do- hujšega, Posamezna Številka KMn I. It. 252. V Ljubljani, v četrtek 6. novembra 1924« PoStnfna * gotovini. Leto L ................. I Izhaja vsak dan opoldne. j ? Mesečna naročnina: i V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. j Neodvisen političen list Uredništvo in apravništvo: Wolfova ulica št. 1 /1. Telefon 213. j Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu, " ! Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor, i Račun pri poštnem ček. uradu št. 13 633. □ • — Coolidse izvoljen. P. P. volilna vlada želja naših mladinov se je izpolnila k 2. Pašič je dobil mandat za sestavo volilne vlade. Dolgotrajna in vedno Soij neznosna kriza je s tem rešena in to je edin plus nove vlade. Zakaj napačno bi si bilo prikrivati resnico. Kljub temu, da je storil Radič vse, kar je sploh človeško mogoče, da Prepreči parlamentarno rešitev krize in ^ub temu, da je tudi ožji blok pokazal Porcijo trmoglavosti in preveliko upoštevanje strankarskih interesov, je vendar jasno, da je sedanja re-5“ev krize ena najslabših, kar smo jih Mogli dobiti, ker z njo je delo za sporazum pokopano in politična napetost aiorda naravnost usodno poostrena. Dve napaki ima zlasti nova vlada. Večina skupščine je odločno proti njej 111 v njej niso zastopani ne Hrvatje in Slovenci. Če je bila glavna napaka Davidovičeve vlade v tem, da je bilo v njej premalo Srbov in če je morala vsled tega tudi demisijonirati, potem je §e večja napaka vlade Nacijonalnega bloka v tem, da je v njej preveč Srbov ^ da ima značaj samosrbske vlade. Ugovor, da je nova vlada samo vo-Sna vlada in da se bo na volitvah narod itak izjavil za ali proti tej vladi in da zato volivni vladi ni potrebna večina, ne drži čisto. Zakaj prejšnja vlada ni doživela v skupščini prav nobenega poraza in ni bil niti podan dokaz, da J« bila njena vlada v škodo državnim rattesom. Enako pa se ne more reči, aa bi stranke prejšnje vlade Izgubile Jv prodom tal. Nasprotno se more »Koraj z gotovostjo trditi, da bodo vse e stranke v prihodnjih volitvah svoje stališče še okrepile, ker jim bo ravno samosrbske značaj volivne vlade dal najmočnejše agitacijsko orožje v roke. Zlasti pa velja to za Radiča, ki Predstavlja jedro vsega problema. Če se volivni vladi ne posreči, da vzame Radiču vsaj en mandat, potem je dokazano, da je bila P. P. vollvna vlada napačna. P. F. vlada mora dokazati nazadovanje Radiča, ker drugače je njena osnovna teza porušena. Prav nobenih izgledov pa ni, da bi se ji to posrečilo. Nasprotno je veliko bolj verjetno, da se bo hrvatski narod še tesneje združil okoli Radiča in da bo kljub njegovi zaletelosti in kljub njegovim političnim neumnostim celotno glasoval za Radiča. Tedaj pa bo Pred vsem svetom dokazano, da je **r^atski narod nezadovoljen in naš sosed na zapadu, da o drugih niti ne tovorimo, bo stopnjeval svoje račune. In oslabljeni vsled notranjih sporov hotno morali te račune plačevati. Pristaši g. Pribičeviča govore, da bo politika trdne roke radičevce strla In zlomila odpornost HRSS. Mi v to ne verujemo. Naš narod je iz trdega koyaein ne enkrat je dokazal, da se ne boji niti bajonetov in niti zaporov. Naš narod pa ni (dokazal samo, da se zna boriti, temveč da zna tudi iti v boj. Gorje nam vsem, če bo prišlo do tega dokaza, zakaj potem dobimo krvave blitve, ki morejo roditi nedogledne po-;k*Jice. In v tem je bistvo nevarnosti se-ianje situacije in-v tem državniški izpit za novo vlado. Zakaj gotovo je, da ne jre danes toliko zato, koliko glasov lobe posamezne stranke, temve£ najvažnejše je to, da v strastnem voliv-iem boju ne trpi državna misel. Po dosedanjih izkušnjah se moramo bati, da nova vlada ne bo prestala državniškega izpita in da bo ostala zvesta svojim dosedanjim metodam. Iz tega pa izhaja dolžnost za vse poštenjake in vse Patriote, da vsaj oni Suvajo interese državne misli in da so regulativ za vse izrodke, ki bi se porajali na desni in na levi. Če bi predstavniki državne oblasti hoteli z nasiljem uplivati v svoj prid in na škodo objektivnosti na potek volitev, potem mora protest patriotov dokazati naročju, da ni temu kriva niti država in niti oni, ki so patrioti iz prepričanja in ne iz špekulativnih namenov. Ravno tj»ko pa mora prevdaren nastop patriotov proti ekscesom levih skrajnežev dokazati svetu, da ni narod v taboru onih. ki so proti državi, temv«5 da Je Nev Y o r k , 6. novembra. Ogromni reflektorji v New Yorku so naznanili ponovno zmago Coolidgea pri volitvah za predsednika Zedinjenih držav. Od 531 volilnih mož je 371 za Coolidgea. Absolutna večina znaša 266 in je torej izvoljen Coojidge z veliko večino. Po dosedaj znanih rezultatih so dobili demokrati (Dawis) 144 glasov, progresisti (La Follette) pa 16. V senatu je torej sedaj 44 demokratov. 48 republikancev ui 4 progresisti. N e w Y o r k , 6. nov. Udeležba pri včerajšnjih volitvah je bila naravnost ogromna, tako da so morali v nekaterih krajih .volilne žare celo podvojiti. Na nekaterih krajih n. pr. v Lexingtonu. Chicagu in drugod je prišlo do težkih izgredov. Značilno je, da je Ku-klux-klan povsod doživel poraz. Listi pišejo. da je zmago Coolidgeja pripisovati generalu Charlesu Dawesu, ki je spretne rešil reparacijsko vprašanje v Evropi Kakor doznavajo, nameravajo demokrati Dawisa vsled njegovega poraza odstaviti s predsedništva stranke in bo prišel na njegovo mesto Mac Adoo. New York,6. novembra. Ljudstvo je cel včerajšnji dan z veliko živahnostjo spremljalo potek volitev. Listi so organizirali posebno poročevalsko službo in so od časa do časa poročali javnosti o volilnih rezultatih. Seveda pa je bilo »v pavzah« poskrbljeno tudi za razvedrilo. Vrstile so se ki* nematograske predstave druga za drugo in svirale so godbe. Predsednik Coolidge je poslušal cel večer poročila o volilnih rezultatih v beli hiši. Dawe* pa na svojetn domu v Chicagu. Poboji med fašisti in boievnikl. Nemiri po vseh večjih Italij. mestih. Rim, 6. novembra. O incidentu, ki sc je dogodil v posledujen času mei fašisti In člani prebujenja Italia Libera, je bil izdan službeni kbinnnike, ki skuša vso stvar omiliti. Medtem pa do-znavamo o incidentu sledeče: V Rimu je ob priliki velike povorke, ni jC šla na grob neznanega iunaka in v kateri je bilo mnogo patrijotskih organizacij, prišlo do ostrih spopadov med skupino fašistov in člani udruženja Italia Libera. Fašisti so z revolverji napadli društveno zastavo Italia Libera. Člani tega udruženja, preko 700 jih je bilo, so reagirali na fašistovske provokacije in prišlo je do streljanja. Bilo ie nekoliko ranjenih. Končno se je karabiner- KOMUNIKE MUSLIMANSKEGA KLUBA, Beograd, 6. novembra. Včeraj je imel muslimanski klub seio, na kateri je razpravljal o odgovoru radikalov. O seji je bil izdan sledeč komunike: »Davidovičeva vlada je dala ostavko z namenom, da se razširi temelj za nadaljevanje njenega dela. Timotijevič je dobil mandat, da sestavi koncentracijsko vlado, ki bi morala nadaljevati delo Davidovičeve vlade, posebno delo za sporazum s Hrvati in Slovenci. Vendar se iz pogojev radikalnega kluba vidi, da radikali ne pristajajo na to, da se nadaljuje ta politika, ampak zahtevajo, da se dela.za sporazum po metodah, s katerimi so delali preje, v čemer je osnovna razlika med Davidovičevo in Pašičevo vlado. Smatramo, da je ofi-cielna politika radikalne stranke, odkar jo vodi Pašič, bila naravnost naperjena proti Hrvatom, Slovencem in muslimanom in proti sporazumu. Radi tega na tako politiko spo/azuma ne moremo pristati. Radikalni "klub bi moral tudi jasno povedati, ali sprejema načrt zakona o invalidih in o pobijanju korupcije tako, kakor ga je predložila Davidovičeva vlada. To je posebno važno, ker se radikali v svojih pogojih sklicujejo na načrt zakona o invalidih izza svoje homogene vlade, ki je zelo slab za Invalide in ker so radikalni člani odbora za proučavanje zakonskega predloga o pobijanju korupcije zahtevali, da ta zakon ne velja za korupci-jonistična dejanja, ki so bila storjena dosedaj in da se ne preiskujejo naglo pridobljena premoženja in bogastva posameznih javnih delavcev. Poslednji pogoji o uporabi zakona napram vsem in vsakemu in njih razlage opravičujejo sumnje, da se pod njimi skrivajo stare metode Pašiča in Pribičeviča. Z ozirom na to smatra klub, da ie vsled nastopa radikalnega kluba koncentracijska vlada nemogoča.« AVSTRIJSKA NAR. BANKA ZNIŽALA OBRESTNO MERO. Dunaj, 6. novembra. Včeraj pozno zvečer je generalno vodstvo Narodne banke sklenilo, da se obrestna mera zniža od 15 na 13 odstotkov. Ta sklep pa ni bil sprejet soglasno, vendar pa s tako večino glasov, da se jasno vidi, kako potrebno so smatrali pridobitni kroni to znižanje. jem posrečilo obe skupini razgnati Člani udruženja Italia Libera so nato zapustili povorko in se v znak protesta nad fašistovskim nasiljem pridružili udruženju bojevnikov in udružeuju vdov padlih vojakov. Med onimi, ki sc zapustili povorko, sta bila ti^di dva fa-šistovska poslanca, ki sta nato direk-toriju faš. stranke prijavila svoj izstop iz stranke. Peplno Garibaldi je Izda! proglas na narod, v katerem pravi, da je za vse te napade fašistov odgovore* sam Mussolini. Ponoči so se incidenti ponovili. Prtt\ tako poročajo tudi o incidentih v Mi lanu, Cremoni in Neapolju. ZAGREB O POLOŽAJU. Zagreb, 6. novembra. Povodo« vrnitve mandata g. Timotijeviča vlad* v tukajšnjih krogih mišljenje, da se bd pričelo s parlamentarnim rešenjem krize, to pa na ta način, da bi bila vzpostavljena vlada Davidoviča. Radič s svoje strani forsira, da pride do edinstvenega kluba federalističnega Moka. Ako bodo k temu bloku pristopili demokrati, se bo ta blok nazval opozicljo-nalni blok. ^ojkovičIe ™sr V ZAGREB. Zagreb, 6. nov. Zjutraj je prispel iz Beograda dr. Gojkovič, ki se je mudil v Beogradu 2 dni. Gojkovič je poročal o poslednjih incidentih v Zagrebi: in o vedenju HRSS. TEŽKI INCIDENTI NA RUSKO-POLJSKI MEJI. Lvov, 6. nov. Na rusko-poljski meji v bližini Ostrogona je prišlo do ostrih incidentov, ki utegnejo imeti težje posledice. Ruski vojaki so zažgali lesene barake poljskih izvozničarjev. Istočasno je prišlo tudi do boja med ruskimi in poljskimi obmejnimi četami Ubiti so 2 poljska in 1 ruski vojak. TIMOTIJEVIČ IZSTOPI IZ DEMO-KRATSKEGA KLUBA? Beograd, 6. novembra. Iz radikalnih krogov doenava Vaš dopisnik, da bo Timotijevič s svojo skupino izstopil iz stranke Davidoviča in pristopil k Pribičeviču ali pa bo osnoval svoj Vosebni klub. Računajo, da bo z njim odpadlo od Davidoviča 10 poslancev. Sinoči okoli 11. ure je bil pri Pašlču demokratski poslanec Savčevič in je bilo po mnenju političnih krogov ob tej priliki urejeno vprašanje cepitve. Radikali izjavljajo, da sta za Timotijeviča in Savčeviča rezervirana dva portfelja oziroma eden tudi za Kumanudija. LORD HOUSON UMORJEN Pariz, 6. novembra. Po vesteh 'n New Yorka je bil v Mehiki umorjen bivši angleški ekspert lord Houson. Angleške oblasti so takoj zahtevale sa-tisfakcijo, drugače pa prekinejo vse trgovske zveze z Mehiko, Curlh, 6. novembra: Beograd 7JI, Pariz 27. 05. London 23. 71, New York 518.75. Berlin 124. 979, Milan 22.587, Dunaj 73.25, Praga 13. 46. — Dinar v Londoa* 316. R*ai 49.26. Dunaju uxa Tm*» ajjo Velika zmaga Coolidgea. — Popoten poraz progreslsto?. Pašič sestavi volilno vlado naciionainega bloka. Beograd, 6. novembra. Okoli 7. ure zvečer je minister dvora Jankovič posetil Pašiča, kateremh je sporočil kraljevo željo, da se poveri volilni mandat nacijonalnemu bloku. Pašič je izjavil, da on momentano ne more oditi v dvor radi bolehnosti, marveč bo poslal v dvor Trifkoviča, ki naj v njegovem imenu sprejme volilni mandat. Beograd, 6. novembra. Kmalu nato je Pašič poklical k sebi Trifkoviča bloka. Okoli 9. ure je Trifkovič odšel v dvor in ob tej priliki je od kralja sprejel v Pašičevem imenu mandat za volilno koalicijsko vlado radikalov in samostojnih demokratov. Beograd, 6. novembra. Vest o volilni vladi P. P. se je doznala šele okoli 1. ponoči. Zanimivo je, da današnji beograjski listi razen »Vremena« nimajo nobenih natančnih vesti o volilnem mandatu. in ga obvestil o mandatu nacijonalnega JOVANOVIČ ODKLONIL SESTAVO VLADE. Beograd, 6. novembra. Po vrnitvi mandata Timotijeviča kralju je bil okoli 14. v dvoru Jovanovič, ki je kot predsednik narodne skupščine kralju svetoval, da poveri Nacionalni blok s sestavo volilne vlade. Kakor vaš dopisnik doznava iz dobro obveščenih krogov, je Jovanovič gledal sedaj dovoli DAVIDOVIČ Okoli 4. je bil sprejet v avdijerico Davidovič. Na tej avdijenci je kralj želel še enkrat sljšati od voditelja ožjega bloka, zakaj je ožji blok odbil pogoje radikalov in s tem onemogočil mandat Timotijeviča. Davidovič je,- kakor se doznava iz dobro poučenih krogov, izjavil, da blok pogojev radikalov ni mo- mirno na volitve. Kralj je še enkrat poskusil s koncentracijo in je vprašal Jovanoviča. ali sprejme on na sebe to dolžnost. Jovanovič je ugotovil, da bi bil ta posel zaman, ker so pogoji radikalov in bloka tako kontradiktorni da je vsak sporazum nemogoč. V AVDIENCI. gel sprejeti, ker oni popolnoma demantirajo dosedanjo politiko njegove vlade. Dalje je bilo v »Samoupravi« neko pojasnilo o teh pogojih, tako da jih blok absolutno ni mogel sprejeti. Kralj je po avdijenci razmišljal, kako bi se našel izhod iz krize. VLADA BO SESTAVLJENA DANES. Beograd, 6. novembra. Pričakujejo, da bo še danes dopoldne sestavljena volilna vlada P. P. Podpredsednik vlade bo Trifkovič. imena ostalih ministrov pa še niso znana. Pozitivno se moTe reči. da bodo vstopili v vlado Boža Maksimovič, Vukičevič, dr. Ninko Perič, Krsta Miletič, event. tudi Nešič in Srskič. Ostale člane bo delegiral klub. Razdelitev portfeljev med radikali in samost, demokrati bo ostala ista, da bodo samost, demokrati imeli event. 1 glas manj in dobili sledeče portielje: min. pravde, prosvete, min. šum in rud in eno podtajniško mesto v notranjem ministrstvu. NOVI MINISTRI BODO ŠE DANES ZAPRISEŽENI. Beograd, 6. novembra. Zjutraj od 8. do 10. se je vršila na Pašičevem domu konferenca med Jovanovičem; Trifkovičem, Gjuričičem. Markovičem, Srskidem, Pribičevičem in kasneje je prišel tudi Uzunovič. Na tej konferenci so sestavljali listo nove vlade. Vlada ne bo stopila najprej pred klub, ampak bo takoj sestavljena. Prisega se bo vršila najkasneie ob 11. dopoldne. NOVA VLADA BO SKUŠALA REŠITI INVALIDSKI ZAKON. Beograd, 6. novembra. Vesti o mandatu Pašiča se potrjujejo, samo s tem dodatkom, da bo še danes sestavljena nova vlada. Ni izključeno, da bo ta vlada skušala delovati v skupščini in prinesti invalidski zakon. Ako pa ji bo blok izrazil nezaupanje, kakor on sedaj pravi, potem se bo šlo xa volitve. KOMENTARJI OŽJEGA BLOKA. Beograd, 6. novembra. Vaš dopisnik je imel zjutraj priliko razgovar-iati se z nekoliko člani bloka, ki so zelo razburjeni radi vesti, da je Pašič dobil volilni mandat. Rekli so, da v to vest še ne verujejo popolnoma, dokler ne bo uradno potrjena. Smatrajo, da bi bilo to najslabše rešenje krize. Kar je sedaj vlada Davidovičeva ustvarila na sporazumu med Srbi in Hrvati je vse podrto. Tako se nahaja položaj na prejšnji stopnji. Ožji blok pričakuje, da bo volilna vlada P. P. krvavih rok in se vsled tega boji, da bi moglo priti do velikih spopadov, ako ne celo do kaj Pripravila se ostre HRSS. Beograd, 6. novembra. Politični krogi domnevajo, da bo prvo delo volilne vlade P.-P., da nad Radičem in ostalimi člani HRSS izvede zakon o zaščiti države, na podlagi katerega bo prepovedana tudi HRSS. Prav tako bo ODGODENO ZBOROVANJE RADIKALOV. Zagreb, 6. novembra. Za 29. in 30. t. m. je bila v Zagrebu sklicana skupščina radikalov iz Hrvatske, Slavonije, Slovenije, Dalmacije in Bosne. Medtem pa je tajništvo radikalne stranke v Beogradu skupščino preložilo. narod le proti onim. ki vodijo državo po napačni poti. V tem zmislu bo presojaj novo vlado in njeno delo tudi naš list. V nobenem oziru ne bomo aprioristični, temVeč samo v službi državne, nacijo-nalne in svobodomiselne misli. Odločno bomo nastopili proti vsakemu nasilju, prav tako odločno bomo pa tudi proti vsem onim, ki bi hoteli iz strankarskega boja preiti v boj proti državi. Ljudstvu mora biti dana možnost, da se v volitvah svobodno izjavi, prav tako pa ne smejo strankarski oziri ogrožati državnih. Odločno pa bomo končno nastopili udi orati vsaki nova vlada baje podvzela ostre mere proti hrvatskemu tisku, ki je po mišljenju naciionainega bloka v zadnjem času prekoračil vse meje dostojnosti. Volitve se bodo vršile v treh mesecih. KONFERENCA NA PAŠIČEVEM DOMU. Be o g r a d , 6. novembra. Okoli 6.30 zvečer se je vršila na Pašičevem domu konferenca radikalnih prvakov. Razpravljali so o situaciji in ugotovili, da je edini izhod iz krize volilna vlada P. P. rovelosti volilnega boja. Naj bo boj še tako vroč, vršiti se mora dostojno in Pošteno, ker tako zahteva ugled naroda. To so smernice, ki nas bodo vodile Pri presoji dela votivne vlade in prepričani smo, da jih odobrava vsa poštena javnost in sploh vsi volivci, ki še niso okuženi od strankarskih strasti. Ljubljanski propagatorji volilne vlade so opetovano poskušali zatreti naš list, volivna vlada sama pa bo dokazala potrebnost našega lista in škodo, ki bi jo trpela Slovenija, če ne bi imela svojega neodvisnega lista, če ne *to bi imela »N-i rodnega Dnevnika«. Dinarski dan 9. XI. 1924. Ra fidirist neodrešenih bratov in se« priredi Jugoslovenska Matica v ttedeljo 9. t. m. »Dinarski dan« po celi *“ veniji, ki bo v Ljubljani sledeče iz- en: ; Za uspešno izvedbo »Dinarskega fdne« potrebuje Jugoslovenska Matica kakih 300 sodelavcev, ki so ji že zagotovljeni iz krogov članov vseh društev, akademikov, srednješolcev itd. Osrednja pisarna dneva je nameščena \V pisarni Jugoslovenske Matice Pred škofijo 21, kjer se dobivajo vse informacije in se oddajajo vse denarne jbirke. V tej pisarni posluje poseben odbor, sestoječ iz članov Pokrajinskega odbora Jugoslovenske Matice in iz zastopnikov sodelavcev. Vsak sodelavec je točno zabeležen in steklenica, v katero pobira prispevke, je označena s tekočo številko. Vsi sodelavci imajo tudi trak z napisom »Dinarski dan«. Na najvažnejših križiščih v mestu so nameščene kontrolne postaje, ki prodajajo tudi odkupne znake in pobirajo prispevke sploh. Odkupni znaki imajo napis »Istra 1921« in stanejo 10 ali 5 Din. Lastnike odkupnega znaka posamezni nabiralci ne bodo več nadlegovali. Nabiralci bodo hodili po ulicah in hišah in zbirali darove v steklenice. Dinarski dan začne ob 8. liri zjutraj in konča po 12. uri opoldne. Jugoslovenska Matica prosi vsakega, da daruje ta dan vsaj 1 Dinar za neodrešene brate v Julijski Krajini in na, Koroškem! Slovenski Narod" — molči. »I Kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnce! To čuti »Slovenski Narod« in zato molči na vse naše očitke. Toda naj ne misli »Slovenski Narod«, da si bo z molkom pomagal, ker če noče govoriti on, bomo pa govorili mi, ker tudi ta pregovor Še velja, da nič ni na svetu tako skrito, da ne bi enkrat postalo očito. »Slovenski Narod« je v svoji ganljivi sramežljivosti dejal, da ni bil prodan, temveč da se je septembra meseca »osvobodil vpliva gotove gospodarske skupine«. To »osvobojenje« je v resnici kapitalna iznajdba »Slovenskega Naroda«, ker v resnici obstoja v tem, da ga je tista gospodarska skupina, to je Sla venska banka, oziroma pravilneje L&nderbanka — vrgla na cesto. Celo leto je živel »Slovenski Narod« od milosti Slavenske banke, ki mu je postavila za vrhovnega šefa svojega upravnega svetnika. ’ Nepričakovano za mnoge so se pa razmere spremenile in Slavenska banka. oziroma LSnderbanka je morala misliti na depolitizacijo. Zategadelj je odpahnila delnice Narodne tiskarne in tako se je zgodila ona kupčija, katero smo omenili. Da ne bo »Slovenski Narod« tajil, postrežemo z imeni in dejstvi. Oospod Vladimir Arko, predsednik trgovske in obrtniške zbornice v Zagrebu ter predsednik Slavenske banke ter g. Avgust Praprotnik, podpredsednik Slavenske banke sta izjavila, da je prodala Slavenska banka z veliko izgubo 298 del- Brezdvorano bi morali zahtevati dvoje: Prvič bi morala delavska stranka pristati na to. da se sedanji krivični in nezmiselni volilni red izpremeni in drugič bi se morala delavska stranka o-bvezati, da bo priznala liberalni stranki vsaj to posvetovalno pravico, ki io ie priznala liberalna stranka delavski stranki in Ircem, ko je bila od njihovega glasovanja odvisna. Toliko o preteklosti. Kako pa je z bodočnostjo? V času največjega padca je morebiti neokusno biti opt mist, toda jaz sem vseeno. Sedanje volitve niso mogle pod nobenim pogojem postati naše volitve. Liberalci so se morali pridružiti apelu proti ne-varirm nameram. V-olilci pa so se potem pridružili onim, ki so bili apelu najbližji. Vrsta na liberalno stranko šele pride, ko bodo volilci spoznali, da je prišel čas, ko je treba iti zopet naprej. Vrsta pa bo prišla na liberalce le, če bodo pripravljeni. Sedaj niso bili. Stranka ni imela nobenega jasnega volilnega gesla in njena organizacija je bila j slaba. Življenska sila liberalne stranke pa je dokazana s tem, da je kljub vsemu volilo 3 milijone volilcev za njo. In to je bilo doseženo kljub temu, da je postavila liberalna stranka preko sto kandidatov manj ko delavska. Ce bi postavila liberalna stranka več kandidatov, bi sigurno dobila tudi 4 milijone glasov. Konservativci so dosegli vrhunec, kdo pa bo za njtar smel stremeti za vodstvom, liberalna ali delavska stranka? Liberalna stranka odgovarja pravemu britanskemu mišljenju. Toda njena metoda je danes slaba. To je treba popraviti, zakaj drugače bo neizogibno sledila kot reakcija na vlado konservativne stranke delavska večina. Naloga liberalne stranke ie v tem, da to nevarnost prepreči. Samo prerojen, organiziran in svež liberalizem more državo rešiti in ta zavest mora navdušiti liberalce za težaven boj. Prosvetno delo v zasedenem ezemiiu (K dinarskemu dnevu Jugoslovenske Matice.) nic Narodne tiskarne skupini, sestoječi iz gospodov dr. Gregorja Žerjava, ministra n. r., dr. Alberta Krainerja, direktorja »Jutra«, bivšega poverjenika Adolfa Ribnikarja in bivšega poverjenika dr. Pavla Pestotnika. Za njimi pa še stoje, kakor čujemo, gg. profesor Breznik, odvetniki dr. Fettich-Frankheim, dr. Josip Klepec in dr. Vladimir Knaflič ter ravnatelj Jug. Če »Slovenskemu Narodu« ti podatki ne bi zadostovali, smo pripravljeni poslužiti še s par podrobnostmi, kako da se je izvršilo »osvobojenje« »Slovenskega Naroda«. Eventualno si bomo dovolili tudi nesramnost, da bomo o stvari sami izpregovorili, če bi se »Slovenski Narod« preveč odel v svoj značilen molk. Pa še par besedi o sklicevanju »Slovenskega Naroda« na spomin bla- t gopokojnega dr. Tavčarja. Kratko pred svojo smrtjo je dr. Tavčar takorekoč testamentarično odredil ter delničarje moralno obvezal, da Narodna tiskarna nikdaT ne pride v roke onih, ki so danes njeni lastniki. Sedanje propadanje »Slov. Naroda« dovolj jasno dokazuje, kako pravilno je sodil pokojni dr. Tavčar, ko je hotel Narodno tiskarno obvarovati pred sedanjimi lastniki. Tudi v tej stvari smo na razpolago s podrobnostmi, pa bojimo se, da bo tudi v tej stvari »Slovenski Narod« molčal in da bo iskal po navodilu »Jutra« kakšno stransko stezo, kjer bo poskušal ž zavijanjem in potvarjanjem odgovoriti nam, v resnici pa bo samo še bolj razgalil svoje moralno propadanje. m ^ w — — — - * Uoyd George o angleških volitvah. Angleške volitve so presenečenje. Kdor pa pregleda dogodke, kateri so se odigrali pred njimi, mora priznati, da drugače ni bilo mogoče. Campbellov članek. Zl-aovjevo pismo in posojilo Rusiji, vse to je prestrašilo voljlca, ki se je že bal, da se v Angliji ponove grozote ruske revolucije. To le nagnalo volilca v objem konservativne ►tranke. Triumf konservativcev je bil neod-vrnljlv. Toda tudi poraz liberalcev se je mogel predvideti. Kot jeziček na tehtnici je bila liberalna stranka ves čas laburistične vlade v nemogočem položaju. Morala je: ali glasovati za to, čemur je nasprotovala ali pa povzročiti predčasne volitve. Javnost je zato morala smatrati liberalno stTanko kot slabotno in neodločno stranko. Poslanci liberalne stranke so bili vsled neodločnosti stranke potrti, njeni pristaši na deželi pa naravnost obupani. Niso znali, če so za ali proti delavski vladi. AH naj pripadajo ali naj kritikujejo? Izbrali so najsla-beiše in ostali 90 pasivni, med tem ko so letele strele na nje z obeh strani. Je zato naravnost čudež, da je 40 poslancev preživelo boj. Nesreča liberalne stranke je bila, da ji je po prejinjih volitvah pripadla odločitev. Sedanji neuspeh nas je pred slično nezgodo obvaroval in mi moremo brez ozira na vlado iti svojo pot. Ali smo se lani prav odločili? Štiri petine stranke 90 odobravale Asquithovo odločitev, da omogočimo delavsko vlado. Mislili smo, da se bo delavska stranka ozirala na nas in da bomo korakali z njo sporazumno. Na ta način bi moglo postati leto 1924 za Anglijo nad vse plodonosno. Nismo mogli misliti, da se bo velika stranka obnašala ko sitna drugovrstna igralka. Velik človek bi z veseljem pozdravil sodelovanje z drugo veliko stranko. Noben ministrski predsednik tudi v resnici ni nikdar tako ugodne prilike zavrgel in Macdonaldu se ne bo nudila znova. Liberalna stranka, ki je postavila delavsko vlado, ni hotela te vlade takoj vreči in tako Je Izgledalo, kakor da je vklenjena v zmagov'ti voz delavske stranke in da ji dela tlako. Macdonald je pri tem postajal vedno bolj odvisen od ekstremnega krila svoje stranke. Zato je moralo slej ali piej priti do tega. da le storila delavska stranka neumnost ki je liberalna stranka ni mogla več prevzeti. Pri nujno sledečih volitvah pa ni mogel volTec pozabiti, da Je bila liberalna stranka tista, ki je omogočila to nevarno delavsko vlado. Sedaj po izvršenih dogodkih je 4abko spoznati, kaj bi morala liberalna stranka storiti, ko je postavila delavsko vlado. Izza dobe prvih čitalnic se je razvilo v našem Primorju, zlasti na Goriškem in Tržaškem, živahno društveno življenje, ki je izpopolnjevalo ljudskošolsko izobrazbo, nudeč potom knjig, predavanj in raznih prireditev priliko, razširiti in poglobiti znanje ter obenem utrditi narodno zavest. Ljudstvo se je važnosti društvenega življenja popolnoma zavedalo in bili smo priča plemenitemu tekmovanju posameznih društev, katero bo bolj prispevalo, katero se bo bolj udejstvovalo in vršilo svojo dolžnost. Kakor je vojna končala toliko dobrin, tako je po večini razbila in zatrla tudi društveno življenje. Uničene so bile knjižnice skorai povsod, uničeni so bili ali vsaj opustošenj društveni domovi in društveni prostori z odri in drugim inventarjem vred. Povsod samo razdejanje. A ko se ie naš rod ob Soči in Adriji po groznem opustošenju lotil obnovitvenega dela, ni pozabil prosvetnih središč: društev. Z novo silo, z novim navdušenjem, ki je presegalo predvojno. so šli na prosvetno delo: obnavljali so društva in njihove prostore in oživili društveno življenje. Velike so bile težkoče, velike žrtve, a premagali so vse, ker sc se vsi zavedali; da je v novih prilikah društvo življenjska potreba. Novi državni gospodarji so se sprva čudili visokemu kulturnemu stanju našega ljudstva, a polagoma se je občudovanje prevrglo v zavist in sklep: onemogočili smo šolstvo, onemogočiti moramo tudi društva, ki niso drugo kot ognjišča, kjer se podžiga narodna zavest. In začeli so pritiskati in delati neprilike: pravilno ustanovljena društva so morala pošiljati na obla-stva ustanovne listine, prositi njihovo potrditev In čakati na priznanje, ki ga ni hotelo biti In v mnogih slučajih tudi ni prišlo. Če so pa priznali društvo, so oblastva vedno našla nove razloge, da ni moglo delovati. Vse to jim je bilo še premalo. Dne 13. VI. 1920 so začeli požigi naših narodnih In društvenih domov! — In še vedno se čuti, kljub društveni svobodi, ki jo jamči zakon, sovražen pritisk na vse naše društveno življenje. V teh razmerah, v katerih bi slednji rod klonil, pa imajo naši zasužnjeni bratje še vedno veselje do dela. Vodi iib neomajna narodna zavest in ljubezen in požrtvovalnost, ki ji ni primere. Poglejmo! V Gorici imajo naši rojaki »Prosvetno zvezo« in »Zvezo prosvetnih društev«, ki vodita in skrbita za včlanjena društva. Prva ima po poročilu občnega zbora, ki se je vršil 16. oktobra t. 1. v 160. okrožjih 123 društev, 80 pevskih zborov in 30 telovadnih odsekov. V prešlem letu je bilo v teh društvih 372 predavanj in 5 tečajev: telovadni, dramatski. organizatorni, socijalno-gospo- darski ter enomesečni gospodinjski tečaj. Poleg tega je imela Prosvetna zveza še 70 okrajnih društvenih sestankov, sej in zborovanj.' Na njeno pobudo se je vršil fantovski tabor na Sveti gori, ki se ga je udeležilo 3700 fantov, In tabor dekliških krožkov v Logu pri Vipavi. V načrtu ima Prosvetna zveza, da se vršita vsako leto en splošen fantovski in en dekliški tabor, obenem pa številni okrajni tabori. Tudi tečajev ne opusti, temveč jih še razširi. Središče vsemu prosvetnemu delu pa naj bi bil »Prosvetni dom« v Gorici, za katerega že nabirajo in prispevajo kljub sila težkim gospodarskim razmeram. Tudi Zveza prosvetnih društev se pridno giblje, zlasti v mestu 9amem? 2al, o njej nimam podrobnih poročil, da bi njeno delo nazorno pokazal. V Trstu so leta 1922 ustanovili »Prosveto«, ki izkazuje za lansko leto 48 včlanjenih društev, večinoma iz tržaške in istrske dežele, po kateri je imela 67 predavanj; pripravljenih In naznanjenih je bilo veliko več, a jih je oblast radi — javne varnosti prepovedala. Med prepovedanimi-so bila celo predavanja o zemljiški knjigi in o živinoreji!! Kam vse seže — javna varnost! »Prosveta« ima tudi svojo centralno knjižnico, ki zelo dobro deluje, posebej še njen dramatski odsek. Niso izčrpni ti podatki, a že ti dokazujejo, da moramo biti prosvetnega gibanja in dela naših bratov veseli, ker nam daje poroštvo tam preko, da bodo ostali zvesti svoji prošlosti, da bodo ostali najzaved-nejši Slovenci in da ne zapadejo tragični usodi svojih rojakov v prejšnjih mejah Italije. Vendar, veseleč se njihovega dela in občudojoč njihov pogum in vztrajnost v neznosnih razmerah, ne smemo pozabiti nanje! Pokazati jim moramo dejansko, da smo s srcem in dušo z njimi, ki so kri naše krvi. Podpreti jih moramo, v delu za ohranitev našega jezika tam onkraj, da ne bomo, ko bo že prepozno gledali na novo potujčeno zemljo, vzklikajoč s pesnikom izpod Krna: Naš bii nekdaj je ves ta raj, očetom našim domovina: tuj narod tod se Širi zdaj naš ra) Je tulcev zdaj lastnina. Da s? L zgodi, da ne bodo naši samo grobovi: Brodarjem pomoči nesimo, naš čolnič pogube otmimo! Jugoslovanska Matica še o pravem času kliče in opozarja. Naj njen klic ne ostane brez odmeva! 9. novembra je dan za naše neodrešene brate: podprimo jih, pomagajmo jim. da bodo vztrajali, da bodo imeli vsaj društva in čitalnice, ko so jim šolo potujčili' Politične vesli. = Radtč v službi komunistov. Pribiče-vlčeva »Reč« poroča, da je izvedel njen dunajski poročevalec Iz oopolnoma zanesljivega vira. da je prejel dr. Maček od sovjetskega centralnega odbora za Balkan na Dunaju 50 000 dolarjev. O tem denarju, da razpolaga edino Radič. Denar da je naložen v Hrvatski SeljaČki banki. Razven tega. da je sovjetski osrednji komitet prevzel na sebe tudi obveznost, da plača Prpičevo palačo. V kolikor smo mi informirani, je bil dunaiski sovjetski komitet razpuščen že pred meseci. Naj bo že stvar kakorkoli, eno je gotovo, da je prišla ta vest za »Reč« tako v pravem času, da ni mogla boli in to je njena slaba stran. * Za sovjetskega poslanika v Parizu je imenovan Krasin, za francoskega v Moskvi pa Herbelte. = Prepozna odločitev. V sredo se je vršila seja vodstva HRSS. Na tej seji je bilo sklenjeno, da odpotujeta poslanca dr. Maček in dr. Predavec še isti dan v Beograd, da sodelujeta pri reševanju krize. Iz tega sklepa se vidi, da se je Radič iz-treznil in da bi rad popravil svojo kolo-salno neumnost, ki jo je zagrešil na svojem zadnjem shodu. Odločitev HRSS pa je prišla prepozno, ker je med tem že imenovana nova P. P. vlada. = Konflikt med Vatikanom ln francosko vlado. Včeraj smo poročali o glavni vsebini francoskega naučnega ministra Alberta na konferenci v Valence. Njegov govor je sedaj povod ostremu konfliktu med francosko vlado in Vatikanom. Her-riota je namreč obiskal papežev nuncij m3gr. Ceretti In se pritožil nad govorom Alberta. Izjavil je, da bi moral Vatikan prekiniti diplomatske stike s francosko vlado, če ne bi Albert preklical in obžaloval vse svoje napade na Vatikan. Izjavo msgr. Cerettija tolmačijo diplomatski krogi v tem zmislu, da hoče Vatikan prehiteti francosko vlado, ki se pripravlja, da pre* kine diplomatske odnošaje ž njim. = Zinovjevo pismo. Poseben odbor, ki preiskuje aferč Zinovjevega pisma, je ugotovil, da ni nihče videl originalnrja pisma. Če je pismo falzifikat ali ne. o tenj se odbor ni izjavil. P>b*©' v *ta. L mladinsko predavanje se vrši v nedeljo, dne 9. novembra ob pol 11. uri dop. v Filharmonični dvorani. Predavanje nosi naslov »Glasba Hrvatov« ter izvaja .spored g. Drago Hržič, koncertni in operni pevec iz Zagreba. Koncert ima pravzaprav dva dela in sicer hrvatska glasba do Ivana Zajca in novejša hrvatska glasba. Gospod Hržič je odličen baritonist ter eden najboljših interpretov hrvatske narodne in koncertne pesmi. Uvodno besedo k temu predavanju govori učitelj glasbe gospod Josip Brnobič, ki kot rojen Hrvat pozna hrvatsko glasbeno zgodovino v vseh detajlih. Koncert je namenjen naši sreduji 'n strokovni šolski mladini ter so sporedi na razpolago v Matični knjigarni. ^ Sokolstvo. Sokol I. Prosvetni odsek priredi v so* Taboru predavanje Predava g. Josip Zu* pančič. »Vatikan in Strossmayer«. Bratje in sestre, udeležite se predavanja polno« številno! Jezdni odsek teL društva »Sokol« Ljubljana poživlja svoje člane na lzvanrednl občni zbor, ki se bo vršil v Narodni kavarni. dne 2. decembra t. 1. ob 20. url 30 minut zvečer. Dnevni red: poročilo, volitve in slučajnosti. — Zdravo! Odbor! Lik GOBE, OREHE, rujavi, z@8@ni in beli fižol kupuje „Draga Francka! Ker se samo norčuješ iz moje ljubezni, ti sporočam, da te nimam prav nič več rad, ker imaš ti drugega rada ir si prelomila... — ne bom zapisal, ker veš, kaj mislim. Akc boš morda v kratkem čif=ila v časopisih, da Je ta In ta napravil radi nesrečne ljubezni samomor, tedaj vedi, da sem bil to Jaz. Z Bogom in — moli za mojo dušo!« Tako se je jezil Jože in koval temne načrte ter divje vihtel svojo zgodovinsko palico. Pa Je slučajno srečal tistega brihtnega »dohtarja«, o katerem Je vedel, da se ni dobro šaliti z njim in ga ie vprašal za svet, kaj naj stori. Razložil mu le svoj načrt in prijatelj ga je od začetka dc konca potrdil. Celo obljubil mu Je, da mu bo sestavil ljubezensko odpoved, ker Jože nima dobrega »šti'a«. Pogodila ste se. Ko Je bila odpoved napisana, pa si je Jože nenadoma premislil in Je nekam boječe dejal: Veš kaj, dohtar, morda bi pa bilo bolje, da zaenkrat ostane še pri starem.« »Cemu, ko vidiš, da ne bo nikdar nič iz tega«, je menil prijatelj. »Ja, prijatelj, ona bo imela mastno dotico in ia? bi bil potem preskrbljen. Pa tudi čedno dekle je«, se je branil Jože. — Še tisti večer sta se napotila k Francki, da uredita zadevo. »Francka, povej, ali me res ne maraš?«, jo Je glnljlvo vprršal Jože. »O, zakal pa ne. Da te Imam v resnici rada, da ti zaupam vso svojo srečo, ti povem, da bom še pred adventom omožila In te že sedaj povabim na svadbo. Boš prišel?« Jože je izbuljil oči, pocukal dohtarja za rokav in dejal: »Poidiva, ampak takoj pojdiva!« In Jožetu ni bilo treba pisati ljubezenske odpovedi, pa tudi samomora do daneš še ni storil. , „ 1— Izdal se je. Dne 3. t. m. se je vozil Franc Močnik, mesar v Trzinu z osebnim vlakom proti Ljubljani. Med postajama Sava in Litija je vstopil v njegov kupč neznan možakar, ki mu je ponudil dežni plašč v nakup. Močnik si Je plašč ogledal, nakar Je Izrazil bojazen, da je ukraden. Ko je neznanec to slišal, jo Je hitro odkurll, plašč pa je pustil Močniku, ki ga Je oddal pri policijskem ravnateljstvu, kjer naj se zglase vsi, katerim Je bil v zadnjem času kak dežni plašč ukraden, ne da bi bil prl-še do sedaj na dan... 1— Tatvine. Anton Pance, posestnikov sin na Viču, Je naznanil na policiji, da mu Je bilo dne 4. t. m. izpred gostilne Fr. Pirnat ukradeno kolo znamke »Waffenrad«, vredno 1500 Din. — Istotako žaluje inštalater Jože Pfeifer za kolesom znamke Waffenrad, vrednim 1500 Din, ki mu ga le ukradel neznanec dne 4. t. m. izpred hiše št 4 v Florjanski ulici. — Mirkotu Ste-piču v Spodnji Šiški Je Izginilo dne 31. pr. m. iz dvorišča nekaj perila v skupni vrednosti 300 Din. 1 Pogreša se. Ivan Celarc, 71 let star, -stavbeni mojster, Krakovska ulica 27. se Je jK)slovil pred dalj časom od svoje zakonske polovice, rekoč, da odpotuje na deželo, kjer ima izvršiti ^neko delo, obljubil pa Je da ji v dveh dneh' piše. Ker dosedaj ni o njem ne duha ne sluha, se njegova že-na Marija boji, da se mu Je pripetila kaka nesreča. 1— Umrli so: Fran Florjančič, zavarovalni potovalni uradnik, 79 let — Henrik Pečenko, zidar, 54 let - Manja Koprneč, trgovčeva žena. — Lovro Brecelj, kočar. 78 let. — Frančiška Kuhar, posestnikova hČI’ i^_'e»Bajtar«, stavbna in kreditna za-druga železniških uslužbencev v Ljubljani priredi v soboto dne 8. t. m. ob 8. un zve Cer v prostorih Mestnega Doma Martinov večer. Za zanimiv spored kakor za dobro postrežbo bo poskrbljeno. Ker Je cisti dobiček namenjen za rezervni sklad zadruge, se občinstvo vljudno vabi, da v cim večjem številu poseti prireditev. Maršbor. Izgon naših državljanov iz Avstrije. Avstrijske oblasti so v pondeljek dostavne odgonskim potom v MariboT zopet stlrl na še državljane, ki so bili radi Postopanja, brezposelnosti itd. izgnani iz avstrijske republike. Policijske prijave. Včeraj ]e policija 12 prijav. 1 radi tatvine, 1 raai ogrožanja osebne varnosti, 3 radi prestopkov cestnega policijskega reda, 1 ™dl Prekoračenja policijske ure, 3 o Izgubljenih predmetih, 2 o najdenih predmetih in l P°_ ročilo. ,. . Neznanega moškega, starejšega, ki je gluhonem in slep je v nedeljo ustavila policija na ulici. Doslej še ni bilo mogoče ugotoviti njegove identitete. Pollcila £a je Državna subvencija z-, razstavo. Ministrstvo za trgovino in industrijo je dovolilo in tudi že nakazalo odboru letošnje mariborske Industrijsko-obrtne Tazstave 10.000 dinarjev izredne subvencije. Odvetnik obsojen radi —- zapitka. Mariborsko sodišče Je imelo včeraj zabavo posebne vrste. Pred sodnikom je stal namreč mariborski odvetnik dr. S., katerega je tožila natakarica gostilne R. radi neporavnanega zapitka računa. Odvetnik Je upravlčennost tožbe priznal In bil obsojen na plačilo cehe In nastalih sodnih stroškov. Cela stvar Je bila menda le šala hudomušnega g. dr. S. To in os*o. NEAPELSKA CAMORRA. O neapolski camorri se je že toliko pisalo, da je postala že camorra vseh camorr in da si zlasti Nemec govori o njej grozne stvari. Toda slava camorre je že davno ugasla in kar se danes imenuje pod tem imenom je v resnici žc tako revno, da ne zasluži tega groznega naziva. Neapolska camorra je bila ustanovljena od o-dimščenih kaznencev z galer- Ti so se znašli v Neapolju In ustanovili tu zvezo, ki so jo imenovali camorro. Ta zveza je stalno rasla in vedno bolj pridobivala na moči. Na višku svoje moči ie bila okoli leta 1S60. Tedaj je štela okoli 400 članov. Vsem tem Je načeloval mojster, katerega je izvolil dosmrtno »svet«. Vsak član Je bil zavezan, da se brezpogojno pokorava odredbam mojstra in sveta In vsaka nepokorščina Je bila kaznovana s smrtjo. Ta kazen se je tudi brezobzirno Izvrševala. CamorTa je postala skoraj strah prebivalstva. Izsiljevanja, umori in ropi so se množili in vršili pri belem dnevu. Kmalu je imela camorra tako moč, da so bili bogati ljudje varni le. če so plačevali camorri redno mesečno odkupnino. V camorri je vladala ur istrožia disciplina. Večino hudodelcev je odredil mojster ali svet In ves pridobljen denar je šel v skupno blagajno, iz katere so potem dobivali člani camorre svoio stalno mesečno plačo. Posamezniki pa so seveda Izvrševali roparstva tudi na svoi račun in tako je bilo članstvo pri camorri zelo dobička-nosno. Ko je bilo leta 1861 ustanovljeno italijansko kraljestvo, su je pričel neizprosen boj policije proti camorri. Kakih .deset let Je imela policija v boju s camorro zelo neznaten uspeh. Camorraši so bili složni in strah pred mojstrom je bil večji ko pred policijo. Počasi pa se je to izpremenilo in ko so izbruhnili v camorri sami prepiri in je bilo raznoglasje vedno večje, tedaj se Je pričela zmaga policije. Camorra je bila popolnoma zatrta in Neapelj je bil rešen svoje največje nadloge. Camorae v starem zmishi besede danes ni več v Neapolju. Pač pa obstoje še vedno razne tolpe zločincev, kakor Je to običaj v vseh večjih mestih. Te tolpe so si nadele, da bi lažje izvrševale svoje delo, fme camorre. Sedanje camorre pa ima policija v evidenci in kakpr hitro se zgodi kak zločin, potem polovi policija camorraše. Nato se osnuje nova tolpa, ki si zopet nadene Ime camorra. Na ta način živi dalje ime nekdaj tako grozne in nevarne camorre Trgovina z Nemčijo in Saarskim ozemljem je bila ugodna. V Nemčijo je Francija izvozila za 667 milijonov fran- 1 kov, uvozila pa za 551 milijonov frankov. Presežek znaša torej 116 milijonov. Tudi trgovinska bilanca s saarskim ozemljem je aktivna in sicer za 89 milijonov. Francija je torej še enkrat toliko izvozila v Nemčijo, kakor pa je uvozila iz Nemčije. Stanje v industriji se je v splošnem v zadnjih mesecih nekoliko popravilo. Produkcija surovega železa je narasla v avgustu na 656.000 ton proti 636.000 tonam v juliju. Enako se je dvignila tudi produkcija jekla. V juliju je znašala ta 565.000 ton, v avgustu pa že 5S2.000 ton. Zadovoljivi so tudi rezultati pri premogu. Avgusta meseca je bilo pridobljeno v 25 delavskih dneh 3,691.100 ton premoga. Izboljšale so se enako nemške repa-racijske dobave. V avgustu je prejela Francija na račun reparacij 886.000 ton premoga; v septembru pa je dobila Francija že 948.000 ton. Cena za repa-racijski premog je padla za pet frankov za tono. Tudi vse ostale industrije so dobro zaposlene. Avtomobilska industrija, ki je nad vse poceni, je imela velika naročila. Vsled intenzivnega dela industrij primanjkuje delavcev. Dotok tujih delavcev je nezadosten in ne more odpraviti pomanjkanja delavcev, na katerem trpi Francija. Položaj na delovnem trgu osvetljuje najbolje sledeča statistika ministrstva za delo. Koncem septembra je bilo 10.618 prošenj za delo in 12.172 prostih službenih mest. Tujih delavcev se je priselilo 4085, izselilo pa 1010. Podpiranih brezposelnih je bilo 466. Francija je torej dežela, ki nima brezposelnih. Poleg pomanjkanja delavcev je za francosko industrijo največja težava v pomanjkanju denarja. Industrijske obligacije se vedno težje plasirajo in obresti zadolžnic presegajo že 11 odstotkov. Pomanjkanje denarja je povzročeno najbrže vsled tega, ker pošiljajo • /J\ /|\ Dnevni koncerti elitnega salonskega orkestra •: Začetek ob 20. uri lil E Otvoritev zimske sezije 1924-25 meseca novem. PRVOVRSTNI : PROGRAM: Seistti Prince — Kltty Bos« — Os*! <3re«ald — Irma Kotty - Nlnon and Stello — lanskoy Trouppe — Renee, hrvatska subreta — Svlra Partsllt Duo Orla. 3a«-6and - Razposalenl GJuro Pričetek programa ob 24. url Jan Fiala kavarnar In restavrater * • iU. ili. iU. a • • * - "jr • **•.•••• ••• •• francoski bogataši vedno bolj svoj denar v tujino, da si tako prihranijo davke. Zato se vedno bolj zahteva, da se ukrenejo odločne odredbe proti begu francoskega kapitala v tujino. O žetvi so objavljeni sledeči rezultati (v 1000 dvojnih stotov); za pšenico se navaja število 76.840, za rž im 10.129. Te številke pa še niso končno veljavne in bodo najbrže nižje. Tako je bilo tudi lani, ko se je rezultat zmanjšal za 4 milijone dvojnih stotov prot prvotni napovedi Francoski poljedelski minister pa smatra te številke za pravilne in je mnenja, da bo znašal letošnji primanjkljaj žita na Francoskem približno 10 milijonov dvojnih stotov. Z ozirom na splošno slabo letino žita. je tudi ta primanjkljaj znaten. Kljub dobremu gospodarskemu stanju Francije pa se prebivalstvo ne množi in s porodi komaj zamašujejo vrzeli, ki jih rode smrtni slučaji. V mesecih april, maj, junij je bilo v 22 departma-nih (od 89) več smrtnih slučsdev ko porodov. Za prvo polletje se objavlja sledeča statistika. L. 1924. L. 1923. Živorojene! 385.321 395.863 smrtnih slučajev 381.666 352.239 presežek rojstev 3.655 43.624 zakonov je bilo skl. 175.771 176.114 ločitev je bilo 10.638 11.965 Francija je štela po zadnji statistiki 39,209.000 prebivalcev. Na 10.000 prebivalcev bi torej prišlo po gornji statistiki živorojencev 196 smrtnih slučajev 194 presežek rojstev _ 1.9 sklenjenih zakonov 89 ločenih zakonov , S Ta statistika kaže, da je umrljivost v Franciji večja ko v drugih državah. Samo Madžarska, Španija, Portugalska in balkanske države poznajo še večjo umrljivost. Na drugi strani pa je presenetljivo majhno število zakonov. Populacijski problem je v Franciji še vedno v ospredju javnega interesa. Občni zbor ljubljanske podružnice SCmetljske družbe se je vršil v torek zvečer. Otvoril ga je kmetijski svetnik Rohrman. Občni zbor je bil precej buren. Toda že po par uvodnih besedah predsednika ga je prekinil dr. Stanovnik, ki je dejal v glavnem sledeče: »Sklicujem se na § 30 družbinih pravil, po katerem b! morala biti vršitev občnega zbora objavljena v družbinem glasilu »Kmetovalec* 14 dni popreje, kar se pa ni zgodilo. Občni zbor, ki je bil sklican za dne 19. oktobra, ni bi sklepčen in bi se potemtakem moral vrMti 14 dni pozneje, kateri dan je padel na 2. novembra, vrši se pa faktično nocoj dne 4. novembra in je vsled tega neveljaven.« G. svetnik Rohrman odgovarja na to, da vse to res stoji v pravilih, da pa so vsi udeleženci občnega zbora dne 19. oktobra sklenili, da se vsled redne nesklepčnosti občnih zborov skliče prihodnji občni zbor na delavnik. G. Rohrman Izjavi na to, da se zahvaljuje na dosedanjem zaupanju in da odlaga svoje mesto kot predsednik ljubljanske podružnice Kmetijske družbe. Predsedstvo občnega zbora je prevzel nato g. višji nadzornik Gombač. Dr. Stanovnik protestira proti vršitvi nocojšnjega občnega zbora, Češ da se vrši protizakonito, nakar mu odgovarja g. Bukovec med drugim sledeče: »Današnji občni zbor je sklican le radi volitev delegatov v glavno skupščino druž- legatov niso izvršile. be in ni zato nobenega vzroka, da bi se gc odložilo. Ker na sestanku, ki ga je določil* vlada v ta namen, ni prišlo do sporazum^ Ln se radi tega in natolcevanj gotovih ljud) ni mogel vršiti redni občni zbor družbe dne 30. januarja 1924, ie bil družbi imenovan vladni komisar. Obenem se Je govorilo tudi o neki stomilijonski poneverbi. Imenovan je bil nato komisar, da preišče delovanje in eventualne poneverbe v družbi Komisar teh nerednostl do danes še ni mogel ugotoviti. V tem pa je prišla SLS do vlade In je popolnoma protizakonito Izposlovala Imenovanje proi. Evgena Jarca za komisarja Kmetijske družbe, ki je popolnoma samolastno postopaL — Odstavljal je prejšnje funkcionarje (Jamnik ln Rohrtnan/ In nameščal nove (n. pr. inž. Lah.).. Pri družbi pa Je potrebna ln edino umestna v takem slučaju popolnoma nestrankarska ln objektivna oseba, kar pa prof. Jarc ni« Nato citira nekaj najpomembnejših odstavkov iz pritožbe, ki jo Je poslal velikemu županu ljubil, oblasti g. Ivan Pipan kot podpredsednik »Kmetijske družbe«. Omenja tudi pritožbo na »Državni svet«.. Pritožba še do danes ni rešena. Dr- Stanovnik je nato s svojimi tova-riši odšel ln polagoma so pričeli odhajati tudi drugi, tako da Je bil na koncu občni zbor v resnici nesklei>5en ln se volitve d&- Borzna porožila, Ljubljanska borza, dne 5. novembra 1924. Vrednote: Državni papirji: a) Obveznice. 7 in pol odstotno investicijsko posojilo Iz 1. 1921 blago 63.50, b) Srečke: 2 in pol odstotna drž. renta za voino škodo denaT 112.50, blago 113 žaklj. 112.50. Delnice, a) Denarni za-vodi: LjublJ. kreditna banka denar 205, blago 230, Merkantilna banka denar 124, blago 126, Prva hrvatska štedionica denar 916. b) Podjetja: Strojne tovarne in Kvarne denar 130, blago 148, Tibov. PTem. družba denar 485, blago 490, zaklj. 485, Združene papirnice denar 110. blago 120, Split, cement Portland denar 1416, blago 1500. Nihag denar 70, blago 85. Založnice Itd.: 4 in pol odst. zast. 1. kr. dež. banke blago 17, 4 in pol odst. kom. zad. dež. banke blago 89. Produkti. Lipovi hlodi od 20 cm prem. napr., od 2 m dolž. zdravi lepo blago frko naklad, post. za 100 kg denar'60, deske L, Il„ III. frko meia blago 660, jesenovi plohi suta I. 20 do 90 mm, frko naklad, post. blago 1390, hrastovi plohi 43 mm, 17—30 cm, 3 m dolž. frko meja denar 1250. remeljni 4—5 m, 8 cm, frko meja denaT 750. brusni les po uzanc, ljubljanske boTze frko naklad, post. denar 225, bukova drva obrobljene! frko naklad, post. 5 vag. denar 19. blago 19, za-ključ. 19, oglje vilano frko meja defiar 113, pšenica domača frko LJ. derar 390, pšenica bačka par. LJ. bi. 435 koTuza b. pap. LJ. bi. 335, oves Miki par. L j. blago 340, fižol rib-ničan orig. frko LJ. denar 440. fižol ribničan očiščen b/n frko Postojna trans, blago 545, fižol prepeličar orig. frko Lj. denar 450, fižol prepeličar očiščen b/n frko Postojna trans, blago 580, fižol mandalon orig. frko LJ. denar 400, fižol mandalon čiščen b/n frko Postojna blago 500, fižol rjavi org. frko LJ. denar 410, laneno seme .par. LJ. denar 675, pšenična moka bas. >--0-’, bačka frko LJ. blago 625, pšenični otrobi srednji b/n frko LJ. blago 215, oreh! b/n belo sušeni brez kolkov Irko naklad, post. denar 725 X Polom lesne tvrdke. V sarajevskih gospodarskih krogih Je pobudi! različne komentarje .polom tvrdke »Jugoslovensko preduzeče za šumsku industriju I veletrgovina drva inž. Vladimir Iljin I drug.« Tvrdka Je zaprosila za prisilno poravnavo. Podjetje ima pasive 4,455.047 Din, a aktiva znašajo samo 841.337 Din, Saldo pashr« znaša torej 3,613.719 Din. Tvrdka nudi svojim upnikom 15 % za šest mesecev. O razlogih po-loma te tvrdke, ki Je začela delati z velikimi sredstvi, krožijo v poučenih krogih različne verzije. Kolikor Je znano. Je bila imenovana tvrdka poprej lastnica ve-like žage v Ustiprači, katero pa je morala nekako pred enim letom prodati Zaga Je bila prodana v izgubo pol milijona dinarjev. Trdi se, da je bil neposredni razlog poloma ta, ker Je tvrdka na račun svojih angleških konsumentov, s katerimi je sklenila pogodbo glede dobave hlodov, kupovala lej Po dražjih cenah, kakor so bile na trgu. Pc pogodbi bi morali Angleži plačati les po 14 šilingov, toda preden Je bila dobava efektul-rana so Angleži stornirali naročila, ker J« na Angleškem padla cena hlodom na 7 šilingov. Poleg tega Je Imela firma velike S*> gube, ko je delala z državo. X Letošnji tre suhih sliv stoli v znamenju slabega povpraševanja. Od otvoritve trga 15. septembra pa do 23. oktobra je bilo v vsem pripeljano na trg v Brčkem 172 vagonov suhih sliv, a strokovnjaki računajo, da bo celokupni dovoz Jedva dose> gel 200 vagonov. Cene so naslednje: kvaur teta 70/75 11,25. 80/85 10.25, 75/100 10 110/120 9.50. Zaloge pri brčansklh trgovdJ okoli 60 vagonov. Tendenca slaba. X Kreditna ustanova Saveza skih zadrug. Glavni savez poljedeljskih dnig je izdelal zakonski načrt o zadružneo kreditnem zavodu. Načrt Je ie predlo** poljedeljskemu ministru Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni An odgovorni nrednlkj Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarja* v UnbllanL Jbrran 4. pMAPfOlDNI DNEVNIK«, 6. tm. .. ., <, - -7./""’ ‘ ' ' ■ * mA. Nove knjige. Iziia Je 10. številka »Planinskega vest* fflka«. O pestri vsebini in vzornem urejevanju tega našega lepega planinskega mesečnika smo že opetovano spregovorili. Kar i£mo povedali o prejšnjih številkah, to radi ponavljamo tudi v oceni 10. številke, ki posveča toplo pisane članke planinskim žrtvam, ki so tekom letošnje turistdvske poletne sezone našle svoj grob v triglavskem pogorju. Mesečnik »Planinski vestnik« priporočamo v vsakem oziru kar najtopleje, zlasti pa prijateljem in oboževalcem $Uega planinskega raja. »Gruda«. Zadnje tri v enem zvezku združene številke mesečnika »Grude« tvorijo v celoti razveseljiv dokaz, da je ta leposlovna revija kmečkih fantov in deklet »zavzela stališče poljudno-leposlovnega lista, kar je treba zabeležiti s posebnim naglasom. Prve številke »Grude* so sicer v splošnem ugajale, vendar se je občutilo, da jhekaj manjka. Manjkalo je one pestrosti in ‘živahne vsebine, za katero se vnema naša kmetska mladina. Danes prinaša »Gruda« Oblikovno in vsebinsko zanimive stvari, katere prispevajo naši najboljši Mladi in tudi starejši pisatelji. Ksaver Meško se ka-Ifor povsod, tudi v »Grudi« zelo uspešno Udejstvuje. J. Albrehtova povest »Zemlja naša mati«, ki je bila spočetka nekoliko dolgočasna, je postala zelo živahna in zanimiva ter se jo da z užitkom čitati. Od pesnikov naj omenimo Golarja. G. Koritnika in Tineta Debeljaka. Slednji je sicer zelo nadarjen in v pesmih prijeten, vendar se jsdi, da so nekatere njegove v »Grudi« ne-fcoliko preveč »Moderne«:, za kmečko mla- dino namreč. Kakor smo poučeni, je »Gruda« prodrla v široke plasti našega kmečkega naroda, kar je najlepši dokaz, da je list dober in tudi potreben. Zato ga toplo priporočamo. »Stara pravda nekdaj«. Pod tem naslovom je izdala Kmetftska tiskovna zadruga v Ljubljani broširano povest, ki jo je napisal kmet Franc Tovornik. Snov povesii je zajeta iz zgodovine našega kmeta, kar priča že naslov sam. Vsebina je lepa in zanimiva^ tudi jezik, ki je sicer nekoliko trd, še precej ugaja. Toda to se da spregledati, kajti knjige ni napisal pisatelj »po poklicu«, marveč preprost naš kmečki človek, ki je za svoje razmere z brošurico popolnoma dobro uspel. Sodišče. § 104 s. k. x. Predsednik: »Vi ste Franc Černe, rojen 1904 v Kranjski gori, tjakaj pristojen, dijak VI. realnega razreda — kar pa niste Več, kakor smo izvedeli...« Obdolženac: »Zakaj ne?« Predsednik: »Ker ste bili izključeni.« Obdolženec: »To je pa pomota... Pri-vatist sem.« Predsednik: »No, bomo videli... Torej vi ste obdolženi, da ste razžalili dne 11. avgusta službo vršečega orožnika z besedami: Pojdite drugam red in mir delat’, .jaz poznam Vaše zakone bolje nego Vi’, ,ne sinete misliti da sem tako neumen’, .jaz bom Vas naznanil, ne pa Vi mene’, ,jaz Vam bom že pokazal’. — Dne 11. avgusta je namreč pelo več fantov v Kranjski gori pred vasjo. Med njimi ste bili tudi Vi. Orožniška patrulja je te fante opozorila, da naj bodo tiho in naj ne kale nočnega miru, nakar ste Vi, kakor trdi obtožnica, izustiti omenjene besede. --- Opozarjam Vas, da je najbolje, ako poveste po pravici... Vaši stariši so premožni... bo manj stroškov ... Stvar ni konj... če orožnik potrdi pod prisego, da ste res tako govorili. Vas moramo obsoditi, ker Vas Vaše priče v predpreis-kavi niso razbremenile...« Obdolženec: ^Deloma sem rekel, kar se mi očita, deloma ne. Da bi bil rekel »če hočete red in mir delati, idite ga drugam dedat«, ni res, pač po. priznavam, da sem rekel, da poznam zakone bolje, kakor orožniki in, da nisem tako neumen. Da bi bil rekel »jaz bom Vas naznanil, ne pa Vi »e-ne« in »jaz Vam twn že pokazal« »se as spominjam.« Predsednik: »Priča orožnik Frik k sedaj v Novem Sadu, zato bj ga težko dobili in zato bomo zaslišali, ako ste obe stranki zadovoljni, samo Mihelčiča.« — Obdolženec in državni pravdnik se ne protivita in pokličejo orožnika Mihelčiču. Predsednik: »Torej fantje so peli — ampak še zunaj Yasi...« Priča: »Ne, v vasi.« Predsednik: »Pa pravijo, da so čisto nairno peli...« Priča: »Takrat smo imeli posebno strog aalog... radi tujcev ... Zato sva iih midva opozoriLa, nakar s« je gospod Černe oglasil : »Pojdite drugam red in mir delat...« Predsednik: »Slišite — pa se mogoče motite?... Ali veste popolnoma zanesljivo, da je te besede Izgovoril ravno obdolženec?« Orožnik: »Izključeno le, da bi iih bil kdo drugi... poznam ga po glasu, pa tudi Fink ga dobro pozna. — Nato sem ga jaz še enkrat opozoril in zapisal, nakar je reke!, da pozna zakone bolje kakor jaz...« Predsednik: »Kaj pa — ali je tudi rekel »ne smete misliti, da sem tako neumen ... iaz bom Vas naznanil, ne pa Vi mene...« in »jaz Vam bom že pokazal?« Priča: »Da, vse to je rekel.« Predsednik: »No, kaj pa ostali?... Bila je gruča osmih ljudi...« Priča: »Ostali so ga celo mirili.« Predsednik: »On pravi, da ste Vi pod Finkovim vplivo.n... in Fink ima ,piko’ nanj...« Priča.: »N«, i .- stojim pod nikakim vplivom.« Predsednik proti obdolžencu: »Ali vzdržujete trdite\, da ima Fink ,piko’ na Vas, ker je imel k Vašo natakarico razmerje in ste ga Vi i nkrat dobili pri njej? ...« Obdolženec: ' »Ne enkrat temveč večkrat ., Eden izmed votantov ■ »Gospod Mihelčič, VI pravite, da ste ga spoznali po glasu iz gruče osmih ljudi... ali je mogoče, da ste ga spoznali?« Priča: »Spoznal sem ga.« Zagovornik: »Kako je to mogoče?!« Priča: »Še danes imam njegov glas v ušesih.« — Sporazumno se prečitajo obligatne stvari. Izpovedba orožnika Finka, ki je ovadbo vložil soglaša seveda dobesedno z ovadbo. Drugače je glede izpovedb civilnih prič, ki se skladajo z ovadbo samo delno, ki pa kljub temu niso dovolj decidirane, da bi mogile obdolženca razbremeniti. Voj- teh Budinek na primer Izpove, 'da je nik pozval fante, ki so mirno peli, v osor* nem tonu: »Zginte« in da inia vtis, da ima dotični, s katerim je govoril Černe, ,piko’ na Černeta. Defacto pa je govoril z obdolžencem Mihelčič in ne Fink. — Orožniška ovadba pravi, da so peli tako »kričeče«, da so se stanovalci ogorčena zgražali. Predsednik: »No, to se pa ravno ul ugotovilo...« Mihelčič: »Že -preje so razgrajali, da sq Se ljudje pritoževali, toda ni se dalo ugotoviti, kdo je razgrajal...« Ugotovi se pa, da je moral plačati obdolženec že pri srezkem glavarstvu 25 dinarjev globe. Na predsednikovo vprašanj«! zakaj, pojasni, da zato, ker »je bil v slabi, družbi.« — Predsednik: »Ko je postala obtožnica zoper Vas pravomočna, sem pisal, kaioor je to predpisano na Vaše ravnateljstvo, H pa je odgovorilo, da ste bili že leta 197; izključeni iz zavoda, ker niti kot repetenl niste bili zmožni za višji razred, torej niste dijak...« Obtoženec: Ni res... to je pomota..• Privatist sem...« Predsednik: »Ali ste vpisani?« Obdolženec: »Ne...« Eden izmed votantov: »No torej ste p« pravi privatist.« Sodba: Kriv pregreška §-a 104 s. k, ** in se kaznuje na 100 dinarjev globe. _ Naročajte »Narodni Dnevnik" I Edgar Hics Burroughs: MHOVE1 ŽIVALI . Divjak je težko sopihal, dasi ni bil med najbolj slabotnimi. Bržkone je telesno in duševno nezaslišano veliko pretrpel. V hipu je bil pri Tarzanu in kip je prva vrsta napadalcev baš dosegla vaška jvrata, je Mugambijev nož z ostrim sunkom prerezal zadnje vezi, ki so Tarzana vezale na kol. Žrtve ponočnega boja so ležale še na vaški sesti, kakor so padle pod šapami in zobmi živali. jFarzan je takoj pograbil kopje in debelo gorjačo In zdirjal z Mugambijem na čelu tolpi od besnosti sopihajočih divjakov nasproti, ki so v divjem neredu baš vdrli skozi vaška vrata. Sledil je boj na nož, strahoten za pogled ... končno so se divjaki umaknili, kakor se je zdelo, ravno'zaradi strašne groze: Belokožec. divjak in _ njim celo leopard in Akutove opičje bestije — to «je bilo preveč, da bi se pogumno in vztrajno zoperstavljali. Uvideli so, da ne morejo tega nasprot-iBka niti s svojo pomočjo užugati! Tarzan je ujel nekega divjaka in poskušal Jakoj zvedeti od njega, kje je Rokov in njegovi jljudie. Šele, ko je obljubil črncu živijenje in svobodo, mu je ta povedal, kar je vedel o nadaljnih f^okovovih namenih. Glasom njegovih izpovedi je zjutraj poskušal -poglavar pregovoriti belokožce, da se skupno vrnejo v vas. Hotel je, naj bi ostudne vsiljence postrelili s svojimi puškami. Vendar se je zdelo, fia se Rokov še bolj boji belega orjaka in njegovih i>ojnih tovarišev, kakor pa črnci. Pod nobenim pogojem se ni drznil niti do roba jdžungle in se je s svojimi ljudmi naglo umaknil k reki in tam tebi nič meni nič prisvojil zase in za jSvojce par od divjakov skritih čolnov. Končno so 'se z največjo hitrostjo odpravili po reki navzgor. Nosači, ki jih je Rokov najel v Kavirijevi vasi, so morali veslati. Počasi so potekali prihodnji dnevi Dežela je fela na daleč in široko skoro neobljudena in le s Itežavo so mogli vsaj ugotoviti* da niso izgubili prave sledi. Tri Akutove opice so padle v vaških pojih, da je razven Akuta, Sheete in Mugambija |e pet teh orjaških pošasti nadaljevalo to potovanje. Tarzan ni čul ničesar več o onih treh — o be-|okožcu, ženi in otroku — ki so menda ušli Ro-kovu. Sicer si niti najmanj ni mogel predstavljati, kdo sta pravzaprav oni mož in žena. Na vsak način pa je bil njegov otrok pri teh dveh neznancih. To mu je zadoščalo, da ni niti za trenutek opustil zasledovanja. Rokov jim je gotovo sledil In vsled tega je bil uverjen, da ima idoč po Rusovih sledeh največ izgleda, da napoči hrepeneče pričakovani dan, ko bo iztrgal svojega otroka nevarnostim in prežečim grozotam pustinje. Enkrat so morali vendar izgubiti sled. Vrnili-so se kos poti in slučajno odkrili kraj, kjer se je JRus izkrcal in mahnil odslej proti severu skozi 'džunglo. Tarzan je iz tega sklepal, da sta najbrže tudi onadva z otrokom vred zapustila reko. Vendar ni mogel spotoma ničesar zvedeti, kar ibj potrdilo pravilnost njegove domneve. Izpraševal je tu in tam kakega divjaka, toda ni videl beguncev in ne slišal o njih. Toda skoro vsi so po-iročali o Rusu. Deloma so ga videli sami. deloma so pa le po tem, kar so čuli, potrdili, da je bil v bližini. ,, Poleg tega ni bilo lahko, pogoditi se z do-piačini. Običajno so pobegnili vsi, komaj so zagledali Tarzanove divje sopotnike. Preostajalo mu )e le, da se je sem in tam ločil od svoje tolpe in prepustil slučaju, da je sam srečal kakega divjaka V džungli. Ko je nekega dne zopet ležal na preži, je naenkrat naletel na divjaka, ki je preteče nastavil kopje proti belemu možu, kateri se je, že ranjen, Najcenejše nove in rabljene pisalne stroje » Ipaclialnl mchanKnl delavnici za popravo pisalnih ratuniklh. raimnoltvalnih In kopirnih itro]«v. Ludvik Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6.11. AvivmjtraUflva-. Indigo panlr ter v»e drjijc plazil po tleh in iskal zavetja v gostem grmovju ob cesti. Tarzan je tega belokožca že večkrat videl in ga je spoznal na prvi pogled. Globoko, preveč globoko so se inu vtisnile njegove grde poteze v spomin. Tesno ob nosu ležeče, plapolajoče oči, rumeni brki, ki so tako zmršeni viseli navzdol... Opičji človek je tudi takoj opazil, da tega moža ni bilo med Rokovovimi ljudmi v vasi; zadnjič, ko je ležal ujet v koči, je vendar celo družbo natančno opazoval, toda ta tukaj...9 To se je dalo Tazlagati le na en način: Ta mož je ušel Rokovu z ono ženo in otrokom — in žena — je bila njegova Jane. Zdaj se mu je zjasnilo v glavi, in spomnil se je Rokovovih groženj. Opičji človek je prebledel od jeze, ko je videl zdaj napihnjeni Švedov obraz. Široka brazgotina preko Tarzanovega čela se je naravnost napela v temni rdečici... Brazgotina, ki je kakor pas krila ono rano, ki mu je Terkop pred leti v divji borbi vsekal v čelo, takrat, ko si je priboril kraljevsko pravico nad Keršakovim opičjim plemenom. Hotel je zdaj soditi tega beiokožca; črnec ne sme imeti ž njim nobenega opravka več... Tarzan je planil k vojščaku, mu izbil kopje iz roke. predno se je dotaknil Šveda. Divjak je takoj potegnil svoj nož in se pričel boriti s svojim novim nasprotnikom. Šved pa, ki je zdaj ležal mirno v grmovju, je gledal prizor, kakoršnega ni še nikdar, niti v sanjah videl: Polnag belokožec in polnag divjak v strašnem dvoboju! Najprej sta se sprijela z orožjem, s kakoršnim so šli le surovi ljudje drug proti drugemu, potem pa sta se z rokami in zobmi zarila drug v drugega... Sprva Andersen ni spoznal belokožca. Toda ko se mu je končno posvetilo, da je nekoč že moral videti tega orjaškega Človeka, so se njegove oči razširile od groze. Ta rjoveča, zveri podobna pošast bi naj bila elegantni Anglež, ki so ga imeli na krovu »Kincaide« kot ujetnika...? In še angleški plemič povrhu? Lady Grey-stoke mu je šele spotoma na begu po Ugambi zaupala vse podrobnosti o ujetnikovi osebi, ker se poprej, dokler je imel opravka le s tolpo na ladji, ni zanimal, kakšne so pravzaprav vezi med obema. Boj je bil končan. Tarzan je moral divjaka ubiti, ker se ni hotel udati. Šved je videl, kako se je belokožec dvignil s svoje žrtve in stopil svojemu nasprotniku na vrat. In mogočno je donel zmagoslavni krik človeške opice skozi džunglo. Groza je »tresla Andersen?- Potem je videl Tarzanove jekleno-sive oči, uprte vase. Ledeno mrzel in neizprosen je bil ta pogled in v njem je bilo napisano: umreti moraš... »Kje je moja žena?« nui is aakričal opičji človek. »In moj otrok?« Andersen je hotel odgovoriti, pa mu je nenaden napad kašlja vzel sapo. Saj js puščica še tičala v prsih in ko so težko ranjena pljuča lovila sapo, mu je nenadoma brizgnila kri iz ust in nosa. Tarzan je’ čakal. Saj napad mora preiti. Kakot kip iz brona — mrzel, trd in neusmiljen — je stal poleg ubogega moža in čakal! Samo da iztisne iz tega ničvredneža, kar želi vedeti... potem je po njem... Kašelj je popustil Ih takoj k ranjenec zopet poskusil govoriti. Njegove ustnice so se malo premikale. Tarzan je pokleknil k njemu. »Moja žena in moj otrok?« je vprašal že krat. Andersen je pokazal na ozko stezo. »Rus... jih... ujel...« je šepetal. »Kako si prišel sem? Zakaj nisi ostal pri Rokavu,« je nadaljeval Tarzan. »Napadli... so nas,« Je dihnil Andersen. Opičji človek je komaj razumel, tako tiho je ranjenec izustil te besede. »Napadli... so nas. Boril sem se, toda drugi... vsi... pobegnili.« »Pustili so me ... tu ležati... s temi ranami. Rokov dejal... za... hijene... hujše.., kakor takojšnja smrt. Jane, otroka... je vzel s seboj.« »Kaj si počel ti ž njimi? Odkod si jih pripeljal?« je vprašal Tarzan in besen planil nad Šveda. Zdelo se je, da se nima več v oblasti; kakor bi svobodno divjalo v njem sovraštvo, divja maščevalnost in vse strasti. »Kaj si storil moji ženi in mojemu otroku? Povej, toda hitro, predno te... Najhujšfl hočem slišati, ali pa te raztrgam na tisoč koscevi« Andersen je videl, kako so ga od jeze spačene oči opičjega človeka naravnost prebadale. »Kako to?« je šepetal. »Nisem jima skrivil niti lasu, hotel sem jih le rešiti iz Rokovovih rok. Vaša gospa je... bila ... tako dobra z menoj... na »Kin-caidi«, jaz... sem čul malega otroka... kričati. Zmirom ... tako kričati. Imam ženo in otroka... doma v Kristianiji; nisem... mogel več gledati... mater in malega... ločena in v Rokovovi... oblasti. To je bilo vse. Kaj sem podoben človeku... ki bi jima... storil kaj žalega?« Pri teh besedah je pokazal na pušico, ki mu je tičala globoko v prsih. V načinu, kakor je ta mož govoril in v njegovem glasu je bilo nekaj prepričujočega, kar le Tarzana presenetilo. Zdelo se je, da Andersen tudt nima slabe vesti, pač pa je imel vtis, da so ga prejšnje obtožbe, ki jih je moral slišati, naravnost žalile. Po drugi strani je gotovo čutil svoj bližnji konec in ga niso mogle Tarzanove grožnje posebno zanimati. Vsekakor pa je očividno želel razkriti Angležu resnico in ga pripraviti do tega, da ni ve$ niti najmanj dvomil o njegovi i povedi. Opičji človek se je sklonil tesno k Šved«. »Prosim, odpusti!« je dejal popolnoma priprosto in mirno. »Mislil sem, da so v Rokovovi okolici le lopovi... uvidevam, da nisem imel prav. Toda to je zdaj opravljeno. Važnejše je, da te spravim ni varno ln pogledam, kakšne rane imaš. Kakor hitro mogoče boš zopet na nogah.« Smehljaj Je razsvetlil obraz umirajočega Stresel je z glavo. »Iščite .,. rajši... ženo in otroka,« je tiho zve* nelo iz njegovih ustnic. »Jaz sem že... toliko i!, kakor mrtev... toda —« za hip se je obotavljal »—jaz ... mislim... hijene... nočete rajši.,, takoj končati!« Tarzana so te besede pretresle do mozga. Še pred par. minutami je sklenil, da uniči tega moža' In zdaj ta njegova zadnja prošnja...! Ne, to je bilo preveč. Saj mu je bil več, kakor njegov naj* boljši prijatelj... (Dalje prihodnjič.) Kamen Potrebujemo večjo količino dalmatinskega kamna ali temu sličnega. Ponudbe z vzorci je poslati na Nikola Pavičevič trgovec Kralj Aleksandra ulica 1. Beograd. FRANC CERAR, chraiba t o. z. v Domžalah pri Ljubljan tovarna slamnikov in klobukov Celja, Gosposka i Josip Peteline Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. PrlporoCam na veliko In malo galanterijo, nogavice, razne sukance, gumbe, čipke, vezenino, kravate, srajce, sprehajalne palice, krojaSke in Čevljarske potrebščine. Najntžje cene! Postreiba točna I AVTO VOZI BREZ BENCINA Popravila se sprejemajo vsako aredo v Ljubljani, Prešernova ni. 5. na dvor. Kovačič &Tršan. KURI Z OGLJEM ZAHTEVAJ PROSPEKTE 3UGO-HAG LJUBLJANA BOHORIČEVA ul.24. TEL. 5SO KUPUJTE ki oglašujejo v Narodnem Dnevniku pri onih trgovcih i Prešernova ulica, palača Mestne hranilnice, priporoča zadnje novosti, dunajskih in pariških klobukov. — Žalni klobuki vedno v zalogi. NajnJiJe cene. Solidno blago. MALI OGLASI za gospode in dame KELC, Maribor, Stolna ul. 5, Izdeluje vsa v to stroko spadajoča dela. UDK TIZOI & Deteljno seme, fižol in sobe kupuje Sevtr a Komp.. Ljubljana, Wolfova uL 12. nagrade dobi, kdor preskrbi poštenemu, oženjenemu upokojencu mesto hišnika v sredini ali periferiji Ljubljane. Ponudbe na upravo lista pod .Takoj 8.000*. po najnovejši modi, poljubne za dame in gospode, razpošilja Knafelj Alojzli strokovni učitelj za krojaštvo Ljubljana Križevnllka ul. 2. Spieji se vel oaeb na boljjo domačo hrano. Natančneje se poizve v upravi lista. tensii površnik moški ln žaket s telovnikom, vse dobro ohranjeno se ugodno proda. Naslov pove uprava lista. Hiša naprodaj v Ljubljani, Stari trg 20. Resne ponudbe na naslov; M. Umek, Ljubljana, Jadranska banka. Posredovalci izključeni. za ozkotirno železnico s spričevali k<>t izučen ključavničar se »prejme v stalno »lužbo.. fr Ponudb« j« poslati ri* • Blagajna znamk* »National« (hebel) dobro ohranjena, s* po ugodni oeni proda. — Natančneje se poizve v trgovini M. Hladnik v D. M. v Polju pri Ljubljani. in od »Juhana« kupuje družba »Juhao«, Ljubljana, Gradišč« 13. ne mala hiša ni periferiji ali v okolici Ljubljane Ponudbe z navedbo cene na upravo list« pod »Dom«. kako malo te stane mali oglas, Izračunaš lahko sam, do 20 besedi 5 din, , vsaka nadaljna beseda pa 30 para. lliltM >ehu, 1 ižeS, tor® nu| i oi uspehu, katerega tem potoni dosežeS, ako imaš kaj prodati ali kupiti, posoditi ali izposoditi, poduče-vati, dopisovati alt Ženiti se, n* prsmlMJuJi zdrami se ln ne čakaj ter oglasi se, da vsakdo .Vg, Mi hočai tli iUafc. vse vrste gumijaste robe, kak« tudi popravila galoš sprejema po najkulantnejšib cenah Pet el Škafar, Ljubljana, Rimska o. 11, se dobro rpeljan potnik papirna trgovine, ki bi bil pripravljen S« prevzeti dobro idoče 3 mesečna sezljsko blago proti proviziji-Naslov pri upravi list*. srednjo c dvema posteljama ta dva solidna gospoda se išče za takoj Ponudbe ua uprav* lista pod: »Takoj«. 1 se mala preprosta sobica v sredini mesta. Ponudbe na uprav« lista pod »Soba«. PREmaG Trboveljski ••••■**• Libofsttl.. Ormožkl Trobnodolski •m«* dobavil« P« na)nU|th cenah DOM. ČEBIN trgovina a premogov LJUBLJANA Wolfova ulica H. L|0- Oglašulte v JaroMDneiiiir.