I letnik xxi VVrV IJ d I januar 1981 glasilo delovne organizacije tovarne obutve OCENA POSLOVANJA V LETU 1980 USPEHI VZPODBUJAJO Za nami je leto 1980 za katerega že lahko na podlagi znanih dejanskih in ocenjenih podatkov za zadovoljstvom rečemo, da smo za našim delom in iz tega izhajajočimi rezultati gospodarjenja lahko zadovoljni. Seveda pa so ostala področja na katerih postavljenih ciljev nismo v celoti dosegli. Predvsem je to področje znižanj zalog gotovih izdelkov, izpolnitev dodatne izvozne obveznosti in kvalitetnejše izvrševanje nalog na vseh področjih Kar naj bi se odražalo v boljši končni kvaliteti izdelkov. Iz znanih podatkov za leto 1981 ugotavljamo: 1. PROIZDODNJA Potek proizvodnje lahko ugodno ocenimo, saj nam je v letu 1980 kljub motnjam pri oskrbi z reprodukcijskim materialom uspelo v vseh TOZD izpolniti oziroma presežti načrtovano proizvodnjo. Tako smo v naši DO proizvedli 3.355 012 parov gotove obutve, kar je 549.437 parov ali 2') % več kot leto prej in za 6 % nad letnim planom. To je podatek s katerim se lahko ponašamo. Po posameznih proizvodnih temeljnih organizacijah pa je bil dosežen naslednji obseg proizvodnje: TOZD enota Izdelano 1979 1980 Indeks Izp. LPŠO Obutev Poliuretan par 2.008.019 2.297.665 114 103 gumama par, kom 3.409.763 4.049.442 119 113 Gumoplast par, kom 2.635.855 2.796.825 106 118 plastika par, kom 4.150.097 5.294.985 128 93 Trbovlje par 483.936 548.513 113 117 Budučnost par 797.556 1.057.347 133 105 2. Prodaja Večjemu obsegu proizvodnje je sledil tudi večji obseg prodaje. V letu 1980 smo skupaj na izvozna tržišča prodali 1.606.500 parov čevljev, od tega v Peku izdelanih 1.399.500 ALI KAR 41,6 % celotne proizvodnje. Po vrednosti pa smo skupno izvozili za 30.549 tisoč dolarjev to je 46 % več kot leto prej in kar 38 % več kot smo načrtovali z letnim planom in nam le za 0,4 % ni uspelo izpolniti dodatne skupne obveznosti. Navedeni uspehi pri izvozu nam morajo biti spodbuda za letošnje leto, ko bo situacija glede uvoza še zaostrena in nam bo samo večji izvoz omogočal boljšo preskrbo z reprodukcijskim materialom. Tudi pri prodaji na domačem trgu smo izpolnili planske obveznosti. V poslovnih enotah TOZD Mreža je bilo prodanih 3.778.800 parov čevljev, to je 8 % več kot leto prej in 3 % nad načrtovano količino, po vrednosti pa 38 % več kot v letu prej in za 9 % nad planom. Po količini in po vrednosti pa je bilo tudi pri prodaji na debelo na domačem trgu prodano več kot leto prej in sicer 390.190 parov kar je 2 % več kot leto prej, po vrednosti pa za 11 % več. 3. Zaposlenost ^ V letu 1980 smo pri zaposlovanju presegli število 40Ö0, tako nas je bilo poprečno zaposlenih v celi delovni organizaciji 4128 to je 5 % več kot leto prej. To povečanje pa izhaja samo iz večjega števila zaposlenih v TOZD Budučnost in v poslovnih enotah TOZD Mreža. 4. Osebni dohodki Poprečno izplačani čisti osebni dohodek za celo leto 1980 za področje Tržiča je bil 8.439 din, to je 21 % več kot preteklo leto, za primerjavo navajamo še osebni dohodek za deset mesecev za celo občino Tržič, ki je bil 7.598din; za Gorenjsko 8.128 din in za Gosp. republike Slovenije 8.168 din. Podatkov o povprečnih osebnih dohodkih za TOZD Budučnost in za zaposlene v poslovnih enotah še nimamo, medtem ko je za TOZD Trbovlje 7.036 din ali 32 % več kot leto prej. V izračunu navedenih osebnih dohodkov je upoštevana že izplačana »tretja delitev« in rezervni sklad. O tretji delitvi pa se bomo odločali na podlagi končnih podatkov o rezultatih našega poslovanja. Iz navedenih že znanih podatkov in ocene poslovanja, ki je bilo narejeno po devetmesečnem obračunu, pričakujemo, da bodo tudi vsi finančni rezultati in pokazatelji ugodni in da bomo zadržali vsaj enake stopnje rasti dohodka, čistega I dohodka ter akumulacije kot ob devetih mesecih. Vse to pa nam mora biti spodbuda za uresničitev načrtov in ciljev postavljenih z planom za leto 1981, za katerega smo predvidevali in se nam tudi že pojavljajo še večje težave predvsem pri oskrbi z reprodukcijskim materialom. Zato bomo morali vse sile usmeriti v povečan izvoz, kar bo mogoče le z izboljšanjem kvalitete naših proizvodov. Zavedamo pa se, da bo ta naloga ob motnjah v proizvodnji zaradi pomanjkanja materiala in sestavnih delov še težja, zato bo potrebno, da bo vsak posameznik vložil res vse napore in prizadevanja pri opravljanju svojih nalog in opravil, saj bomo le tako ob koncu leta 1981 zapisali tako kot letos, daje za nami uspešno leto. KONGRES SAMOUPRAVLJALCEV V Beogradu bo od 16. do 18. junija letos Tretji kongres samoupravljalcev. Na njem bo sodelovalo 1800 delegatov iz združenega dela in 180 gostov. Pobudo za kongres je dal predsednik Tito, ki je vedno opozarja! na potrebo nadaljne krepitve sistema samoupravljanja. V znaku priprav na Tretji kongres bo tudi trinajsto srečanje »rdeči prapor« sredi februarja v Kragujevcu. Udeleženci srečanja bodo razrešili vprašanja ki se nanašajo na odnose samoupravnega sporazumevanja v združenem delu, na razvijanje dohodkovnih odnosov in na samoupravno planiranje družbeno ekonomskega razvoja. Okvirne smernice je že sprejel odbor za pripravo in sklic Kongresa, katerega predsednik je Mika Špiljak. NEKAJ MISLI O SPREMENLJIVIH OBLIKAH DELOVNEGA ČASA V zadnjem času opažamo prizadevanja za iskanje in razvijanje novih organizacijskih oblik. V bistvu teh iskanj je težnja po osvobajanju delavca od pritiskov, ki jih prinaša razdrobljeno delo v industrijskem načinu proizvajanja. Nezadovoljen delavec ni motiviran za večja prizadevanja. Prav gotovo v kapitalističnem družbenem sistemu niso začeli razmišljati o drugačnih oblikah organizacije dela iz sentimentalnih, humanih pobud, zaradi zadovoljevanja delavčevih želja in zahtev samih po sebi. Ugotovili so, da delavec v spremenjenih pogojih dosega boljše delovne rezultate, posebno še, če merimo za daljše časovno obdobje. Mnogi smatrajo točnost za enega najpomembnejših dejavnikov učinkovitosti. Vendar pogosto sam delovni prodes zahteva neko zaporedje vključevanja strojev in delavcev. Istočasno prihod vseh delavcev na delo res omogoča lažjo kontrolo in reguliranje začetka dela. Povzroča pa ta način tudi mnogo težav. Vsak človek ima različne želje. Mnogo težav povzroča tudi zahteva, da je treba priti v podjetje točno do določenega trenutka. Stalno hitenje in skrb, če bo v tem uspel, slabo vpliva na delavca in mu onemogoča miren in urejen začetek dela. Ali pa zahteva od njega, da pride v tovarno nekaj minut prej in nekoristno čaka na začetek dela. Oblike spremenljivega delovnega časa so dejansko starejše kot oblike togega časa. Skozi vso zgodovino si je lovec, kmet ali obrtnik sam odrejal svoj delovni čas. Šele v industrijskem obdobju je uvajanje strojev prineslo zahtevo po točnosti začetka in zaključka dela. Pri poskusih za uvajanje spremenljivih oblik delovnega časa pa vedno znova slišimo, da je takšna oblika delovnega časa primerna za ustanove in tudi za različne skupne službe v industrijskih podjetjih, da pa je v proizvodnjo ni mogoče vnesti. Prav na industrijsko proizvodnjo gledamo preveč togo, smatramo, da je s samo tehnologijo že vse povedano in tudi strogo določeno, tako da niti ne razmišljamo o možnostih za spreminjanje ustaljenih oblik. Res da je vpeljava spremenljivih oblik v neposredni proizvodnji mnogo težja kot v nekih splošnih službah in zahteva temeljitejše priprave. Nikakor pa ne smemo trditi, da je nemogoče. Kakršna koli oblika delovnega časa nikakor ne pomeni popolne svobode izbora. Svoboda pomeni po Kantovih besedah — odgovornost. Vsak delavec je tudi v spremenljivem delovnem času polno odgovoren za stalno funkcijsko sposobnost svojega delovnega mesta. Svobodo izbora lahko uživa le v primeru, če je svoje delo tako razporedil, da zaradi njegovega kasnejšega prihoda ali predčasnega odhoda ne bo ogrožen delovni rezultat njegovega delovnega mesta, celotne delovne enote ali delovne organizacije. Upoštevanje tega načela bo omogočilo uvajanje spremenjljivih oblik delovnega časa tudi na mnogih proizvodnih delovnih mestih. Prednosti, ki jih prinašajo spremenljive oblike delovnega časa so številne. Tuje in tudi že domače izkušnje nas o tem lahko prepričajo. V našem družbenem sistemu, ko skušamo de- IZVRŠNI ODBOR DRUŠTVA ZA POMOČ DUŠEVNO PRIZADETIM OBČINE KRANJ SE ZAHVALJUJE CELOTNEMU KOLEKTIVU, ŠE POSEBEJ PA MENTORJEM, MOJSTROM IN KADROVSKI SLUŽBI ZA USPEŠNO SODELOVANJE V LETU 1980 PREDVSEM NA PODROČJU USPOSABLJANJA IN ZAPOSLOVANJA NAŠIH MLADOSTNIKOV ABSOLVENTOV OSNOVNE ŠOLE HELENE PUHAR KRANJ ZAHVALJUJEMO SE TUDI ZA NUDENJE KOOPERANTSKEGA DELA V DELAVNICI POD POSEBNIMI POGOJI V KRANJU. ZAVEDAJOČ SE, DA VSAK NAJMANJŠI KORAK, KI STE GA STORILI ZA NAS, LAHKO MNOGO POMENI ZA BOLJŠI JUTRI NAŠEGA ČLOVEKA. CELOTNEMU KOLEKTIVU PA ŽELIMO USPEŠNO IN SREČNO NOVO LETO 1981. lavca čim bolj osvoboditi vseh pritiskov in ga napraviti za strokovnega sodelavca in upravljalca v procesu, bi o teh oblikah še bolj morali razmišljati. (Povzeto po dr. Zdravko Kaltnekar: Problematika uvajanja različnih oblik variabil- nega delovnega časa v naša industrijska podjetja) Prihodnjič: POJAVI, KI POGOJUJEJO UVAJANJE SPREMENLJIVIH OBLIK DELOVNEGA ČASA Marjan Rozman Zgornji posnetek je nastal januarja lani, spodnji pa januarja letos. Prizidek ambulante je tik pred vselitvijo. DRUGA KONFERENCA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENDE POZORNOST VREDNOTENJU USTVARJALNOSTI V Ljubljani je bila 17. decembra druga konferenca Zveze sindikatov Slovenije. Končala se je s sprejemom sklepnih ugotovitev o vlogi in nalogah zveze sindikatov pri uveljavljanju načela delitve po delu in rezulttih dela. Razprava na konferenci Zveze sindikatov Slovenije je potrdila, da je uveljavljanje načela delitve po delu in rezultatih dela še posebej aktualno za doseganje ciljev gospodarske stabilizacije. V razpravi so bili izpostavljeni problemi odnosov pridobivanja dohodka, zlasti odnosi svobodne menjave dela med delavci temeljnih organizacij in delavci delovnih skupnosti skupnih služb. Komisija za sklepe je konferenci predlagala: — da sprejme družbeni dogovor o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo z amandmaji in popravki, ki so bili posredovani z gradivom in razdeljeni na današnji seji; — da pooblasti republiški svet Zveze sindikatov Slovenije za končno uskladitev besedila z morebitnimi pripombami na organih ostalih udeležencev družbenega dogovora, pri čemer pa to usklajevanje pripomb ne more menjati temeljnih usmeritev družbenega dogovora; — da sprejme sklep o podpisniku družbenega dogovora; — da sprejme sklep o imenovanju članov v odbor udeležencev družbenega dogovora. Nadalje komisija predlaga 2. konferenci Zveze dindikatov Slovenije, da sprejme stališča in sklepe o vlogi in nalogah sindikatov pri uveljavljanju načela delitve po delu in rezultatih dela z dopolnitvami, ki so bile posredovane za današnjo sejo, in dopolnitvami, ki so bile podane na današnji konferenci. Komisija misli, da so take pripombe naslednje: — višino izplačevanja akontacij osebnega dohodka naj delavci v svojih samoupravnih splošnih aktih opredete tako, da nihanje v višini akontacij ne bo preveliko. Delavci pa morajo vsak mesec vedeti, na podlagi česa je oblikovana višina akontacije OD, to je od konkretnega dela posameznika v minulem mesecu in od dohodka tega meseca, del pa od nerazdeljenega dohodka za namenie v preteklih mesecih. Take rešitve so pomembne za pravično uresničitev določil tega dogovora, kjer se govori o nadomestilih; — druga konferenca se zavzema za to, da udeleženci vse strokovne podlage pripravijo po terminskem planu do konca leta 1981. Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije pa zavezuje, da stori vse, da bodo tiste strokovne podlage, za katerih izdelavo je zadolžena Zveza sindikatov Slovenije, pripravi najkasneje do konca leta 1981; — Zveza sindikatov Slovenije se bo zavzemala ne le za izvedbo svojih strokovnih nalog iz tega družbenega dogovora, temveč tudi, da še oblikuje strokovne ekipe, kar bo predlagala tudi drugim udeležencem, v katere se bodo vključevali strokovnjaki iz organizacij združenega dela. Za izpeljavo vseh teh nalog pa se bomo zavzeli tudi za skupno zagotavljanje sredstev. Na drugi konferenci je kot član odbora republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije za obveščanje in politično propagando* sodeloval tudi tov. BOŽIDAR MEGLIČ, analitik v razvojno pripravljalnem sektorju. Odgovoril nam je na zastavljena vprašanja. Kakšna je vloga sindikatov pri uveljavljanju načela delitve po delu in rezultatih dela? V organizaciji Zveze sindikatov je temu vprašanju posvečena izredna pozornost saj se zavedamo, da je pravično in stimulativno nagrajevanje eden najmočnejših faktorjev povečanja produktivnosti dela in še posebno v organizacijah združenega dela. Zato ni slučaj, da je bila druga konferenca Zveze sindikatov posvečena izključno vprašanjem delitve po delu in rezultatih dela. Na tej konferenci smo zaokrožili široko javno razpravo in sprejeli družbeni dogovor o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, ki bo solidna osnova za nadaljne korake pri razvijanju in poenotenju sistemov delitve, tako da bi le uveljavili načelo: za približno enako delo, približno enako plačilo. Katere so nadaljne naloge sindikatov na tem področju v letu 1981? V tem letu bomo morali v sindikatih skupaj z Gospodarsko zbornico in Izvršnim svetom Slovenije izdelati strokovne podlage in konkretizacijo že prej omenjenega družbenega dogovora, kar ni lahka in je zelo odgovorna naloga. Na podlagi tega bodo izdelani pomožni sporazumi dejavnosti, vzporedno s tem pa bo že tekla aktivnost osnovnih organizacij Zveze sindikatov za dopolnitve sistemov nagrajevanja v TOZD, DSSSin družbenih dejavnostih. Kako in kdaj bomo te aktivnosti izvajali v Peku? V Peku je že danes prisotna velika potreba po nekaterih spremembah v razmerjih v delitvi osebnih dohodkov, vendar ker gre za dokaj občutljivo područje, je vsaka sprememba ali dopolnitev v določeni meri tveganje. Osebno menim, da smo že lani storili korak naprej pri nagrajevanju proizvodnega dela, kjer pa nas čakata še dve nalogi: — upoštevanje kakovosti in — nagrajevanje proizvodnih režijskih del v odvisnosti od objektivnih meril (doseganje planov itd.) Pri ostalih režijskih delih pa bo potrebno več pozornosti posvečati vrednotenju ustvarjalnosti, saj danes praktično ni razlik med resnično ustvarjalnimi delavci in delavci, ki samo izvajajo določene že definirane naloge. Kadarkoli se pogovarjamo o delitvi osebnih dohodkov in sistemskih spremembah, smo vsak za sebe prepričani, da se mora nekaj storiti v našo korist, medtem pa je skupna masa sredstev za osebne dohodke omejena. Precejšnje težave nam povzročajo sorazmerno nizke osnove, saj v najnižjih kategorijah ne dosegamo zajamčenega osebnega dohodka. Skušamo si pomagati z raznimi dodatki in prevrednotenja, kar vse samo deformira sistem in po določenem času smo na slabšem kot prej. V taki politiki delitve ne vidim prave perspektive. Razmerje v delitvi osebnih dohodkov in vse konkretne izpeljave so ena izmed prednostnih nalog letošnjega leta, vendar po mojem ne gre preveč hiteti. Vse konkretne spremembe morajo najprej dozoreti tako, da jih bomo v kolektivu resnično sprejeli za potrebne in pravične. Dne 13. januarja 1953je Zvezna ljudska skupščina sprejela Ustavni zakon o temeljih družbene in politične ureditve FLRJ in z njim uzakonila vodilno vlogo delavskega razreda v na-daljni graditvi družbenih odnosov v državi. Z njim je bila zajamčena pravica delavcev do samoupravljanja. Ta zakon je ustanovil tudi funkcijo predsednika republike. Na ta položaj so izvolili Josipa Broza Uta. Pomemben korak v tej smeri je bilo sprejetje Ustave SFRJ leta 1963, ki je uzakonila sistem družbenega samoupravljanja in neposredne socialistične demokracije. Zaradi njenih postavk se ji je kmalu prijel vzdevek »listina samoupravljanja«. V njej je poudarjeno, da »socialistični sistem v Jugoslaviji temelji na odnosih med ljudmi kot svobodnimi in enakopravnimi proizvajalci in ustvarjalci.« Po Ustavi »vse oblike samoupravljanja, vključno tudi politično oblast, ustvarjajo delavski razred in vse delavno ljudstvo zase s ciljem organiziranja družbe kot svobodne skupnosti proizvajalcev«. Z načeli in določili te Ustanove so bile ustvarjene tudi politično-pravne postavke za začetek še širšega podružbljanja obrambe v celoti, saj je delovne ljudi in občane, delovne organizacije in družbenopolitične skupnosti označila kot temeljne subjekte in aktivne dejavnike obrambe. Obramba dežele je v njej označena kot najvišja dolžnost in pravica ter čast slehernega občana in kot neodtujljiva pravica vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. V skladu s tem so bile znatno razširjene funkcije vseh družbenih organizmov na področju ljudske obrambe, četudi so centralni državni organi še naprej zadržali pomembne obveznosti in pravice. r™~~— ------------------------------I I ZASNOVO VSEBINE ZA NASLEDNJO 1 I ŠTEVILKO ČEVLJARJA BODO PRED- i t LAGALI DELAVCI TOZD TRBOVLJE. i UPOKOJENCI V TOVARNI TRADICIONALNO SREČANJE Da se vsako leto decembra zberejo upokojenci naše delovne organizacije je postala že tradicija. Tako je bilo 27. decembra v dvorani upravne stavbe. Naši dragi upokojenci so skupaj z nekdanjimi sodelavci izmenjavali pogovore in se spet in spet čudili napredku tovarne in sadovom svojega in našega dela. Potem ko jim je podal nekaj zanimivosti Peka in zaželel zdravje in srečo v letu 1981 direktor Franc Grašič, je zapel Komorni zbor Peko. Razgovori in klepet se je nadaljeval v obratu družbene prehrane, kjer se je iz bogate zakladnice spominov, zgodb in nezgod iz življenja in dela ljudi, ki so nekateri pri že častitljivih letih ostali zdravi, krepki in razpoloženi. Da naši upokojenci radi pridejo v svojo tovarno, je potrdil presenetljivo dober obisk. Zaželimo jim tudi mi dolgo življenje, dobro zdravje v letu 1981 ob letu pa spet nasvidenje. Med upokojenci je bila tudi VIKTORIJA SREBOTNJAK. Pri njeni živahnosti ji ne bi prisodil, da gre že v 87 pomlad. Z možem živita v veliki hiši v Fužinski ulici v Tržiču. Deset let je bila v tovarni čevljev Göeken etc. Müller, ki je obratovala v sedanji Ošabnikovi hiši (prodajalna kruha pri pošti). Zaposlenih je bilo 100 delavcev. Leta 1920 je tovarno z delavci in inventarjem prevzel Peter Kozina. 30 let, to je do upokojitve 1950 leta je hodila med svoje sodelavce v skladišče k čevljem pripravljenim za prodajo. Petra Kozine se spominja kot dobrega, poštenega človeka. Nemalokrat je bil med delavci, zadovoljen, če je delo uspevalo. Danes, pravi, se v tovarni ne bi znašla, ker je proizvodnja čevljev povsem drugačna, sodobnejša in lepša. Viktorija ima lepe spomine na delo in sodelavce. Pripoveduje, da so bili odnosi vedno dobri, prisrčni, kako tudi ne, ob Živa zakladnica spominov. njeni živahnosti in zgovornosti bi se človek ne mogel počutiti slabo. Njena vedrina in prisrčnost sta zagotovilo, da je bilo res lepo. Ob 86. rojstnem dnevu, ji želimo še mnogo lepih, zdravin in veselih dni. SPREMLJAMO DOGODKE 16. januar 1947 Skupščina Ljudske republike Slovenije je sprejela prvo republiško ustavo. 19. januarja 1944 se je v Črnomlju začelo prvo zasedanje slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Na zasedanju so sprejeli več dokumentov, v katerih so začrtali okvir ljudske oblasti in državnosti Slovenije v okviru federativne Jugoslavije. Sprejeli so deklaracijo o delu slovenske delegacije na II. zasedanju AVNOJ in izjavo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta o postavitvi Nacionalnega Komiteja osvoboditve Slovenije; osvojili so sklepe o preimenovanju SNOO v SNOS, o ustanovitvi zakonodajnega odbora, o razpisu volitev v narodnoosvobodilne odbore, kakor tudi deklaracijo o priključitvi Slovenskega primorja k Sloveniji in vrsto drugih odlokov. 23. januarja 1878 se je v Vinici rodil pesnik Oton Župančič, predstavnik Slovenske moderne, eden največjih slovenskih pesnikov, leta 1872 pa v Ljubljani naš napomembnejši arhitekt Jože Plečnik. 26. januarja 1972 je strmoglavilo v ČSSR blizu meje z NDR, potem ko je v prtljažniku letala eksplodirala podtaknjena bomba, potniško letalo DC-9 naše letalske družbe JAT. Življenje je izgubilo 26 potnikov in članov posadke, preživela je samo stevardesa Vesna Vulovič. 27. januarja 1942 I. proletarska brigada se je v dneh 27. in 28. januarja prebila v strašnem mrazu preko strmin Igmana v Fočo. Ta pohod, imenovan tudi »igmanski marš« je bil eden najtežjih med drugo svetovno vojno. V partizansko bolnišnico v Foči je moralo I 72 hudo ozeblih borcev. 7. februarja 1962 se je zgodila ena največjih rudniških nesreč v posarskem premogovniku Völkinger v ZR Nemčiji. Umrlo je 293 rudarjev. 8. februarja 1849 je umrl največji slovenski pesnik France Prešeren, tvorec slovenske umetniške besede. V našo književnost je uvedel številne pesniške oblike; balado, romanco, gloso, gazelo, elegijo in nove oblike soneta. Z njim je slovenska književnost dosegla svetovno raven. 9. februarja 1942 je italijanski Službeni list v Ljubljani objavil odlok o prepovedi zasebnega smučanja: kazen za kršitev je bila zaplemba smučarske opreme in denarna kazen 200 din. 10. februarja 1979 je umrl Edvard Kardelj, eden izmed naših največjih revolucionarjev, ustvarjalec temeljev naše samoupravne socialistične skupnosti, daljnoviden in dosleden razlagalec izvirne poti neuvrščene Jugoslavije. »Do zadnjega dne življenja, dragi tovariš Bevc, si ostal zvest idealom naše revolicije. Dal si ogromen prispevek h graditvi naše socialistične samoupravne, neuvrščene skupnosti, h krepitvi bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti. Tvoj svetal lik komunista bo zgled in spodbuda sedanjim in bodočim generacijam. (Tito v knjigi žalosti) 11. februarja 1945 so Nemci na Frankolovem obesili na sadna drevesa I 00 talcev. 12. februarja 1774 se je v Bodrežu pri Kanalu ob Soči rodil najvidnejši alpinist prve polovice 19. stoletja v Evropi Valentin Stanič. Bil je predhodnik modernega alpinizma in pionir alpinističnih raziskav. O planinah je napisal vrsto del, objavil več razprav o višinskih merjenjih Velikega Kleka (Grossglocknerja), več metereoloških podatkov, petrografskih izsledkov itd. Se z dvema alpinistoma se je leta I 800 kot prvi povzpel na vrh Grossglocknerja in s to osvojitvijo položil temelj alpinizmu Vzhodnih Alp. Pisal je tudi pesmi in poleg alpinističnih zaslug je pomembno njegovo delo za gluhoneme in za zaščito živali. NAŠI PETDESETLETNIKI HRIBERNIK IVANA — sestavljalec golenic v šivalnici 512 PERKO IVANA— čiščenje golenic v oddelku 520 BAROVIČ MARUA — kontrolor polizdelkov v sekalnici v Trbovljah NAŠE ISKRENE ČESTITKE OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU ŽIVE NAJ VSI NARODI Obraz mu je bil zdravo rdeč in nekoliko od sonca zagorel, čelo belo in ne previsoko, ker je bil zelo bujnih las, moja mati pa je trdila, da je bilo to čelo najlepše, kar jih je kdaj videla. Oči, sive in bolj majhne, je imel le napol odprte; njegov pogled je bil navadno resen in je dajal očem nekaj motnega, vsled česar so ljudje uganili, da gleda samo temno. Samo kadar je bil razburjen, npr. vesel ali jezen, zaiskrilo se mu je oko in mogočen žarek je zadel predmet njegove ljubezni ali njegovega srda. Moji materi je rekel, da vidi v dno človeške duše, in nemogoče bi bilo'nalagati ga. Obrvi so mu bile svetle in košate, nos podolgast in nekoliko zakrivljen, usta majhna, ustnice fine, gornja je molela nekoliko preko spodnje. Kadar se mu je tresla ustnica, se je vedelo, da je razburjen; kajti nikdar ni izgubil treznega preudarka. Brada mu je bila mehka in okrogla s plitvo jamico. Njegov pogled je bil skoro oster, a okrog ustnic je imel potezo iskrene dobrosrčnosti in miline. Lase, ki so bili zelo gosti, mehki in svetli, temno rjavi, skoro črni, je nosil navadno zelo dolge . . . Obraz mu je bil podolgast. Hodil ni nikdar pokonci, ampak bil je navadno nekoliko upognjen. Korakal ne naglo, kadar je bil razvnet, hud, pa je skoro tekel; včasih zopet je stopal neskončno počasi in povešeno. Stopinje so mu bile kratke in goste, in eno nogo je vlekel nekoliko za seboj in čeprav je bil kmečki sin, imel je majhne roke in noge. Bil je izvrstnega spomina. Njegova pisava je bila čedna in razločna. (Ernestina Jelovšek, Prešernova hči) SLOVESNOSTI OB PRAZNIKU Na straži. Ob dnevu JLA so bile po vsej domovini številne slovesnosti, prireditve tekmovanja in srečanja. Najboljše enote in posamezniki so dobili priznanja in nagrade. 22. decembra smo doživeli prijetno srečanje z vojaki v karavli Kokrški odred na Ljubelju, katere pokrovitelj je naša delovna organizacija. Nekaj dni pred tem, pa so bili vojaki karavle Ljubelj in Medvodje na obisku pri nas. Pokazali smo jim film 5000 rok en čevelj in jih seznanili z delom in življenjem delavcev Peka. Na položaju Na osrednji proslavi ob dnevu armade v Tržiču so bila podeljena priznanja občanom za zasluge na področju obrambe domovine. Visoko priznanje RED ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO je dobil Marjan Markič za dolgoletno delo pri razvoju in krepitvi teritorialne obrambe v občini. Pridružujemo se čestitkam ! MORDA ŠE NE VESTE — da je poslovni odbor DSSS razpravljal in predlagal, da se odpadni papir zbira ločeno od smeti. Tudi tu se začenja varčevanje. V uredništvu že 6 let delamo tako, torej veliko prej, preden nas je oplazila stabilizacija. — da je dobilo 6 naših prosilcev družinsko stanovanje v obnovljeni Lončarjevi hiši. Peko je bil soudeležen pri adaptaciji. PREDSEDSTVO SOCIALISTIČNE FEDERATIVNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE Pisarna odlikovanj Beograd POTRDILO MARKIČ Ignaca MARJAN Pisarna odlikovanj s tem potrjuje, da je ....... .................................. nosilec REDA ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO ki ga je podelilo Predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije z Ukazom štev. OBČNI ZBOR PEVSKEGA DRUŠTVA PEKO ZADONELA JE PESEM Zadnji ponedeljek v letu 1980 so se na občnem zboru zbrali pevci in pevke komornega zbora in kvintet bratov Zupan. Prisostvovali so tudi predstavniki tovarne in sindikata. V letu 1980 je komorni zbor že v januarju nastopil v tovarni, kjer je TOZD Mreža imela občni zbor sindikata, podeljene pa so bile tudi jubilejne nagrade delavcem v tej TOZD. Poslušalci so bili nad nastopom navdušeni, kar se je lahko razbralo iz sindikalnega obveščevalca, ki ga izdaja sindikalna organizacija te TOZD. Sredi marca je nastopil za PEKO-ove delavce, in sicer ob podelitvi jubilejnih nagrad. Kot običajno je konec marca zbor že tretjič sodeloval na reviji gorenjskih pevskih zborov, ki je bilo v Bohinjski Bistrici v domu Jožeta Ažmana. Konec aprila je zbor nastopal na občinski proslavi — ob podelitvi priznanj OF. Zbor se je prvič predstavil v TOZD Trbovlje 31. maja, kjer so praznovali 10. obletnico. V pričetku septembra je zbor sodeloval, na povabilo Sob Tržič, v pobratenem mestu Zaječar, in sicer z dvema koncertoma — ob otvoritvi likovnikov iz Tržiča ter v kulturnem programu po slavnostnem zasedanju občine Tržič in Zaječar. Nad izvajanjem so bili v Zaječaru izredno navdušeni. 10. oktobra je zbor sodeloval v Poznanovcu ob otvoritvi nove tovarne. 25. oktobra je bila v tovarni proslava ob 3().-letnici samoupravljanja. Za to proslavo se je zbor temeljito pripravil, poslušalci pa so bili z nastopom zelo zadovoljni. Zadnji nastop pa je bil, kot običajno vsako leto, za upokojence tovarne PEKO. Na občnem zboru so prisotni ugotovili, da je bilo delo komornega zbora plodno, seveda pa se je temu zahvaliti delovni organizaciji in sindikatu za vsestransko podporo in naklonjenost, obema dirigentoma in končno tudi vsem pevkam in pevcem, ki so redno prihajali na vaje. Obenem je bilo ugotovljeno, da je potrebno zbor številčno okrepiti in nenehno pomlajevati. Potrebno je vključevati nove člane. Na občnem zboru je bil izvoljen tudi novi IO pevskega društva, ki bo skupno z dirigentom skrbel za nemoteno delo Skoraj ni prireditve kjer ne nastopa Komorni zbor. društva. Zbor bo v bodoče sodeloval na vseh prireditvah v okviru DO, na prireditvah v občini, temeljito pa se pripravlja na svoj 1. letni koncert, ki bo predvidoma v maju oz. juniju letos. H. F. KOMORNI ZBOR PEKO VABI K SODELOVANJU. PEVCI IN PEVKE, KI RADI POJEJO NAJ SE PRIDRUŽIJO IN OKREPIJO GLASOVE. PODROBNEJŠE INFORMACIJE DOBITE PO TELEFONU NA ŠT. 276 PRI FRANCKI HLEBŠ. HOJA IN TEK NA SMUČEH UŽITEK IN SPROSTITEV Tek na smučeh ima iz dneva v dan več ljubiteljev. Skoraj bo preteklo sto let, odkar poznamo organizirano hojo in tek na smučeh. Leta 1882 so bile namreč v pokrajini Kristjanija na Norveškem prve smučarske tekme v teku in zmagovalec te prve tekme, norveški oficir, je dve leti kasneje na smučeh prekrižaril prostrano Grenlandijo. Hoja na smučeh, se je porodila tako v Skandinaviji kot tudi pri nas na Blokah iz potrebe. Ljudje so morali v hudih, s snegom bogatih zimah hoditi iz kraja v kraj. Takrat niso poznali za sneg nobenega drugega prevoznega sredstva kot smuči. Smučke pa so bile dolge, široke, težke, za boljše ravnotežje in pomoč z rokami so prvi smučarji uporabljali samo eno dolgo palico. Pri nas na Blokah so se prvi »smučarji« pojavili okoli leta 1890, prve tekme v teku »po bregeh« pa so bile leta 1913 v Bohinju, kjer je bilo tudi prvo prvenstvo pri nas. Na prvem prvenstvu sta zmagala med moškimi domačin Hlebanja, med ženskami pa je presenetila predstavnica Hercegovine, doma iz Mostarja. Prve olimpijske (zimske) igre so bile leta 1924 samo v klasičnih disciplinah in to v francoskem Chamonixu, leta 1928 pa med udeleženci zimskih olimpijskih iger zasledimo tudi že prve Jugoslovane. Seveda se kot novinci niso mogli kosati z odličnimi severnjaki. Ženske so prvič nastopile na zimskih olimpijskih igrah v teku šele leta 1960 v Sgnaw Valleju. Naš do sedaj najuspešnejši tekač je bil Franc Smolej z Jesenic, oče znanih jeseniških hokejistov Franca in Romana, ki je bil na svetovnem prvenstvu leta 1938 na Čehoslovaškem 10. v teku na 50 km in najboljši srednje-evropejec. Smučarski tek, ki je bil še pred dvanajstimi leti k tekmovalna zvrst, dobiva v zadnjih letih drug, rekreativni značaj in doživlja velik razmah po vsem svetu. Hoja in tek na smučeh v čistem hladnem zra- ku, po zasneženih poljanah in gozdovih, daleč od mestnega vrveža in vsakdanjih skrhi, predstavlja po mnenju večine strokovnjakov najboljšo obliko rekreacije Zaposlitev prav mišičnega telesa, pospešeno globoko dihanje, znojenje in psihična sprostitev predstavljajo resnično popolno rekreacijo, zdravo in tudi ceneno obliko sprostitve po napornem vsakodnevnem delu, poleg tega pa predstavlja drsenje po smučinah svojevrsten užitek. Prihodnjih: PRIPRAVA ZA TEK NA SMUČEH SKUPINA ZDRAVLJENIH ALKOHOLIKOV MOJ ALKOHOLIZEM IN NJEGOV VPLIV NA ŽIVLJENJE V DRUŽINI Izhajam iz številne kmečke družine, za katero je skrbela mati, kajti oče nam je zgodaj umrl. Zato sem že z dobrimi 14 leti odšel od doma in se sam preživljal. Moja prva zaposlitev je bila v taki delovni organizaciji, kjer so bili delovni pogoji zelo slabi. Delal sem fizično težko delo pri katerem sem bil vsak dan tudi moker. V prostem času sem se ukvarjal s športom. Tako je bilo moje življenje do odhoda k vojakom. Po odsluženem vojaškem roku sem se zaposlil v svoji delovni organizaciji toda namesto športa, sem našel družbo sodelavcev, s katero sem sprva občasno, kasneje pa vsak dan zahajal v gostilne. Pridružil sem se jim s pitjem piva, najprej seveda z eno steklenico, nato z nekaj steklenicami, končno pa sem si tudi jaz začel poleg piva naročati še kaj močnejšega. Bili smo dobre volje, količina alkohola pa se je počasi večala. Sčasoma sem spoznal tudi dekle s katero sva se lepo razumela, vendar le kratek čas. Spoznala je, da rad segam po alkoholu. Poslušal sem njene nasvete in skušal zmanjševati svoje pitje, vsaj takrat, kadar sva se videla. Poročila sva se in si ustvarila družino, jaz pa se alkoholu nisem več znal in uspel odpovedati. Pitje sem sprva sicer skrival, kasneje pa mi tudi to ni več uspelo. Dan za dnem sem s sodelavci hodil po službi v gostilne in se zvečer vinjen vračal domov. Žena mojega početja ni prenesla, sledili so vsakodnevni prepiri in tihi dnevi. Otroka sta se me bala in se me izogibala. Jedel sem iz dneva v dan manj, med spanjem sem govoril, vstajal . . . , zjutraj sem se zbudil neprespan in slabe volje, večkrat sem bil bolan in začel sem tudi neopravičeno izostajati iz dela. Nisem priznal da pijem preveč in da brez pijače ne zdržim. Pitje sem opravičeval z delom češ »pri takem težkem in mokrem delu moram kaj spiti, sicer ne bom imel dovolj moči, da ga opravljam pa še prehladim se lahko«. Žena mi je to včasih celo verjela in tudi sam sem bil tako prepričan. To je bil vzrok, da sva začela iskati drugo delo. Zaposlitev sem spremenil in žena je upala, da bo vse drugače. Jaz pa sem pil še naprej in v opitem stanju sem postal tudi agresiven. Pogosto za udarce ob iztreznitvi nisem niti vedel. Žena je delala na eno izmeno, jaz pa na tri in vedno huje je bilo, kadar sem bil z otrokoma sam doma. Pogosto sem prinesel domov pijačo, nekaj spil in zadremal. Otroka sta bila poleg mene in jokala, slišal pa ju nisem. Žena je večkrat začela pogovor o zdravljenju, čemur je sledil prepir in že sem imel vzrok, da sem rekel »raje grem ven, kot pa da bi se s teboj prepiral«. »Ven« je pomenilo v gostilno, kjer sem spil svojo dozo piva in žgane pijače, se opit vrnil domov in zaspal. Žena je kar naprej govorila o zdravljenju in o tem, kako alkohol škoduje zdravju, dokler le ni uspela, da sem tudi sam kdaj pa kdaj začel razmišljati o tem, pil pa sem še naprej, saj so se mi zjutraj brez pijače začele tresti roke. Alkoholu se sam nisem mogel odpovedati, situacija pa je v družini prišla že tako daleč, da nisem imel druge izbire kot zdravljenje ali pa pitje in izgubo žene in otrok. Resno sem začel razmišljati in odločil sem se, da bom vložil ves napor v to, da bom z družino zaživel lepo življenje. Odločil sem se, da se grem zaradi alkoholizma zdravit. Včasih primerjam moje življenje, življenje v družini, moj odnos do dela . . . pred zdravljenjem in po zdravljenju. Razlike ni mogoče opisati, to lahko samo občutiš, doživiš. Upam, da bom z voljo in z ženino pomočjo tako človeka vredno življenje nadaljeval. Rad pa bi povedal še to, da sem sedaj vesel, da mi žena pri pitju ni popuščala, saj se sicer verjetno še ne bi odločil za zdravljenje. Vsem zakoncem alkoholikov svetujem, naj ne verjamejo vzrokom, ki jih njihovi možje-žene navajajo za pitje ampak naj jih vprašajo, kaj imajo raje »alkohol ali družino«. Seveda pa je samo vprašanje premalo, kajti potrebno je tudi dosledno ukrepati in če se zakonec odloči za družino in zdravljenje, mu je na težki poti zdravljenja in pitja, potrebno tudi pomagati. MALA ŠOLA MARKSIZMA VLADA PARIŠKE KOMUNE Ko je pariški delavski razred uvidel izdajalsko vlogo začasne vlade, je prešel k čvrstejši organizaciji Narodne garde, tako da je po kapitulaciji Francije (28. januarja 1871) mogel nastopiti proti izdajalski propruski Thiersovi vladi, di je nameravala razorožiti uporni Pariz in je 18. marca 1871 izvedel prvo proletarsko revolucijo na svetu. Vsa oblast je prešla v roke centralnega komiteja Narodne garde kot vrhovnega štaba oborožene revolucionarne vstaje. Centralni komite je takoj po zmagi izdal vrsto revolucionarnih ukrepov. Toda pravo slavno obdobje Pariške komune kot proletarske države se je začelo 26. marca to je po volitvah v občine Komune, ki pa je žal trajala samo 72 dni, to je do 28. maja 1871. Pariška komuna je bila organizirana kot nov tip države. Vsi odborniki pariških občin so bili voljeni. Občine so potem volile nekaj delegatov v svet komune, ki je izvolil izvršno komisijo, kasneje preimenovano v komite javne rešitve. Tako oblikovana politična oblast komune je organizirala novo upravo tekoče posle so vodile komisije od pet do osem članov, na čelu z delegatom. Öani sveta so bili v glavnem delavci, 25 pa jih je bilo članov Prve internacionale. Tudi vsi organi uprave so bili voljeni in noben delavec v tej javni upravi ni mogel prejemati večje plače od povprečne plače kvalificiranega delavca, kar naj bi bilo preprečevalo uradniški karierizem. Komuna je tudi odpravila stalno vojsko, oborožila ljudstvo in ustanovila posebno ljudsko milico. Reorganizirala je sodno oblast, vsi sodniki so bili voljeni. Ločila je cerkev od države in nacionalizirala cerkveno premoženje. Komuna ni poznala tajnosti upravljanja ter je vse predložene in sprejete predpise objavljala v Uradnem listu komune. Pariška komuna je v kratkem času svojega obstoja izvedla vrsto revolucionarnih družbeno-ekonomskih ukrepov, ki so bili in so še danes kažipot, kako začeti praktično graditev socialistične gospodarske ureditve. Tudi na področju prosvete in kulture je že v prvih dneh izdala pomembne ukrepe. Proglasila je obvezno brezplačno osnovno šolanje, organizirala vrsto strokovnih šol za otroke in odrasle. Zaradi različnih skupin in struj vodstvo komune ni bilo enotno in zato to ni bilo dovolj hitro in energično v uresničevanju ukrepov. Komuna je bila poražena v »krvavem tednu« od 21. do 28. maja 1871. Pariška komuna je bila kot prvi zgodovinski primer proletarske države poražena. Toda njene ideje, njeni prvi ukrepi so bili za delavski razred velika preizkušnja in dokaz, kako graditi novo družbo in kakšnih napak se je treba izogibati. PRIHODNJIČ: ZAČETEK RAZVOJA DELAVSKEGA GIBANJA PRI NAŠIH NARODIH Vedno nasmejane: kolektiv menze v Ludbregu. NAGRADNA KRIŽANKA MM itti 51. SKLADATELJ IUR05) ORIS, SKICA KOCKE IZ .MEHAW0-TEHHIKE' MOTEUJE, ZAVI- RANJE PRE5EŽU1V V5L0VUICI EUO OD 1MEU ZA FAS15TA TO JE IME SLIKARJA PILOUA POSEBUA OBLIKA KISIKA M* VLADA KOLOWOV POUTIČUA PSIKLMl V. ^ tór KR* 710-06 A > NIKOLAJ OMERZA VBRIZGANO ZDRAVILO mo uà PALIČICI IZUMITELJ TEROR, TRIW05TVO IZMETAČ NABOJEV PRI PUŠKI E KMET PRI ŠAHU P M KLUB IZ MADRIDA OLIA IM •• IME IGRALKE WEST PREMAH ZA AVTE IME AMER l&RALKE QARDWER MESTO V SEVEROVZH SL0VEUIJ1 ÜL.ME5T0 JORDAUIJE PU5KIU0V JÜ-«Ak(EVqEUI3) GLEDALIŠKI DELAVEC, AKTER KRIŽANKA UČI Ikl RAZVEDRI! SLAPOVI TIBERE PRI RIMU 5AL0U5KI ČEVLJI TELE5UA POŠKODBA ZREŠKI ZA ODPLAČILO P050JILA ŠAHIST IVK0V KRIVITEV, UKRIV- LJALE LATIUSKI OS. ZAIMEK (JAZ), J SARAJEVO ELIPSAST KR0Ž14IK T0PITEV LEDU ZMRZAL, IV JE BRIGA VELIKO ETIOPSKO JEZERO 1BB0 MIUUT PLAHA GOZDUA ŽIVAL PELAV5KAL EWOTÜ05T MEDVED TACAC PREGOVOR VRSTA RAZCVETA 0ĆVA, ATER TUJE Ž. IME hdruHeui NARODI ROPOTULJA RA0L3A ILOVICA MATHEW LOJZE „LETOVIŠČE OB ŽENEVSKEM JEZERU Mm ODMEV, ODJEK POMA- RAUCA IME PIA' WI5TABER T0WCLJA Za zadnjo križanko smo dobili 39 rešitev. Od tega sta bili dve nepravilni. Nagrade je izžrebala naša sodelavka iz splošnega sektorja JANA GROHAR. Srečni dobitniki pa so bili: 80 din — JANKO ROZMAN — upokojenec 60 din — BEVC MARJAN — 529 40 din — HAFNER PETER — 511 20 din — MIKOLIČ BORIS — 529 20 din — OPALIČKI MILAN — 500 Rešitev današnje križanke pošljite v uredništvo Čevljarja najkasneje do 30. januarja 1981. ZAHVALE Ob izgubi drage mame ANTONIJE MEKUČ se najlepše zahvaljujem sodelavcem oddelka 523 za izrečeno sožalje in denarno pomoč. _ . , Sin Alojz z družino Ob smrti očeta ŠTEFANA MAKUC se iskreno zahvaljujem za izrečena sožalja Metod Makuc Ob izgubi moža in očeta, brata in strica FRANCA KOGOJ se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka 510 za denarno pomoč in izrečena sožalja. žena Dani s hčerko in sorodstvo Sodelavcem in sodelavkam iz montažnega oddelka 522 se ob odhodu iz njihove sredine iskreno zahvaljujem za darilo in izkazano pozornost. Želim jim še mnogo delovnih uspehov. Često se bom spominjala na dni preživele z njimi. Francka Slatnar Ob izgubi dragega očeta, se iskreno zahvaljujem sodelavkam v obratu družbene prehrane za izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Marička Boneelj z družino čevljar Glasilo delovne organizacije tovarne obutve PEKO Tržič n.sol.o. — Ureja uredniški odbor: Janez Kališnik, Edo Koš-njek, Nataša Meglič, Marjan Markič, Anton Simonič, Karel Zajc, Ivan Zaplotnik, Vera Umek, Marija Slapar — glavni in odgovorni urednik. — Naslov uredništva: »PEKO« Tržič, telefon 50-260 int. 217. - Tisk TK Gorenjski tisk Kranj. — Izhaja enkrat mesečno v nakladi 3300 izvodov v slovenskem in 1600 izvodov v srbohrvaškem jeziku. — Glasilo dobijo člani delovne organizacije, štipendisti, vajenci in upokojenci brezplačno. PESNIŠKI POSKUS LITERARNI KOTIČEK V SLOVO Vihravo bilo je tvoje življenje Sila narave ga je pretrgala Ljubezen tvoja seje strgala Ostalo je naše življenje Vlila ga nam je tvoja ljubezen O, da bi premagala bolezen. Mrak se je spustil na zemljo, ko si za vedno zaprla oči, ker si zagledala njo ostali smo brez moči. Ostalo deset je otrok ostal nam je jok, ostal je spomin poln bolečin. Zgubili smo luč sveta, mater življenja tvojega trpljenja ko si odšla z našga sveta. Življenje teče tebe ni več med nami, nihče ne reče: »Ostali smo sami « Barhi SMUČARSKA Kdor se s smučmi v breg poda, vemo, da smučat dobro zna. V dolino hitri smuk, če smučat znaš tu ni muk. Vsak hoče danes smučar bit’ že otrok ko začne hodit’ Za to pa smučarji na plan, ta šport je cel’mu svetu znan. Kdor nima smuč naj s sankami po bregu se spusti, okrog ovinka hola - hop, na cilju mora biti stop. Lepo je zimski športnik biti, trdo se treba je boriti, sonce in pa sneg - oba, za naše vedro zdravje sta. Januš KAJ OSTANE TRGOVINI NA DROBNO PRI PRODAJI OBUTVE V ZR NEMČIJI V PEKO ■ I l ................................................................... < ibnl dohodki ISžISSS:;:::! 11.1 J*** j \ i j * *. I ! ? BE,7 D O B AVITELJI 63,S PRIŠLI V TOVARNO Pinoza Eleonora, Dobrin Robert, Knstić Dulsa, Klemenčič Vesna, Kersnik Simon, Jerala Ana, Gramc Martin, Opara Alenka, Barišič Marija, Kranjc Danica, Januš Vital V TOZD BUDUČNOST Novota Mirjana, Oreški Mirko, Stunjek Data MALE MODROSTI Pogum ti daje že dejstvo, da nobena tež.ava ne traja večno, da niti ne more dolgo trajati. Epikur V MREŽO Kranj I Gor. Radgona Sevnica bcerknica Beltinci Magdič Vida Bosil Ana Jeler Magda Turšič Janez Bersak Marjeta ODŠLI IZ TOVARNE Brejc Marija, Kostič Dulsa, Martini Darko, Meglič Marija, Pranjič Cela, Klofutar Viktor, Bečan Anka, Virnik Kristina, Kavčič Metka, Šinigoj Alojz, Donik Božo IZ TOZD BUDUČNOST Josič Borka, Bačani Marija, Stunjek Kata, Vrabec EJurdica Nekateri žrtvujejo zdravje, da si pridobijo bogastvo, potem pa žrtvujejo premoženje, da bi spet ozdraveli. Jozn Priestley Mož je veletok, žena je jezero. Kurdski rek Kdor se te boji če si tu, te bo sovražil, ko ne boš tukaj. Angleški rek Brez napake obžuješ z ljudmi tedaj, če si hkrati pošten in ljubezniv. J. P. Vojna je lov, kjer je človek človeku divjačina. Georgij Plehanov Svoboda je kot voda; če je ne osvežujemo izhlapi. Robert Bold IZ MREŽE Gor. Radgona Kranj III Rijeka II Tržič II Rijeka I Vogrin Aiica Pogačnik Viljem Močešič Mirjana Bizjak Andreja Škrga Mira Najbolj svoboden je tisti, ki nima potreb. Tans Thoma Važno je, da otroka ne vidimo samo takega, kot je zdaj, temveč tudi takega, kakršen bo nekoč postal. ^ ^ Če hočemo otroka tako vzgojiti, da ostane na pravi poti, moramo tudi sami hoditi po njej. J. Jd. V ljubezni so očarljivi le začetki. Zato se ne čudim, da ljudje tako radi pogosto začenjajo. ^ Vsem, ki so nam poslali čestitke in novoletne želje se najlepše zahvaljujemo uredništvo IZJE riIKC BAL JA LUKA V is lian ju načine v za c ir.be 1 j sc ebve Scene st vseh nas v TCZD Mreža, sen se odločil za kratek opis značilnosti vseh naših poslovalnic • Lačunnn, da bc del zaposlenih z ani naia ‘ta tena s ten pa bi bil cilj takega seznanjanja audi dosežen. led Banja Luke ni potrebne pc sebne predstavljati, saj je reste v s en dobre poznano, posebne pc potresu. Občina šteje preko 18C.CCr prebivalcev. Je središče Bosanske krajine in ima mečno industrijo. Poznana je popularne kot krajiška lepotica - mesto zelenila. U . ,i I t, 'tj $>i vaici leži v\ ÄSini poljedelski- nate lije | SnajjliAist kraja la» da veliki ^lf*fta I \ ff iMansko prešel j epa 1 c v&lx&6n éó je bila v letVšr4je|: letu. |BJ'òda jali II v cklfjju: blacoyncp "‘( y .. -c' "b-i tòwVowKSi'l'i . 1. is: ■ ....... • ■ : nb.psk.ih r: slr.rlric. 1-v ler l-Jir-u, kritičn. 'fsvne £& 'redh Pismene sc obvestila ocenjujejo r.e vabimo • a e javili pV' -er, v problemih, dejstvo, da téfrk vseh članov'IfL o: is zeli c.a, tk zobne ra iz .uh-. ria. u strelkr-.- s. naš sìlvie c j, «Ó . errali teca orlati tal. - r'dr.'cHa : * to vonj ozinola stresi: v "a "ero r.as3 di v pribrdnjen lotu. kljub teas Vi rraniziratì v celotni zasedbi. razvrstile pozlcvrInice vrsti prvih šest: 1. PEEZ C A JUČ VEČINA v prihodnjih številkah Obveščevalca po abecedne.': redu, danes pa je na P oslova: Smo lastniki loia sinica ne bila ustanovljena leta 193« dajnega prostora ima 48 n2 in skladišča 2o m2, locirana je Adanti rana je bila leta 1968. Zgradba, v kateri .......... lokal Ajdovščina je slikovite kraške mesto, ki je dc‘ po mečni burji, ki se spušča niz mogočnega N an Ajdovščina šteje približno 24.ČCC prebivalcev, mečno industrijske središče. Trgovina ni najbolj Cbčir središču je lokal, se bo rušila in smo vsled tega uredili začasn v bližini te r-o sl ovalni cc. Zaradi posebnih razmer po potresu smo se odločili za izgradnje plage mioe v sodelovanju še z drugimi slovenskimi te vernami. Izgradnja blagovnice je v teku in bc odprta ' P'rod-vj^rr^f&. letu 19P*9 se pa čuti vpliv itali le 3C km. Gorica oddaljena V sgfanjib cb?h predaj Otiraj? j|’ zaposlenih 5 elanov.. Poe |p v aln^ft Ä : e r%, ff ime Jfife re iul t at e. Z c dprt j en blag •: vnice m » W Prnud'0Ci debre rezultate, Prodajalna Peko je bila ustanovi jena leta 194-7. J*\ t^° ' ^ privatni lasti. Prodajnega proste ra Ä ?C m2, prirbčneg^V? \ 'skladišča pa 39 *2. Pcslcj^iica je BAKCVIČI in posluje na pri|i£^7^re4|.kbir^ ^ V f --------------- - ||,||itfrr • - - ....... . .. „. >U ksrcviči je vran dobre poznani kraj, posebno pa soda 3, je d l^l&m in cdhaja^s koncem ^ r.^znaiì&st kra^^čićina šteje približne lotc^^^a^ j^T^pledila je bc^Iajsa moc kÄ* ' %4.(Ut -4cev. --1 ’"wW^I ^ - ■ V 1 et kfc ^ _ . .w., ^ st.dinViSru^tit jin a-it4mjrdbùlletcm preda3ala# ni'^cekla zadnje '■'“f. ' - y k ^ , ---’ v rceicvp.Ini.ci cc tri rsalr;... kczultati-; ki j ih doserà jc se • _____ ......................... - detei, i«saa pa, --di no ÉWfs$k& gl A* ó I l'^Ww’,3 jf - ... . • ili-egri J6 n2 iiuisarSé 56 e2 skla.d.n.nf#. £ila je adaptirana -"""leta 19J.7, Locirana je v stropen centru tesa nalepa ceoea m ^p^altrje na p rine ip . Arandjelovcic leži; v Tošji Srbiji -in' jo conter Su;ea41jé. ; šteje A3.i^C:^-db^v3lb„ev.*--'Trectc je poznan-to tudi njego-za^l^trna značilnost. čne ^-äv»v.e- . •'• kroti jskc-'Zifledje. ' Ircdajalna -jc bilauš'taii«. vi jena leta 1962 in smČ^ Lastniki lokala. Locirana., jf/v dobrem prodajnem mestu. Prcdajbegn prostora je 43 ^2/skladišča pa ekrer 41 m2. PoslcvalniČh bila adaptirana leta 1973 in v 1979- lotu sc bili ca s trance k* poznani,,avtcb'upi" in nadomeščeni z uporabnejšimi boksi. V poslovalnici cc štirje zaposleni. Poslovodja Teofane vic - dc^ri, Pzgleda tterodfišTiC 'eeöti ' Eečcj leži oc Tisi.-nd neji 3oči:e in Banata. Sija, p.t šteje približne n-j.CiC prebivalcev je izključm - " ia, vendar pa ina srno nesti Sečej dokaj ročni na je bila ustanovljena l.eta^^^9 iic jo lokal v l^uEDcni lasti. Prodajnega prostora^» 47 m2 in še 73 a2 tmltdr^ša. Adaptirana je bila' leta 49^* Locirana