Dvanajstemu otroku g. Petra D o 1 n i č a r -ja, krojaškega mojstra in hišnega posestnika na Šujici, je prevzel krstno boterstvo Nj. Vel. kralj Aleksander I. Zastopal ga je p. podpolkovnik J. Novak s svojo ljubeznivo gospo soprogo. V nedeljo 10. julija t. 1. ie čakala g. botra pred društvenim domom velika množica ljudi ter šolska mladina z učiteljstvoin, Orli in ognjegasci z Dobrove in iz Kozarij-Podsmreke. Ob mlajih, ki so jih prejšnji večer postavili naši fantje, je pozdravil g. podpolkovnika kot zastopnika Nj. Vel. kralja naš župan A. Laznik z občinskimi možmi. V Imenu mladine, učiteljstva, Orlov, podružnice Jugosl. Matice in ogniegascev je nagovoril visokega zastopnika naduSitelj Dominik Bric ter poudaril med drugim tudi io, da Nj. Vel kralj ni počastil s tem samo številne in ugledne družine sj Šujice, ampak je visoko počastil tudi vso širno občino dobrovsko. Po pozdravu gospoda podpolkovnika J. Novaka je ljudstvo zaklicalo svojemu preljubemu kralju Aleksandru trikratni Zivio in godba domačega gasilnega društva je nato prav lepo zaigrala državno himno. Bil je to ganljiv trenutek! Pred cerkvijo je sprejel g. župnik in oblastni odbornik P. llavptman g. podpolkovnika in njegovo gospo tor ju spremil v za to priliko nalašč pregrnjeno klop. !'o končani pridigi in sv. maši je krsti! g. župnik pred oltarjem štiri mesece staro dete, ki je prejelo ime Aleksundrina Marija. Po vsem tem je bilo kosilo na domu g. Petra Dolničarja, kjer sta bili posneti, danes v »Slovencu«, priobceni sliki. Zločinsko ubijanje rib. Zadnji ponedeljek ali torek je pognala doslej neodkrita roka v tako zvani Jez med Zagorjem in Trbovljami v Savo večjo količino dtnamita. Posledica eksplozije je bila smrt ogromnega števila rib in sicer po celem Jezu. Od torka popoldne naprej najdejo ribiči in pastirji na savskih nasipi-nah mrtve solače, med katerimi so velikani od 18—20 kg. Solačev je toliko ubitih, da jih je odnesla Sava več celo do Krškega in jih tamkaj izplavila. Zločinec, ki je pognal dinamit v Savo, ni imel prav nič od učinka eksplozije, ker ni utegnil polov i ti rib, ampak je to naredil iz gole zlobe. Že pred vojno so se doigrali parkrat slučaji, da je bil vržen dinamit v Savo na zgoraj omenjenem mestu. Oblastim se je tedaj posrečilo, da so izsledile krivce, jih kaznovale eksemplario- no in je bil do sedaj mir. Dostop do dinamita je mogoč samo v premogovnikih, kakor je n. pr. Zagorje. Vodstvo premogovnika v Zagorju mora nadziranje zaloge dinamita poostriti, tla ga ne bi izrabljale zločinske loke za barbarsko pobijanje rib. Zadevo z zadnjo eksplozijo pridno zasleduje orožništvo iu bo izsledilo pravega krivca. Napad. •v - .0; r\ _ _ . Iz Bevk se nam poroča: Preteklo nedeljo zvečer se je vračal domov 21 letni Pajsar Ivan, vulgo Žnidarjev. Dobrih sto korakov od doma je bil, ko ga doleti na glavo težak udarec s kolom, ki mu je prizadejal veliko rano, napadeni pa je takoj padel. Napadalcu pa to še ni bilo dovolj; že na tleh ležečega je bil s koloni tako, da mu je prizadejal težke poškodbe po vsem telesu. Lova roka je menda celo zdrobljena. Napadeni Ivan, miren mladenič, se je komaj privlekel domov. Zadevo preiskuje orožništvo. Nekaj o zadnjih vlomih v Mariboru. Od zadnje nedelje naproj ne mine skoraj dan da ne bi beležila mariborsko polic, kroniha večjega vloma. Vsi vlomi v tem tednu .so bili izvršeni sredi dneva in to v hiše ter stanovanja, ki so obljudena in so bili stanovalci doma in le v drugem delu stanovanja. Pri vlomu v dr. Marinovo stanovanje v Razlagovi ulici, ki je bil izvršen zadnji torek, je vlomilec odprl vrata z vitriliom na zdravniški čakalnici. Iz čakalnice je hotel v ordinacij-sko sobo, ki je bila radi odsotnosti dr. Marina zaklenjena s posebno obešanko. Ker ni mogel streti obešanke, je pri belem dnevu razbil vrata toliko, da je lahko šel v ordinacijsko sobo. Razbijanje drznega vlomilca so slišale stranke v hiši, a nikdo ni šel gledat, ker je vsakdo menil, da razbija ali seka drva dr. Marinova služkinja. V četrtek je vlomil pri belem dnevu neznanec v blagajno lesne tvrdke VVessnauer v Melju, odnesel 4000 Din in za časa vloma je bilo na dvorišču pri zlaganju lesa zajiofslenih vse polno de-lavcev. Pri vseli treh velikih vlomih od nedeljo do četrtka je zaposlena ista banda, ki si drzno jzbira uro okrog poldneva za zločine, ker računa z dejstvom, da ravno ob tem času nikdo ne pričakuje zločinskega obiska. Med stanovalci mariborskih mirnejših in od glavnega prometa bolj oddaljenih ulic vlada velik strah pred to vlomilsko bando, ki je z vso drsnostjo na delu od nedelje naprej. 1000 novih stanovanj v Zagrebu č Zagreb, 29. jul. (Izv.) Ponudba ameriškega konzorcija iz Newyorka za zgraditev tisoč stanovanj v Zagrebu, je bila sprejeta z velikim navdušenjem. Zagrebški občini je to ponudbo stavil nek zagrebški odvetnik. Mestna občina je ponudbo načelno sprejela. Bodoči občinski svet se bo s ponudnikom pogodil o podrobnostih. Zagrebška tobačna tovarna ostane. č Zagreb, 29. julija. (Izv.) Vesti o nameri monopolske uprave, da ustavi delo v zagrebški tobačni tovarni in da razdeli njen obrat na ljubljansko in senjsko tobačno tovarno, so vzbudile med zagrebškim delavstvom veliko nezadovoljstvo. Po poslednjih vesteh pa zgleda, da do ustavitve obrata ne bo prišlo. Mestna občina ni povišala najemnine, radi česar je grozila ta nevarnost. SfoSnl kanonik Ivan Sušnsk - ziatomašnik. Zlata maša je veličasten spomin vseh svetih daritev, ki jih je opravil mašnik v teku 50 let. Po besedah škofa Kepplerja n.oremo imenovati .lato našo bleščeče ozvezdje božjih daro\ in mil sti. 'I ako bleščeče je v n. a.sni ko veai življen,u to ozvezdje, da »pr.ču njega zginejo vse druge posebnosti življenjskega delovanja. In vendar si želimo zvedeti vsaj nekatere podrobnosti iz življenja duhovnikovega, ki mu je Bog dal milost dočakati dan zlate maše. Zlasti si pa želimo zvedeti kaj več o duhovniku, ki je tako znan in priljubljen po mestu in po deželi kot ziatomašnik prečastiti gospod stolni kanonik Ivan Sušnik. Ivan Sušnik se je rodil 21. decembra 1854 v Škof j i Loki v ugledni meščanski družini. Ljudsko šolo je obiskoval v domači mestni šoli, ki jo je tedaj vodil ravnatelj Kramar. Nižjo gimnazijo je pohajal v Kranju, višjo pa v Ljubljani, kjer je dovršil tudi bogoslovje in je bil 27. julija 1877 posvečen v mašnika. Služboval je v Radečah od 1877 do 1880, potem sedem let kot kaplan in šest let kot župnik v Selcih. 1893 je bil imenovan za stolnega kanonika v Ljubljani. Duhovnik po volji božji je bil ljudstvu vselej in povsod na razpolago. Ni je bilo tako temne viharne noči, ne meter visokih sneženih žametov, ki bi ga bili le količkaj motili na njegovih potih k bolnikom po več ur oddaljenim od župne cerkve. Vse duš-nopastirske dolžnosti je prav vzgledno izpolnjeval. Veliki vpliv pa je imel tudi v javnosti, kot vsestransko zelo izobražen duhovnik. Posebno se odlikuje po svojem teoretičnem in praktičnem "nanju v naravoslovju in matematiki. To svoje temeljito znanje jo vporabljal v korist naroda, meti katerim io živel. Rad ie navajal ljudi, da bi znali izrabiti vodne sile; delal je načrte za turbine pri mlinih in žagali, napravljal je osnutke za praktično urejene kmetske hiše;- nekaj takih načrtov je svoj čas objavil v »Domoljubu«. Vodilno je sodeloval pri napravi manjših vodovodov. V loški okolici, posebno pa v selški dolini se nahaja še mnogo sledi njegovega praktičnega dela v tem pogledu. Pe nI -e je v samotnem, od .drsvnika oddnl;<>nem kraju tudi s homeonatijo še bdi pa s kirurgijo. Ako ie bilo treba ran«- obvezati al; aš ti, so šli 1 udje k g. Sušniku. Tedanji loški zdravnik dr. Arko je njegove šive in obveze večkrat pohvalno omenjal. Bil je v Selcih župnik Ivan Sušnik po besedah svetega Pavla »vsem vse«.;. Med onimi, ki so imeli priliko od blizu opazovati nesebično, požrtvovalno delovanje župnika Sušnika, je bil mladi dr. Krek, ki je ; tista leta kot bogoslovec in gojenec Avgušti-neja na Dunaju prihajal v počitnicah v Selca. Prav v tem času 15. maja 1891 je izšla /namenita okrožnica Leona XIII., ki se pričenja z besedami »Rerum novarum« in v kateri se razglašajo socialna načela v korist delavskim stanovom v zmislu večnih krščanskih resnic. Dr. Krek je videl, da isto, kar sv. oče naroča izobražencem, kako naj pomagajo ljudstvu, neumorno izvršuje župnik Sušnik. To ga je navdušilo, da je s toliko večjo vnemo in gorečnostjo /ačel oznanjevati načela, kako naj tudi Slovenci storimo vse za rešitev socialnega j vprašanja. Ko je bil 1893 Ivan Sušnik imenovan za ! stolnega kanonika v Liubljani, je eno leto še vodil selško župnijo. Naslednje leto pa se je preselil v Ljubljano in se z vso vnemo posvetil izvrševanju dolžnosti nove službe. Torišče njegovega delovanja ie. predvsem cerkev in v cerkvi zlasti spovednicn. Po deset ur na dan biti v spovcdnici to zanj ni nič posebnega, zlasti kadar k Polovična vožnja za orlovski dan v Šmarju pri Ljubljani je dovoljena po številki 45.896—27. Vsak udeleženec naj na odhodni postaji vzame celo karto in naj prosi za moker dnevni postajni žig na zadnji strani. V Šmarju se bodo na telovadišdu dobile izkaznice, s katero bo vsak udeleženec upravičen do polovične vožnje. * Duhovniške vesti iz lavantinsk« škofije. Posle vodstva vuzeniške dekanije je prevzel g. župnik in duhovni svetnik Andrej Fi-šer na Ribnici na Pohorju. — Provizorjem vuzeniške župnije je imenovan tamošnji kaplan g. Anton Šparl. Nadžupnija Vuzenica je razpisana do 8. septembra. k Za našo domačo obrt. Radi nameravane ukinitve več mest za učiteljice pri oddelku za trgovino v Sloveniji, je bila nevarnost, da se ukine več čipkarskih tečajev v Sloveniji, ki, kakor znano, kaj uspešno delujejo po raznih okoliših na deželi. Tako bi se moralo ukiniti čipkarski tečaj na Jesenicah, v Selcih in v Kastvu kot tudi nekaj mest pri osrednjem vodstvu v Ljubljani. Vsa uradna poročila so bila bre uspešna. Za zadevo se je zavzemal poslanec Š k u 1 j, kateremu je včeraj po osebni inlervenciji v ministrstvu trgovine v Belgradu uspelo doseči kredit za nameravana ukinjenja mest, radi česar ostanejo čipkarski tečaji neokrnjeni, kar bodo prizadeti gotovo z veseljem pozdravili. Kamniško orlovsko okrožje priredi v nedeljo 31. julija javno telovadbo na Brdu pri Lukovici. Spored: ob pol 1 sprejem pri Capudru (Bovcu) v Lukovici; ob 1 obhod po vasi in takoj zatem odhod na Brdo; ob 2 cerkveno opravilo; ob 3 javna telovadba. Po telovadbi se vrši prosta zabava, srečolov in šaljiva posla. Sodeluje mengeška godba. Vse naše prijatelje iz okraja kakor tudi izletnike iz Ljubi ane vljudno vabimo. k Konstituiranje cestnih okrajnih odborov. Pravomočno sta sestavljena naslednja cestna okrajna odbora: Krško: načelnik Alojzij Debevec. Ardro 2. namestnik Alojzij Šiško, Raka, blagajnik Alojzij Kurent, dekan v Le-skovcu. — Mokronog: Načelnik Iv. Vrabec, Martinja va 3. namestnik Fr. Kobal, Gabrijela 21, blagajnik Tomaž Prijatelj, Rakovnik 7. k Pri Sv. Križu nad Dravogradom, znani sloviti romarski cerkvi, se bo obhajala letos d vaj se t ič porcijunkula v torek, 2. avgusta. V ponedeljek zvečer, v torek ob 7 in 10 pridige in slove.-na sveta opravila. Romarji od blizu in daleč prisrčno vabljeni! k Nevzdržne razmere. Računovodstvo delegacije financ je doposlalo župnikom, ki so nave.anl na kcngruo, plačilne liste za mesec julij, kjer je označeno, da bodo ti reveži s 16 leti šole za cel mesec prejeli plače z dra-ginjsko doklado vred 300 do 400 Din. Da s tem župniki ne morejo preživljati sebe ln plačevati ter preživljati postrežnice, je vsakemu pametnemu človeku jasno. Župniki s kongruo, ki že deseto leto pri tako pičli plači životarijo, so po večini zadolženi in, če ne dobivajo podpore od doma, brez denarja. Kdaj bo država uvidela, da je njej v škodo, če tako slabo skrbi za stan, ki stori zanjo v pogledu avtoritete in morale več ko vsak drugi! * Kako železnica podpira turistovski promet. Prejeli smo in objavljamo: V nedeljo 24. julija je doživela v Ljubljani večja skupina zagrebških planincev jako neugodno iznena-denje. Imenovani so odšli iz Kamnika ob 20 s turistovskim vlakom št. 4037, da po voznem redu vlove v Ljubljani zvezo s turistovskim vlakom št. 629. Kamniški vlak je prispel v Ljubljano ■*. malo žamudo. Medtem ko so turisti izstopili iz vlaka, je že odšel turistovski vlak na Zagreb, ne da bi čakal, da se ukrcajo Vftnj. Tako so bili Zagrebčani prisiljeni čakati na redni oSebni vlak, s katerim so prispeli v Zagreb mesto ob 1 ponoči ob pol 8 zjutraj. Na njihovo pritožbo ha glavnem kolodvoru se jim je odvrnilo, da se je čakalo tri minute. To pa ne drži, ker je bilo popolnoma nemogoče prestopiti iz vlaka v vlak, kar pa bi bilo mogoče, če bi bil vlak čakal vsaj eno ali dve minuti. To morejo potrditi vsi turisti, ki so dali svoje podpise na pritožbo, vpisano na postaji. Popolnoma razumljivo je, da se s takim postopanjem ne bo dosegla svrha uvedbe turistovskih vlakov, ker kdo se bo še upal na tako potovanje? Mislimo tudi, da se na ta način ne podpira hvalevredno prizadevanje prometnega ministrstva, da dvigne na čim višjo stopnb turistovski in tujski promet v naši domovini. 1k Vozni red za romarski vlak na Trsat. Odhod v soboto 6. avgusta iz Ljubljane, glavni kolodvor ob 7.35 (po prihodu jutranjih vlakov), Ljubljana, dolenjski kolodvor 7.41, Lavrica 7.47, Škofljica 7.51, Šmarje-Sap 8.02, Grosuplje 8.12, Mlačevo 8.19, Žalna 8.23, Višnja gora 8.32, Stična 8.40. Št. Vid 8.47, Radohova vas 8.50, Št. Lovrenc 9.00, Velika Loka 9.05, Trebnje 9.13, Ponikve 9.18. Mirna peč 9.28, Novo mesto 9.47, Kandija 9.50, Birčna vas 10.00, Uršna sela-Toplice 10.13, Rožni dol-Pribišje 10.29, Črnomelj 10.43, Gradac 10.50, Dobravice 10.56, Metlika 11.02. — Iz Štajerske pridejo udeleženci z' vlakom, ki odhaja v petek 5. avgusta iz Maribora ob 17.20 (ta ima zvezo iz stranskih prog), udeleženci ob glavni progi Maribor—Celje se lahko peljejo z vlakom, ki odhaja iz Maribora ob 23.10, oni na progi Celje—Ljubljana pa lahko pridejo s sobotnim jutranjim vlakom, ki odhaja iz Celja ob 5.12 ter v Ljubljani takoj prestopijo v posebni vlak. Vsi omenjeni vlaki iz Maribora, oziroma Celia bodo ojaeeni. — Prosimo vse, da s prijavami ne odlašajo ter se čim prej prijavijo »Sveti vojski« v Ljubljani, Poljanski nasip 10. k Glas železniških delavcev-vpokojencev, vdov in sirot. Sedaj, ko se ravno obravnava vprašanje znižanih voznih kart za železničarje, je treba opozoriti tudi na delavce-vpokojen-ce, da se ne pozabijo. Vpokojenci, ki so se morali truditi in tvegati vse svoje najboljše moči za železnico, so gotovo toliko zaslužili, da bi smeli imeti sami in njihovi družinski člani iste ugodnosti pri vožnji kot drugi aktivni delavci. Mnogim vpokojencem se bo s tem veliko pripomoglo k lažjemu vzdrževanju družine, ker mnogi vpokojenci in njih vdove pošiljajo svoje otroke v mesto v šole, pa morajo za vožnjo plačevati ravno toliko kot oni, ki niso bili r^kdar pri železnici. Veliko želez-ničarjev-vpokojencev kupuje vsa živila pri »Nabavljalni zadrugi uslužbencev državnih že- Vestfalsko pismo. VIII. Rekel sem, da v Nemčiji še vedno govorimo o Estrajhu. Jugoslavijo poznamo tudi — a samo od slabe strani. Odkar imamo tukaj »Slovensko pisarno«, doma pa posredovalnico za dobivanje »popirjev« — zdaj nam posreduje borza dela v Celju — potrebne listine hitreje dobivamo. A druge reči! Imamo tukaj vojne vdove, ki že deset let čakajo na proglasitev moža za mrtvega, da bi se mogle poročiti drugič. Saj »moža« morebiti že imajo, a so ga dobile — v koruzi. In zdaj po devetih letih dobivajo od domačih sodnij odgovore: »Ni dokazano, da je vaš mož pogrešan.« Hudirja nazaj, če ni pogrešan, mi ga pa nazaj dajte! Vi ga seveda ne pogrešate, a jaz ga pogrešam. Devet let ga že čakam, a ga ni. Če to ni dokaz, da je pogrešan, kakšen dokaz pa še hočete?! — In potem pa invalidnine in preskrbnine vojnih vdov in siroti Tudi že devet let prosijo in čakajo — a še vedno večinoma zastonj. Lani meseca februarja, ko je bilo treba vložiti prošnje za »prevedbo« po novem invalidskem zakonu, smo poslali zopet — nc vem, kolikokrat že — cel vagon proženj s prilogami v Jugoslavijo. Poleti sem osebno prosil g. višjega sodnega svetnika dr. Skabcrneta, naj priporoči ali naroči vsem okrajnim sodiščem, da naše prošnje kmalu vzamejo v roke in režijo, kar mi je dobri gospod z veseljem obljubil in je gotovo tudi storil. Ali pa menite, da zdaj, ko je minulo že poldrugo leto, odkar so prošnje odposlane, da imamo žc vse prošnje rešene? Nekatere pač, a večinoma šc nc! In to prošenj, ki jih urgira deželo sodišče! Kdaj bodo pa rešene tiste, ki niso urgirane? — Nemci se tukai ču- leznic«, a vožnjo v Ljubljano MOTS plačati celo, kar majhna plača skoro onemogoča. So pa tudi drugi opravki. Upaino, da teh vrstic nismo napisali zastonj. Apeliramo na merodajne faktorje, da vzamejo to kategorijo vpoštev! k Smrtna kosa. V Fari pri Kostelu je umrl 27. julija g. Jože štefančič, posestnik v Fari. Bil je mnogo let cerkovnik in do smrti član odbora Hranilnice in posojilnice v Fari. Pokojni je oče frančiškana g. Tomaža Štefan-čiča na Trsatu. N. p. v m. I k Zavarujte svoja poslopja proti požaru! Nh ljubi nnski oblastni odbor Rdečega križa prihaja včdno več prošenj za podporo radi po/ara. Tem prošliiarti ni mogoče ustreči, ker oblastni odbfir Rdfečega križa ne razpolaga z denarnimi sredstvi. Svetujemo vsem, da svoja poslopja ln poljske pridelke primerno zavarujejo proti požaru, da se izognejo nesreči. k Stnrt srbskega Časnikarja. V Belgradu je zaradi skrajne bede izvršil samoumor 70 letni Boža S a Vič, odličen srbski Časnikar sfare generacije. Pokojnik je bil neuklonljiv značaj in je zato mnogo trpel. Leta 1894 je s svo iml brati ustanovil »Mali žurnal«, ki je postal eden najprlljubljenejših listov med širokimi ljudskimi sloji. Saviča so pokopali s sredstvi, ki jih je dalo v la namen na razpolago zunanje ministrstvo. •k Produkcija brezalkoholnih pijač bo letos, kakor se vidi. narasla za 200 do 300 odstotkov. Nekatere občine bodo dobile znatne vsote za maline in borovnice, ki se predelajo v osvežujočo pijačo. Tudi grozdja in sadja bo Slovenija letos, po živahnem zanimanju sodeč, veliko predelala v brezalkoholne pijače. Medtem ko je lansko leto nekaj nad 100 naprednih vinogradnikov in sadjarjev za poskušnjo napravilo manjše množine, že sedaj mnogi, tudi taki, ki lansko leto niso nič napravili, a so tako pijačo pokusili pri sosedih, izjavljajo, da bo imel odslej v njih kleteh prostor le naraven, nezavret sok iz sladkega grozdja in vabečega sadja. k Jugoslavija skozi tuja očala. »Frank-fuiter Zeitung« z dne 17. t. m. objavlja dopis svojega poročevalca Josepha Rotha iz Bel-grada. V lahnem satiričnem tonu opisuje Roth uvodoma belgrajsko družabno življenje, ki da se mu od daleč pozna ponarejena pariška patina. O belgrajskih časnikarjih piše: »Nikjer nisem videl toliko elegantnih, lahkoživih in — nadarjenih žurnalistov, a nikjer tudi tako vsemogočnih, kakor v Belgradu. V Belgradu vlada diktatura časopisja. Časnikarji čakajo vse dopoldne pred ministrstvi s svinčnikom in papirjem, pričakujejo prihajajoče in odhajajoče ministre. Politiki so pod stalno, neizprosno kontrolo reportaže, tu so skrivnostne zveze med zgodovino dežele in vrstičnim honorarjem reporterjev. V veži zunanjega ministrstva telefonirajo poročevalci uspehe svojih zgodovinskih pogovorov. Ti časnikarji se vozijo po železnici in z ladjami (v prvem razredu!) brezplačno. Zagrebška mestna občina je podarila časnikarjem stavbišče za časnikarski dom. Od elegantnih mož, ki jih srečuješ na belgrajski glavni cesti, je trideset odstotkov državnih uradnikov in trideset odstotkov časnikarjev.« — O Jugoslovanih v obče pravi Roth: »Jugoslovansko ljudstvo je inteligentno, bistro, disciplinirano, politično samostojno, kritično,obdarjeno z jasnim, zdravim, podeželskim razumom, človekoljubno, bodro, kultivirano, oblagodarjeno z dobrim, južnim solncem, brez nacionalističnih predsodkov, brez vsakega verskega fanatizma, lojalno nasproti drugim narodom, plemenom in rasam. Nikjer nisem videl tolikega nasprotja med duhom naredb in zakonov in med ljud- skim značajem. Uprava je reakcionarna, narod je napreden. Policija jc brutalna, ljudje so prijazni. Po uradih je doma korupcija in prebivalstvo je pošteno. Vlada je v veliki meri naivna in vladani so modri.« k Bolgrajske osnovne šole. »Politika« opisuje položaj v bolgrajskem osnovnem šolstvu. Vsega je v Belgradu 14 osnovnih šol. V minulem šolskem letu je bilo vpisanih na njih 5248 otrok; razen tega je bilo po otroških vrtcih 1081 otrok. Osnovne šole je redno obiskovalo samo 4606 otrok; kaj je bilo z ostalimi 579 Vpisanimi otroci, ki sploh niso obiskovali šole, se nihče ni brigal. V bodoče sc bo zakon o šolski obveznosti najstrožje izvajal. Izvršil se bo tudi popis vse šoloobvezne dece od 6. db 14, leta, ker je jasno, da bi moral imeti Belgrad s svojimi 250.000 prebivalci več šoloobveznih otrok, nego se jih je dosedaj vpisovalo. Velika pomanjkljivost je v tem, da je deca docela nesorazmerno razdeljena po šolah. Tako je V velikih, modernih šolskih zgradbah v sredini mesta 2588 otrok, po tesnih, nezdravih predmestnih šolah pa 2660. Poslednje so sfato tako prenapolnjene, da se vrši pouk v oddelkih in pridejo posamezni razredi komaj vsak tretji dan ha vrsto. V bodoče se bo Ijudskošolska deca strogo rajonirala; vrhu tega se zgradi Iz Blerovega posojila za 5 milijonov novih šolskih poslopij. — Na vseh osnovnih šolah v Belgradu deluje 143 učiteljskih moči, od tega 43 moških in 100 ženskih. k Iščejo se delavci: Pirš, Tomažič in Be-ber, doma baje iz konjiškega okraja, ki so svoječasno bili zaposleni pri tvrdki »Granit« v Jablanici ob Neretvi pri Mostarju v Hercegovini in ki niso prejeli svoje zadnje plače, naj se javijo in sporoče svoje naslove Delavski zbornici v Ljubljani. Imenovanim je denar, ki jim pripada, na razpolago. k Lovci! Ker so se v lovskih revirjih občine Jurklošter in Sv. Lenart divji prašiči za-redili v taki množini, da ogrožajo vse pozne poljske sadeže (krompir, koruzo), odreja okr. glavar v Laškem za 14. in 15. avgust javni lov s pogonom na divje prašiče v omenjenih revirjih, s sestankom 13. avgusta zvečer pri graščini Jurklošter. Vsi poklicni lovci se vabijo k udeležbi tega lova, seveda s pogojem, da so v posesti puške na krogljo in potrebne množine municije. Najbližja železniška postaja: Rimske toplice. Zveza s popoldanskimi in večernimi vlaki je vseskozi ugodna. k Solnograške slavnostne igre. Deželni prometni urad v Solnogradu objavlja, da ni bila dežela solnograška prav nič prizadeta od zadnjih dunajskih dogodkov. Kakor zatrjujejo orožniška poročila na deželnega poveljnika, ni povzročila vest o dunajskih dogodkih nobenega pomembnejšega odhoda gostov v Bad-steinu in Zellu am See. Sedanji položaj v sol-nograških letoviščih se ne razlikuje prav v ničemer od onega pred 15. julijem. Ravno 20. julija se je javilo veliko število novih gostov iz inozemstva. V vseh solnograških letoviščih vlada najživahnejše življenje in škoda, ki jo je povzročil odhod gostov, je že davno popravljena po dotoku novih. — Solnograške slavnostne igre se otvorijo po že določenem načrtu. Program se ni niti najmanj skrajšal, ampak še pridobil z gostovanjem londonskega baleta pod vodstvom Mr. Kerbyja. Kot nadal-nje obogatenje programa solnograških tujsko-prometnih prireditev naj bi bila pisana potovalna razstava Solnograda in celega sveta, katero pripravlja deželni prometni urad v Solnogradu v krasnih sobanah solnograške rezidence. dijo, kako je kaj takega v Evropi mogoče, da država pusti invalide in vojne vdove brez vsake podpore. To je nezaslišano! Nič sc ni treba več čuditi, če n*s imajo v tujem svetu tako slabo izpisane, dokler se take reči godijo! Kako naj se potem ubogi ljudje za domovino vnemajo, če ona ravna ž njimi slabše kakor mačeha!? Dalje! G. dr. Gosar nam je kot minister za socialno politiko obljubil nekaj podpore iz izseljeniškega fonda. A preden je mogel zagrabiti, da bi kaj zajel iz fonda, je moral iti.. Njegov naslednik sedi pri istem fondu. Napravili smo prošnjo potom konzulata, naj nam izplača, kar je njegov prednik sam od sebe velikodušno ponudil. Kaj bo pa delal s tem fondom? Če ga naši reveži tukaj niso potrebni, zakaj naj se potem sploh porabi? A po dveh mcsecih — nobenega odgovora! Namesto podpore imamo žalost in sramoto, ker so ljudje že pričakovali, a zdaj ni nič. Šc ni konca naših pritožb nad Jugosla-slavijo. Kakor sem vam že sporočil, se pripeljemo letos v drugič s posebnim vlakom pogledat, kako se imate — na Estrajh. Okoli 600 nas bo; dolg bo naš vlak. V torek 23. avgusta se odpeljemo od tukaj, v sredo 24. bomo na Jesenicah in na Bledu, v četrtek 25. na Brezjah, v petek 26. v Ljubljani. Čas odhoda se torej bliža. Poslali smo pred dvema mesecema prošnjo v Belgrad za polovično voznino po Jugoslaviji in za skupni potni list. Zopet po dveh mesecih — na vsa pisma in brzojave konzulata (I) — nobenega odgovora. Kaj je Jugoslavija res sredi Afrike? Pa tudi Afrika je danes že toliko civilizirana, da bi bil odgovor od tam že lahko tukaj. Pa da povem kaj bolj veselegal To leto smo imeli tukaj ž'* vpf Ippih (javnosti. Prvo naj omenim zlato poroko Mihaela Čebina in njegove žene Mariie v Meerbecku. To jc bila prva slovenska zlata poroka na Nemškem. Tu se že srebrna poroka vselej obhaja, zlata pa toliko bolj slovesno. Čebin in njegova žena sta pa tudi zaslužila malo časti, ker sta oba blaga človeka in dobra kristjana, vsak dan sta pri sv. maši. Zlata poroka je bila slavnost za celo župnijo; obhajala se je v nedeljo. Prišli so tudi vsi sinovi in vnuki. Cela slovenska kolonija ju je spremila v slovesnem sprevodu z zastavami od stanovanja v cerkev k »veliki« maši. Vsem so se porosile oči, ko sem omenil, kako sta bila pred 50imi leti poročena doma v Zagorju itd., potem pa ju nanovo zvezal. Popoldne smo imeli v društveni dvorani slavnost, pri kateri smo govorili, peli in šale zbijali. Ženin je povedal, da je bil že mrtev, v jami ga je podsulo, dve uri je bil pokopan, pa jc spet od smrti vstal. Saj pravim, je dostavil, kdor Boga ne zapsuti, ga tudi Bog ne zapusti. V dar je dobil od rudnika 300 mark, od slovenskih in nemških društev lepe manjše darove, od škofa munsterskega pa častno diplomo, kakor jc tukaj v navadi. Srebrni poroki naj omenim samo dve. Lani jo je obhajal g. Koncilja, podpredsednik naše Zveze, skrben in delaven za našo organizacijo, ki je že parkrat v Ljubljani govoril: na zadnjem katol. shodu, pred petimi leti ob prvem skupnem obisku domovine in bo letos zopet. — To leto pa jo jc praznoval g. Brez-nikar, predsednik društva v Hochheide, oče 11 živih otrok: najstarejši 24' n korenjak, najmlajši pa še pleza materi po olenih. Oče in mati in vsi otroci, razen najmlajših dveh, so bili pri sv. obhajilu. Nič se nimam posebnega čeznje pritožiti — mi je rekel pri obodu — vsi opravijo vsak mescc svojo »dolžnost« (prejmejo sv. zakramente). Iz tega vidite, da imamo tukai tudi krasne eksemplarc družin. Potem smo obhajali tri skupne slavnosti: blagoslovljenje zastave ženskega društva v Meerbecku in moškega društva v Bottrop-Boyu ter 25 letnico društva v Hambornu, čigar ustanovnik je bil rajni blagi g. Koster. Vse tri so se nam lepo obnesle, najimenitnejša jc bila seveda zadnja. Počastil jo je tudi novi generalni konzul g. Markovič z gospo soprogo, in vicekonzul dr. Vodušek. Dasi bi bilo vredno opisati tudi podrobnosti, pa omenim samo, da smo društvu izročili srebrn venec, primerno čast in več lepih darov je pa dobil tudi že 22 letni predsednik društva g. Jakob Burnik, poštena in zvesta duša, doma iz Nove Oslice, ki je pričel svojo rudarsko karijero v idrijskem rudokopu. Žene pa so venčale z zlatim vencem njegovo ženo, ki je med mnogimi našimi pevkami še vedno pri-madoha s krasnim sopranom, pri tem pa brez vse domišljavosti, ponižna in preprosta. Na vseh teh treh slavnostih pa je nastopila gladbeška »slovenska šola«, kar je bila vsega dolgega programa najdaljša in najlepša točka. G. Tensundern, vodja tc šole, je otroke najprej naučil slovensko brati, da mu ni treba pisati na tablo »rosehiza« ali »sehker-jantscheck«, zdaj pa otroci slovensko pojejo, deklamirajo, govorijo, Marijo opevajo, domovino proslavljajo, rajajo, telovadijo, da jih je veselje gledati in poslušati. Trdim dožcin so stopile solze v oči, ko so gledali in poslušali. Povem vam, da doma nimate otrok tako lepo naučenih, kakor so tukaj. In zdaj bomo napravili v Gladbccku enkrat poučni tečaj, h kateremu bodo odposlala druga društva po enega ali dva člana, kjer se bodo naučili, da bodo potem pa drugih krajih otroke tudi tako zdresirali. Jaz se nisem vedel za to g. Ten-sundernu drugače zahvaliti, kakor da sem ga imenoval in na slavnosti slovesno proglasil za — častnega Slovenca, kar, upam, da boste tudi vi odobrili. K. •k Na Bledu j« razpisana služba organista-oerkvenika. * Ljudje, ki trpe nit, zaprtju in jih poleg tega ihuoi obolenje debelega črevesa kakor tudi preobilica krvi v spodnjem delu telesa, Valovanje proti možganom, glavobol in utripanje srca, naj jemljejo zjutraj in avečef če-trtinko čaše naravne »Franz-Josef«:-greflčice. Vodilni zdravniki kirurgičnih zavodov izjavljajo, da z najboljšim uspehom uporabljajo »Franz-Josek-vodo pred in po operaciji v trebuhu. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerljah in špecerijskih trgovinah. 8823 * Avtobus Brezje- Bled vozi vsak dan lz Podnarta od vlaka, ki prihaja iz Ljubljane ob 8:20. (Glej »Slovenec« z dne 24. julija 1927.) k Stenicol najboljše sredstvo proti stenicam dobite samo v drogeriji Kane, Židovska Ulica. k turške srečke kupuje ali žamenja za ratno Šteto nom. Din 1000 Erektna banka v Ljubljani, Kongresni trg 5). Telefon 2422. KUSAKOVlCA KALODONT najboljša pasta za zobe Cerkvena glasba pri zlati maši g. kanonika Sušnika v nedeljo 31. t. m. v ljubljanski stolnici. Ob pol 10 pri Slovesnem vbodu; Rihar, ZlatomaS-ttlk, bod' pozdravljen! Ob 10: Broslg, slovesna maša v h-molu; graduale: Focrster, po ofertoriju: Wagner, Jubilate Deol Po maši: P. H. Sattner, Te Deum. — Vse z velikim orkestrom. O Upravi našega dramskega gledališča. Med novitetami, ki jih je napovedala gledališka uprava za sezono 1927—28, je tudi komedija Mandragola. Tu si dovoljujemo opozoriti gledališko upravo, da je to komedijo hotelo vprizoriti kcncem 1918 nemško gledališče v Ljubljani, pa je Narodna vlada vprizoritev prepovedala radi uma^anosti te komedije. Mislimo, da nam danes pač ni treba vlačiti na dan tega, kar smo sami pred devetimi leti vrgli na smetišče. S takimi vprizoritvami se odbija od gledališča najboljši del občinstva. Prepričani smo, da bo gledališka uprava z lahkoto našla dobro nadomestilo za to igro, ki jo bo pač črtala s programa. O Promocija. Danes ob pol 13 bo na univerzi v Inomostu promoviral za doktorja vsega zdravilsiva g. Jože F u r 1 a n, sin pokojnega dr. Josipa Furlana, odvetnika v Ljubljani. © Stanovanjsko sodišCo I. stopnje naznanja, da se bodo prihodnje razprave za dodelitev stanovanj vršile 2., 3., 4. in 5. avgusta. Razpis 32 stanovanj, ki se bodo nakazovala, je nabit na uradni deski stanovanjskega sodišča, soba 6, kjer se vlagajo tudi prošnje za ta stanovanja. © Strokovno društvo javnih nameščencev in vpokojencev v Ljubljani ima danes ob 20 redno odborovo sejo v kleti I. del. konzumne-ga društva, Kongresni trg 2. Prosim polnošte-vilne udeležbe. — Predsednik. © Nabori. Ta teden se vrše v Ljubljani nabori mladeničev, ki stanujejo v mestu, oziroma, ki so v Ljubljano pristojni. Stroge odredbe in pa deloma tudi dobra vzgoja in zrelost ljubljanskih mladeničev so veliko pripomoglo k temu, da prihajajo mladeniči k naboru trezni, snažni in skopani. Komisija je pri naborih letos zelo izbirčna in potrjuje le prav ma hen odstotek vseh nabornikov. Prizori, ki so bili ob takih prilikah prejšnja leta povsem običajni, namreč, da so naborniki popivali in nato rjoveli in tulili po ulicah, so letos do malega odpadli. Večina fantov še celo šopkov nima. Prihodnji teden pridejo na vrsto fantje iz ljubljanske okolice in upamo, da se bodo ti ravno tako mimo zadržali, kar bo samo njim v čast in korist. O Preureditev Kongresnega trga. Dela /a preureditev Kongresnega trga naglo napredujejo in je polaganje novih kablov v betonske jarke že povsem končano. Te dni se prične tlakovanje trga. Kongresni trg je za promet popolnoma zaprt, namreč del od nunske cerkve proti univerzi. © Prostovoljno gasilno društvo Sp. Šiška priredi v nedeljo 31. julija vrtno veselico na senčnatem vrtu gostilne Batiča (Reininghaus). Na sporedu godba, srečolov itd. Za dobro pijačo in okusno jedačo preskrbljeno. Prijatelje gasilstva in cenjeno občinstvo najvljudneje vabi odbor. © Šentjakobsko žeginanjo se bo praznovalo v nedeljo popoldne v gostilniških prostorih g. Marenčeta na Dolenjski cesti. Pristna dobra vina in izborna kuhinja bosta zadovoljila želodec, za zabavo pa bo skrbela godba »Kurja vas«. Vstopnine ni. © špecijalna trgovina dunajskih bluz, otroških ohlekc. Kristoiič-Bučar, Stari trg. Maribor □ Orlovski izlet v Slovensko Bistrico. Članom mariborskega orlovskega okrožja je do-vol ena na orlovski izlet v Slovensko Bistrico nolov. vožnja na železnici. Člani iz Maribora lahko kupijo znižane vozne karte že v pred-prodaji ali pred odhodom vlakov v biljetarni Putnika v Mariboru, Aleksandrova cesta 35. Vožnja iz Maribora v Slovensko Bistrico mesto in nazaj stane Din 10.50, popust velja od 29. julija do 2. avgusta. □ Odlikovanje. Naš vrli somišljenik g. Anton šlander, upravitelj kaznilnice, je to dn; prejel zlato hrabrost no svetinjo, ker se je Izredne odlikoval v znanih bojih na Koroškem. Odlikovancu prav iskreno čestitamo! □ Ga ni med kandidati ne med namestniki. »VeČernik« od četrtka je objavil SDS kandidatno listo za mariborsko oblast. Vse po Mariboru se je Čudilo, da ni med kandidati ne ftied namestniki g. dr. Lipold. G. dr. Lipold je bil sedaj j>oleg oelskega Rebeka vedno med kandidati in kako pa tudi ne, saj je že nekaj let predsednik SDS oblastne organizacije. G. dr. Lipold je celo izjavili da ne bo več kandidiral niti pri prihodnjih občinskih volitvah, ampak bo popolnoma obrnil politiki hrbet. □ Umrl je g. Anton Rozman, ključavničarski mojster, v starosti 46 let. Pogreb se bo vršil danes popoldne. □ Docent (lr. Iv. Matko se je vrnil in zopet 6rdinira. □ Razglas. Kakor je bilo že prvotno 'jav-Ij6n6, se vrši v nedeljo 31. julija ponovna razglasitev vojnega razporeda za vse one zamudnike, ki se iz kateregakoli vzroka istega niso udeležili dne 24. julija. Mestni magistrat opo-7xtrja penovrto vse obveznike, rojene 1877 do Vključno 1891. ki se še niso udeležili razglasitve dne 24. julija, da se javijo zanesljivo 31. julija na Te^nu, ker se bo v nasprotnem slučaju brez izjeme naznanil vsak, ki se ne bo /ad"Mno opravičil, komandi vojnega okru-ga ter bo strogo kaznovan po obstoječih vojno kazenskih zakonih. □ ZadrUirn čevljarskih mojstrov sklicuje za nedeljo 7. avgusta ob pol 9 v Gambrinovi dvorani v Mariboru vse svoje člane k polletnemu občnemu zboru. □ Nova velika kavarna v Mariboru. D" sedanji kavarnar v Central g. Strehar je kupil hišo v Slovenski ulici 2, ki ima veliko pročelje na Graiski trg ter jo namerava preurediti V veliko kavarno, ki jo hoče opremiti z vsem komfortom. Dosedanja stavba, pozidana iz nekdanjih grajskih hlevov, ni bila ravno v kras Grajskemu trgu. □ Dodatek k prepeljavi. Včeraj smo poročali, da je prepeljal mariborski pogrebni zavod iz Ižakovcev pri Veržeju utopljenca, ki bo pokopan na pobref em pokopališču danes popoldne. Ponesrečen' e piše Franc Zelenik, je star 19 let in bil gimnazijski dijak, ki je utonil pri kopanju v Muri 19. julija. □ Komisija rndi izsekanja gozda. Letošnjo pomlad i'i poletje se je močno in hvalevredno ra vila stavbena podjetnost na Po-brežju pri Mariboru. Enostanovaniske hiš*5 so zraste Celo na mestih, ki so bila lansko to še pogozdena. Graditelji novih hiš pa niso stopili v stik z gozdarskim uradom in ta je odredil za četrtek posebno komisijo, ki naj dožene, koliko se bo moralo na Pobrežiu na novo po-gozditi. O natančnejšem izidu komisije bomo še poročali. □ Novi kanali. Tvrdka Acceto, ki je prevzela napeljavo novih kanalov v koroškem predmestju, je zaposlila pri tem delu nad sto delavcev, tako da bo delo v treh mesecih gotovo. C&lfe 0 SroFke II. stadionslce loterijo se dobe vsak d lavnik do;cldne v pisarni podružnice »Slo v en a«, Cankarjeva cesta. 4. 0 Potrditev župana. Akt radi potrditve novoizvoljenega celjskega župana po kroni je cdšel pred tremi dnevi instančnim potom v Belgrad. Treba je bilo namreč počakati predpisano dobo radi eventueln h prizivov. Kolikor izvemo, proti izvolitvi ni bila vložena nl-kaka pritožba. Objavljamo to radi napačnih govoric, da je župan že potrjen. 0 Gasilski dan. Odbor celjskega prostovoljnega gasilnega društva ponovno prosi vse cenjene lastnike vrtov, da mu poklonijo cvetice v svrho jutrišnjega gasilskega cvetličnega dne. Velikodušni darovalci naj oddajo cvetice jutri v nedeljo do 7 zjutraj v gasilski shrambi na dvorišču mestnega magistrata ali pa v trgovini Jellenz v Prešernovi ulici k9. Odbor bo cvetice tudi sam prevzel, samo sporočite mu, kje naj jih prevzame. Enako prošnjo naslavlja odbor na vse cenjene darovalce dobitkov za srečolov in darovalce jestvin. 0 Sporetl gasilskega dne v Celju jutri, 31. julija: Ob 8 začetek cvetličnega dne in razstave vsega gasilskega orodja pred magistrat-nim poslopjem v Prešernovi ulici. Ob 10 šolska vaja na dvorišču mestnega magistrata. Ob 11 gasilska vaja z vsem orodjem pred občinsko hišo celjske okolice na Bregu; neposredno za tem se vrši na levem bregu Savinje javna preizkušnja gasilskih aparatov Stanko in Perkeo, ki služita za gašenje gorečega bencina, olja, masti itd. Ob pol 3 se zberejo vse požarne hrambe na magistratnem dvorišču in odidejo nato z godbo na čelu na veselični prostor v gozdno restavracijo, kjer se vrši velika ljudska veselica. Ob pol 6 izvede skupina 4 do 6 let starih dečkov v gasilskem kroju zanimivo vajo z motorno brizgalno (mali Rosenbauer). 0 Zahvala Radečam. Celjsko orlovsko okrožje si šteje v častno dolžnost, da se tem potom iskreno zahvali vsem radeškim meščanom in okoličanom za vse požrtvovnlno delo in vso naklonjenost ob priliki okrožne prireditve dne 24. julija. Posebno zahvalo izreka pa čč. sestram usmiljenkam za odstop telovadnega prostora. Vsem naš Bog živi! 0 Prireditev celjskega Orln. Na Marijin praznik 15. avgusta priredi celjski Orel nn Bahnem pri Celju javno telovadbo. Ob pol dveh popoldne, bo sprevod po mestu in odhod na Babno, ob treh pa se začne javna telovnd-' ba. Pa telovadbi prosi« zabava. Na to prireditev že danes opozarjamo vse prijatelje orlovske mladine v Ce.liu in okolici. 0 Odprava konkurza. Konkurz, ki je bil razglašen nad imoviho trgovca Ivana Kosa v Celu, je odpravljen, ker jo bila med tvrdko in upniki sklenjena prisilna poravnava po § 157. Vse odredbe, ki so ovirale tvrdko pri svobodnem razpolaganju, so odpravljene. — Odpravljen je tudi konkurz nad tvrdko Vinko Avguštin, lesni trgovec v Celju, ker je bila vsa masa razdeljena. © Društvo katoliških gospa, ki ima namen podpirati siromake in še zlasti osirotelo mladino, obhaja 31, t. m. tridesetletnico svojega obstoja, la dan bo ob pol 10 v proštijski cerkvi govor v obeh jezikih in pontifikalna sv. maša z zahvalno pesmijo. Društvu kršč. dobrodelnosti pa želimo, da se šc mnogo let krepko razvija in pomaga lajšati človeško bedol CašMo Jubilej dela. V nedeljo, dne 24. julija so obhajali pridobitni krogi v Laškem prav Izredno slavnost. Gospodična Marija Krcnerjeva, roj. 1861 lz starodavne narodne hiše, je proslavljala 50let-nico svojega obrtovanja. Priučila se je šiviljskega obrta pri industrijski učiteljici in 33letni županji Irga, gospej Ani Amon. Vsled velikih zaslug jo i« imenovalo Obrtno društvo v Laškem za svojo ČTstho članico. Na dan proslave se ji je poklonila deputacija, na čelu ji g. okrajni glavar Mar-šič. Obrtno društvo ji je izročilo diplomo. Spoštovani hiši naše iskrene čestitke in šc na mnogo 't-tal '.Bobnih, lavca. Zavarovanje na Angleškem pozna sicet denarne dajatve, ne pozna pa zdravniške 06krbe, razun splošno javno pomoč. Na Irskem so pa napravili v tem oziru korak naprej. Po novem predlogu o zavarovanju za slučaj brezposelnosti, bodo imeli ponesrečenci pravico do zdravniške pomoči preko meje, katero dovoljuje že splošno javno skrbstvo. Pravico do protez. Izdatke za tako zdravljenje bodo trpela podjetja. V smrtnih slučajih imajo pravico do odškodnine svojci ponesrečenca. Odškodnina pa se ne bo določala na podlagi zaslužka umrlega, ampak se bodo jemale v poštev gospodarske razmere svojcev, starost žene in število nepreskrbljenih otrok. Vdovi se more priznati tudi enkratna odškodnina, otrokom pa ne. Ti dobivajo do 15. leta letno rento. V slučaju popolne delanezmožnosti dobi delavec 80 odstotkov svoje tedenske plače, če znaša manj kakor funt, v drugih slučajih pa 75 odstotkov, toda največ tedensko 35 šilingov. Ce je pa kdo tako poškodovan, da mora imeti v oskrbi stalno tujo pomoč, dobi še 20 odstotno doklado. Turlstitea Podružnica SPD v Kranjski gori naznanja Vsem planincem in planinkam, da sta novi poti po severozapadni strani na Prisank m skozi Okno od danes naprej dostopni. Kar sc je čez zimo porušilo, se je temeljito popravilo, markacije so obnovljene in izpopolnjene, povsod so nove orijentacijske tablice predvojne kakovosti. Izhodišče je podružnična koča na Gozdu, ki je popolnoma preurejena in izvrstno oskrbovana. Sobe so na razpolago tudi za daljše bivanje. Na novo je markirana tudi tako zvana nemška pot od vrha Prisanka po grebenu do Okna, — Obenem vabi podružnica k slovesni otvoritvi vseh njenih naprav tekom lanskega tekočega leta, katera bo v nedeljo, dne 7. avgusta t. 1. Ob 11. uri bo pri Koči na Gozdu služba božja, pozneje tombola, petje moškega in mešanega zbora ter prosta planinska zabava. Prijatelji podružnice in planinstva, pose-tite nas v obilnem številu. Darovi Tretji izkaz darov za Aljažev nagrobni spomenik na Dovjem. Iz Aljaževe zapuščine 1500 Din, Neimenovani 250 Din, konzist. svetnik prof. St. Premrl 100 Din, župnik Martin Drolc 100 Din, župni uprav. Fr. Pečarič (drugi dar) 100 Din, Marija Skumavec 50 Din, kanonik Fr. Ferjančič 30 Din, prof. Jos. Sodja 30 Din, župniki: Ignac Fertin 20 Din, Andr. Krajec 20 Din, Fr. Kanduč 20 Din, Matej Ahačič 20 Din, Juvan Franc 20 Din, Klav-žar Jan. 20 Din, Golf Anton 30 Din, Ivana Cestnik 20 Din, Jak. Kozjek 20 Din, Skupaj 2350 Din. V prejšnjih dveh izkazih 2310 Din, in tretji izkaz 2350 Din, skupaj 4660 Tin. Bog plačaj blagim do-brotnikoml Darove sprejema Jos. Lavtižar, blagajnik, Kranjska gora. Nftssjnemila Slovensko planinsko društvo v Ljubljani naznanja, da se vrši izredni občni zbor v četrtek, 18. avgusta, ob 20, uri v ralonu restavracije »Pri Levu« na Gosposvetski cesti s sledečim dnevnim redom: 1. volitev predsednika, 14 odbornikov in 5 namestnikov; 2. volitev 2 preglednikov računov in njih namestnikov; 3. volitev delegatov za skupščino; 4. event samostojni predlogi; 5. slučajnosti. Kanarček je ušel na Starem trgu 34-11. desno dne 27. julija. Kdor ga je ujel, sc prosi, da ga vrne. BBBSBBBBBBBBBaUBBBiiii»Bi3K!£SBBBBBaff ! Vezuv bruha. v Rim. 29. jul. (Izv.) Vezuv je zadnje dni zopet začel delovati. Iz enega žrela se vale velike množine žareče lave. Odsev ognja je videti v celem neapelskem zalivu. Po izjavah strokovnjakov pa to novo bruhanje Vezuva ne povzroča nikake nevarnosti. Kolera v Perziji. v London. 29. julija. (Izv.) V Basri v južni Perziji je izbruhnila kolera. Dosedaj je umrlo devet oseb. Zdravstvene oblasti izjavljajo. da se jim 1k> posrečilo preprečiti širjenje te epidemije. Iz Abadona poročajo, da umre tam vsak dan šest ljudi na koleri. Nagrade za polet preko Oceana. v London, 29. julija. (Izv.) Trgovska zbornica v Clevelandu je sklenila razpisati nagrado 30.000 dolarjev za prvi polet iz Evrope do Clevelanda. Nagrada se izplača pod pogojem, da se polet izvrši najkasneje do 28. avgusta. v Berlin, 29. julija. (Izv.) Neznan usta-novnik je naklonil nemškemu Aeroklubu in nemški letalski družbi znesek 100.000 nemških mark za prvi polet iz Nemčije v Ameriko. Nagrada se izplača za polet iz kateregakoli nemškega mesta. Preprečen vlom v tiskarno za bankovco. v Varšava, 29. julija. (Izv.) Mednarodna vlomilska družba je pripravljala predrzen vlom v varšavski državni grafični institut, kjer se tiskajo bankovci. Izkopali so pod zemljo 4 metre širok iu 7 metrov dolg rov, skozi katerega so mislili neopaženo priti v notranje prostore. Policija je šele v zadnjem trenutku prišla vlomilski družbi na sled. Močni policijski oddelki so zastražili vso okolico in nato odšli v rov, kjer se jim je posrečilo aretirati vse člane te vlomilske družbe, izvzemši vodi- telja, ki ta čas ni bil navzočen. V rovu se je vnel hud boj med policijo in vlomilci, pri čemer je bil en stražnik smrtnonevamo ranjen. V Varšavi je to odkritje povzročilo silno iz-nenadenje. * * * POMILOŠCEN BIVŠI POSLANEC, v London, 29. julija. (Izv.) Radi različnih sleparij, posebno bančnih goljufij, na sedem let obsojeni bivši poslanec in vojni dobičkar Bottombley je bil danes izpuščen na prosto in mu je bila nadaljna kazen radi dobrega obnašanja odpuščena. PORTUGALSKI PONAREJEVALCI DENARJA, v Lisbona, 29. julija. (Izv.) Lisbonski policiji se je posrečilo priti na sled dobro razpredeni ponarejevalski organizaciji. V Co mihri so odkrili veliko tiskarno, v kateri so ponaredili velike množino portugalskih nov-čanic. Domneva se, da so veliko množino teh bankovcev razpečali v Franciji. V Comibri so aretirali dva veletrgovca, v kratkem pa bo izvršenih še več aretacij. Portugalski detektivi so odpotovali v Španijo, da bi tam odkrili nadaljne sledi o ponarejevalski organizaciji. RAZTRESEN ZDRAVNIK, v Rim, 29. julija. (Izv.) V Cremoni so pred nekaj dnevi operirali delavca. Zdravnik pa je pozabil odstraniti pinceto, ki je ostala v delavčevem telesu. Danes so morali tega delavca zopet operirati. Proti zdravniku so uvedli kazensko preiskavo. VELIKA ELEKTRIČNA CENTRALA POGORELA, v Rim, 29. julija. (Izv.) V Coroni pri Ber-gamu je strela udarila v električno centralo, ki proizvaja 250.000 konjskih sil. Centrala je začela goreti in plamen jo je v kratkem popolnoma upepelil. čevlji BEG GOBAVIH IZ BOLNICE. v Pari«, 29. julija. (Izv.) Več tisoč gobavih je zbežalo iz bolnice v St. Paolo v južni Amerikfi in sedaj terorizirajo prebivalstva Odšli so po vaseh in zahtevajo od prebivalcev hrane. Prebivalstvo povsod prestrašeno beži pred gobavci. KABEL DUNAJ—BUDIMPEŠTA. v Budimpešta, 29. julija. (Izv.) Danes sRuhreyndikak potem pa je važna tudi »Rhelnischer Braunkohlen-syndikat«. »Ruhrsyndikat< s Rvojimi člani producira 80% vse nemške produkcije črnega premoga ter 959?> vse produkcije koksa v Nemčiji. Zanimivo je, da znana družba »Vereinigte Stahl-werke< producira samo eno tretjino produkcije premoga v Poruhrju. Poleg tega je v sindikatu zelo malo članov, ki producirajo manj kot 1 milijon Ion. Jubilejna Kmetijska razstava — preložena na prihodnje leto. Glavni odbor Kmetijske družbe je ,v zadnji seji dne 7. julija 1027 sklenil, da se afifadi letošnjih volitev septembra preloži jubilejna razstava na prihodnje leto, meseca maja 1928. Opozarjamo na lo vse Kmetijske podružnice in člane, da za jubilejno razstavo namenjene razstavne predmete Ohranijo po možnosti in jih pripravijo za razstavo meseca maja prihodnjega leta. Namesto jubilejne razstave priredi uprava Ljubljanskega velesejma v zvezi s Kmetijsko družbo in drugimi organizacijami letošnjo jesen od 17. do 26. septembra 1927 Pokrajinsko kmetijsko razstavo s trgovskim značajem in s sledečimi oddelki! 1. Sadni odelek; 2. zelenjadni odelek; 3. mlekarski oddelek; 4. čebelarski oddelek; 5. vinarski odelek; 6. kmetijsko-strojni oddelek. — Pflfilase za Udeleibo razstavljalcev *prejema Uprava Velesejma do 25. avgusta 1927. Konkurž je razglašen o irrtOvirti Franca SV6-lela, trgovca v Ljubljani. Roki: 6. avg., 2. sept. in 16. sept. Stanje hmelja i) Savinjski dolini. VII. poro -čilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljnih nasadov. — Žnlce, 28. t. m. — Pri stanovitno lepem vremenu se hnteljska rastlini zadovoljivo razvija. Vendar bi bil izdaten f'ez n >jno potreben, sicer bo hmelj kmalu pokazal zle po- sledice. Izmed škodljivcev Se je v zadnjem času pozavil rdeči pajek, ki bi zainogel pri stanovitno hudi vročini povzročiti občutno škodo. — Društveno vodstvo Hmeljarjem! Hmeljarsko društvo v ŽalcU javlja sVojiin članom, da se nahaja društvena pisarna v hiši Savinjske posojilnice poleg župne cerkve v Žalcu. V pisarni se že dobivajo legitimacije za polovično voznino hmeljskih obiravcev. Najenostavnejše je, ako društveniki nlročajo le-gilinlacije po dopisnicah, naslovljene na tajnika Hm. dr.. Uradite ure so vsak delavnik od pol 8 do pol 11 predpoldne. Vsaka legilimacija velja za poljubno število obiravcev za vožnjo sem — za vožnjo nazaj mora pa biti zopet dnina, nova legitimacija. — Obenem javlja vsem društvenikom, da se bo redna glavna skupščina vršila v nedeljo, 7. avgusta t. 1. ob pol 9 predpoldne v Roblekovi dvorani v Žalcu. Vabila se bodo razpošiljala prihodnji teden društvenikom. — Nameravana hmeljarska razstava v Žalcu od 4.—11. septembra t. 1. še ni zfiSigurana, ker dosedaj še ni zagotovljena, sicer obljubljena državna podpora. Tozadevno se bo vso pravočasno razglasilo. — Vodstvo Hmeljarskega društva ža Slovenijo. llvo2 avtomobilov is Italije. V prvih sedmih fnesecili t. 1. je Italija izvozila 17.240 voz v vrednosti 300 milijonov lir; v istem času lnni je znašal i7voz 14.500 komadov v vrednosti 238 milijo* nov lir. DENAR. 29. julija. Nikolaj Ljeskov: Začarani romar. Danes ie bilo na deviznem trgu živahnejše. Poskočila sta feerlilt In London kakol1 tufli Dunaj. Privatna ponudba je bila V devizah Dunaj, nekaj tudi Trst, dočim je ost ijle. devize dajala Narodna banka. Znaten je bil promet v Curihu, potem v Londonu in Pragi. Na mednarodnem trgu ni važnih ižpfemcmb. Ljubljana. — V oklepajih zaključki. — De-v i z p: Amsterdam 22.80 bi, Berlin 13.52—13.55 (13.535), Budimpešta 9.895—9.925 (9.91), Curih 10.035 — 10065 (10.95), Dunaj 7.0925 — 8.0225 (8.0075), London 275 85—276 65 (276.25), Ne\vyork 56.70- 56.90 (56.80), Pariz 223.25 bl„ Praga 168.20 do 169 (168.60), Trat 307.875-flnn.875 (308.875). Valute: šil. 8.81 bl„ pefi(?f5 9.75—9.85. Zaoreb. Berlin 13.515—13.545, Curih 10.035 —10.965, Dunaj 7.09—8.02, London 275.85—276.65, Ne\vvork 56.70 — 50.90, Pariz 222 — 224, Praga 108.20—169, Trst 308.18—310 18. Curih. Bel srn d 9.1376. Amsterdam 208.10, Berlin 123515, Budimpešta 90.50, Bukarešt 3.16, Dunaj 73.10, London 25 215, Newyork 519.875, Pariz'20.33, Praga 15.39, Trsi 28.26, Sofija 3.755, Varšava 58. Dunaj. Devize: Belgrad 12.48, Kodanl 189.95, London 34.48, Milan 38.60 NfevvVorU 710.20, Pariz 27.80. Varšava 79.33. — V a 1 u 1 e : dolnrii 708.20, angleški funt 34 46, francoski frank 27.95, dinar 12.42, češkoslovaška krona 21.Op, Prana. Devize: Lira 183.70, Zagreb 59.35, Pariz 13230, London 163.90, Newyork 33.75. ad denar — — — Deviza Belarad V Ne\vyorku 175.50, Londonu 276. Berlinu 7.40. Trst. Belgrad 32.90-32 35. Curih 351.80— 355.80, London 89.20—89 27, NewvorH 1H.38— 18.86, Pariz 71.90-71.92, Albanija 354-358. ad Vrednostni papirji — — — VREDNOSTNI PAPIR.Tt. Ljubljana. Vojna odškodnin«! 343 deli., Cel|. sita 107—199. Ljublj. kreditna 147—150, Merkan-tilna 90 bi., Praštediona 850 den.. Kred. zavod 160 den,, Stavbna 55 deh., ŠeŠir 104 den. Zarjreb. 7% inv. posoj. 84.50—85.50, agrari 50.50—51, vojna odškodnina zaldj 344, avg, 347— 348, Sept. 348.50- 350, H K. esk. zaklj. 93—94. Hi-pobahkn zaldj. 56, Jugobanka 90—91, Praštediona 850-860, Ljublj. kreditna 147—155. Šečerana zaključek 490, Slavonija 16—17.50, Trbovlje 450— 470, Vevče 135 den. Pilit i/, Don.-savska-jadr 78, Alpine 41 Orctflih 7. Trbovlje 55.50, Hrv. esk. 11.12, Jugo-bflhka 1150 Pthvonija 1.91. Trši. A'In a 165, Assicurazioni Gener. 8610, OftStdtCh 101. Uimilnne aririntica a i b 1850, Trip-covich 2r>5. Split cement 175, Tržaški Lloyd 735, Dalmatia 110, Occania 165. te*.-'>arJK»!i«aaamwmimwtr- »m BLAGO: Ljubljana. Les: Zaključki: tramiči po noti kupca, fko vag. nakl. post. 1 vag. 240, bukova drva suha fko vag. meja 2 vag 22; ponudba je znatna v oglju; Skupno zaklj. 3 vag; tendenca neizpreme-njena. — Deželni pridelki: kurzi neiz-premenjeni; zaključkov ni bilo; tendenca čvrsla. Novi Sad. Pšenica bafka 77—78 kg 305-307.50; pšenica bačka 78-79 kg. 2% 8 311—815; ječmen bački 67—68 leg 275—280; oves sremski 195—200, slavonski 190—195, bački 190—195; koruza bačka 205—208, sremska 205—210, banaHka 200 -205; moka Og bačka 450—460, št. 2 bačka 425—480, št. 5 bačka 395—400, «1. () bačka 845— 355, Št. 6!a bačka 300—320, št. 8 bačka 200-205, otrobi bnčki v juta vrečah 167.50—170. otrobi bački v juta Vrečah 8 172.50—175, otfobi Sremski v juta vrečah 9—12 275—280. Tendenca nespremenjena. PrornOl 25 vag. pšenice, 154 vag. ječmena,, 18 vaiT. ovsa, 6 Mi vag koruze, 12 vag. moke, 4 vag. otrobov, skupno 112 vag. — V tem tednu je bilo skupno prometa na nOvOsadski borzi 429 vngonov: na pšenico odpade 81, na oves 32, na koruzo 229, na moko 51, na otrobe 30. Razen tega se je ekse-kutivnihi potom kupilo odnosno prodalo 3 vagone koruze in 1 vagon ječmena. — Tendenca je bila čvrsta. Cerkveni vestni& Duhovne vaje za duhovnike v Mariboru. Od 22. do 26. avgusta t. 1. se vrše v okusno preurejenem in obnovljenem dijaškem semenišču v Mariboru skuphe duh. vaje za lavantinsko duhovščino. Vodil jih bo g. superior Pohar i t Celja. Pričetek točno ob 5 pop. dne 22. avgusta. Prliave za udeležbo in za prehraho naj se čimpreje sporoče po dekanijskih uradih kn. šk. lavant. ordinnrljata. Praznik sv. Ignacija v cerkvi sv. Jožeta sc obhaja v nedeljo 31. t. m. s tem sporedom: Ob 6 zj, sv. maša in skupno obhajilo. Ob 8 slovesna maša. Ob pol 8 zvečer govor in slovesne litanije. Ta dan je V cerkvi sv. Jožefa ves dan izpostavljeno Najsvetejše. Verniki dobe v tej ccrkvi na predvečer in V nedeljo porcifunkulski odpustek, t. j. popolni odpustek kolikorkrat obiščejo cerkev, ako sprejmejo sv. zakramente in molijo po namenu sv. Očeta. Orel Vsem odsekom in krožkom v ljubljanskem orlovskem okrožju sporočamo, da jc s številko 45.896-27 dovoljena polovična vožnja na Orlovski dan v Šmarju pri Ljubljani, ki se vrši v nedeljo dne 31. julija. Vsak naj na odhodni postaji zaprosi za moker žig na zadnji strani karte, ter naj se na telovadišču v Šmarju javi, da bo dobil izkaznico, s katero bo upravičen do polovične vožnje. Pridite vsi — nikdo naj brez tehtnega vzroka ne ostane doma, Agitirajte med ljudstvom ter pripeljite zlasti narodne noše s sebo|. Naše dlifaštvo 8TUDIJ NA BELGRAJSKI UNIVERZI. Ker slovenski visokošolci v čedalje večjem številu prihajajo v Belgrad, jim bo dobro služilo nekaj Informacij glede študija in materijalnih prilik. Študij, razmere in življenje na belgrajski univerzi je precej drugačno, kot pa na drugih univerzah v naši državi, obenem pa se materijalne razmere v Belgradu ne dajo primerjati z razmerami v Ljubljani ali Zagrebu. Študij v Belgradu jc predvsem važen za me-dicince, ker ga ti v Ljubljani ne morejo dovršiti. Zato pridejo predvsem v poštev nadaljevalni semestri. Za VI., VII. in VIII. semester je treba Vpisati: Prof. Statikovič: Klinična propedevtika 8 ur, Radosavljevič: Klinika pljučnih bolezni 34- 10 ur, Antič: Klinika ab. organov 3+10 ur, Ignjatov-ski: Spec. int. patol. in terapija 6 + 2 uri, Kostlč: Kirurgija (3. sem.) 7 ur, Joannovič: Splošna patologija (2. sem.) 5 ur, Joannovič: Pat, histologija (1. sem.) 4 ure, Joannovič! Obdukcija (2. sem.) 6 ur, Todorovič: Infekcijske (2. sem.) 3 ure, Simič: Bakterljologija (2 sem.) 8 + 6 ur, Stanojevič: Nevrologija (2. sem) 4 + 2 ure, Ambrožič! Pedi-jatrija (2. sem.) 4 + 2 ure. V. semester lahko vsak posluša v Ljubljani VI. sem. se prizna, če se po-lože zadnji izpiti I. rigoroza v začetku VI. semestra, ki prične 1. marca (vpis 20.—28. febr.). Predmetov je precej, a podpis sc dobi, čeravno predmeti kolid;rajo. Izpit iz patologi|e in farma-kologije se lahko polaga na kraju VII. sem. in poteni do abšolUlorlja CSt II. Hg0f02 razen f*dl. jatrije. Eksperimentalne patologije p1 <">«tuli predmeti s« vpišejo v IX. in X. semestru. Tehniška fakulteta obsega strojni, gradbeni, arhitektonski, elektrotehniški in tehnološki odsek po 8 semestrov. Vpisovanje predmetov je svobodno, brez predpisanega reda. 1. drž. izpit se polaga iz predmetov iz prvih štirih semestrov. Vsak predmet (teh jc 10) sc polag« posebej. Diplomski Izpit se polaga iz 10 predmetov, vpisanih v V. do Vili. semestru. Slušateljem, ki pridejo z drugih univerz, se po vloženi prošnji priznajo že poslušani semestri, vendar največ 6. Tudi lepiti se priznajo. Na pravni fakulteti je tvarina razdeljena na 7 skupin in se po njih polagajo izpili. Februarskega Izpitnega roka nI, temveč le junijski ih oktoberski. Juridična fakulteta razpolaga z zelo dobrimi profesorji, ima svojo biblioteko, kjer pA žal ni novejših dei Na filozofski fakulteti |c študij urejen pri* bliino kol v Ljubljani. Kar se materijalne strani tiče, je visoko", šolec v Belgradu na neprimerno slabšem stališču kot njegov kolega v Ljubljani ali Zagrebu. Hrana je draga, istotako stanovanje, Dijaških menz v našem smislu ni, oziroma so le lake, ki obstoje na trgovskem stališču, poleg tega pa je hran,1 slaba. Pri tem je hrana srbska. Slovensko je težje db» biti, čeprav je človfck v začetku zelo pogreSa. Eksistenčni minimum jc proračunan približno fl& 1000 Din, brez obleke. Upanje pa je, da se stanje v bodoče malo poboljša. Slovenski Inteligenti t Belgradu, naši starešine, so ustanovili kuratorif za slovenske dijake, ki si jc stavil nalogo ustanoviti menžo, na sličen način kot ie to včasih bilo na Dunaju, v Pragi in drugod. Ako sc to posreči, bo stališče za naše visokošolce zelo olajšano. Kl|ub prillčno težkim razmeram pa bt bilo želeti, da Slovenci v čim večjem številu prihajafo v Belgrad, ker je potrebno, da čimbolj spoznamo brate Srbe in da navežemo čim tesnejše stik« kar bi bilo za nas vse največjega pomena. — Društvo slovenskih akademikov v Belgradu. Šport Medmestna tekma Ljubljana : Maribor, namerava za nedeljo 31. t. m., se ne vrši. Upravni odbor LNP jo je odgodil prvič iz linancl)clnin razlogov in ker hoče dati nekoliko počitka moštvu SK Ilirije, ki bo večinoma igralo 14. avgusta proti Belgradu. V Ljubljani sc vrši jutri le prvenstvena tekma med rezervama Ilirije in Jadrana, zadnja prvenstvena tekma za 1926-27, ob 17.30 na igrišču SK Ilirije. Motoklub »Ljubljana« napravi v nedeljo dne 31. t. m. skupen celodneven izlet na Jezersko. Odhod ločno ob 6. uri zjutraj izpred kavarne »Evropa«. Na Jezerskem jc razhod. Vsak udeleženec napravi lahko poteni peš izlet v hribe. Člani se poživljajo, da sc lega izleta v obilnem številu udeleže. Obenem se vsi vozači M. K. L. obveščajo, da se vršijo v nedeljo dne 7, avgusta t. 1. velike motociklistične dirke v Černomercu pri Zagrebu, katere priredi I. II. M. klub v Zagrebu. Prijavnice, kakor tudi propozicijc so na razpolago v klubovem lokalu. Vsak vozač, ki sc hoče udeležiti teh dirk, naj se prijavi v klubovi pisarni. — Odbor. NCRDUROMNG. Čisto nekaj novega so Nemci zgradili, v vulkanskem ozemlju Eitcle, sredi med Anchenom, Kolnoni, Trierom in Koblcnzem. Dolgo so študirali, pred dvema letoma so se odločili z« NUrburgring. .Motoristi so bili seveda za napravo dirkalne proge, a za to bi ne bilo mogoče dobiti večjih sredstev. Odločili so se za preskusno progo, ki ne služi samo motornemu športu, leniveč nudi tudi Industriji n\>ž-nost, da preskuša in izpopolnjuje na nji v miru nove tipe V najrazličnejših rn»nierah. Šest milijonov mark je bilo zbranih, ko so 27. septembra 1925 pričeli z delom. Ognili so se vseh že obstoječih prometnih sredstev, noben« cesle niso hoteli uporabiti, temveč so /gradili nekaj popolnoma novega; upoštevali so .VBe momente, ki pridejo v pošlev kol neobhodni pognj za idealno preskusno in dirkalno prrnro. In lako je nastal Niirburgring, od vsega prometa ločena zasebna cesta v dolžini 29 kilometrov; po vseh potih, ki jih nova cesta križa, se vrši promet nemoteno naprej, cesln gre nnd njimi čez ali pa pod njimi skoz. Prav islo vidimo kakor pri velikih italijanskih avtomObilnili cestah, ki vodijo iz Milana h gornjeitalijanskim jezerom. Oblika Ntlrburgringa je nekoliko spnčena o s m i c a , z manjšo zanko spodaj, če gledamo 20 — Tale ima predebela pleča; vlekel bo kopita po tleh. Oni-le se rad uleže s trebuhom na kopito, ker noge krči. Čez eno leto ali poprej bo dobil kilo. Tisti-le pa vedno & sprednjo nogo bije, kadar oves je, in si pri tem prebija koleho ob jaslih. — Na ta način sem knezu pokazal, kakšne napake je prezrl pri kupovanju, in se je izkazalo, da sem imel prav. Zato mi je knez drugi dan dejal:. — Ne, Ivan. Res nisem zmožen, naučiti se tvoje znanosti. Narediva rajši tako: bodi pri meni za kone-serja11 in mi izbiraj konje, jaz bom pa samo denar štei zanje. Pristal sem na to In 6em se prav dobro imel cela tr! leta. Nisem bil za dninarja ali slugo, temveč me je imel krtez za prijatelja ln pomočnika. Da nisem imel tega nesrečnega nagnenja za izlete, bi si bil lahko napravil celo premoženje. Kadar namreč kupujejo konje za vojsko, je tale navada: Konjerejec se takoj seznani s častniki, zaupnika pa pošlje h koneserju, da ga pridobi čimprej zase. Konjerejci namreč vedo, da nima glavne besede pri nakupovanju častnik sam. Gre za to, ali ima s seboj dobrega koneserja. Jaz pa sem bil rojen koneser, saj sem Vam že pravil, in sem vedno pošteno opravil dolžnost, za katero me je Bog vstvaril. Nikoli nisem hotel oslepariti gospoda, pri katerem sem služil. Moj knez je to vedel, visoko mo je spoštoval in sva živela prav po prijateljsko, ne da bi drug drugemu kaj prikrivala. Večkrat je veliko zakvarial v eni noči. potem je prišel zgodaj, takoj iz postelje, v domači halji k meni v konjušnico in ml rcKol: No, kaj, moj napolspoštovani Ivan Severja-riič? Kako pa se vam godi? — Imel je namreč to * Franc. Counaiseeur = poznavalec, strokovnjak. nava io, da mi je vedno rekel za -alo napol spoštovani. Videli pa boste, da me je popolnoma spoštoval. Vrdel sem že, koliko je ura, če je k meni prišel s to šalo. pa sem mu vs' loj odgovoril: — Hvala. Dobro se mi godi, hvala Bogu. No, kakor Vi mene vprašale, tudi jaz Vas: Kakšne novice prinašate? — Moje hovlce, — je rekel, — so tako slabe, bolj zoprne pač fte morejo biti. — A tako, nemara ste nocoj zopet vse zaigrali, kakor tudi zadnjikrat? ' — Dovolite, — mi odgovarja, — da Vam časti-tam, ker ste zopet ugenili. Vse sem zaigral, napolspoštovani, vse. — Za koliko so Vam olajšali žep, svetlost? — sem rekel. On mi je takoj odgovoril, koliko tisoč je zaigral, jaz pa sem zmajal z glavo in rekel: — Treba bi Vas bilo našeškati, svetlost. 'T:koda, da ni tukaj nikogar za ta posel. Nasmejal se je in rekel: — To pa to, nikogar ni. — No, kar vlezite se na mojo postelj, da Vam čisto vrečico pod glavo, pa Vas lastnoročno našeškam. Nato je seveda vselej pričel vame siliti. Moledoval me je, naj mu dam denarja, da spet poskusi srečo. — Ne, — mi pravi — nikar me ne mikasti, daj mi rajši za nocoj tisti denar, ki ga imaš za svoje izdatke. Pojdem, da igram in vse obigram. — Ne, — sem Odgovoril, — nič Vam ne dam, na-a. Ce Vas je sreča zapustila, nikar je zopet ne iščite. — Kaj se to pravi: ne dam! — se je pričel sprva smejati, nato pa se je že razjezil. — Nikar ne bodi predrzen, prosim te, — je rekel. — Pusti to, saj nisi moj varuh. Daj mi denar. Vprašali smo Ivana Scverjaniča, ali je kdaj svojemu knezu dal denar, da bi poskusil nazaj priigrati zaigrane tisočake. — Nikoli, — je odgovoril. — Vselej sem se mu zlagal, dft sem nakupil za ves denar ovsa ali pa sem enostavno kam izginil. — Petem pa je bil gotovo hud na vas? — Seveda, je bil. Vselej mi je takoj rekel: Dovolj mi je tega! Ne boste več pri meni v službi, napol spoštovani. Odgovoril sem: . — No, pa dobro, mar mi je! Dajte mi, prosim, moj potni list. — Z veseljem, — mi je rekel, — kar pospravite svoje stvari, prosim vas. Jutri boste dobili potni list. A »jutri« nisva nikoli več govorila o tej zadevi. Kako urico pozneje je že prišel k meni popolnoma druge volje in mi rekel: — Hvala vam, malocenjeni, da ste pravi mož in mi niste dali denarja za igro. • Bil mi je tako hvaležen, da mi je potem priza-nesel kakor lastnemu bratu, če Sem tudi kako neumnost naredil pri svojih izletih. — Kake neumnosti pa ste naredili? — Saj sem vam rekel, da sem časih šel na izlet.1 — Kaj pa to pomeni: izlet? — Sel sem pač v mesto. Navadil sem se piti žganje, a nisem ga pil vsak dan, po več dni si ga nisem privoščil niti požirka. Ce pa sem postal otožen, me je strašno vleklo, da bi se napil. Takrat je trajal moj zlet več dni in sem kar izginil. Včasih sem se namreč nekako slabo počutil, brez posebnega vzroka. Pošiljali smo na primer proč nakupi jene konje. Nisem se sprva brigal za to, saj nisem bil z njimi v žlahti. A potem mi jo bilo hudo brez njih, pa sem začel piti. To se je zgodilo, če smo na primer poslali proč kakega posebno lepega konja. Tak šent mi je vedno bil pred očmi, preganjal m© fe kakor prikazen. Nisem imel miru in sem končno naredil izlet EiilEHI s 3 .2, ® 5 'a b V a M .t, <» 3 J o d * J Bos •o 5 .2 ob i 35 o * ■ S J2 a, o> a, l 5 o o JI O a cj I O O) .5 . «« O a* o -1- e S •s"« g s 0 1 ti > s % •o ft b£ ,E O) S ~ 'r a -t a « •a 4j 3 s« ■N t«s < m S. 1-3 n n n E ^ (M q-3 I S 8 a « e I m Q g s o. , « 1 1 J* — 5 M. r, O „ 3 e m r is s § s a ' Rusko: vvehod, k«r pravzaprav pomeni: slovesen nastop visokih oseb; potemtakem je tukaj rabljeno hiuiiorislično.___ SSlIlsIll proti severu. Med obema zankama sta start in cilj; velika pentlja je 22.1 km dolga, majhna pentlja 7.6, prehodni del med njima je dolg 1 km; ta del štejemo deloma sem. deloma tja, vsa proga je dolga 29 kilometrov. Ob prehodu jmi ni sna sama cesta, temveč dve, vzporedni, travnik je med njima. Tribune so tam, garažo itd. Vzpetosti in krivulje seveda niso po vsej progi enakomerno razdeljene. Neprestano ujre cesta gor in dol, enkrat pade na razdaljo 8 km od 620 na 310 m, torej za celih 5%, nato se pa še strmeje dvigne, na 5 km 300 m, vzpetosl !) do U"«, deloma ludi 12%; enkrat znaša vzpetost na -100 m celo 27%. Prav vsestranska je ta cesta. In nikdar pod t) m široka, tako da je tudi pri največji iiitrosti prehitevanje mogoče; ob startu in cilju Blaša širina celo 20 m, da je omogočen neoviran skupni stari. Za dokaz spretnosti se ti ni treba bati. Doka-SeS jo na 172 krivuljah ali ovinkih; 88 jih gre na desno, 84 na levo, nobeden se ne more pritoževati. Odločilnega pomena je to za motorje s prikolico, ker so krivulje na strani prikolice posebno težke. 172 krivulj na 29 km ti postane še bolj jasno, če se vrši tekma na primer na 300 km; takrat moraš torej premagati nad 1720 krivulj! Pri kilometru 22 je največ ovinkov, na 1000 m 13; iredine krivulj so oddaljene druga od druge povprečno samo 77 m. Imaš tudi razdaljo 85, 90, 100, 125 m itd. Ogibali so se krivulj z majhnim polume-rom, ker zahtevajo krivulje z večjim premerom boljši material in večjo ocenitveno zmožnost vozača. Najmanjši radij 30 m imajo zato samo tri krivulje, 50 m jih ima 25, druge pa vse več, do 100 in 900 m. Poskušnja vožnja je otežkočena še s tem, da se nahaja večina krivulj na padajočem ali dvi-gajočem se svetu. Materijal za zgradbo Niirburgringa je b a -zal t, ki je ja v vulkanski Eifeli doma. Neomejene množine ga je tam. Zraven so pa uporabili seveda tudi vsa moderna tehnična sredstva pri gradbi cest. porabili so vialit, katranski niakadam itd. Poleg cestnega dirkanja, o katerem bomo še govorili, so izvojevali doslej na Niirburgringu motorno dirkanje za Veliko darilo Evrope. Videlo se je takoj, da so Angleži v motornem dirkanju veliko boljši kot drugi tekmeci. Polovico tekem 2. in 3. julija so dobili Angleži, kojih najboljši zastopniki so bili Simpson na AIS, \Valker na Sunbea-mu, Woods na Nortonu, Ashby na Supremu in Longman na Velocette. Simpson je vozil na svojem kolesu prvi dan 88.64 km na uro. Drugi dan so si izvojevali prva tri mesta znameniti rekorder Wal-ker ter Woods in Ashby. Walker jo dosegel na Sunbeamu povprečno hitrost 91.5 km na uro. Ash-by je vozil to pot na Rudgc-Whitwothu. Vsega skupaj se je priglasilo 129 vozačev in niso mogli končati tekem v enem dnevu. Zato so nastopili 2. julija lahki razrodi s 65 motornimi kolesi, 3. ju-ilja pa težki razredi s 64 kolesi. Otvoritvene tekme na Ringu so se pa vršile že 16. in 17. junija. J^predf sodišča § 104 s. k. s. Zaradi tega paragrafa, ki je najbolj zasovražen, je bilo že nešteto ljudi bolj ali manj občutno kaznovanih; pa kakor je videti, jih še ni spametovalo. Zadnjič, to je bilo na nedeljo 3. julija, je šel finančni preglednik Marko M. kontrolirat po okoliških gostilnah, da spiše prijave za točilne takso. Šel je v civilni obleki, da bi laže zavohal saharinarice, katerih je na deželi precej. Ustavil se je v znani gostilni, zahteval koncesijsko listino in začel pisati prijavo. Tedaj mu je pa napil posestnik S., ki drugače dobro pozna preglednika; preglednik je pa ponudbo odklonil. To je posestnika tako raztogotilo — bil je že tudi vinjen — da je preglednika nahrulil: Prokleta duša, jaz redim tri take kot si ti!« — >Pustite me v miru, jaz sem tukaj slu?'- opozarjam vas, da se drugače zmeniva pred s čem,« mu je pojasnil preglednik. — »Zgini, prokleti smrkovec, če ne te lopnem,« je primaknil posestnik in zadeva je res priromala k sodišču. Posestnik je bil po § 104. s. k. z. obsojen na 400 Din globe. Večjo nesrečo je imel delavec Martin. Svoje-časno je dobil ustno dovoljenje od magistrata, da sme postaviti ob Ižanski cesti barako. Ker pa baraka ni bila prav posebno v kras okolice in ceste, so se ljudje zgražali in obsojali celo magistrat, da hoče na tako neprikladen način omiljevati stanovanjsko bedo. Okoliški policijski nadzornik je v istem smilsu poročal magistratu in magistrat je delavcu Martinu pismeno zapovedal, da mora barako odstraniti. Delavca je to seveda pogrelo in ko je srečal nadzornika, mu je rekel: »To je vaše maslo, da moram barako podreti, vi ste me naznanili. Mislil sem, da ste drugačen možakar kot ste!« i Nadzornik je zadevo ovadil in Martin je bil za- ! radi prestopka po § 104. s. k. z. tožen. Sodnik je I bil mnenja, da v inkriminiranih besedah ni žalitve po S 104. s. k. z. in je Martina oprostil, upravitelj državnega pravilnika jo pa prijavil vzklic. Ko so bile češnje zrele, so na Orlem priredili gasilci svojo veselico in gostov se je kar trlo. Orle so sploh priljubljeno »letovišče«, posebno kadar vabijo in inamijo rdeče češnje. Tudi dva delavca sta šla na tisto veselico in popoldne sta si malo ogledala češnje. France je zlezel na češnjo, Tono pa jo stal pod njo. Lojze, župan iz ljubljanske okolice, je pa ta prizor opazil. Sam se najbrž ni upal lotiti obeh, šel je in poklical še svojega sina in nekaj tovarišev. Lojze se je oborožil s kolom, in 1 :^»-nekateri drugi niso bili brez vsega. Delavec France je zdrknil s češnje, med tem jo je pa Tono že staknil. Županov sin ga jo česnil dvakrat s kolom, da jo obležal na tleh, nekdo ga je pa še z nožem čez čelo. Župan Lojzo se je pa lotil Franceta Tudi France se jih je nalezel, rekel je, kot berač mraza. Toneta ,ki jo bil še najbolj tepen, so pozneje na veseličnem prostoru izmill in obvezali, France je pa zbežal. Oba sta pa zadevo naznanila in za zadevo je zvedelo tudi sodišče. Župan in njegov sin sta se poleg poniagučov morala zagovarjati; pomagači so bili oproščeni, sama sta pa bila deležna oiičutne kazni. Županov sin Ivan je bil obsojen nu 800 Din denarne kazni, plačati pa mora Tonetu 300 Din za bolečine in 100 Din za zdravnikovo spričevalo. Župan Lojz* pa istotako na 800 Din denarne kazni in za bolečine bo plačal Francetu 200 Din. Naročajte .Slovenca*! Vremensko poročilo Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 29. julija 1927. Višina barometra 308'Sm Opazovanja krni | ros Barometer loploto v C' Kel. vlago » % Velei In brzina v m Oblačnost 0—10 7 758-7 17-8 86 NE 2 megln'! Ljubljano (dvorec) 14 759-0 20-8 84 NE 1 1 21 759-2 18-0 82 SW 4 2 Maribor 759-3 20-0 81 mirno 5 Zagreb 758-5 21-0 89 S 4 9 Belgrad 8 757-4 26-0 52 ESE 6 1 Sarajevo 757-6 23-0 54 mirno 1 Skoplfe 758-7 25-0 53 mirno 0 Dubrovnik 757-6 23*0 74 mirno 0 Split 757-1 26-0 64 mirno 8 Praga 7 760-0 17-0 NW 2 5 Vrsta padavin oh opazovanju vmmdo7h dež dež 1-7 21-2 16-3 28 13 18 34 22 34 15 33 17 28 15 33 23 23 16 Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Vseka drobna vrstica 1'50 Din ali vsaka beseda 50 par. Najmanjši oglas 3 ali S Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. ORGANIST dober igralec in pevo-vodja z najboljšimi spričevali, prosi za službo v Sloveniji, ker je vsled nevzdržnih razmer pri-moran iskati mesto v svojem domačem kraju. Naslov: Martin Planinšek, Hrušica, p. Castelnuovo d'Istria, Italia. natakarice ali pomočnice v trafiki, kuhinji ali pri kaki šivilji iščem. - Ccnj. ponudbe sprejema uprava »Slovenca« pod štev. 5688. SLUŽKINJA vestna in pridna, ki zna kuhati, se sprejme. Prednost imajo take z večletnimi spričevali. Oglasiti se pri Kamušič Krekov trg 10/11. 5900 se najbolje plačujejo v Mariboru, Koroška c. 1. DVA OLEANDRA prodam. — Naslov v upravi lista pod št. 5873. Velik, močan in lep KOVČEK priročen za potnike ali letoviščarje, se poccni proda. — Naslov pove upr., Slovenca pod 5787. Industrijsko podjetje v Dalmaciji išče za svojo uradniško menso dobro, pošteno, veščo kuharico obenem upraviteljico, kakor tudi eno urno posirežnico Vpoštev pride tudi vdova s hčerjo, ki bi mogli obenem vršiti obe službi. Ponudbe s podatki do-sedanj. službovanja, plačilnimi pogoji in kdaj je nastop mogoč, na upravo pod »Dalmacija št. 5855«. Učenec 8 primerno šol. izobrazbo (dve srednji šoli), se sprejme. Hrana in stanovanje v hiši. A. SUŠNIK, železnina, Ljubljana, Zaloška cesta 21. 5882 1/cOlfOK ki ima ve- IVIdVdl selje do živine in ki zna dobro molzti, se sprejme s 15. avgustom v službo v gra> 5čini Prebold — Sv. Pavel v Sav. dolini. 5888 KOVAŠKEGA POMOČNIKA pridnega, sprejmem. Fr. Rozman, kovač, Prim-skovo, p. Kranj, Gorenj. Čedno ODDAJAMO tropine od malin za krmo živine. Ponudbe prosimo za odjem 100 kg od skladišča Kolizej, na ALKO, d. z o. z. - oddelek za brezalkoholne pijače — Ljubljana, Kolizej. 5846 ŠIVALNI STROJ dobro ohranjen - poceni naprodaj. - Naslov pove uprava lista pod št. 5870. STANOVANJE v novi hiši se takoj odda ob cesti v Tomačevo za dobo šest let za 9000 Din. Soba, kuhinja in pritikli-ne. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5804. ~ STANOVANJE z vso oskrbo, za dijaka trgov, šole, se išče pri profesor, družini ali vpo-kojenem učitelju. Strogo nadzorstvo pogoj! — Ponudbe na Poštni predal št. 69, Ljubljana, 5872 EMENTALSKI IN CIO TRAPISTOVSKI prvovrsten, polnomasten izdelek Vam ponuja Mlekarska zadruga Sv. Lovrenc na Drav. polju. J*- PRODA pa zaradi modernizacije obrata po ugodni ceni ROČNA PO-SNEMALNIKA, že rabljena, a popolnoma v dobrem stanju. Večji: Re-gina 3, M. 1908, in manjši: SH, M. 1898 (Alta Separator). 5889 Kupim 20—25 m3 lepih, zdravih lipovih hlodov od 30 cm naprej. Plačam pri prejemu blaga. Ponudbe z navedbo cene na upravo Slovenca do 1. avgusta pod št. 5835. »RIMSKE TOPLICE« SLOVENIJA radioaktivno termalno kopališče izborno proti rev-mi, išiasu, ženskim in živčnim boleznim. Pcnzija v pred sezoni 60, v glavni 80 Din. - Pojasnila daje ravnateljstvo. 2959 taicnn pralnica ln barvanje oblek v najrazličnejših barvah izvršuj« dela v najkrajšem fasu pri najnižjih cenah fifiTOH DOC Selenburgova ulica 6/1. Tovarna Vič-Glinco Itž, proso, ajdo in jefmcii kupite nnjecneje pri A. VOLK, LJUBLJANA velctrcovlnn žita ln moke. Priporoča se trgovina ? železnino A. SUŠNIK, Ljubljana Zaloška cesta. Snsarirajte v »Slovencu"! Priporoča se Vam, ^ Q jU | S A ^ g da si pri nakupu ||Hr II I » I w ogledate prvovrstne spalnice, jedilnice, kuhinje in dr. pohištvo. Cene konkurenčne. Točna postrežba. Zahtevajte cenik. ANDREJ KREGAR t0war;iSlJ.;:,0fl' $1. VIB nad Ljubljano (nasproti hoiodvoro Vizmarle) Bhi Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karal če& Valovi Mure so nam 19. t. m. pri Gornjem Cmureku ugrabili ljubljenega sina Franca Zelenika dijaka Vm. gimnazijskega razreda v Mariboru, in nam truplo 23. t. m. pri Ižakovcih zopet vrnili. Dragi rajnki se prepelje v Maribor in se na mestnem pokopališču v soboto 30. t. m. ob 16 položi k večnemu počitku. Maribor, dne 28. julija 1927. Žalujoči ostali. Izdajatelj: dr. Fr. Kolovec, Urednik: Franc Taraotflav. NOVO ! PREPRIČAJTE SE J NOVO ! Znižane cenel Kdor hoče kupiti moderno in solidno izdelano Pf$|4IČTVn na' s' °šleda no-: raznovrstno: Wlll«# I WW vo zal0g0 prj Egidiju in Karlu Erjavec, Brod (poleg tacenskega mostu — Št. Vid nad Ljubljano). Ogled tudi ob nedeljah. Za delo se jamči! (Daje se tudi na obroke.) Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša najboljša soproga, hčerka, sestra, teta itd., gospa Antonija Gorenc roj. Pernovšeh soproga restavraterja včeraj dne 28. t. m. nenadoma bogu-vdano preminula. Pogreb drage pokojnice bo v soboto dne 30. julija t. 1. ob 5 popoldne iz hiše žalosti, Sv. Petra cesta št. 3, na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana, dne 29. julija 1927. ŽALUJOČI OSTALI. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Ptuj Slovenski trg D. c. l. fravellerc Potovalne čeke Banca commercialc itadano v ital. lirah, franc. frankih, angl. funtih in U. S. dolarjih vnovču. jejo vse važnejše banke na svetu. Zahtevajte jih pri svoji bank predno nastopite polovanie. OOIHjfflBH Najboljša reklama so oglasi v ..Slovencu"! iinBwwB3 Doccnl dr. Ivan Malho v Mariboru. siovenslfa mm 4 se je vrnil in zopet ordinira od 1. avgusta 1.1. ItUjJiUumUJllIlllllHHilin Jntereranfno brofttroo^ uspešnem .Zdravljenju t zolčnth kamnov] V<*m pošlje brezplačno | lekarna pri Odrešeniku PrugaU UuŠchrjdsUa if. _EiAiI.^J>±orj^_t ............. »"»i Mil,,,,; |,in, i, II i,, Najboljše KOLO in šivalni stroj v materijalu in konstrukciji je samo GlšiTZNlR, ADLER in PH0NIX Večletna garancija. Najnižje cene, tudi mesečna odplačila samo pri Josip Petelinc-u v ljubljeni ob vodi blizu Prešernovega spomenika vsa naročila po meri in popravila pri Franc Szantner, Ljubljana Selenburgova ulica 1 prvovrstna špeciialna izdelovalnica čevljev za občutljive m bolne noge. s