'	‘	f	^	'	■;	■ f ' f ■ / / /	■*'	/
.	t-v-.'-lil-	f	:	'/	■'	/	/	/
mm^'0 l \ i/! .V / /;y / /- v
%*;.•• W*.
!T.|i	,
sra s«. l #.»•'
«® vrnTSl
)l!E -Fl^REgRt
w*|p$S
ty)r*. Barbara Kramer, 5?rf Francisco. California, was the meet 2 en ere o s supporter of sj.W.l’. s quarter of a century ago when help was most naedec. Salutations to our Barbara!,
  k/BucfiffWtl
ofthe Slovenian
of Merica	I
m
4£t%;
.
Numf>*r 8
AUGUST, 1»51
Volume 23
.
■	■'■ ,sf*Jv ■->'•■'
£r, ••*.; 'V8?:; ■» •>-; u^.: "12*
■’t&tfiEAJ flUivttfer' —.jac«f^' Maijtfe**« Jr. 'Kfe'
f ■ : v..C! •JTvH»wa?7 *■:•. <id.ers '■’r wfeS'^jit -AljMaA He* jus ..-.. . .••. :'.
r.>Pr--Hklaat — Kt  •' .«.r.;i.r
S. '^-w-riTfesSrt^iu	-
■f: ’-Yd^VraiUost;	i*U;7 7>-.Ut 'v.V .
w. .'Vli^'Pr^daEt'	Mary Uffofc; : .
t	•-	Biže&Edtafe
.Toe^pMa« Erjavec .	:.
— J<ja*phlnetti^*x ... .'....
Attot-rjWO COMMlT'TKBr -F«wsW*«t — 'USary	.. . .... .
Auditor JoaapMn* ZMdwdita! ..........
A&ttsttsr v.- Rsi* stana .........
AiiVieORY COMMiTT*®:':
.?rwi<»«nt -•- 3Pr«tc«» Stia*:i ..........
E0M C«#«>	 .
«*•* lUC&ar	...........
TOtlTB ANL> KKCR2JATI0N ČOMM1TTBJC:
.'•Wjpbiaa 8jnml» ............ ........  -.......
3Sr#i5r» ICjiwy >v.
•PhwQom
■ *•>■* Twiws .................    ‘.......
j*aty 3,- Suml  ...............   •	-	-
MANAGING EDITOR AlMnn Norni
,?fj| ■ o7&Č?t.	::	v
.	■	Br’naii.H#'!'-	UM-,	•DmrettiB.I	% Uh,
........ 381 HBSsi Stps.at,' (Jert<ta5»y, '•lfooi«
  ....... -... Stex 2*?,- 'K!traSik*4 'Petffltt
. ;,#*?? OakUjMt
Siriat. Vmksi4i, Ong!»r
i" cl	St..	C.tov<->3a$»d	10. OWo
, X - ?/e ^W-Mt St. My, WHn&sa^to ,	CfctaKQ«	ttarwt.	|X»S*V	Hljnois
. . . .. ,734 HAuV.fciraat, Jflliai, .nuaot*
 m -jaApt
. . 194s «v. S?t4 Siraat, CUie*4*, njlB0<* 17**40|)!*W«a: fi*pd, C?*VBl«H(d It. O’rtlo
J.5W# Holmes Arcs*«, CitfrvUxA 30, Onto . 47 cieaoia* Str«*, Brooklyn. New Terk  .......... IMS	Burtoa	St.,	Wirmn,	Ohio
a.1 No. CM««* Hfcroot. ioit«rt, JlliMls ...... SK	m KUwk. jSwJwst«*. t>Wo
3tt»	Armuu, H»3W.««,
, _ »81» Armm U 9*.	Vf,	TOi»W«
^. Vnt^araKl, Fwtiuirirtfdia i#78 Itmdtlw ma., CJ*v*lM»# », OWo
ZARJA-THE DAWN
URADNO 6L.ASILO SLOVENSKI ŽtNfcKE iVS/E V AMBASK* OFFiCIAt PUBLICATION OF THE »LOVENJAN WOMEN'« UNION Of AMRftiCA «UBU»HEO MONTHLY — IZHAJA V«AK ME*SC Annual Buboafiption $SJtO — N*r«9*<(m «Efl« l*tw*
*ar &WUA rn«mh«r» $1.20 anniMliy — Z« Slant*« 8ŽZ	Utm
PuWlalirr, “Zarja”, 1637 AJUport St., Chicago 8, M.
Wimim Biltar AIM** JNorak
BditorWl OCOm:
*078 Broadri*w IM„ CJmroitnJ », Oklo T*l*phon« eBaEyaM* MM1
-®al*r*d u »veood «iaaa matter Nvrambor U, me: at tka »oat otflM at CUea«o, OHaoia, nikdar tka A<rt of Anroat M, Hit."
All oowiotndcaUoaa for publication mnat ba In th* haada ot tk# Kdltor by tb* Until «f tka mouth for tka aait Uuraa aad roaat ba lndar»ed by tka wrttar. If tyyawrlttan cum> dooMoapae* aad If haad wrlttan oaa Ink. Writ* plainly. aapaalaQy namaa, and ou an* aMa of papar only.
▼al doplal morajo Mtl r rokab tmdule* do It. ▼ naaaon aa prihodnjo tadajo In podpiaanl po plaatalj)«! Pilita a črnilom In aamo na ano atraa papirja. Pri lmaalb pa alta, da ao raalodao ptaana.
LETO XXIII — ST. 8
AUGUST, 1951
VOL. XXIII. — No. 8
%,ih,illi,.,ill.,illi,,illi.(il)i.1ilh.(illi.-illi.-ill.ill...illi..ill..illi,,till..iIIiliIIiliIIi,.illi..illi.,illi„illi„illi.,illi..illi.
i “ZVEZIN DAN” V MINNESOTI IN COLORADI! f
V nedeljo 26. avgusta v Ely, Minnesota	T
^	Podružnice v državi Minnesota so vse vljudno vabljene na proslavo Zvezinega
dne”,	ki se vrši v nedeljo 26. avgusta pri podružnici št. 23 v Ely, Minnesota.	jr
=	Pričetek proslave bo dopoldne, ko se bodo zbirali gostje v Community Center. Ob =r
Jž.	pol enajstih bo pa darovana sveta maša v slovenski cerkvi za žive in mrtve članice Zveze,
2.	katere se bodo vsi gostje in članice udeležili korporativno.
Popoldne ob pol dveh bo pa slavnostni banket. Stoloravnateljstvo je prijazno spre-^	jel prečastiti gospod Mihelčič. Program bo pa vodila priljubljena organistka in pevovod-	p-
d=	ka Miss Mary Hutar. Glavna predsednica Albina Novak bo navzoča, kakor tudi več dru-	|p
J:	gih glavnih odbornic.	E^.
'ž	Letos se bo praznovala desetletnica odkar je bil prvi skupni Zvezin dan za podruž-
nice	v	državi Minnesota, ki se je vršil takrat na Evelethu.	F"
£=	Torej na veselo svidenje v Ely, Minnesota 26. avgusta, 1951!	=r
1 Zvezin dan v Puebli, Colorado bo v nedeljo 9. septembra! ^
Letos praznuje podružnica št. 3 v Puebli, Colorado svoj srebrni jubilej, ker je bila	^
"tš	ustanovljena isti dan kot se je proglasilo ustanovitev Zveze, Podružnica št. 3 je tudi po-	^
==	vabila glavno predsednico Albino Novak na poset in upati je, da bodo zastopane vse po-	rr
A	družnice v Coloradi na tej slavnosti v Puebli, za katero se pridno trudi podružnica št. 3.	jj^
2	Mr. Butkovich, ravnatelj slovenskega radij o programa je povabil predsednico Albino Novak za govor v slovenščini in angleščini isto nedeljo popoldne. Župnik Rev. Daniel Gnidica
S.	bo tudi sodeloval, da bo banket in proslava lepo izpeljan. Predsednica Anna Pachak in	p
A	Mary Kukar imati pa program v svoji spretni oskrbi.	SL.
2	Glavna	predsednica ob tem času želi najlepši uspeh in obenem prosi vse podružnice,
*3	da bi jo razveselile z lepim številom novih članic. Potem bo srebrni jubilej veličastno	^
praznovan!	F'
     .........................................................       r'....i...........................
Ivan Zorman.:
j/	0	^	<£jns-<rQjLjx^L^_^cr
^ - j j j ~~J~ - |  j-
in
J 'H' i I
  "VKJlsvCfc-
r*'!
> '	/jiL	—	CL-a^
feSi44
.^/ /0>— - C-O.-	’-t—-*
If. <&oJLa^ ->v^c^	>	T	^
'hsuxsv^—
m
'kil -Jtv-l 'Co^jtiZr /U- ''X^LcL X^L	yJL^,
> ^KL^- Ofe/ T'**'''	^	£-*--	''vw<^
^>> >	r ~	^	.
U~H n f I i i i 1 l. X^i
~~ ^/°~'!	A12-'	tyOl~-	A— — ^+*~OLs, s*~4— '-i^O-f. C^Ct^ t
<A
7«^
QyO^-
4
7^'
'L-
t
t >
#-----
^a-
f jrnj j
jfežžri£5fc
	
5<k^* 'Vkio-i
C-aL 3#-' ^	i_£_.
i i» 4
^ —-VVA^C-, /C<_
i
U- . . —t			C. v C J M 1 1 J *-V			A	™—
y^U. Lpc ,(?n			1 T 7 'Y~^JL~'i j J&1A, ">H^		../»/^JJL,..		 f — c^. > J — .• * & k.		
fy	* T1y i ^ • TT-’	i i 4			f	•	’	r~j 1 3 ^	i f--*^ t-'. 1 \~ k	
		r~r	M-H	i '	r=f"	i 1
Slovenian Women’s Union
IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE
VZROKI VOJNE
Vojno sovraži ves pametni svet, posebno pa še oni, še oni, ki so imeli neposreden opravek z njo. In vendar se vojne nizajo ena za drugo skozi vse dobe človeške zgodovine s to razliko, da so novejše vojne vse večje in grozoviteljše. — Zakaj pa narodi nadaljujejo z vojnami, če so jim tako sovražne? Kdo je odgovoren za vojne?
Za vojne so odgovorni državniki, vlade, vlade, narodi; včasi le del naroda, mogoče le večja ali manjše skupina ljudi v državi, ki pa je sposobna s svojim spletkarjenjem zapeljati v vojno cel narod. Vendar pa navsezadnje vlada, oziroma vladni načelnik določi, ali bo govorilo orožje ali ne. Vlada, načelnik vlade, pa nam bo ugovarjal:	Mi
smo zato tukej, da izvršujemo voljo naroda. Toraj ni tako lahko ugotoviti, kdo je povzročil vojno. Laglje je reči, kaj je povzročilo vojno. Napuh, lakomnost, nevoščljivost, jeza, in to so štirje od sedmero poglavitnih grehov. Vzemimo, da edinstven človek trpi na razpoloženju do vseh poglavitnih grehov. Tak človek bo sposoben, vsakega zločina. In vendar so lastnosti, na katerih slone poglavitni grehi v značaju vsakega naroda, in, vsaj v zmanjšani meri, v značaju vsakega človeka; narod je vendar skupina posemeznikov. Nemci so začeli peti:	“Deutschland ueber alles” v pomenu, da naj bo
vsakemu Nemcu domovina, Nemčija, najljubša, čez vse. Končali pa so to pesem v prepričanju, da je Nemčija določena za gospodarico vsega sveta. Napuh, pretiran na-cijonalizem je poveril Hitlerju orožje, da je mogel začeti drugo svetovno vojno. Prvo svetovno vojno je sprožil sicer strel Sarajevu (zopet napuh - pretiran nacijon-alizem), toda značaj svetovne vojne ji je vtisnil nemški kaiser s svojim "Ich und Gott” napuhom. - Napuh, lakomnost! Pobijmo druge, prilastimo si nj'h premoženje! Mi smo nosilci kulture in moči! Angleži in Francozi, v manjši meri Nizozemci, Španci, Portugalci so posprav li, kar je bilo vrednega. Nemci so. prekasno prišli, pa so vendar nagrabili nekaj velikih kosov v Afriki in nekaj malega v Aziji. Okradli bi bili Portugalce, pa so jim Angleži branili, ker so bili sami lakomni na portugalsko posest. Gott strafe England! Nemški načrt je okoristiti se z vshodno Evropo. Slovansko Po.labje in Pomor-je so očistili Slovanov z ognjem in lakoto:	Zažigali	so
\	40 LETNICA MAŠNIŠTVA!
)	Naš prečastiti duhovni svetovalec, Rev. Ma-
S ti ja F. Kebe, je dopolnil 40 let v svojem dosto-? janstvenem stanu. Prvo sveto mašo je častiti S gospod pel v juliju, 1911, v slovenski cerkvi v c Pittsburghu. Potem je dolgo vrsto let župniko-5 val med Slovaki in nato bil nastavljen na hrvat-i slco župnijo v McKeesport, Pa., kjer je župni -P koval 18 let. Župnijo Marije Vnebovzete na \ 57. cesti in Butler v Pittsburghu, je pa prevzel | v oskrbo leta 1934.
S	Kakor smo brali bo slovesno praznoval svojo
? 40-letnico o Velikem Šmarnu, ko bo že gn jan je S pri fari Marije Vnebovzete v Pittsburghu.
C	Da bi ljubi Bog dal našemu dragemu duhov-
S nemu svetovalcu še mnogo let na tem svetu in ( mu utrdil zdravje, katero ni bilo zadnja leta > preveč trdno. Slovenska ženska zveza pošilja < svojemu duhovnemu svetovalcu prisrčne čes-) ti tke in želje za obilo božjega blagoslova vsak \ bodoči dan in teh naj bi bilo še veliko! Živeli! f	Naslov prečastitega gospoda je: Rev. Matej
S F. Kebe, 223-57th Street, Pittsburgh, Pa.
jim skoraj zrelo žito na polju, domove, potem pa lačne napadali. Obodridski knez, Krut, jih je sicer vsaj v eni vojni premagal ter jih prisilil, da so mu plačevali davek, toda S'aksom je prišlo na pomoč celo nemško-rimsko cesarstvo; nemški lakomnosti je bilo zadoščeno, toda ne za dolgo. Čem več je goltala, tim več, je hotela imeti. Poljsko, ki je pod Boleslavom Hrabrim pomagala Nemcem vničiti preostale Pomorjanslte Slovene, je dolgo pozneje zadela ista u-soda za časa pruskega Friderika, Marije Terezije. Kaiserje šel v vojno, si osvoji celo Poljsko in še Ukrajino povrhu. Hitler je zasledoval iste naklepe. Toda, kdor z mečem okoli hodi, bo z mečem končan ’, pravi Gospod življenja in smrti. Kaiser in Hitler sta šla Poljska je vstala, vrnila se je do Odre. Nemški pohlep seveda ne bo nikdar ugasnil. Kakor hitro si bodo opomogli, se bodo vrnili na svojo staro pot Dranga proti vshodii. V tem tiči nevarnost za vse Slovanstvo. Nemci ne bodo nikar opustili svojega prodiranja na vshod. Pri tem jim ne bodo kalili računov niti Angleži niti Francozi; ti se bodo radi iznebili nemške vsiljivosti na zapadu. Nemškemu Drangu mora stati nasproti jeklena slovanska nepopustljivost. Za to pa je treba združene moči, ker sama Rusija ali sama Poljska ne bo zadostovala. Linija proti Nemčiji pomeni obstanek slovanstva, Dardanele pa le korist za Rusijo.
Kje je zapisan zakon, da morejo belci zasesti in osvojiti vsako zemljo, kjer prebiva drugobarvno pleme. Angleški trgovc' so se odpravili na pot po vseh morjih sveta. Kar še ni bilo zasedeno' so zavzeli in tam ostali kot gospodarji. Mnogokje so izpodrinili Špance in Portugalce. Nastal je angleški svetovni imperij. Pravično? Ali je pravično nekaj vzeti, česar pravi lastnik nemore braniti? Osvojili so si pa tudi Gibraltar od Špancev, Egipt; vsidra-1i so se ob Sueškem prekopu, čeprav nimajo večine delnic; zavzeli so tudi Aden ob Rdečem Morju. Gibraltar, Malta, Rhode, Suez, Aden zo “življenjska črta”, do katere, pravijo, so upravičeni za vzdrževanje svoj h posesti v Aziji in Pacifiku. No, da, ker si že pobral denar, vzemi še novčarko. Vse ti je na razpolago, dokler se tvoja žrtev nemore braniti. Pa recimo, da so* Angleži res upravičeni na svojo ‘“življensko črto”, zakaj ne dovolijo iste pravice Rusom v pogledu na Dardanele? Kar je pravično za Angleže, naj bo tudi za Ruse. Odkar je Rusija na Črnem Morju, teži na Dardanele; tak; naj je bila to carska, demokratična ali komunistična Rusija. Dardanele so južna vrata Rusije; Rusija nemore drugače. Vselej pa, kadar si je Rusija hotele Dardanele osvojiti, je naletela na Angleže. Dvojna mera angleške pravice pomenja sejati seme nove vojne. V prvi in drugi svetovni vojni se je borila Rusija tudi za Dardanele. V ta namen je žrtvovala več kot vsak drugi, toda Anglija je pa prisodila Dardanele sovražnim Turkom. Nemčija je šla v prvo in drugo svetovno vojno, da si pridobi novih kolonij in Poljsko ter Ukrajina; to je bil Kaiserjev in Hitlerjev namen. Spodletela sta oba, vendar seme pohlepa, ki sta ga zasejala v nemškem narodu, ne bo zamrlo; rodilo bo nove vojne, pangermani ga smatrajo za svojo narodno dolžnost, ki se mora vresničiti. Po prvi svetovni vojni so Angleži odrekli Rusom Dardanele, južnim Slovanom pristop do Soluna in sploh Egejskega Morja; če bi ne bilo Amerike, bi bila Anglija dala celo Dalmacijo in vse hrvaško primorje Lahom. Z angleškim dovoljenjem so Lahi pozneje zasedli Reko; Trst ne bo nikdar slovenski, dokler bo imela Anglija pri tem besedo. Rusi so se pogodili s Kitajsko glede graditve mandžurs-ke železnice in zidave luke Daljni; obenem jim je bilo dovoljeno zasesti Port Arthur utrdbo. Anglija pa je podpisala zvezo z Japonsko. Naščuvala je Japonsko, da v ugodnem času napade Rusijo v Mandžuriji in na otokih. Kakor znano, je Japonska dobila vojno. Anglija je Japoncem prisodila celo Mandžurija, jim odobrila Korejo ter jih tako navdušila za vojno, da so Ameriki obljubova-
li okupacijo Washingtona. Tu je šlo angležko seme res v klasje; tudi Angležem so Japonci dajali po plečih v zadnji vojni. Vladivostok pozimi skoraj redno zamrzne, zato so Rusi našli toplovodno pristanišče v Daljnem. Angleži pa so ponujali Japoncem še Vladivostok s celo rusko sibirsko obalo, da le Rusov ne bi bilo na Pacifiku. Tako so Angleži sejali seme novih vojn. Ker pa prošle vojne niso nikdar zadovolile obeh nasprotnikov, zato se take vojne, v eni ali drugi obliki, po daljših ali krajših presledkih, zopet ponavljajo, brez konca in kraja. Z jugoslovansko zemljo so Angleži plačevali Lahe, s Kitajsko Japonce, s Poljska Nemce, itd. Angleži bodo plačali vsako ceno za uslugo, toda nikdar ne z lastnim denarjem. S'e-veda pomeni to sejanje semena novih vojn.
Čudno je to razmerje med Anglo-Sasi in Slovani. Začelo se je tam okoli šestega stoletja, ali še prej, ko ste obe plemeni trčili skupaj vzdolž Polabja. Hamburg je bil takrat slovenska ribiška vas, po gozdovih Harz-a, v osrčju sedanje Nemčije, so takrat slovenski lovci polhe lovili; vsi slovenski gozdovi so bili polni razne divjačine (bizoni, veliki jeleni, bobri so bili takrat tam doma), vode, bogate rib, polja so rodila obilico vsakovrstnega zrnja, želja in repe, po livadah so se pasle črede konj in goved. Slavija je bila bogata dežela. (Govorim o “Slovenskih” ker so se Sami tako imenovali; temu dosledno “slovenski” jezik). Vsa dežela je bila vabljiva. To, kar smatramo za največjo slovansko čednost, gostoljubnost, je bilo za Slovene pogubonosno. Vse došlece so skoraj na rokah nosili. Največji greh je bil potniku zapreti vrata. Takemu grešniku so včasi zažgali streho nad glavo. (Helmold, sacerdos in Passau) Dolenjci in Rujani so imeli celo vojno glede vprašanja ali glavno božanstvo Sve-tovid ali Radogost; Rujani so se borili za Svetovida, pa so zmagali Radogostovci, toraj pristaši boga gostoljubja.
V	tako deželo je vse rado šlo, misijonarji, trgovci, roparji in plemmiči. Nemški saški knezi so odmerjali cerkvi slovensko zemljo in sebi. Zahajali so v Slavijo na videz za varstvo duhovščine, v resnici da obogatijo sebe. Bogata dežela je začela hirati. Z revščino je prišel odpor in upor. Vojna je trajala v presledkih kar svojih štiri do petsto let. Sasi so dobivali jeklene oklepe, čelade in šle-me, sulice in meče iz frankovskega kraljevstva, pozneje cesarstva. Sloveni so izdelavali leseno, z železom okovano orožje. Borba je bila krvava, polna sovraštva; ranjence so pobili, sposobne ujetnike prodajali v sužnost, imenitnejše držali v okovih za odkupnino. Ne tu ne tam niso nikomur prizanesli. Celo Boleslav Hrabri, kralj polski, je Nemcem pomagal. Za Sasi je stala tudi velika sila rimsko-nemšlcega cesarstva. Zapadni Sasi so skupaj z Angli zasedli Britanijo, sedanjo Anglijo. Ti zapadni Sasi so poznali Slovene, svoje bivše sosede. Ali je sovraštvo do S'lovenov tako prešlo v meso in kri, da nam še zdaj nekako nagonsko kažejo zobe, da nas nemor rejo žive videti? Ali jim je to sovraštvo prirojeno? Menda že, ker drugega vzroke nimajo zanj. Dosledni so v svojem sovraštvu. Celo našim Korošcem niso prizanesli. Tržačani čutijo to sovraštvo. Ali so sovraštvo do nas zanesli tudi v Ameriko, v Avstralijo, v Južno Afriko? V Ameriki ga dandanes ni opaziti. Kako so bili v tej deželi sprejeti naši prvi doseljenci, nam bodo vedeli oni povedati. V Avstraliji so belci napadali Hrvate, ki so se doselili tja po prvi svetovni vojni, in jih nekaj pobili. Krivci niso bili kaznovani.
Narodi, vlade, posamezniki, vsi sovražijo vojno, pa se je ne znajo odkrižati. Če hočete, da ne bo več vojne, ne smete več sejati vojnega semena. Lakomnost zavist, sovraštvo, vse kar kali dobro sosedstvo, mora izginiti. Postati si moramo bližnji; pripravljeni moramo biti pomagati si med seboj — ne škodovati. Nekateri narodi bodo imeli težave s seboj, nam Slovenom bo lahko, ker le pre-radi pozabimo na krivice in — radi odpuščamo.
Bog se vsmili neumnega sveta, ki sam sebi nemara dobro!
Pozdrav vsem!
Vaš Matej Kebe, duhovni svetovalec
Marie P risi and:
pRIJATELJICA iz Pueblo, Colorado, mi je poslala izčr-pek pridige, ki je jo za Materin dan imel njih župnik, Rev. Daniel Gnidica.
Rev. Gnidica je član Zvezinega Prijateljskega krožka ter je delegaciji zadnje konvencije gotovo še v lepem spominu radi svoje prijaznosti in naklonjenosti konvenciji. Besede njegove pridige so tako resnične ter tako globoko za-mišljene, da bi bilo škoda, še bi jih vse članice ne brale. Ker so posvečene slovenskim materam — pionirkam, jih priobčujem s tem večjim veseljem. Rev. Gnidica je izrazil —
Odmev hvaležnih src
“Danes želimo posebno počastiti naše dobre, slovenske krščanske matere. Vsi dolgujemo materi veliko hvaležne ljubezni, ker ona je tekom dolgih let nesebično za našo telesno in duševno korist žrtvovala svoje mlado in lepo življenje.
Spominjam se, kako so marsikatere, naše zdaj že priletne matere trpele. Prišle so kot mlada dekleta v Ameriko, se poročile in tekoj sprejele težak in trudapolen jarem. Kuhale, prele in šivale so za 8 ali 10 fantov, rodile in dojile novo dete skoro vsako drugo leto in veliko sitnosti in nerodnosti s pijanci prenesle. Tedaj žene niso imele krasne, bele hišice. V hiši ni bilo vode; v mrazu in vetru je bilo treba prati perilo od zunaj. V kleti ni bil “furnez"; v hišo so morale nositi drva in premog in pozneje iz hiše pepel. Na kolenih so pomivale in ribale stare, obrabljene deske v podu in marsikatera si je morala treske iz rok in kolen izdirati. Zaposljene so bile naše matere tako, da večkrat niso znale, kdaj je petek, kdaj svetek. Noč in dan so bile vprežene. Celo zboleti niso imele časa. Ko je dospelo novo dete, ni mati imela lepe postrežbe v bolnišnici. Za to ni bilo časa. Treba je bilo kuhati in oskrbeti moža, borderje in starejše otroke, zato si je le malokatera mati mogla privoščiti ob porodu počitek.
Poleg drugih težav je večkrat v družino pritisnila še revščina, ter z njo strah za bodočnost. Cele knjige bi lahko napisali o trpljenju naših slovenskih mater. Naj danes vsaj z hvaležno besedo počastimo tiste, ki so še pri življenju, pokojne po ohranimo v najlepšem in hvaležnem spominu. Upamo, da uživajo pri Bogu neskončno plačilo. ..”
Naše odlične pionirke
Ko se je Zveza ustanovila, ni pričakovala nobena, da se bo v kratkem času tako močno razvila ter pognala korenine daleč naokrog. Poleg vzhoda in srednjezapada se nam je pridružil daljni zapad s podružnicami v Colorado, Oregonu ter končno v Californiji.
Mrs. Barbara Kramer iz San Francisca, je bila med prvimi, ki so se v Amerikanslcem Slovencu za Zvezo izrekle ter priporočila ustanovitev ženske organizacije. Lahko bi v San Francisco bila podružnica z manjšo številko, a ker Mrs. Kramer ljubi številko 13, je čakala, da njena podružnica to številko dobi, kar se je zgodilo, 30 oktobra 1927.
Mnoge naše članice-pionirlte imajo velike zasluge za Zvezo, a težko, da bi katera več gmotno žrtvovala kot je naša Bara, Devetkrat je prišla sem iz dalje Califor-niie in to na1 večkrat, na svoie stroške, da se udeleži kake pomembne Zvezine slavnosti, ali da zastopa svojo pod-ružnVo.
.. ----- "'-'-ai.	jm	iw	'i	hm	i.mj
Na levo vidimo na sliki sestro Mary Sterk, prva predsednica podružnice št. 13, San Francisco, California in sestro Barbare Kramer, ki je še danes ravno tako fejst postave kot je bila pred 25 leti.
Na desno je pa slika od sestre Frances Rupert in jo vidimo, kako lepo se bavi z rečnim delom. Ona je naredila že milijon zank vseh vrst odkar je v onemoglem stanju, saj ni nikdar praznih rok, ta plemenita žena!
Ko je- Mrs. Kramer ustanovila pod. št. 13, je takoj prevzela tajniški posel in tudi zapisnikarica je bila. V prvem glavnem odboru Zveze je zavzemala mesto v Pub-likacijskem odseku, pozneje je bila izvoljena za prvo gl. podpredsednico in nato za predsednico Svetovalnega in Porotnega odbora. V gl. odboru je bila 13 let. V Zvezo je pridobila 76 novih članic. Ko se je leta 1928 vršila prva Zvezina kampanja za nove članice, razpisana za dosego lastnega glasila, je Mrs. Kramer za kampanjsko nagrado darovala $50.00.
Sestri Kramer smo iz srca hvaležni za njeno delo. požrtvovalnost in zanimanje. Bog Te živi, Bara!
* * *
Podružnica št. 14, v Clevelandu, ustanovljena 31. oktobra 1927, je bila v Zvezo sprejeta z do takrat največjim številom članic-ustanovnic, namreč 50. Mrs. Mary Da-rovec in Mrs. Frances Rupert sta podružnico ustanovili. Sestra Rupert je prevzela predsedništvo, sestra Darovec pa blagajniški urad, katerega je vestno upravljala dolgo časa. Mrs. Darovec je bila 9 let predsednica gl. Svetovalnega in Porotnega odbora ter Zvezi pridobila 48 novih članic. Naljepša ji hvala za njeno odlično delo.
Mrs. Rupert je 19 let zavzemala predsedniški urad svoje podružnice, katero je ves čas vodila po pout napredka. Sama je dala lep vzgled pridnosti. Pridobila je 196 novih članic. Sestra Rupert je mnogo let bila naša najaktivnejša delavka ter se vestno udeležila vsake Zve-zine prireditve doma in v okolici. Sodelovala je pri narodnih prireditvah tudi izven Zveze. Naselbina je pred dvemi leti njej in njenemu soprogu iz hvaležnosti za njun doprinos priredila poseben dan priznanja.
Mrs. Rupert je bila izvoljena za prvo gl. podpredsednico na konvenciji leta 1936, vršeči se v Milwaukee. Ta urad je upravljala 10 let.
Sestra Rupert bi gotovo še danes vodila svojo podružnico', če bi ji zdravje dopuščalo. A je, žal, že več let od sladkorne bolezni pohabljena. Odrezani ima obe nogi. Značilno je, kako je vkljub tej nesreči vedno vedra in močnega duha, da je huda bolezen ni duševno podrla. Vsi občudujemo njen pogum in prav lahko je v vzgled in tolažbo vsakemu bolniku.
Najlepše priznanje in zahvala Mrs. Rupertovi za njeno dolgoletno, stanovitno in navdušenjapolno delo za Zvezo. Naj jo Bog ohrani še mnogo let!
USTANOVITELJICE PODRUŽNICE ŠT. 14, CLEVELAND,
(NOTTINGHAM), OHIO.
Prva vrsta od leve na desno: Anna Rehar, Mary Darovec, blagajničarka; Antonia Kaušek, podpredsednica; Frances Rupert, predsednica; Frances Novak, tajnica; Matilda Ropert, pomožna tajnica in Mary Pretekel, ml.
Druga vrsta. Mary Črvan, Uršula Kalac, Mali Stergar, Mary Pertekel, Jennie Samsa, Angela Benčin in Anna Škufca.
Tretja vrsta: Mary Novinc, Anna Korošec, Uršula Trtnik, Justina Škufca, Frances Fortuna, Jennie Mandel in Mary Kočevar.
GOSPA ELEONOR ROOSEVELT JE RESIGNIRALA
PRED petimi leti so Združeni narodi določili posebno komisijo, ki naj bi razmotrivala o vprašanju človeških pravic. (Human Rights). Tej komisiji je od prvega začetka predsedovala gospa Roosevelt. Zelo je bila aktivna in je s svojimi nasveti veliko pripomogla, da so se sestavila pravila o tem vprašanju. Na aprilski konferenci v Genevi pa je gospa predložila resignacijo. Ona misli, da je to mesto tako važno, da ni dobro, ako je vodi ena in ista oseba delj časa. Predlagala je, da se izvoli delegata iz Leba-nona, dr. Charles Malik-a. Ta je bil soglasno izvoljen kot chairman te komisije. Zadnji akt gospe Roosevelt je bil, da je zavrgla predlog Rusov, ki so .želeli, da se nacijonalistične kitajske delegate nadomesti z delegati komunistične vlade. Ona je jako odločno proti temu, da bi se jih priznalo ali pustilo priti tudi skozi najmanjšo špranjo med Zvezo narodov. Čeprav je odstopila od predsedništva, bo še vseeno naprej delovala kot delegatinja Amerike. To komisijo čaka še veliko dela, predno bodo vsa pravila sprejeta in odobrena od vseh držav, ki tvorijo Zvezo narodov.
ODPOKLIC GENERALA Mac AR-THURA IZ JAPONSKE
MALO dogodkov je vzbudilo toliko senzacijo, kakor ravno odpoklic slavnega generala, ki je med Japonci veljal skoro toliko kakor njihov cesar Hirohito. Bil je upravitelj premagane Japonske, kjer je vodil svoje posle v imenu Zedinjenih držav. Ko je pa lanskega junija izbruhnila vojna v Koreji, je ta general postal vrhovni poveljnik armad, ki so se postavile v boj zoper severne komuniste. Ves namen tega vojskovanja naših armad in tistih, ki so jih prispevale razne države Zveze Narodov je bil, da se vsa Koreja združi v eno demokratično državno celoto. Do tedaj je bil severni del Koreja pod rusko uprava in nič čudnega, če se je od-tam priplazila rdeča pošast ter začela boj za svojo oblast nad vso deželo. Boj se je začel, žrtve so padale na obeh straneh. Kdo jih je lažje utrpel, ali demokratje ali komunisti? Človek se zgrozi nad tragedijo, ki je zajela ves narod. Moderno orožje vse zdrobi in vse uniči. Hujši je od potresa. Kakor čitamo je res pre-žalosten pogled na nekdanja mesta in sela, ki jih danes najdemo kakor kup pogorišč in razvalin. Strah je prevzel bežeče ljudstvo in kakor v vsaki vojni so zopet otroci v katerih bo ostal pečat te človeške ponorelosti. Šlo se
je za principe. Spraviti Korejo kot eno državno celoto v red in mir. Zajeziti je bilo treba naval komunizma in moč tega so preveč podcenjevali.
Že pred več leti je genertl Wedemeyer opozoril našo vlado na pretečo nevarnost a tedaj ni nihče posebno zmenil za njegov report. Število ameriške o-kupacijske armade je bilo premajhno in ko se je boj začel, ni moglo priti do nobenih zmag, kakor so pričakovali v Ameriki. General Mac Arthur je to hitro sprevidel in ko so se začele vsipati trume Kitajcev čez Manžurijo, je bilo treba hitre in zadostne akcije. General je vojak in on rešuje vojne probleme po svojih metodah. Po njegovih načrtih bi zmagali, ako bi se vničilo vse zaloge, ki so omogočale Kitajcem, da so prodirali v notranjost Koreje. Tak napad bi pomenil vojno še s Kitajsko in temu se je naša vlada hotela izogniti. Če je general Mac Arthur veljal kot nekak vojskovanja željan človek, potem je najboljše da se ga odpokliče in na njegovo mesto postavi človeka, ki še ni očrnjen med vojskujočimi narodi. Kakor je naš predsednik Truman sam povedal, je želel dokazati azijatskim narodom in tudi Sovjetom, da Amerika ne želi vojskovanja, ampak je za mir v Koreji in povsod drugod. Namen je bil res dober ampak kakšen bo pa uspeh se še ne ve. Danes se vojnt še nadaljuje pod vodstvom generala Matthew Ridge\vay-em. Ali bo temu vodji uspelo uplivati na komuniste, da bodo odložili orožje in spoznali vso nesmisel take borbe za moč in oblast nad ljudstvom, ki jih nemara?
Vrnitev družine Mac Arthur je izzvala velike ovacije povsod, kamor jih je pot zanesla. Mesta so tekmovala med seboj, da pripravijo tem impo-zantnejši sprejem junaku, ki se je moral vrniti preden mu je bilo dano doseči kakšno odločilno bitko in zmago. Kakor ga je sprva osupnila vest, da naj se vrne, prav tako ga je moralo razveseliti ljudstvo, ki ga je povsod s takim velikim navdušenjem sprejelo in pozdravljalo. Časopisi so prinašali cele strani o tem dogodku in še ni konca in kraja raznih debat v prilog generala, ki po dolgih letih stopa v pokoj. Poleg vse slave in časti prihajajo tudi jako vabljivi oferti služb z jako sijajnimi plačami. Teh general res ne rabi, kajti njegova plača nad osemnajst tisoč ne bo ukinjena. Poleg tega ima. pa mnogo investicij, ki mu prinašajo dodatne dogodke, da bo lahko shajal, čeprav je tudi v Ameriki silna draginja.
General Mac Arthur se je srečno vrnil in sedaj bi morali misiti na naše vojake, da bi se tudi ti mnogi kmalu vrniti v normalno življenje k svojim družinam. Kdo bo tista zmožna oseba, ki bo omogočila mir na svetu? Mogoče se tak človek še ni rodil in svet se bo še nadalje preganjal in pobijal.
Zveza narodov še živi a le nemore pridobiti Kitajcev za kakšno mirno po-
ravnavo. Umazana kupčija se sklepa s sovražnikom, pa ni nikogar, ki bi prepovedal prodajo orožja in munici-ja. Kupčija nima usmiljenja. Trgovina pozna samo profit. Dokler bo ta trgovina cvetela, ne bo konca vojskovanja.
DOBRA REPORTERICA
O	KOREJSKI VOJNI jyjLADA reporterica, Miss Marguerite Higgens, se je počutila kakor v devetih nebesih, ko so ji sporočili, da je ravno ona tista srečna oseba, ki ji je naklonjena Pulitzer-jeva nagrada za najboljše spisana sporočila iz Korejske fronte. Mlada dekle na bojišču je sprva povzročila precej nevolje. Pravzaprav spodili so jo, pa le ni od-jenjala. Odšla je do najvišje glave in tam predložila svoj načrt. Preskrbljena s potrebnimi dokumenti se je vrnila in sledila vojnim dogodkom kakor da je tudi ona vojak. Njeno delo ni bilo streljanje ampak opazovanje bojev in te je vse tako precizno opisala, da so bili njeni članki v New York Herald Tribune izmed vseh re-portov najboljši. Kaj vse je prestala in pretrpela, to si lahko mislimo. Za žensko, ki je bila vajena ameriške u-dobnosti, je to poseben rekord, da je toliko časa vstrajala in tako dobro pisala. Oktobra lanskega leta se je vrnila v Ameriko ter spisala knjigo, ki je izšla pod naslovom “War in Ko-rerf.” Kot priča vojnim dogodkom je avtorica podala natančno sliko o uspehih in porazih ter vojnih zapletlja-jih na obeh straneh.
Kot inozemska korespondentka je prišla v javnost še tekom druge svetovne vojne, ko je živela v raznih mestih Evrope. Opisala je proces v Nurnbergu proti nemškim kriminalcem, v Parizu obtožbo Petaina ter šikane, ki so jih Rusi povzročali ameriški okupacijski oblasti v zapadni Nemčiji. Vse te zadeve ji niso dale prilike, da bi si bila vzela vsaj nekaj počitnic. Pravi, da ji je vzelo sedem let neprestanega dela in šele sedaj upa, da se bo malo oddahnila.
Z generalom Mac Arthurjem se ne strinja v vseh ozirih. Pravi pa, da ima general prav in to je, da se blokira cela kitajska obala in bombardira kitajske komunistične baze. Z barantanjem ne bomo dosegli miru. Dobili bi ga edino z vojno zmago. Tako mnenje ima ta nadarjena dekle, ki je bila sama priča vojnim zmagam in umikom po Koreji. Pulitzer Prize si je dobro zaslužila, tako misli časnikarski klub, ki ji je že prej poklonil George Polk Memorial Award v priznanje njenih izvrstnih člankov.
EGIPTOVSKI KRALJ FAROUK IMA MLADO NEVESTO
V	nedeljo, 6, maja so imeli ohcet na kraljevem dvoru v Egiptu. Mesto Cairo in vsa dežela se je veselila tega dogodka, da si je kralj izbral nevesto po svojem srcu. Mlada, komaj sedemnajst let stara dekle, si je
bila že zbrala ženina, a kralj jima je štreno zmešal. Ko sta zaljubljenca v trgovini zbirala prstane, se jima je pridružil kralj in v trenutku so splavale vse zlate sanje zaročencev, kakor da jih nikdar ni bilo. Kralju je bila mlada dekle tako všeč in sklenil je, da je ne bo nihče drugi imel kakor on, kralj Egipta. Kako sta se pobotala z mladim in gotovo užaljenim ženinom nismo še čitali. Mogoče mu je kralj kaj plačal za “počeno srce”, kakor pravimo tukaj v Ameriki. Tudi ne vemo kakšne duševne boje je pretrpela krasna Narriman Sadek, ko je na tako nepričakovan način izgubila svojo prvo ljubezen.
V	kraljevi palači so se izvršile vse formalnosti po katerih je postala preprosta dekle žena in kraljica Egipta. Po končanih podpisih poročnega dokumenta, so ta dogodek naznanili z sto in eno salvo. Med vsem tem časom je bija nevesta na domu svoje matere kake tri mile proč. Šest ur kasneje pa se je mlada žena v velikem sijjaju pripeljala v palačo, kjer se je prvič pokazala publiki, ki je nestrpno čakala tega trenutka. Vse mesto je bilo praznično razsvetljeno in dekorirano kajti slavili niso samo svatbo ampak tudi petnajstletno vladanje 31 letnega kralja Farouka. Pravijo, da je bila nevesta tako lepa kakor podoba iz sanj. Oblečena vsa v belem, dragocenem oblačilu z dija-mantnem diademom v laseh in enako drago ceno ovratnico, kraljevo darilo svoji mladi nevesti. Pajčolan sam je predstavljal bogastvo, vsi okraski delani na roke.
Prva kraljeva žena tudi ni bila kraljevega rodu. Bila je hči uradnika a radi njene lepote je kralj prezrl njen nižji stan ter jo je poročil. V tem zakonu so se rodile tri hčerke na žalost kraljeve hiše. Po njihovih zakonih gre prestol le na sina in tega žal niso dobili. Upamo, da lepa Narriman ne bo doživela takega razočaranja, kakor kraljica Farida.
DOBRE SLUŽBE ZA DEKLETA Z VIŠJO IZOBRAZBO
NAD dvesto raznih civilnih službje na razpolago dekletam in ml dim ženam, ki so absolvirale kolegij ali univerzo. Vojni department ima nad tisoč službenih mest izven Amerike in katero bi veselilo videti svet, naj se informira o takih prilikah pri vojni upravi v Washingtonu, D. C. Do sedaj se je jako majhno število prosilk priglasilo. Samo v Nemčiji bi jih rabili poldrugi sto. Kajti osobje se vedno menja in delo ne sme zastajati. U-službenke imajo razne ugodnosti in niso tako disciplinirane kakor se to zahteva od članic vojaških edinic. Ob prostem času jih nihče ne kontrolira in se lahko peljejo, kamor želijo. Med službenim letom imajo po 2G dni počitnic. Služba je obvezna za eno ali dve leti.
NOVO SREDSTVO ZA PREISKAVO BOLEZNI RAKA
JJOKTOR Harry S. Penn, član fakultete na univerzi v Los Angeles, Kalif, je uspel in našel tako sredstvo s katerim se zelo sigurno dožene bolezen raka. Sintentičen izvleček — extract — je jako poceni in zato bo taka preiska va tudi zelo poceni. Posebno dobro je to, da se s tem ekstraktom dožene bolezen, ki je v prvih začetcih, ko. še ni ne bolečin, ne vidnih znakov. Zdravljenje raka v prvem štadiju je jako uspešno pa bodisi z operacijo ali obsevanjem z žarki. Dr. Penn se zaveda, da njegova iznajdba potrebuje še nadaljnih izboljšavanj, vendar pa je to jako velik napredek, ki se je že dobro obnesel. Od leta 1949 so to sredstvo preskusili na 15 tisoč osebah. Večinoma so to bili pacijentje in osobje pri Veterans Administration Center in dijaki na univerzi UCLA. Za preiskavo zadostuje malo krvi in radi tega ni potreba ljudem biti pri preiskavi.
Po starem načinu so delali izvleček iz jeter od ljudi, ki so umrli za rakom. To je bilo jako nepraktično.. Novo sredstvo se bo lahko izdelova-
lo	v velikih količinah poceni in ker je že preskušeno v več tisočih slučajih, je to v resnici velik napredek na tem polju. Tudi tehnika, kako se to uporablja je tako enostavna, da se a-sistenti po laboratorijih lahko naučijo v par dneh. V stekleni cevki je krvni serum od osebe, ki želi biti preiskana. V ta serum kanejo par kapljic sintetičnega ekstrakta. Od zdravih ljudi ni nobene reakcije, ako pa je krvni serum od osebe, kjer se je bolezen raka začela razvijati, potem pa nastane sprememba v cevki. U-mevno je, da se take ljudi začne zdraviti pravočasno, ko je zdravniška pomoč dovolj spretna in uspešna, da reši življenje.
Mnogo denarja se je že nabralo in se še nabira za take znanstvene preiskave in kakor vidimo ni vse proč vrženo. Včasih naletijo slučajno do gotovih zaključkov in napravijo uspešna zdravila zoper razne bolezni. Upati je, da bodo tudi za raka našli tako zdravilo, ki bo to hudo bolezen zatrlo in rešilo človeštvo hudega trpljenja. Da ne bo kakšnega nesporazuma, to novo sredstvo samo pomaga dognati kdo ima raka, ni pa zdravilo zanj.
SNAGA ROK JE POTREBNA IN
VAŽNA ZA ZDRAVJE
SNAGA in čistit roke je zelo potreb na za naše zdravje. Ljudje, ki-delajo v trgovinah, kjer se prodaja hrana in v kuhinjah, kjer se kuhajo jedi, bi morali veliko bolj skrbeti za čiste in snažne roke. Milijone in bilijone bakterij se nabere na rokah, s katerimi se med delom prenašajo na razno hrano. Da je to resnica so dokazali v laboratoriju v Cambridge,
Mass. v tehnološke institutu M. I . T. Preiskali so roke od 34 oseb, ki so za posleni s prodajo in pripravo hrane v 22 restavracijah v mestu Boston in Cambridge, Mass. Vsi ti uslužbenci so si morali umiti roke v razkušeni vodi eno minuto dolgo. To umazano vodo so pustili stati 48 ur v taki toplini kot jo ima telo. Pri preiskavi so našli v eni sami tisočinki vode enega kvarta, od tristo do 16 milijonov različnih bakterij. Te bakterije so bile deloma pobrane s hrane, katero so uslužbenci prenašali, deloma pa so se bakterije razvile na rokah dotičnih oseb.
Ciste roke so zelo važna zadeva, kjerkoli se pripravlja ali prenaša hrana. Več kot sedem milijonov ljudi je vsaj enkrat na dan izven doma v javnih restavracijah in kafeterijah kjer servirajo na bilijone porcij tekom enega leta. če premislimo, da je na tisoče in tisoče prostorov, kjer se servira hrana in ž njo imajo opravka ljudje, ki nimajo pojma o temeljiti snagi rok, potem se gotovo strinjamo s temi veščaki, ki priporočajo posebne tečaje za uslužbence po prodajalnah hrane in po restavracijah.
Ker so roke res tisti nesrečni del, ki lahko prenaša nam škodljive bacile zato poučimo naše otroke, da si bodo umili roke vselej predno sedejo k mizi. Naj nobene jedi ne poberejo s tal, pa naj bo to še taka sladšči-ca. Bakterije so tako majhne, da sejih ne vidi s prostim očesom ampak ravno zaradi tega so še bolj nevarne. Mrčes, katerega vidimo, vselej prepodimo, nevidnih gostov na naših rokah pa se najlažje ubranimo z milom in vodo. Storimo to večkrat čez dan tudi če nismo zaposljeni v kuhinji ali v trgovini z živili. Vcepimo otrokom ta nauk o važnosti čistih rok. S snago se bodo obvarovali marsikatere hude bolezni.
STRUPENA RASTLINA — CABEZA DE NEGRA
DIVJI in civilizirani narodi so po-^ znali zdravilno moč raznih rastlin. Čeprav je znanost napravila mnogo novih zdravil, se zdravniki še vedno obračajo na stara in preizkušena domača zdravila iz cvetja, sadežev, korenin in lubja. Nabiranje zdravilnih zelišč še danes prinaša ljudem dober zaslužek.
V	Mehiki v Chiapas žunglu blizu Vera Cruz raste en črn koren, ki je jako strupen a v medicini jako važen pripomoček. Syntex korporacija, ki izdeluje hormone, pokupi vse nabrane korenine od mehikanskih peonov.
V	suhi seziji, ki traja po osem mesecev, je v tej divjini polno ljudi, ki kopljejo ta koren ter si s to kupčijo delajo življenje. Druge transportacije ni tam kakor osli in buroti, kateri prenašajo ta tovor preko žungla do krajev, kjer so trgovska skladišča.
Izkopana korenina je bolj podobna črnemu oglju. Na ozkem steblu pože-
nejo peresa, ki so podobna perju na ameriškem sladkem krompirju. Korenina je jako grenka in strupena, to dobro vejo ljudje tam okoli.
Znanstvena ekspedicija, ki je potovala skozi tiste kraje v Mehiki, je opazovala s čim ti primitivni ljudje snažijo razne predmete, črn koren so rabili, ker daje saponin, nekaj takega kakor je naše milo. To je zanimalo znanstvenike še bolj. Domačini so koren posušili in stolkli ter ta prah posipali po vodi. V kratkem času je polno rib priplavalo na vrh in na ta način so ti ljudje prišli do zadostne hrane. Strup je škodoval ribam, da so poginile, a domačini so jih brez škode použili.
Te rastline je tam dovolj in nima prav nobene cene. Kolikor jo domačini rabijo, jo naberejo zastonj. Tako je tam, kjer ta rastlina raste. Pri kompaniji pa, kjer iz te korenine izdelujejo hormone, pa sega cena v de-settisoče dolarjev ameriške vrednosti.
Ignoranca tepe ljudi. Ta rastlina je tam rastla od bogsigavedi kedaj a treba je bilo znanosti, ki je odkrila njeno vrednost ter prinesla revnim domačinom dober zaslužek skozi o-sem mesecev v letu.
SREDSTVO ZOPER RDEČEGA PAJKA (RED SPIDER)
ZELO drobna živalca, ie to, pa povzroča precej škode na cvetlicah in drugih rastlinah. Sredstvo so našli slučajno, ko so skušali zamoriti zimski plevel med jagodami. Sinox General je kemikalija, katero izdelujejo v N. J. Na pol galone petroleja (kerosene) so zmešali štiri žlice te kemikalije “Sinox General” ter zlili med šest galon vode. To je precej in se lahko zmanjša kolikor je potrebno, samo da se ve za pravo količino vode, petroleja in vode. S tem se škropi med jagodami, da se zamori plevel in koder se je ugnezdil rdeči pajk, kar se rado primeri posebno na nageljnovih stebelcah in raznih drugih cvetlicah.
Ako hočeš postati vitkejša...
Vitkost ima v sebi eno gotovo privlačnost. Torej, ako želiš zgubiti nekaj funtov, ne naglašaj preveč, da moraš stradati; ne jadikuj in ne razlagaj, da tega in onega ne smeš jesti.
V	resnici tudi res ne stradaj, ker s tem le oškoduješ svoje zdravje. Črtaj samo s svojega jedilnega lista testenine, kruh, sladice, alkohol in sploh omeji pijačo. Črtaj za dve tretjini
maslo (butter) in maščobe vobče, a ne pozabi, da ne smeš stradati, sicer postaneš bolna in dobiš uvelo kožo, torej prav nasprostno tega, kar si želela. Tehtaj se večkrat. A ogibaj se videza mučenice.
ALI SE SKLADA SRCE S SRCEM?
Pri neki priliki je nekdo izjavil: “Ne priznavam razločka med ljudmi—med delavci in visokimi uradniki, med ženami in otroki iz nižjih slojev ljudstva in med takozvanimi damami in njih potomčki. Zakaj vsi so enaki; njih želodec občuti enako glad in žejo, a njih telo enako zebe ali mu je enako vroče.”
Povedal je navidez resnico, ki pa se, ako jo premisliš, hitro izkaže za zmoto. Kajti pri človeku ni najvažnejša telesnost, temveč duševnost, ne želodec in povrhna koža, temveč možgani in notranja kultura v tesni zvezi v zunanjo civilizacijo. In ko premisliš, koliki razločki, naravnost nepremostljivi prepadi so v duševnosti, v kulturi in civilizaciji različnih ljudskih vrst, uvidiš, da so si ljudje pač v marsičem podobni in v telesnostih približno enaki, a v marsičem, kar baš smatramo za najvažnejše, bistveno neenaki, včasih celo nasprotni. Globoka, trajna, srečonosna skladnost je med neenakimi nemogoča. Razločki v duševnem in telesnem življenju niso samo med nižjimi in višjimi sloji, nego so velike razlike tudi med členi istega sloja. Nista si enaka delavec in delavec, kmet in kmet, a tudi ne gospod, gospa in gospa. Često srečaš delavca ali kmeta, ki po nežnosti čustvovanja, po globini in izvirnosti svoje miselnosti nadkriljuje marsikake-ga gosposkega inteligenta, ali se spor znaš z ženo iz ljudstva, ki po svoji srčni kulturi in življenjski inteligenci stoji visoko nad marsikatero žida-no, v dragoceno krzno odeto damo.
Tako moramo priznavati, da so veliki razločki med ljudmi, da imamo bistveno neenake želodce, zlasti pa polti, glave in srca, ki jih niti najbolj prenapet socialist ali komun'st ne more uniformirati.
Poprečno povedano: so ljudje, ki si tešejo življenje s sekiro, a drugi si ga rezljajo s finim nožkom. Trdijo pa, da se razlike privlačujejo in da so, nasprotja najboljše jamstvo zvestobe in sreče v prijateljstvu, ljubezni in zakonu. Tudi ta trditev je vzlic temu, da jo ponavljajo kakor izkušeno resnico, smela neresnica.
Romantična je trditev, da slabotno, plaho in neodločno ženo privlačuje brezobziren silak, češ da ji imponira in ga zato mora ljubiti. V praksi zakonskega življenja se iz take neenakosti vedno porajajo upori in se zak-ključujejo s prelomom.
Gotovo ni važnejšega, usodno pomembnejšega sklepa v človeškem življenju kakor odločitev, da se omožiš ali oženiš. Pa vendar se noben sklep ne stori lahkomiselneje; večinoma iz spekulacije računanja ali zaljubljene zaslepljenosti se zvezujejo ljudje, ne da bi prej do dobra poznali drug drugega. Zato je tako malo resnično srečnih zakonov in zato. je dandanes toliko ločitev novih zvez in novih polomov.
Aldous Huxley v svojem romanu pravi: “Kontrapunkt življenja”, pravi:
“Življenje je mnogo teže kakor san-skrit ali kemija ali narodno gospodarstvo. Najteže je biti harmoničen odrasel človek,” — Toliko neenakosti je med ljudmi, toliko zagonetk in problematičnih spak, a marsikdo misli, da smo vsi po istem kopitu ustvarjeni, dokler ne doživi — včasih kmalu, včasih pozno — krutih razočaranj, ki se ne dajo nikoli odpraviti. Že stari Schiller je torej edino pravilno svaril: “Temeljito preišči in premozgaj, ali se srce sklada s srcem, zakaj omotica je kratkega trajanja, a dolgo, dolgo je kesanje!” — Disharmonija je pekel,, harmonija raj. Blagor mu, ki ga je našel! Marsikatera žena spozna to resnico, ko je prepozno. Mislila je da so glavno dohodki, imetje, naslov, ugodna zunanjost, a “vse drugo” da pride samo od sebe. Pa tisto “vse drugo”, ki je baš bistvo prava, tople, trajne zakonske sreče, ne pride nikoli. In najbolj žalostno je, da mati svojih izkušenj ne more izročiti lastnim otrokom kot kažipot v življenje. Vsakdo-mora sam vse preizkušati in prenašati, sam podati in vstajati, sam jokati nad lastnimi zablodami ali pa se rador vati, da mu je bila usoda mila ali vsaj ne preveč sovražna. Gregorčič je povedal eno največjih resnic: "Srce človeško sveta stvar, igrati ž njim se mi nikar!”
STRUP ZOPER MRAVLJE JYJED razen mrčes, ki kvari naše vrte in po toplejših krajih postane prava nadloga tudi po kuhinjah in jedilnih shrambah, so prav gotovo mravlje. Te male živalice, ki so nam lahko tudi vzor pridnosti in vstrajno-sti, čudovito hitro izvohajo, kje je kaj. sladkega spravljenega. Kakor po telefonu gre taka novica in skličejo se od vseh strani ter se zberejo pri gostiji. Sladkarija jim je pa tudi njihova poguba. Sladkorju je treba primešati nekaj strupa in temu mravlje podležejo. Pripravi si eno plehnato škatlo kakor je od kave in naj ima tudi pokrov. Pobarvaj jo zeleno, pokrov pa pobarvaj z rdečo barvo, da se loči. Pol palca visoko od dna zbij male luknjice po palec narazen krog in krog. Skozi te luknjice pojdejo mravlje lizat in se gostit. Na dno škatle položi tako krpo, ki je porozna, da se lahko napoji. Stara nogavica ali kaj podobnega je pripravna.
Pol funta sladkorja raztopi v enem pajntu vroče vode. H temu sirupu pa dodaj eno čajno žličko “sodium arsenate”, ki se dobi po drogerijah in lekarnah. To raztopino razgrej do vretja potem pa zlij v steklenico, na katero prilepi listek z napisom, da je strup. Če jo zamašiš z zamaškom iz. plutovine, vtakni ali zabodi vanj večjo buciko. Ta bo vsakega opozorila, da je v steklenici nekaj nevarnega. Nekaj te raztopine nakapaj na krpo' v škatli. Pokrito drži tam, kjer najdeš večje zbiraliče mravelj. Kmalu bodo prihitele na gostijo, ki ho njihova zadnja večerja. Ta vada ni nevarna za pse in mačke, ker je v zaprti
SPOMIN
STARI
KRAJ!
škatli. Otrokom pa je treba razložiti, da se nobeden ne sme pritakniti. Mravlje so velika nadlega tudi okrog drevja. Agrikulturni department priporoča Chlordane in Lindane, katere se potrese pod drevjem. Oboje je strup.
Tudi zoper polže po vrtovih se je treba boriti. Nje pa zatremo s strupom methaldehyde ali pa tudi lahko doma pripravimo vado. Na IG funtov otrobov (bran) primešamo en funt “calcium arsenate”. Vse malo poSkro-pimo, da je vlažno in se drži skupaj. To potem po previdnosti potresemo, kjer je potreba. Ta vada bo omejila škodo, ki jo delajo polži po vrtih.
INDIJA.
DEŽELA SLABE PREHRANE
Biokemist iz Indije, dr. P. K. Vija-yaraghavan proučuje možnosti prehrane v enem laboratoriju v Kaliforniji. Vsled pomanjkanja prave hrane v Indiji, ljudstvo hira in preštevilne žrtve pobere smrt v rani mladosti. Prehrana za štiristo milijonov prebivalcev dela vladi težak problem, katerega sedaj skušajo rešiti znanstvenim potom. Biokemist iz Indije je uverjen, da bi se to vprašanje moglo ugodno rešiti, če bi mogli ves narod privaditi na u-živanje orehov — pinacev (peanuts). Indijsko ljudstvo posebno trpi vsled pomanjkanja proteinske hrane. Njihova vera in tradicija jim brani jesti mesto, to pa vsled tega, ker tam živino obožujejo in je ne koljejo za hrano. Meso, je proteinska hrana in ker se tega ne poslužujejo, bi jim bilo treba dati dobro nadomestilo s proteini. Lažje bi bilo upeljati rastlinsko proteinsko hrano, kakor pa od mesa. Pinaci bi bili v tem 021111 pravi blagor. Pridelek pinacov je v Indiji ze-
lo	obilen, le škoda, ker gre ves za krmo živine. Če bi se pa to doseglo, da bi ljudstvo začelo jesti pinace v eni ali drugi obliki, bi se ljudsko zdravje znatno izboljšalo. Ignoranca pobija ljudi in v tem slučaju je to resnica, ker ljudstvo ne zna ceniti vrednost hrane. Dober živež je kar tam po deželi, in če se bo ljudi prepričalo, kje je njihova rešitev, ne bo ta preprosti oreh samo v jaslih ampak tudi na mizah za ljudi.
Znana resnica je, da prazen Žakelj ne stoji pokonci. Tako se izraža preprost človek, ki s tem ne pove dru-zega kakor da človek potrebuje dovolj prave hrane, da more nadaljevati s svojim poklicem, pa naj bo telesno ali duševno delo. Za oboje se porabijo sile, katere moremo zopet obnoviti 2 novo zalogo hrane. Kako važna je prava, dobra hrana za človeka, so spoznali posebno tisti, ki so najemali delavce za gradbo ceste, ki bi držala skozi Srednjo in Južno A-meriko. Dolgo časa so ti delavci velja-
li	za počasne in lene ljudi. Vsak se je hitro utrudil in kolikor dela je napravil ,se ni dalo primerjati z našimi domačimi delavci. Razliko v produkciji dela pa je bilo treba poiskati v razliki prehrane dotičnih delavcev.
Miriam:
BREME
Cerkvica nad vasjo; tam v bregu je stala.
Ozka pot iz vasi; po nji stopa kopica ljudi. Težko hodijo v breg in težko nosijo — sovaščana. Breme jih tlači, krivi jim hrbte in utruja korake.
Kako dolgo še?
Skoraj bodo pri cerkvici nad vasjo. Tam si odpočijejo — saj tam je miru-dvor.
Tako težko je breme!
In hodimo križem svet. In vidimo bremena vseh oblik, in vsa tlačijo, upogibajo hrbte in utrujajo korake.
Kako dolgo še?
Skoraj bomo tam gori. Tam je lepo, svetlo in solnčno, in tam si odpočijemo — vsaj tam je naš miru-dvor.
ČAS
Kakor bežna ptica poletava misel nazaj v preteklost. Tu in tam se zaustavi, kakor bi hotela prisluhniti davnini.
Bilo je, ko so minevali dnevi hitro — brez prestanita, dnevi sonca in brezhibne sreče. Vse občutje je poskakovalo in se smehljajo in telo ni čutilo svoje peze.
In bili so dnevi, ko jim ni hotelo biti konca, dnevi borbe v viharjih, dnevi bridkosti in tuge. Bolestno je ječala duša in prosila moči in miru.
V	tistih dneh se je porajalo spoznanje o ničnosti — vsega. Bog je vlival v temo luč.
In zre misel iz trpke sedanjosti v prihodnjost. Tema je, a vemo: pride Luč in razžene temo!
Megle na obzorju bodo utonile, in sijalo bo sonce sreče in miru.
SOLZA
Videla sem solzo užaloščenega otroka. S'vetla velika solza, ki je hitro zdrknila po okroglem licu; in sled za njo se je posušila.
Videla sem solzo mladca. Trpko in
kradoma je prilezla, kakor, da je imela dolgo in globoko pot prebroditi. Počasi je polzela po licu in sled je puščala za seboj — In videla sem poslednjo solzo človeka, ki je odhajal v onostranstvo; Izrinila se je, in ostala na uvelem licu mirno. — Nekdo jo je moral utreti.
O	solza. Ti poslednja solza človeka, vse življenje si čakala skrita globoka tam v duši — vse življenje si čakala, UOaj najdeš bitje, da se svobodno iz-jočeš. In sedaj šele, ob zadnjem dihu, si našla to bitje — vse dobro — vse umevajoče. Prišla si iz skritega kota in se izlila pred Njim, ki je bil od za-ieika do konca edini ljubitelj tvojih solza.
O	solza, svet solza!
Ann Galetova:
NOVI NAPEV Minili so dni,
ko sem imela vse, razen moči, da bi ga privezala nase.
Obrnil se je od mene in jaz sem sesedla se vase.
Nič!
Minila je noč.
Če vse mi je vzela, ostala je moč , moč, ki v tem poje.
Moje srce ni več moje!
Vsem je razdano!
Ne strmim več za njim.
Pretrgala sem vse jokave strune . Minil bo čas
in Gospod bo zahteval račune.
Ti si odšel, otrla sem solzo in spremenila napev.
- ’t’XV
SLABA VEST Če voz škriplje, če kolesa cvilijo, jih namažeš, pa obmolknejo; težka vest je za kakršno koli mazanje, prigovarjanje in pomirjevanje neobčut-na. Noč in dan ti našteva zapovrstjo vse, kar bo prišlo na levo stran gre-delnice pri božji tehtnici.
j Življenja trnjeva pot j
Resnična zgodba prej in jih časov	j
j	Spisal	Josip	Kostanjevec
(Nadaljevanje)	J
Oj, saj sem vedela,” je vzkliknila Vida. ‘‘Ti ne veš, koliko dobroto mi storiš s tem. Hvala ti!”
"Čemu, Vida! Naj večje moje veselje je, ako lahko tebi napravim veselje.”
"Torej v nedeljo! Takoj popoldne pridi k nam, ali pa pridem	jaz	po	tebe, da gremo skupaj.”
“Pridem	pa	jaz	k vam, Vida. Čemu	bi se	trudila,	ko
je veselica	na	oni	strani mesta!”
Posedeli	sta	še	skupaj dolgo časa in	šele	proti	večeru
sta se razšli.
V	nedeljo popoldne pa je stopala Milena v družbi Le-hovih proti “Zlatemu levu”. Pezdir je hčeri dovolil, da sme iti, a on sam je rekel, da ima drugo pot.
Milena in Vida sta hodili skupaj. Gostilna pri “Zlatem levu” je bila že nekako zunaj mesta in do nje je bilo precej daleč. Ko so dospeli v ulice, kjer je bila gostilna, se je nabirala velika množica, ki se je valila tja gori. Videti je bilo, da bode veselica dobro obiskana, in da bode ostal precejšen prebitek v dobrodelne namene.
Oddaleč se je že začula vesela godba in na visokih drogih so zableščale vihrajoče zastave.
Pri vhodu v gostilno in na vrt so bili prilepljeni veliki lepaki z debelimi, oddaleč razločno vidnimi črkami, ki so naznanjali spored in namen današnje ljudske veselice. Pred vhodom v vežo in na vrt sta stali na vsaki strani mizi, ki so bile na njih nakopičene. Za vsako mizo je stal po en gospod in po ena gospa ali gospodična, ki sta prodajala	vstopnice. Gospod je	bil v	črnem fraku
in cilindru, a	gospa	v svili. Obema	pa so	s prsi visele
dolge pentlje v različnih barvah, znaki odborništva. Vsi so se držali resno in poklanjali so se odličnejšim dohajao-čim gostom. Na vrtu so bile pod košatimi kostanji pogrnjene mize, in na njih ceniki o jedilih in o pijačah.
Rodbina Liehova z Mileno, bilo je vseh skupaj šest oseb, je zasedla mizo v ozadju, odkoder se je dobro videlo na oder, kjer je svirala vojaška godba in na manjši, nalašč za pevce prirejeni oder. Vrt je bil že skoro poln, a še vedno so dohajali novi gostje, stari in mladi in otroci. Godba je svirala točko, a med posameznimi temi točkami se je oglašal	dobro	izurjeni pevski	zbor.	Vmes so se
prodajale srečke za	šaljivo loterijo,	nosili	so natakarji
in natakarice jedila in pijače. Vse se je gnetlo vprek, vse je govorilo, smejalo se in šalilo. Rdeli so obrazi, nasmihala so se ustna, svetile so se oči. Nekateri so udarjali takt po godbi, drugi so polglasno peli za godbo in kimali zadovoljno z glavami. Tu so se našli danes znanci, ki že dolgo niso bili skupaj, stiskali so si roke prijatelji, ki so došli oddaleč, da se razvesele in pozdravijo. Tu so se olcrepčavali ljudje, ki so sedeli med tednom skupaj v uradih molče in resnih obrazov, nagnjeni vsak nad svojo mizo. Razvozljali so se jim danes jeziki, ona okorelost in malomarnost je izginila raz njihova lica. Tu so se srečavali delavci, ki so se trudili med tednom skupaj po raznih tovarnah in ki so tačas navadno pohitevali drug mimo drugega, pozdravljajoč se s kimanjem glav in s kratkimi besedami. Danes so postajali skupaj in so si imeli povedati mnogo, kakor bi se ne bilivideli že dolgo, dolgo.
Vse je bilo veselo, vse se je oddihalo. A nad vrtom se je razpenjalo krasno nebo, kakršno se vidi samo o lepih pomladnih dneh, šepetali so kostanji in so se čudili toliki množici in so razpenjali svoje veje, da so preprečili prehudim solnčnim žarkom pot na mize. Vse je bilo veselo,
kakor bi bila izginila skrb za vedno s sveta, vse se je kazalo srečno, kakor bi ne bilo na svetu več nadlog in težav. Godba je svirala, pevci so peli.
K mizi, kjer je sedela Lehova rodbina, se je zdajci približal mlad gospod. Bil je visokega stasa in vitek. Iz njegovega rjavega očesa je odsevala dobrosrčnost, a na njegovem nekoliko bledem obrazu je bila brati neka tiha otožnost.
Približal se je in se je poklonil. Gospod Lek mu je ponudil desnico in se mu je nasmehnil. Došlec je nato podal roko vsem drugim okoli mize, a ko je zagledal Mileno, je pogledal v zadregi gospoda Leha.
“Ah, saj res, saj res,” je dejal gospod Leh, “vidva se še nista videla, a jaz nisem mislil na to in sem vaju pozabil predstaviti. Toda to se lahko takoj popravi.”
Obrnil se je proti Mileni in dejal:
“To je gospod doktor Stanič, naš stari znanec.”
A takoj na to je imenoval Staniču Milenino ime in priimek. Mladi doktor se je priklonil in je pogledal Mileno še enkrat pazljivo. Nato je prisedel. Sedel je nasproti gospodu Lehu med Vido in Mileno.
Doktor Stanič je bil zelo izobražen človek, zdravnik z obširnim znanjem, a zraven svojega znanja je imel tudi lastnost, da je znal izborno zabavati vsako družbo. Tudi danes je govoril lepo in izbrano, in Milena je bila kakor zamaknjena. Malo je bila dosedaj še v družbi mladih gospodov, zato se ji je videlo danes vse novo, vse nekam čudnoprijetno. Skoro ni mogla obrniti oči od mladega zdravnika.
A tudi doktor Stanič se je častokrat obračal proti Mileni. Dasi se je skrbno ogibal vsake neprevidnosti, je bilo vendar lahko opaziti, da govori največ zaradi Milene.
Gospod Leh je prvi zapazil to. Nasmehnil se je ter dejal:
“Gospodična Milena, ali ne zna gospod doktor res lepo pripovedovati?”
Milena je zardela gori do las in je zaječala:
"Res je, gospod nadsvetnik.”
Vsi so se nasmejali tej odkritosrčnosti in nasmehnil se je tudi doktor Stanič. Raz njegov obraz se je bralo, da je bil zadovoljen s tem odgovorom in da ga je osrečil. Vida je pogledala Mileno in je videla, da je padlo seme ljubezni v njeno srce.
Dolgo so ostali še skupaj. Mesec je svetil raz jasno nebo in po vzduhu je vel rahel veterc. Redke zvezde so se prižigale visoko gori nad mestom in veliki utrinki so se utrinjali na zapadnem nebu, ko so stopali Lehovi s svojo družbo proti domu.
Doktor Stanič je hodil naprej z Vido in Mileno. Vsi so spremili Mileno do doma. Pod njenim stanovanjem so se poslovili, a doktor Stanič je podržal Milenino roko nekoliko časa v svoji in je dejal:
“Ali se vidimo še kdaj, gospodična Milena?”
Njegove besede so bile rahle in skoro tihe.
Milena mu je pogledala odkritosrčno v oko in odgovorila:
“Ako Bog da, gospod doktor, se še vidimo!”
Odtegnila mu je roko in jo je podala prijateljici Vidi. Razšli so se po tihem mestu in vsi so bili zadovoljni z današnjim dnem, najbolj pa doktor Stanič.
VALENTINA PEZDIRJA ZADNJA POT.
Bilo je nekako dva meseca po dogodkih, ki smo jih opisali v prejšnjem poglavju. Valentin Pezdir je vstal nekega dne s težko glavo in s težkim srcem. Bila je to menda prva noč, odkar se je preselil v mesto, da je spal zelo slabo. Prišel je bil že zelo pozno domov, a bil je zelo slabe volje. Nihče ga sicer ni bil razžalil, nič mu ni prišlo navzkriž, da bi bil vedel, a vendar je bil čemeren in nezadovoljen. Bolela ga je glava in težke so mu bile noge. Po noči pa je sanjal hude sanje. Zdelo se mu je, da stoji pri oknu in gleda na ulice, kjer se začenjajo naenkrat zbirati ljudje v gručah. Dolga vrsta jih naraste in vale se mimo okna. Hipoma se zablešči na sredi vrste temna rakev na ramah štirih mož, ki hodijo počasi in z resnimi
obrazi. Pezdir strmi na rakev in vidi, da se je prav tačas vzdignil iz nje dozdevni mrtvec. Vstal je v rakvi in se obrnil proti oknu. Krvavo je bilo njegovo sence, na vratu se je poznala modra lisa, ki je segala okoli in okoli. Vstal je, iztegnil roko in zažugal. A tedaj se je zopet zvrnil v rakev, možje so stopali dalje, množica se je valila mimo. A tedaj se je hipoma izpremenil prizor, zabrisali so se obrazi, izginila je rakev in zableščala je jasa pod Repnjim. Nekdo. je ležal tam črez pot, izkušal se je dvigniti, a takoj je zopet telebil na tla. Približal se mu je Pezdir, sam ni vedel, kako je prišel od okna tja gori, in spoznal je starega Staniča. Viknil je in rad bi bil ubežal, a noge ga niso hotele nesti, bile so priklenjene na ono mesto in so bile težke, kakor bi bile napolnjene s svincem. V istem hipu so se pojavili orožniki, Repnjani so hiteli blizu. Pezdir je zavpil, udaril je z roko po steni in se je zbudil. Prestrašeno so mu zrle oči v nočno svetiljko, ki je brlela na omarici.
V	svoji sobi je slonel predpoldnem Valentin Pezdir v naslanjaču. Nič se mu ni ljubilo, naslanjal je glavo v roke in gledal v strop. Vsak čas je pogledala Milena v sobo ter ga vprašala, ako česa poželi. Videla je, da je njegov obraz bledejši kot navadno in skrbelo jo je, da bi bil bolan. In prav danes je moral biti takšen, ko je imel priti k njim nekdo, da bi se rtu predstavil, da bi govoril ž njim. Bog ve, kako ‘ga bode sprejel? Ali mu bode všeč? Milena je postajala z vsako minuto nemirnejša, kolikor bolj se je pomikal kazalec na uri proti poldne.
Malo pred dvanajsto liro pa je nekdo pozvonil pri vratih. Milena je zardela in dejala naglo postrežnici: "Pojdite odpirat, Ivanka, nekdo je zunaj!”
Sama pa je hitela v svpjo sobo in se je zaprla.
Začudil se je tedaj Valentin Pezdir, ko je stopil v njegovo sobo nepoznan gospod. Naglo, kolikor je mogel, se je dvignil in mu stopil nasproti.
“Dovolite mi, ali imam čast, da vidim pred seboj gospoda Valentina Pezdirja?” je vprašal došlec in se poklonil.
“Da, gospod, takšno je moje ime! S čim vam morem postreči?” je vprašal Pezdir in se je tudi priklonil.
"Najprej mi dovolite, da se vam predstavim. Moje ime je doktor Milan Stanič.”
Pezdirju je izginila vsa kri iz lic, bil je podoben mrliču bolj nego človeku.
“Doktor Stanič?” je ječal Pezdir in iskal stola z roko, da bi se oprijel. Noge so mu žugale, da mu odpovedo.
“Za Boga, kaj vam je, gospod Pezdir? Ali vam je slabo? Prosim, sedite, zdravnik sem, lahko vam morda pomagam! ”
Pezdir se je zravnal, odleglo mu je nekoliko.
“Nič ni, nič ni, gospod doktor, včasih mi tako-le pride samoobsebi. Pa tudi hitro mine.”
A barva se vendar ni hotela vrniti na njegova lica in strah ni hotel izginiti iz njegovega srca. Izkušal si je dopovedati, da na samem imenu ni vendar nič, in da se jih lahko še mnogo piše za Staniče, pa niso niti v oddaljenem sorodstvu. In tako bo bržkone tukaj. Kako naj pride kak sorodnik sem v tuje mesto in celo za zdravnika, ko ni nikdar [.rej slišal, da bi študiral kdo od Repenjskih Staničev na višjih šolah. Takšne misli so mu hipoma švignile po možganih in nazadnje so ga pomirile.
Nasmejal se je celo prisiljeno ter dejal zopet:
“Prosim sedite, gospod doktor, kaj mi je naklonilo čast, da vas vidim tukaj?”
Doktor Stanič 'je bil nekoliko v zadregi. Popravljal si je rokavice in gledal je mimo Pezdirja tja v okno.
“Hvala vam, gospod Pezdir, da ste me sprejeli tako častno. Moja zadeva pa je takšna, da me morate prej dobro poznati, mene in moje razmere, preden se vam upam izreči pravi namen svojega obiska. Zato mi dovolite, da govorim najprej sam o sebi. Torej, najprej naj vam povem, da sem tudi jaz slovenskega pokoljenja, kakor vi, in da ni še ohladilo moje ljubezni do slovenskega naroda moje dolgotrajno bivanje v tem nemškem mestu. Ne, nikakor ne, z vsakim dnem sem bolj ponosen na svoj lepi, domači jezik, na svojo ubogo, toda krasno domovino. Ponosen sem na njo in ne sramujem se svojega jezika nikjer in nikdar! Moja rodovina, gospod Pezdir, je doma iz Repnjega na Kranjskem.”
Doktor je za hipec umolknil, Pezdir je bil pri teh besedah zatrepetal, kakor bi ga bilo zazeblo. Ni se mogel več vzdržati, mislil si je, da ve zdravnik za vse in da je prišel sedaj k njemu, da bi obračunil ž njim.
“Le hitro, gospod doktor, govorite dalje, na vse sem pripravljen,” je dejal s trepečočim glasom in je upognil glavo.
“Vam je zopet slabo, gospod Pezdir. Dovolite, da vam zapišem nekaj zdravil,” je dejal zdravnik, ki ni vedel, ob katero struno je zadel, ko je imenoval domači kraj svojih prednikov.
“Govorite, govorite, nič se ne bojte, gospod doktor! Dan je sedaj in v hiši so še drugi ljudje, nič se ne bojte,” je dejal Pezdir in pri tem tako čudno gledal mladega zdravnika, da se je ta začel bati, da se mu je zmešalo.
Toda govoril je vendar dalje:
“Prosim vas, gospod Pezdir, poslušajte me do konca, saj kmalu končani. Vem, da vas malo zanima moje pripovedovanje, toda kakor sem prej rekel, jaz čutim, da je to moja dolžnost, preden pridem h glavnemu namenu svojega prihoda.”
“Dolžnost, dolžnost,” je ponavljal za njim Pezdir pikro.
“Vidite, gospod Pezdir, moja rodovina je bila dosedaj nesrečna. Pred mnogo leti je nekdo umoril mojega starega očeta, očeta mojega očeta. Umoril ga je nekdo iz naše rodbine, umoril ga je njegov nečak, bratranec mojega o-četa. Ali ni to žalostno?”
Pezdir si je zopet oddahnil. Uvidel je, da zdravnik res ne ve ničesar.
“Žalostno je, gospod doktor,” je potrdil.
“Vidite, moj oče je bil tačas že tukaj v mestu in jaz sem komaj prišel na svet, ko se je to zgodilo. Moj oče je podedoval po svojem očetu lep del premoženja in to premoženje sem podedoval po njem jaz. Vidite torej, da nisem praznih rok, in zraven tega mi donaša precejšnjih dohodkov moja zdravniška služba. Lahko bi tedaj preživel manjšo, družino, ako bi jo imel. To sem vam moral povedati, gospod Pezdir. In sedaj, sedaj . . .”
Doktor Stanič je umolknil, beseda mu ni prav hotela iz ust.
“In sedaj?” je viknil Pezdir in vstal. Njegove oči so se razširile, iz njih je odsevala groza, je gledal strah. Za-svitalo se mu je v glavi, čemu je prišel zdravnik.
“Pomirite se, gospod Pezdir," je prosil skoro tiho zdravnik.
“Vi hočete mojo hčer, vi jo hočete za svojo ženo, vi — vnuk starega Staniča iz Repnja! Recite, da ni res,” je vpil Pezdir in se je zasmejal glasno in strašno, da je odmevalo po sobi, kakor upitje blaznega.
“Res je, gospod Pezdir, toda pomirite se,” je pritrdil zdravnik in ni vedel, kaj bi si mislil.
V	tistem hipu so se odprla vrata in je vstopila Milena. Slišala je bila vse. Naglo je hitela k očetu in se mu ovila okoli vratu.
“Očka, oj, očka, kaj ti je, da si tako hud? Ali nočeš videti srečne svoje hčere?”
Pezdir se je rahlo otresel njenih rok.
“Ti ga ljubiš, Milena?” je vprašal tiho, tako, kakor bi želel, da bi ne bilo res.
“Da, očka, samo ž njim bi bila srečna!”
Pezdir je tedaj zaječal, da bi se bil zasmilil mrzlemu kamenu. Prijel se je za glavo, rul si je lase in se je opotekal po sobi od stene do stene.
Prestrašena sta ga gledala Stanič in Milena. Nista vedela, kaj naj bi storila, nista mogla razumeti njegovega vedenja.
Milena je zopet stopila k njemu. Izkušala je, da bi ujela njegovo roko, toda Pezdir se je veselj otresel. Dolgo časa je preteklo, preden se je zopet ustavil pred obema.
Izkušal je, da bi bil miren in zatajeval je ogenj, ki je bruhal v njem. Potem je pa dejal polglasno:
“To, česar sta me prosila sedaj, ni nikdar mogoče. Ne izprašujta zakaj, izvedela bodete vse o svojem času. Z Bogom, gospod doktor! Z Bogom, Milena! Jaz moram takoj odpotovati. Prosim, zapustita me, da se pripravim na pot!”
(Dalje prihodnjič)
zvezin dan v lemontu
kolosalen uspeh!
Romanje k Mariji Pomagaj na ameriške Brezje in praznovanje Zvezinega dne, ki se je vršilo v nedeljo 15. julija
v	Lemontu je bil presenetljivo kolosalen uspeh. Udeležba je bila največja kar jih še pomnimo in vreme pa tudi najlepše čeprav je bil doslej še vsak Zvezin dan blagoslovljen z lepim vremenom. Pa letos je bilo še lepše, kakor, da bi Bog rosil svoj poseben blagoslov nad nami!
Podrobnosti boste brale v prihodnjih izdajah, ker bo gotovo mnogo lepih dopisov v tem oziru! — N.
ZAHVALA
John in Josephine Železnikar, 2045 W. 23rd Street, Chicago, Illinois, se prav prisrčno zahvaljujeva vsem sorodnikom in prijateljem za veliko iz-nenadenje ob času 30 letnice zakonskega življenja, katero je bilo pripravljeno v dvorani Sv. Štefana na Cer-mak Bd. v soboto večer 2. junija, 1951. Zbranih je bilo nad 400 gostov, ki so prihiteli od blizu in daleč, da osebno čestitajo k slavnosti.
Nikoli ne bova pozabila in tudi ne mogla poplačati vam vsem za ves trud in delo in požrtvovalnost, katero ste izkazali vsi v tako obilni meri.
Lepa hvala domačim duhovnikom fare Sv. Štefana za lepe voščilne besede. Lepa hvala za poset glavni predsednici Albini Novak in glavni tajnici Josephine Erjavec, ki sta ustmeno čestitali ter vsem, ki so poslale voščilne karte in lepa darila. Da bi se poimensko zahvalila bi vzelo preveč prostora.
Lepa hvala Louisu Žefranu, ki je bil spreten stoloravnatelj in vse lepo uredil, da se je gladko izpeljalo ter za lepe slike. Hvala tudi Tonetu in Williamu Trinko, ki sta skozi ves čas posnemala slike, katere bodo nama o-stale v trajni spomin.
Lepa hvala pevkam podružnici št.
2,	ki so zapele lepo pesem v počast. Hvala iskrena vsem pridnim kuharicam in nabiralkam, natakaricam in natakarjem ter vsem, ki ste na katerikoli način pomagali, da je ves večer bil tako prijetnen za vse goste in da so bili vsi izvrstno postreženi.
Hvala Mary Hochevar iz Detroita, ki se ni mogla osebno udeležiti, je pa poslala brzojavne čestitke in lepo darilo.
Prav vsakemu posebej in vsem skupaj gre najsrčnejša zahvala za vse, kar ste storili na svoj plemeniti način za uspešen in pomenljiv izid. Bog plačaj!
Ostanema vsem trajno hvaležna,
John in Josephine Železnikar, 2045 W. 23rd Street, Chicago 8, III.
ŽALOST U OBITELJI PACHAK
USREDJU u jutro, dana sedmi marca, pronesla se je kroz na-šu Slovensku naselbinu tužna i potresna vijest, da je Miss Anna Pachak za uvjek zaklopila svoje blage oči, ispustila svoju plemenitu dušu, preselila se u vječnost. I ako je mnogi od nas znajo> ili znala, da je pokojna Anna dulje vremena bila slabega zdra-vlja, svejedno nismo očekivali njezine prerane smrti, jer smo mislili; da “gdje je života, tu je i nade”. Ta žalostna vijest o njezinom prelazu u vječnost duboko se je i bolno dojmila ne samo njezinih dobrih i nada sve poštovanih roditelja Mr. i Mrs. John Pachak, i njezinega brata William, več svih nas, koji smo za života poznavali tu plemenitu i dobru dušu, njezino zlatno srce, njezinu dobrotu
i	prijaznost.
Ann Pachak
Glavne urednice i delegatice i časni gosti koji su prisutvovali zadnjoj konvenciji Slovenske Ženske Zveze, koja se je održala u našem gradu Pueblo, Colo., imali su priliku tom prigodom da upoznadu pokojnu Annu Pachak, čija je Majka Anna je dugi niz godina glavna uradnica naše Slovenske Ženske Zveze, predsednica naše podružnice štev. 3, in aktivna rad-nica na našem društvenem in narodnem tevjerskem polju. U poznali ste kod pokojne njezine hčerke lijepu plemenitost, dobrotu, prijateljski susre-taj i doček, iskrenu riječ, sve što je dobro i plemenito rešilo je njezino srce i dušu.
Pokojna naša sestra Pachak svrši-la je više nauke u jednoj od naših visokih škola, i bila je više godina uči-teljicom Španjolskoga jezika u jednoj od naših mjesnih škola. Bila je
članica naše podružnice štev. 3, Slovenske Ženske Zveze i Catholic Daughters of Isabela, u čijim je re-dovima nastojala da stupa stopama svoje dobre i aktivne majke, i da do-prinaša svoj dio rada za napredak i bolju budučnost naših organizacija. Nije propustila niti jednu priliku da ne uzme učesča u svemu što je bilo humanitarno i plemenito, i za dobro ime, i čast Slovenskoga naroda iz ko-jega je potekla.
Ona i njezini dragi roditelji traži-
li	su lijeka njezinom narušenom zdra-vlju. Pokušali su sve moguče zdravstvene njege, liječničku njegu, i ko-načno morala se je podvrči teškoj i opasnoj operaciji. Sve to skupa nije bilo u stanju da joj povrati njezino zdravlje. Dolazi neumoljiva smrt sa svojim mrtvačkim velom da zaogrne njezino izmučeno i od bolesti slomlje-no tijelo. Nemilosrdna smrt gasi luč njezina života. Uzimlje ju u vječnost od njezinih ražološčenih roditelja i brata, od nas sviju koji smo ju poznavali i poštivali.
Zemni ostatci nezaboravne pokojnice bili su izloženi kroz dva dana u pogrebničltom zavodu, gdje su dola-zili mnogi njezini znanci i štovatelji, dolazili do njezina mrtvačkoga odra pognute glave, sa suzom u oku, da se kraj njezina lijesa pomole SVevišnje-mu za miran počinak njezine blage duše, i da joj na ovom svijetu reču posljedni z Bogom. U večer prije dana pogreba članice Slovenske Ženske Zveze i Catholic Daughters of Isabela zajednički su molile sveti Rožni Venec, uz prisustvo velikoga broja naroda iz svih slojeva, a prostorije su bile dupkom pune njezinih prijatelja
i	štavatelja. Davno več nije se zapazilo toliko naroda kod ovakovih žalostnih prigoda.
Drugi dan u jutro bili su zemni ostalci podignuti sa njezina mrtvačkoga odra i preveženi u Slovensku Crk-vu Marije Pomagaj, gdje je nač Župnik Rev. Father Daniel Gnidica iz-molio svečane zadušnice sa pjevanom Svetom Misom. Nakon toga blagoslo-vio smrtne ostanke, i održao vrlo- pri-godnu i dirljivu propovjed, koja je svima segala u srce i dušu. Pogrebu je prisustovao veliki broj naroda, u znak poštovanja do pokojne Anne, koja je sa svojim lijepim i lcrijepos-nim životom takovo poštovanje u pot-punoj mjeri i zaslužila.
Nalton Crkvenih obreda bili su mrt-
vi	ostanci preveženi Katoličko groblje “Roselawn” i predani Majki zemlji na vječno počivalište. Pogrebu su korporativno prisutvovale članice Slovenske Ženske Zveze, i Catholic Daughters of America, a pokraj otvo-renega groba oprostila se je u ime svih nas od drage pokojnice sestra Mrs. Mary Perše, tajnica pomolivši se za blagi pokoj pokojne naše sestre Ane.
Nakon toga obreda došao je najteži
i	najdirljiviji čas — — čas rastanka oea i majke od svoje jedinice kčerke, čas rastanka brata od svoje jedine sestre. Majka slomljena pod tešltim bremenom žalosti, nije smogla niti toliko snage da joj reče zbogom, jer je to za nju bilo previše žalosti i trganje srca od velike boli. Otac u o-čaju gleda kako se djeli od otvorena groba, u kojega če za nekoliko momenta da stouste mrtve ostanke njegove drage jedinice kčerke, a brat William tješi svoju dobru majku, s njom zajedno i on u svom srcu i duši djeli njezinu veliku bol. Bol, koja ih je svu trojicu snašla i zadesila.
Nije bilo oka koje nije zasuzilo nad tim tragičnim činom, svi smo dubo-ko dirmuti razumili i osječali svu težinu žalosti koja je snašla u pre-ranoj smrti kčerke ovu našu cjenje-nu i poštovanu Slovensku obitelj. Još jednom pogledasmo u njezin otvoreni grob, njezino zadnje i vječno počiva-lište, bacismo ružu ili grudu zemlje na njezin odar, da jedva smognemo ri-ječ da joj rečemo; Počivaj u miru sestro i prijateljice Anna, neka ti tvjetli svjetlost vječ-na, a tvojim dragim ražaloščenim roditeljima i tvojem bratu naše duboko i iskreno, sau-češče nad tvojim preranim odlaskom iz njihove sredine. Uspomena na tebe i na tvoj život medju nama biti če trajna koja če nas posječati na tvoju dobrotu i plemenitost doltle si bila medju nama..
Neka bude Svemoguči i dobri Bog d ob ros ti v Tvojoj plemenutoj duši!
J. D. Butkovich.
Št. 6, Barberton, Ohio — Pri naši podružnici je vse po starem in tudi po-set mesečnih sej je brez sprememb, namreč tudi na sejo pridejo vedno ene in iste. Kar premislite, če bi prišle vse na sejo, koliko dobrega bi lahko storile, tako je pa vse mirno.
Naša predsednica, Evelyn Krizay, je dobro prestala operacijo in je že skoraj zdrava, kar nas veseli. Njej in vsem bolnim popolno okrevanje.
Prosim vas vse, ki ste zaostale na asesmentu, da poravnate, ker za tajnico je nerodno hoditi po hišah in to bi se ne smele zanašati, ker vsaka dobro ve, kje se vrši seja in da je takrat čas in prostor za plačati. Upam, da se vidimo na prihodnji seji! Vsem srčen pozdrav,
Mary Fidel, tajnica št. 6, 86-15th Street, Barberton, Ohio.
Št. 7, Forest City, Pa. —V življenju se včasih dočaka dan, ki ostane v neizbrisnem spominu. Ta dan je bil zame dne 6. maja na naši seji. Ko vstopim v dvorano vidim veliko stolov zasedenih od naših dobrih članic. Takoj mi prinese najmlajša hčerka, Hr. in Mrs. Albert Glavicha košarico lepih rož in zapoje s svojim mehkim, milim glasom krasno pesmico. Potem pa vstane naša zapisnikarica Matilda
Župančič in pravi: To smo Vam napravile članice v spomin 25 letnice predsedništva pri naši podružnici in Vam izročam to karto in v kuverti je pa dar 25 dolarjev, katero darujejo članice v priznanje za Vaše izvrstno vodstvo in delo za podružnico št. 7, SŽZ!
Zelo sem bila presenečena. Nikdar nisem pričakovala, da članice toliko cenijo moje skromno delo. Ko sem se malo razgledala po dvorani pa vidim, da so mize lepo pogrnjene in težko obložene z dobrimi stvarmi kot potice, pohanje ter vseh vrst dobrote. Vse navzoče so bile izvrstno postrežene in potem smo pa prepevale nabožne in narodne slovenske pesmi, tako je čas kaj hitro potekel.
Lepa hvala sestri Christini Menart za srebrno čašico iz katere sem pila in katero bom ohranila za vedno v spominu. Vse članice so mi voščile še nadaljnih 25 let, kar seveda bi bilo nemogoče doseči, ker bilo bi jih že blizu sto let. Človek si ne želi tako visoke starosti, ali to je vse v božjih rokah. Torej lepa hvala vsem našim dobrim članicam in vsem, kateri ste darovali v ta namen. Priznanje in krasna prireditev mi bo ostala vedno v ljubečem spominu, za kar hvala vsem in Bog naj vam stotero povrne z dobrim zdravjem.
Med nami je bila tudi naša trgovka Betty Pribula, ki ima svoji dve hčerki in dve vnukinju pri naši Zvezi. Pripeljala je tudi svojo mater na naš party, da se je veselila z nami par uric. Betty vodi trgovino z žensko in otročjo obleko za neveste in družino po zelo zmerni ceni. -Ona je velika prijateljica naše podružnice in vselej z veseljem daruje par dobitkov za kar ji gre najiskrenejša zahvala. Članicam pa priporočam, da se držijo lepega reka: “Svoji k svojim!”
Kakor veste je letos naša srebrna kampanja. Želim, da bi tudi pri naši podružnici dobile kaj novih članic, saj se zmeraj rodijo hčerke in lepo rastejo, saj bodo enkrat mlajše zavzele naše vrste. Prosi se vse matere, da jih vpišejo v našo organizacijo, kakor tudi stare matere svoje vnukinje in sorodnice. Vsaka bo prisrčno dobrodošla!
Več naših članic je na bolniški postelji. Med njimi so: Mary Sever, Mrs. Zedar, Fannie Keržič, Fannie Trček in Anna Verboys. Operacijo je srečno prestala sestra Sylvia Baron. Vsem bolnim želimo, da bi kmalu okrevale in se zopet vrnile zdrave med nas.
V	enem letu so štiri naše članice izgubile svoje ljubljene soproge. Mrs. Anna Novak, dekliško ime Oblack, je bila poročena komaj par let. Dalje so vdove: Christina Menart, Mrs. Slter-bec in Mrs. Cerar. Naše globoko sožalje žalujočim preostalim. Pokojniki pa naj počivajo v miru božjim ter sveti jim naj večna luč!
Prisrčne pozdrave pošiljam vsem skupaj vaše hvaležna predsednica,
Anna Kameen
Št. 13, San Francisco, California —
Ker vem, da sosestre rade čitate dopise posebno od svoje podružnice, saj tudi jaz najprvo pogledam, če je kaj od št. 13, zato sem namenila napisat nekaj vrstic.
Drage sestre, sedaj je tisti čas, ko gredo srečni na počitnice. Bila sem tudi jaz za dva dni v Cotati in Sebastopol. Obiskala sem moje prijateljice in sosestri Mrs. Mary Kaušek v Cotati in Mrs. Frances Schubetz v Se-bastopal. Slednje soprog se nahaja resno bolan in niveč upanja za okrevanje. Obžalujem obe; sestri Kaušek je umrl soprog pred petimi meseci in pri njej sem spala čez noč. Ima lepo hišico poleg hčerke Evelyn ter ima vsake sorte domače živali, kokoši, race, purane in lepo stanovanje ravno ob glavni cesti 101 v Cotati, to je o-krog 35 do 40 milj iz mesta San Francisco.
Drage sestre, v slučaju bolezni in smrti obiščite svoje sosestre.. Za take slučaje bi se lahko mnogo ukrenilo pri naši podružnici. Resnica je, da kadar so ljudje zdravi, se ne smisli-jo na one, ki trpijo. Več članic ima svoje autos in gredo prav lahko na obiske. Kako lepo se je voziti preko Golden Gate most. Še na busu je fletno!
Torej naj za to pot zadostuje, pa drugič kaj več.
Najlepši pozdrav članicam, farmar-kam in vsem sosestram, posebno pa naši Albini, njeni mami in hčerkama. (Hvala lepa, Nežka, A. N.)
Agnes Markovich, (Nežka s hriba!)
Št. 18, Cleveland (Collinwood), O. —
Znajboljšimi željami, da bi vse članice SŽZ vživale najlepše trenutke poletne sezone in zatem ponovno delovale z vso ljubeznijo v dobrobit in ugleden obstoj svojih podružnic in Zveze, vam pošiljam iskrene pozdrave pod vsakteri krov, kjerkoli bivajo v to zavedna srca!
Ponovno apeliram na vse članice pri podružnici št. 18, da se gotovo u-deležijo prihodnje seje 11. septembra in če le mogoče, da pripeljejo po teh počitnicah kakšno novo kandidatko v naš delokrog. Meseca avgusta ni seje, ampak bo 11. septembra.
Tople pozdrave k rojstnemu dnevu 15. avgusta in želje za vso zemeljsko srečo gospej Mamie Hol'fert. Čestitke k naslovu “Grandma” naj veljajo naši zvesti sestri Mary Boltauzar, katero je osrečila njena ljubka hčerka, Dolores. Mrs. Margaret hvala pa vdan “Thank you” za dar v blagajno!
Dne 16. junija se je poročila moja najmlajša hčerka Edith. Dal Bog vso srečo v življenju vsem, ki stopajo novim prihodnostim v obličje ...
S pozdravom,
Josephine Praust, tajnica
V AMERIKI SE TUDI KLEKLA
“ŽIROVSKE ČIPKE”
“Kar se človek mlad nauči tudi star ne pozabi”. Da je to resnica pričajo gornje slike, ki so bile nedavno posnete od sestre Frances Salmick, podpredsednice podružnice št. 10, Cleveland (Collinwood), Ohio. Mrs. Salmick je že mnogokrat kazala svoje ročno delo na razstavah in zato si je preskrbela tudi dve narodni noši, z avbo in s pečo, kar napravi na A-merikance zelo lep vtis in spomin.
Frances Salmick, dekliško ime Pavlin, p. d. “Jernačeva iz pod L,es-ca”, je bila rojena 1. decembra, 1887, v vasi Račeva, fara Žiri, Notranjsko. V Ameriko je prišla 9. marca, 1907 in se naselila na Holmes Avenue, Colin-wood, v kateri okolici živi še danes. Poročila se je 29. aprila, 1907 s Frank Salmickem, doma iz Bele Cerkve, Družinska Vas, Dolenjsko. Mož je umrl leta 1947. V domu na 793 E. 156th St., se nahaja že 26 let.
V družini je sedem otrok, najstarejši ima zdaj 42 let in najmlajši 32 let. Vsi so poročeni. Štiri hčere se sedaj pišejo: Frances Prostor, Irene Hochevar, Jean Urach in Alice Kapel. Sinovi so pa: Frank, August in Gerald. Je stara mati 10 vnukom.
V podružnico št. 10 je pristopila leta 1928 in je bila ves čas ena izmed najbolj pridnih “charity” delavk. Cina je že dosti dobrega napekla, posebno “Špehovk” potic ter prinesla na seje. Nahajala se je skoraj vsa leta v uradu in sedaj je podpredsednica. Je tudi pri šivalnem klubu št. 10 ter je naredila že marsikatero lepo stvar in tudi pri prodaji tiketov za ročna dela, je vedno ena najbolj prid-
nih. Za sestro Salmick prav lahko rečemo, da, če bi bile naše članice povsod tako dobrosrčne in požtrvo-valne kot je bila ona že vsa leta, bi bil napredek vse kaj večji kot je bil v preteklem. In če jo vprašate kako se počuti, bo hitro odgovorila: “Nikoli še boljše. Vedno imam dovolj dela in vedno dovolj jela.” To je sijajno spričevalo pridne gospodinje in
Mrs. Frances Salmick, vice-president of branch no. 10, Cleveland, Ohio, who is pictured above was born in Ziri, Jugoslavia, which is the center of the lace-making industry. Mrs. Salmick came to America in 1907 and since then, she has always been ready to give demonstrations in her art and has kept this particular handwork as her favorite hobby through all these years and made hundreds of beautiful doilies and laces. Her address is: 793 E. 156th St., Cleveland, Ohio. Any one interested may write to her and she will be very happy to give information on how to get started making these gorgeous laces.
velikodušne članice. Poleg hišnega dela, ročnega dela, pa še hodi v službo vsak dan med šolsko dobo In servira kosilo učencem. Mrs. Salmick zgleda zelo dobro, nihče ji ne bi prisodil njena leta, ker zgleda deset let mlajša kot je. (In da jo vidite, kako živahno pleše polko, kot vsaka mlada.)
Bog jo živi še mnogo let! — N.
Podružnice:
SREBRNA JUBILEJNA 30. junija 1951
KAMPANJA
357
	Razred A ali B	Mlad.	Skupaj
Št. 25, Cleveland, Ohio	21	12	33
Št. 2, Chicago, 111.	24	8	32
Št. 95, South Chicago, 111.	15	13	28
Št. 55, Girard. Ohio	10	9	19
Št. 12, Milwaukee, Wis.	7	6	13
Št. 27, North Braddock, Pa.	11	—	11
Št. 20, Joliet, 111.	3	7	10
Št. 84, New York, New York,	7	3	10
Št. 1, Sheboygan, Wis.	6	3	9
Št. 24, LaSalle, 111.	8	1	9
Št. 71, Strabane, Pa.	6	3	9
Št. 61, Braddock, Pa.	5	3	8
Št. 63, Denver, Colo.	6	2	8
Št. 3, Pueblo, Colo.	4	3	7
Št. 5, Indianapolis, Ind.	3	4	7
Št. 15, Newburgh, Ohio,	5	2	7
Št. 19, Eveleth, Minn.	2	5	7
Št. 89, OgleSby, 111.	5	2	7
Št. 10. Cleveland, Ohio,	2	4	6
Št. 14, Nottingham, Ohio,	2	4	6
Št. 57, Niles, Ohio,	5	1	6
Št. 21, Cleveland, Ohio,	1	4	5
Št. 26, Pittsburgh, Pa.	3	2	5
Št. 53, Brooklyn, Ohio,	3	2	5
Št. 77, N. S. Pittsburgh, Pa.	3	2	5
Vse druge agitatorke:	53	32	85
Mary Otoničar (25)	17	10	27
Mary Tomazin (2)	13	6	19
Pauline Stanley (95)	7	11	18
Ursula Pierce (27)	11			11
Mary Markezich (95)	8	2	10
Angela Voje (84)	6	3	9
Clara Foys (2)	7	—	7
Angela Strukel (24)	7	—	7
Mary Ann Mehalco (55)	—	7	7
Anna Sterle (71)	6	1	7
Julia Zupančič (5)	3	3	6
Theresa Zagožen (1)	2	3	5
Helen Vodnik (12)	1	4	5
Mary Oblak (53)	3	2	5
Angelina Andolsek (63)	3	2	5
Josephine Livek (89)	3	2	5
Vse druge Razred A 		 Razred B 	 Mladinskih 		123 114 106 137	81	204
Skupaj .......................
Nagrade pridnim agitatorkam:
1. Vsaka, ki pridobi v tem letu eno novo članico, bo prejela srebrni spominček.
2. Za 5 novih članic se dobi Zvezino srebrno broško.
3.	Za	10	novih	članic srebrni rožni venec.
4.	Za	15	novih	članic srebrno električno orodje	za	kavo.
5.	Za	25	novih	članic, 25 srebrnih dolarjev.
Podružnica,	ki bo letos največ novih članic	pridobila bo prejela srebrno
kladivo, ki ga rabi predsednica pri sejah.
JOSEPHINE ERJAVEC, gl. tajnica
Št. 20, Joliet, III. — Zlato poroko sta obhajala Mr. in Mrs. Rudolf Požele iz N. Broadway, v krogu svojih prijateljev in družine. Mr. in Mrs. Požek sta stara Jolietska naseljenca ter pionirja naše fare. Mrs. Katherine Požek je po članica Zveze od oktobra, 1928, skoraj od ustanovitve podružnice.
Srebrne poroke so pa obhajali Mr.
in Mrs. John Bobak ter Mr. in Mrs. Anton Pruss. Mrs. Rose Bobak ter Mrs. Prances Pruss sta obe dolgo letni članici naše podružnice. Dekliško ime Mrs. Bobak je bilo Zaletel. Mrs. Frances Pruss je pa sestra župana sosednjege mesta Rockdale Mr. John Uremovic, hčerka Janice je pa Junior v Juior cadetski skupini.
Vsem trem parom, ki so slavili svoje
dolgo letne zakonske slavnosti želimo da bi še mnogo let še živeli v krogu svojih družin ter uživali zadovoljna in srečna leta še nadalje.
Zopet sta bili poklicani v večnost dve naše članici. Prva je bila Josephine Papesh- iz Bluff Streeta. Več let je bolehala in konečno podlegla.
V	kljub bolezni je še zadnje tedne hodila vedno k sveti maši in udano prenašala svojo bolezen. Zapušča štiri hčerke in tri sinove. Je bila udova že več let. Mr. John Hochevar razvaževalec Monarch pive v Chicagi je njen brat.
Umrla je Katherine Klobutcher iz Vista Lane. Obe članici sta bili pri podružici več kot 15 let. Sestra Klo-bucher- zapušča moža več sinov in hčera. Hčerka Rose Plese je pa ke-gljačiča naše skupine že več let. Tem potom izrekamo naše sožalje preostalim družinam. Pokojnicama naj pa. sveti večna luč in krona v nebesih.
Pred enim mesecem je bilo delo dovršeno pri slikanju notrajščine naše cerkve. Barve so krasne: choral- bela in zlata. Svetniške kipe sta pa preslikali naši umetnici- članici Lillian in Lucile Brulc. Letos bo naša fara praznovala 60 letnico, radi tega je bilo potrebno dati cerkvi novo lice. Priprave so že v teku za veliko proslavo.
Na seji je bila dvignjeno ime sestre Anna Buchar- Ker jo ni bilo na seji se svota $4.00 vrne v blagajno.
Upam, da bi članice katera ima kako novo prijateljico upisala v Zvezo, dokler je še kampanja v teku.
Najlepše pozdrave vsem članicam Mrs Josephine Muster naša gl. blagajničarka in soprog Frank sta odšla na počitnice in sta se ustavila v New York, Niagara Falls, Atlantic City, Washington D.C., Philadelphia, Cleveland in v drugih zanimivih mestih.
Hčerka Joanne, Muster je pa ob istem času na počitnice v Michigan. Gotovo so vsi trije videli mnogo lepega na svojih potovanjih.
Josephine Erjavec
Št. 21, Cleveland West Park), O. —
Pozdravljene! Začetek sreče v družini je kakor vsejati seme v zemljo; če ga dobro neguješ in prilivaš, potem pričnejo rasti vsakovrstne lepe cvetke. Tako je tudi v družinah naših dobrih in požrtvovalnih članic. Na primer i-mamo družino naše spoštovane sestre Zalar, predsednica naše podružnice, ki je že 18 krat stara mamica. Ravno te dni se veselijo zopetnega veselega dogodka pri njeni hčerki Mrs. McGo-nigal, kjer so dobili krepkega sinčka. Naše čestitke vsem skupaj!
Sestra Komočar se nahaja že delj časa na bolniški postelji in je bila ze-
lo	razveseljena, ko smo se spomnile njenega rojstnega dne. Rekla je, da to je višek njenega veselja v življenju, ko vidi ljubeznivost svojih sosester, ki se jo spomnijo tudi v bolezni. Da bi dočakala še mnogo rojstnih dni!
Sestra Komočar je 10. julija umrla. Več poročam drugič.
Dobrodošla naša nova članica Carol Rose Brenda, hčerka Mr. in Mrs. Brin-da!
Vsem, ki obhajate ta mesec svoj rojstni dan izrekamo najlepše čestitke in želje, da bi jih praznovale še mnogo v zdravju in zadovoljnosti!
Pauline Tratnik, tajnica
Duluth, Minn. — Čeravno je minilo že deset mesecev od našega potovanja proti Coloradi, vendar še ni prepozno, da ne bi vsaj na kratko opisala zanimivosti.
Naj prvo smo se ustavili v Streton, Colorado, kjer smo se prav dobro ime-
li	pri Mr. in Mrs. Downey. Nikakor nas niso pustili naprej in smo tam ostali tri dni. To je farmarska dežela. Bilo je 5. julija in tako mrzlo vreme, da smo se pokrili s tremi blanketi na postelji. Ob treh zjutraj je pa nastala velika nevihta in dež padal kot bi iz škafa zlival in nato pa še mrzla toča. Čudno je, da jim ni vsa okna potolkla. Jaz se ne bi tam privadla, ker zemlja ni rodovitna, edino pšenica tam raste, pa komaj dva čelja visoko. Krave redijo samo za meso, ne za mleko in jih z doma poženejo na velike pašnike.
Od tu smo se peljali naprej do Den-verja. Jaz sem imela naslov od Mrs. Andolšek, tajnice podružnice št. 63, in res jo dobimo, ko se je sprehajala po vrtu. Takoj smo si lepo podali roke in nas je povabila v svoj dom, ki je zelo lep. Njen mož je doma od Goriče vasi pri Ribnici, Mrs. Andolšek je pa od Blok. Oba sta bila zelo prijazna. Mrs. Andolšek je rekla, da naj našega fanta, kar tam pustimo, ker ima lepo hčer za njega in je rekla, da bo dobil tudi hišo z dekletom. On se je samo zasmejal in povedal, da je že zaročen in bo svatba oktobra meseca, na katero sem povabila An-dolškove. Saj smo se vsi prav dobro zastopili. Najlepša hvala za prisrčno gostoljubnost.
Iz Denverja smo jo pa ubrali proti Pueblo. Najprvo smo obiskali Papeževe, katere poznajo naš častiti gospod. Potem smo obiskali Mr. in Mrs. John Germa, ki sta nam pokazala vse naše prijatelje. Mr. Germ je šel kakšne pol ure od svojega doma nam pokazat, kje živi družina Mr. in Mrs. John Jeršin, Iti so mojga moža dobri prijatelji in se niso vidli 39 let. Kako so bili vsi veseli se srečati! Prav lepa hvala Jeršinovim, za vso prijaznost. Peljali smo se v Canon City, kjer živi od mojega moža bratranec, star 72 let in zgleda še kot mlad fant. Vsem lepa hvala za postrežbo. Pokazali so nam tudi državno ječo, ki se nahaja v Canon City. Občudovali smo njihova ročna dela in so se nam smilili, da morajo biti zaprti. Pokazali so nam tudi steno, katero so razbili, tisti, ki so nedavno zbežali. Peljali smo se tudi do Garden of Gods in tista pota so se vila kot kača, da sem mislila, da ne bomo nikdar nazaj prišli. Videli smo zares veliko lepega. Jaz bi najrajši živela
Colorado Strings, kjer je zares lepo mesto. Hodili smo tudi po najvišjem mostu Royal Gorge, lei se ziblje v zraku in ko pogledaš v globok prepad, je človeka kar groza.
Napisala bi lahko še mnogo lepega
o	potovanju, toda naj za o pot zadostuje. Prisrčna hvala vsem skupaj za vso prijaznost in ljubeznivost, katero ste nam izkazali v tako veliki meri.
Želim vsem članicam SŽZ in posebno pri št. 33, ljubo zdravje in vas prav lepo pozdravljam,
Frances Boben
POZOR!
Anna Jakič, rojena Majer, iz Deše-če bi rada izvedala za svojo sestrično Rezko Majer, sedaj Tomšič. Kdor ve za njo ali če sama to čita, naj se pismeno zglasi, ker gre za zelo važne zadeve, na naslov:
Mrs. Anna Jakič, 4716 Lester Ave., Cleveland, 27, Ohio.
Št. 43. Milwaukee, Wisconsin •— Ko
sem se nahajala za tri mesece pri svojih prijateljih v California in v Washingtonu je Tončka Velkovrh o-pravljala moj posel pri podružnici, za kar sem ji iz srca hvaležna.
Bila sem prav zadovoljna na oddihu. Moje noge so bile vse bolj lahke, ker na zapadu je suh zrak, kar posebno nam, ki trpimo na revmatizmu koristi. Res je neverjetno kako čudovito vpliva suh zrak na to čudno bolezen, da bolj miruje po človeških kosteh. Tisti človek je srečen, ki ne ve, kaj je revmatizem!
Iskreno se zahvaljujem vsem prijateljem za lepo gostoljubnost. Imen je preveč za naštevati, zato mi oprostite, saj gre prav vsem moja prisrčna zahvala za vsako najmanjšo gostoljubnost, ko sem se nahajala med vami. Obljubila sem jim tudi mojo gostoljubnost kadar mi bodo dali priložnost in pridejo tudi oni mene obiskat.
Med časom, ko sem bila odsotna je pri naši podružnici nemila smrt ugrabila našo najboljšo članico, Anno Zlebnick. Zelo me je pretresla novica, da je za vedno zapustila to dolino solz in trpljenja. Premislite, drage sestre,, kako nepričakovano jo je Stvarnik nebeški poklical. Ravno teden pred mojim odhodom v California, me je poklicala na telefon in povedala, da bo kmalu nehala delat, da potem bo lažje šla kam in da se dobro počuti. Pojamrala je tudi, da se mož ne počuti dobro. Tako vidite pa se je morala ona ukloniti Stvarniku tako kmalu.
Doma je bila iz vasi Št. Janž ob Rečici na Štajerskem. Za njo žalujo mož Frank, sin Clifford in hči Annie. Sprejmite naše sožalje. Vse članice jo bomo pogrešale na sejah in povsod. Snivaj v miru božjem i, saj bomo tudi me prišle druga za drugo za Teboj!
V	juliju in avgustu smo prekinile seje, torej bo prihodnja seja 9. septembra. Pridite z novimi priporočili
za dobrobit podružnice in napredek v članstvu. Novih članic bomo zelo vesele in posebno zdaj, da se nadomesti z novimi za tiste, ki so se morale ukloniti Stvarniku in so odšle po večno plačilo.
Na svidenje na seji v septembru in dotlej bo gotovo med nami Josephine Verbick, ki nam bo povedala mnogo zanimivega od ljube stare domovine. Torej ne zamudite seje v septembru, ker bo gotovo nekaj posebnega za vaš užitek.
Da ste mi zdrave sosestre št. 43 in vse SŽZ. Prav lepe pozdrave sestri Josephine Richter, predsednici št. 79, drugimv Enumclaw, Washington in vsem drugim!
Vaša tajnica,	Mary Bentz
Št. 47, Cleveland (Garfield Heights), Ohio — Dvajsetletnica obstoja naše podružnice je minila. Proslavile smo na lep in kratek način. Nad 70 članic se je udeležilo svete maše in prejelo sveto obhajilo. Z nami je bila tudi glavna predsednica Albina Novak. Po tem smo imele v cerkveni dvorani zajtrk. Med nami smo imele čast imeti prečastitega monsignorja J. ,T Omana in Rev. Julius Slapšake, katera sta napravila jedrnat in pomenljiv govor združen s čestitkami. Krasne besede bodo prav gotovo ostale vsem dolgo časa globoko v srcu.
Naša glavna predsednica Albina Novak je pa v svojem govoru bodrila članice k nadaljnem delovanju za SŽZ Bog daj, da bi tudi njenih besed in prošenj vse članice upoštevale, ker potem bo tudi odbor z večjim veseljem deloval.
Vesele smo bile, da sta se povabilu odzvala boter zastave Mr. Louis Fer-folia in botra Mrs. May Steigerwald (Bates), ter osebno izrekla lepe čestitke in želje za dobro zdravje vsem našim članicam. Prebrano je bilo tudi pismo s čestitkami od ustanoviteljice in dolgoletne glavne predsednice Mrs. Marie Prisland, ki je bila gotovo v duhu z nami.
Vsem prav prisrčna zahvala za vse izražene lepe besede in čestitke s katerimi ste nas članice razveselili in smo bile ponosne na vse, ki ste bili med nami.
Tudi dekleta vežbalnega k rožica so nas zelo razveselile ter so napravile na nas lep vtis. Pozdravila nas je kapitanka krožka, ki je v imenu ka-detk izrekla lepe čestitke in s poudar-kam naglašala, da so vse mlade ka-detke ponosne biti članice naše podružnice in Zveze, še imamo nekej uniform in bi bilo lepo, če bi v tekoči kampanji dobile deset mladih deklet, katere bi imele veselje do vežbalnega krožka, da bi se pridružile. Tudi druge novopristople so dobrodošle.
Naša prihodnja seja bo 8. septembra ob pol osmih na 8601 Vneyard. Pridite v polnem številu in kar vsaka naj vpiše eno novo članico, da bo še večje veselje.
Ne morem zaključiti dopisa, da se ne bi od moje strani vsem še enkrat
NAZNANILO IN VABILO
VABLJENI STE VSI IN OD POVSOD NA
“MINNESOTA ZVEZIN DAN”
v nedeljo 26. avgusta, 1951 na Ely, Minnesota
Zunanji gostje naj pridejo vsi dopoldne v Community Center Building 1st Avenue in East Harvey Street
10:30 dopoldne slovesna sveta maša za goste in članice 1:30 popoldne slavnostni banket Rev. Mihelčič, stoloravnatelj banketa navzoča bo glavna predsednica Albina Novak Načelnica programa bo Miss Mary Hutar
Tiketi za banket so $2.00 za osebo in se dobe pri:
Mary K. Novak, 994 E. Chapman St., Ely, Minnesota
Vljudno ste vabljeni vse glavne odbornice, članice in slavno občinstvo.
Gostiteljica — podružnica št. 23, Ely, Minnesota Za odbor št. 23: Katarina Slogar, predsednica
*  —       —-----------------------------------------------------------1•
ROJSTNI DAN V AVGUSTU
V	tem mesecu praznujeti dve glavni odbornici svoj rojstni dan. Glavna podpredsednica Mary Urbas 22. avgusta in v glavnem svetovalnem odseku, pa Rose Racher dne 29. avgusta. Več naših predsednic obhaja svoj rojstni dan v avgustu in te so:
Št. 1, Sheboygan, Wis., Kristina Rupnik, 15. avgusta;
Št. 10, Cleveland, Ohio, Mary Urbas, 22. avgusta;
Št. 15, Cleveland, Ohio, Anna Jakič, 18. avgusta;
Št. 24, La Salle, Illinois Anna Plan tan, 7. avgusta;
Št. 53, Cleveland, Ohio, Mary Oblak, 28. avgusta;
Št. 54, Warren, Ohio, Rose Racher, 29. avgusta;
Št. 72, Pullman, Illinois, Jennie Orazem, 29. avgusta;
Št 77, N. S. Pittsburgh, Rose Murslack, 8. avgusta.
Iskrene čestitke in želje, da bi dočakale še mnogo zdravih in srečnih let!
zahvalila za navzočnost v nedeljo 17. junija ter tudi vsem našvim članicam se za dar, ker pač nisem pričakovala ter mi v enem oziru ni bilo nič kaj po volji, ker ste pa rekle, da je to malo priznanje za 20 letno tajniško delo, pa še enkrat hvala za vašo ljubeznivost kar ste tudi s svojo navzočnot-stjo dokazale.
Hvala sosestrama, oziroma prijateljicama, Antoniji Dolinar in Jennie Pugel za “corsage”, s kartico, da mi ga poklanjati s ponosom in hvaležnim srcem za društveno delo, katero opravljam 2o let. Jaz pa jima danes polagam ta šopek, da ste tudi oni dve vseh 20 let pridno delovali za svojo podružnico, kjerkoli je bilo treba. Naštela bi vas lahko še več takih, toda ne bom imenovala oseb. ker bi morda nehote zgrešila katero ime in se zamerila. Zato izrekam vsaki in vsem prisrčno hvalo. Delujmo še v naprej z roko v roki in zavednostjo -.
Pozdravljene in na svidenje na seji 8. septembra,
Helen Tomažič, tajnica
Hvala lepa št. 47
Proslava obletnice št. 47 je bila urejena na posebno lep način in bilo mi je v veliko veselje se odzvati vabilu in pristopiti s svojimi sosestrami k obhajilni mizi in prebiti par lepih ur med odličnimi gosti in dobrimi članicami. Iskrena hvala za vso prijaznost kakor tudi za nakup naših pesmaric od katerih je ostalo še osem in upam, da boste segle po njih. ker jih ima sedaj Vaša tajnica v prodaji.
Torej prisrčna hvala za vabilo in vsestransko izkazano prijaznost in velikodušnost. Bog vas živi!
Albina Novak, glavna predsednica
Št. 48, Buhi, Minnesota — Namenila sem se napisat nekoliko zgodovine od naše podružnice št. 48, ki je stara v avgustu 20 let.
Bilo je nekega dne v juliju, leta 1931, ko sta prišla iz Eveletha Mrs. Nemgar in še ena druga k Mrs. Terlep, sedaj omožena Anderson in k Mrs. Marold, ki je umrla leta 1943. in sta povedali, da sta od Slovenske ženske zveze ter sta nas začeli nagovarjati za podružnico na Buhl. Mrs. Terlep in Mrs. Marold sta to novico z veseljem sprejeli in potem sta šli najprvo k Mrs. Berlin, ki se je ta prva zapisala in je bila tudi izvoljena za predsednico. Kmalu sta nabrali dovolj članic za prvo sejo, ki se je vršila 3. avgusta v Public Library Club Rooms ob osmih zvečer. Navzočih je bilo osem članic, ki so z velikim navdušenjem ustanovile podružnico št. 48.
V	prvem odboru so bile sledeče: Predsednica Mrs. Berlin, tajnica Mrs. Terlep in blagajničarka Mrs. Marold. Članice so z največjim zanimanjem pridobile nove članice. Pristopilo je vsak mesec lepo število novih oziroma Slovenk in Hrvatic. Eno leto potem je pa prišlo skoraj do razpada. Vzrok
temu je bil nesporazum v glavnem uradu in konvenciji. Tako so tudi naše članice imele zmešnjavo in so vse Hrvatice odstopile, katerih še sedaj noče nobena pristopiti k Zvezi in so se pridružile k novi Zvezi v Minnesoi. Toda vse tiste, ki so ostale zveste naši Zvezi so se s podvojenim zanimanjem oprijele svojega posla in začele zopet na novo in sedaj naša podružnica kar lepo obstoji in napreduje.
Pred par leti je bila pri nas glavna nadzornica Mary Lenich iz Eveletha z namenom, da bo ustanovila mladinski krožek in pomagala pridobiti mlade ženske med nas in smo šle povsod, kjer smo vedele, da je Slovenka, toda se je vsaka izgovarjala na insurance in je bilo nemogoče priti do kakšnega napredka.
Pri naši podružnici je bil prvi slučaj smrti leta 1933, ko je umrla Mrs. Bombach. Potem ni bilo smrtnega slučaja deset let, toda v zadnjih sedmih letih je pa angel smrti prišel in pobral v sedmih letih pet članic. Naj jim bo lahka tuja zemlja.
Naše članice je tudi zadela vsake vrste bolezen in nesreča. Vdov nas je postalo devet od katerih sta se dve ponovno poročili. Mrs. Terlep je sedaj Mrs. Anderson in Mrs. Bukovich je se poročila z Mr. Spolarjem, pa Mr. Spolar je tudi že umrl, tako je sestra Bukovich že v drugič vdova.
Mrs. Anderson (Terlep) je bila pa 11 let tajnica, potem je šla pa delat v Chicago in je prišla nazaj po par letih odsotnosti ter je zopet naša tajnica. Zdaj nam je naznanila, da ima namen se seliti v Chicago. Želimo ji obilo sreče!
Od ustanovnih članic živijo še tri. Bog jim daj dolgo življenje!
Imele smo tudi zabave ter že parlcrat priredile plesno veselico, ki se je dobro obnesla. Enkrat smo imele tudi dramatično igro v High School in enkrat pa filmske slike v Buhi teatru. Te prireditvi sta prinesli naši blagajni lep dobiček.
Kupile smo tudi dva vojna bonda (War Bonds) in sedaj imamo še nekaj denarja na banki, za domačo potrebo.
SLAVLJENCA ZLATE POROKE Mr. in Mrs. John Podbregar, Enumclaw, Washington.
Vsako leto naložimo naklado en dolar ali 50 centov, tako nam ni treba črpati iz blagajne, ker vsako leto prinese tudi nove stroške.
V	vojnem času smo bile tudi vse pridne in smo delale za Rdeči križ ter pomagale, kjer je bilo mogoče. Mrs. Glavan, članica naše podružnice, je imela šest sinov v drugi svetovni vojni izmed katerih sta bila dva ubita in eden ranjen. Vse te nesreče so se dogodile v teku evega meseca, kar je bil hud udarec in velika žalost za družino, posebno za mater. Sedaj ima zopet enega sina v vojni in upamo, da se vrne zdrav in vesel.
Pozdravljene vse članice in Bog daj, da bi vse dočakale srebrne obletnic v zdravju in vsej sreči na tem svetu!
Anna Peschel, poročevalka
ZAHVALA IZ AKRON, OHIO
Prisrčno se zahvaliva vsem najinim dobrim prijateljem za mnogotere čestitke in lepe želje ob priliki zlate poroke. Iskreno se zahvaljujem naši glavni predsednici Albini Novak za lep spomin ter Pepci Lah, Rose Koren, Karolini Modic in družini, Mici Pečenko, Mr. in Mrs. Frank Ivanc in družini ter Evi Peterlin za vse lepe stvari in voščila s katerimi ste naju razveselili. Prav lepa hvala hčerkama Mary in Margaret ter sinu Williamu za krasne izkaze ljubezni. Bog vam plačaj ljubi otroci za vse, kar ste storili dobrega za naju. Tako sva z možem vsaj za kratek čas pozabila na najine križe in bolezen. (Mr. Pet-rich je na bolniški postelji že neprestano zadnja tri leta in vsega skupaj je pa mož bolan že 22 let.)
Bog naj vam vsem obilo poplača za vse, kar ste storili lepega za naju. Spomini na izkazano naklonjenost in ljubezen pa ostanejo v najinih srcih vse žive dni.
Anton in Margaret Petrich, 1989 Manchester Road, Akron, Ohio. Mrs. Petrich je članica podružnice št. 51. Želimo, da bi dočakala še mnogo let in da bi bila sreča bolj mila do vaju in zdravje se okrepilo!
Št. 57, Niles, Ohio — V poletnem času imajo naše članice vsakovrstne zadržke da ne pridejo k sejam v istem lepem številu kot potem, ko je hladnejše vreme.
Toda upam, da se boste že za prihodnjo sejo vrnile od svojih počitnic in vse prišle in nam povedale, kako ste se imele, kar bo gotovo vse zanimalo slišati.
Dne 7. junija se je poročila naša sestra Paulina Cveljo in njeno ime je sedaj Mrs. Logar. Ženin je sin naše dobro poznane sestre Jennie Logar. Mlademu paru želimo vse najboljše in srečno zakonsko življenje.
Naša tajnica se vedno pritožuje, da ima sitnost, ko pride konec meseca in nimate vse članice plačan svoj ases-ment. To je velika skrb za tajnico, torej storite svojo dolžnost ter poravnajte svoj dolg in boste napravile svoji tajnici veliko veselje. Sestrski pozdrav!
Johanna Prinz, poročevalka
Št. 77, N. S. Pittsburgh, Pa — Naša seja v juniju je bila lepo obiskana. Hvala vsem, ki izpolnjujete dolžnosti. Vsaka članica mora vedeti, da je njena dolžnost priti na seje, saj je to samo enkrat na mesec. Kako lepo se imamo, ko pridemo skupaj ve vsaka, katera je navzoča. Res bi bilo še lep, še če bi se vse članice navadile priti vsak mesec; naš napredek bi bil gotovo podvojen.
Več naših članic se je letos pridružilo romanju k Mariji Pomagaj na ameriške Brezje. V prihodnjem dopisu bo poročano, kako smo se imele.
V	dolžnost si štejem, da se na tem mestu prav lepo zahvalimo vsem članicam št. 26 za lep sprejem na njihovi seji v juniju, katero sva obiskali s sestro Filak. Sprejmite najino srčno hvalo za postrežbo in prijaznost. Poklicana sem bila na odlično mesto k odboru, kar nisem pričakovala. Oh, kako je lepo videti prijazne in vesele obraze pred seboj. Tako snidenje si želimo tudi v Lem-ontu z vsemi članicami, da bomo molile skupaj in prepevale Bogu in Mariji na čast. Pa nas bo tudi Marija vesela in nam dala srečo in zdravje. Pri naši podružnici nas večkrat obišče bolezen. Naša podpredsednica Mrs. Knaus se je zdravila par tednov
Št. 79, Enumclaw, Washington —
Namenila sem poročati nekaj novic v naši priljubljeni Zarji.
Najprvo bom poročala o Zlati poroki, katero sta obhajala Mr. in Mrs. John Podbregar v nedeljo 6. maja. Mrs. Podbregar je naša dobra članica še od začetka podružnice leta 1936. Torej točno ob pol devetih zjutraj sta stopila pred oltar s tovarišico Josephine Richter in John Chacata je bil za tovariša. Duhovni vodja Father P. F. Farrelly je slavljenca blagoslovil in nato sta ponovila zakonsko obljubo do smrti. Cerkev je bila lepo okrašena; petje je bilo ginljivo in sploh ves obred je bil slovesen in veličasten. Potem smo se podali v Silver Tree
v bolnišnici. Zdaj je doma in ji gre na boljše. Prosila me je, da se v njenem imenu lepo' zahvalim vsem dobrosrčnim članicam za obiske v bolnišnici in na domu, kakor tudi za krasne cvetlice, kartice in darila. Obhajala je svoj rojstni dan v bolnišnici, toda dobre sosestre so se spomnile dogodka in jo razveselile z mnogimi lepimi voščili, kar je napravilo za njo veliko veselje in ji pomagala k zdravju. Torej srčna hvala vsem skupaj!
Pošiljam pozdrave vsem članicam SZZ širom Amerike!
Rose Murslack, predsednica
Hall. Med gosti je bil tudi sodnik R. T. Montgomery. Tam nas je čakalo nad 450 sorodnikov, prijateljev in znancev od blizu in daleč, ki so bili vsi veseli in čestitali slavljencema ter želeli, da bi dočakala še mnogo obletnic v sreči in zadovoljstvu. Ko se je vse pomirilo je advokat Adolf Englund, dolgoletni prijatelj družine, pozdravil vse navzoče in nato se je dvignila zavesa in na odru sta stala zlati ženin in nevesta v krogu osmih hčerk in sinov, vnukinj in pravnukinj Eden izmed vnukov je držal blazinico s prstani in ena vnukinja pa košarico cvetja. Sodnik R. T. Montgomery je tudi pozdravil v lepih besedah slavljenca. Bil je res ginljiv prizor, ko sta stala pred sodnikom, ki je v lepih besedah orisal pomen življenja zakoncev.
Najmlajši sin Karol je zapel v angleščini lepo pesem “Mother” in tudi eno slovensko pesmico. Mala Judy Putman je pozdravila v slovenščini in jima izročila zlato košarico cvetja kot darilo od podružnice št. 79. Predsednica Josephine Richter je pa po stari šegi natočila iz majolke tri kozarce rujnega vinca in v imenu vseh skupaj zbranih zapela zdravico:	Kolikor
kapljic toliko let..................... .
Nato je bilo še več izbornega petja in govorov, po katerem se je pričela gostija v spodnji dvorani. To je bila v resnica zlata gostija. Vse to so uredile članice Slovenske ženske zveze in predsednica je vse lepo aranžirala, da je bilo vsega v obilju, tako, da se še vedno govori, da takega slavlja ne pomni še naša naselbina. Slavljenca sta dobila veliko svoto denarja in lepih daril.
Zato sta tudi iskreno hvaležna svojim otrokom, ki so jima napravili pomembno gostijo tako na tihem, da nista vedela, kaj se dela in sta bila globoko ginjena videti tako veliko število gostov.
Slavljenca sta doma iz Štajerskega in sta bila rojena pri Novi Štifti v Gornjem Gradu. Ona se je pisala Marija Pustar Slomšek, pri hiši se je reklo Nodvrška Micka in on je bil poznan kot Vertački Janez. Mr. Podbregar je prišel v to deželo leta 1891 in ona pa leta 1901 in sta se poročila v Seattle, Washington in živita ves čas na svoji farmi v Enum-claw. Rodilo se je 12 otrok, šest hčer in šest sinov. Ena hči je umrla in tudi en sin. Imela sta dva para dvojčkov, kateri vsi živijo.
Jaz bi rada opisala še bolj podrobno
o	tem dogodku toda bi vzelo preveč prostora. Naj omenim samo to, da takega slavlja ne pomni naša naselbina, ki je bila izpeljana v resnici po šegi starokrajske ohceti.
Slavljenca se zahvaljujeta vsem članicam št. 79 ki so delale in se trudile, da se je vse tako lepo uredilo. Bog vam plačaj in vas vse blagoslovi!
Naša podružnica se tudi postavi, ker imamo članico Mrs. Lakovšek, ki ima vse tri svoje hčerke pri Zvezi in star-
Dodatek k dopisu št. 43, Milwaukee
Sestra Jenny Desnikar si je v rami roko zlomila in se zdravi na domu. Upamo, da se bo kmalu pozdravila in bo lahko zopet delala, kot prej. Ljubo okrevanje želimo vsem bolnim sestram.	Mary Bentz
ejša hčerka Dorothy je letos dokončala višjo šolo in bila ena izmed najboljših učenk med 103 in je dobila odlično nagrado “Scholarship”. Me članice smo zelo ponosne na njo. Dorothy je zelo pridna za mamo in sploh pohlevnega značaja. Zdaj bo nadaljevala v Pullman College. Vse ji iz srca želimo, da bi tudi v bodoče vedno dovršila svoje učenje z odlikovanjem. Slovenci v naši naselbini smo ponosni na tako pridne učence. Mr. in Mrs. Lalcovsek imata tudi dva sina, eden pohaja v Washington University in eden pa v Pullman College. Oba sta zelo nadarjena učenca.
Naša sestra Mary Bargvist ima tudi dva nadarjena in pridna sina. Eden je v Elennzburg Normal College, mlajši je pa letos graduiral iz višje šole z odlikovanjem in tudi prejel Scholarship. Slovenci imamo vzrok biti zares ponosni na nadarjene učence. Čeprav nas je malo v tej okolici, vendar dobijo naši učenci najvišja odlikovanja s pridnim učenjem. Le tako naprej, za vero, dom in narod! Mi smo ponosni na vas in vam kličemo: obilo uspeha v učenju še naprej!
Teta štorklja se je oglasila pri sestri Mary Bevar in ji pustila zalo hčerko. Tako je naša blagajničarka zopet postala stara mamica. Čestitamo!
Dne 2. julija se je podala na obisk v staro domovino sestra Mary Potočnik da vidi svojega očeta, ki je že v visoki starosti. Vse članice ji želimo lepo potovanje in srečen povratek. Ne pozabi nas Mary, ko se boš nahajaja v krasni gronjski Škofij Loki. Naj Te Bog spremlja po vseh Tvojih potih
Letos smo imeli več obiskov iz raznih držav. Ko to pišem je bila med nami Mrs. Mary Bentz, tajnica podružnice št. 43 iz Milwaukee, Wisconsin, v družbi Mrs. Julke Ajnik iz Californije. Mr. Frank Sternad tudi iz Californije se je mudil pri prijateljih v naši državi. Prav lepa hvala za obisk, sestra Bentz. Pa še pri-date ampak za delj časa kot zadnjič.
Vas vse skupaj najlepše pozdravljam, Josephine Richter, predsednica
HIŠNO DELO JE UTRUDLJIVO
VSAKA gospodinja komaj čaka, da je gotova s pospravljanjem, ki se ponavlja dan za dnem. Važno je za vsako žensko, da si zna urediti svoje delo tako, da lahko sede. Če predolgo stojimo na nogah, se preveč utrudimo in nič čudnega, če postanemo čmerikave. Kdo ne bi po tolikih urah dela in hoje sem in tje. Praktična ženska bo marsikatero delo zvršila sede. Eno tako delo je lika-
nje. Treba pa si je poiskati, oziroma preskrbeti stol, ki telo res odpočiva. Stol nesme biti ne prenizek, ne previsok. Zgrajen mora biti tako, da daje oporo hrbtu. Stol naj bo vedno na razpolago v kuhinji, ker tam je treba pripravljati jedila, pomivati posodo in brisati namizni pribor. Vsa ta dela se lahko naredi sede. Na ta način si odpočijemo noge, kar je zelo važno za naše zdravje. Praktična gospodinja bo poskrbela za primeren odmor tudi pri hišnem delu in če ne gre drugače, bo vsaj za par trenutkov sedla, da si odpočije noge, kadar se počuti utrujena.
HAMBURGER NA PIKNIKU Kupi en funt mesa iz stegna (top round), katero naj mesar dvakrat zmelje. Osoli in popopraj. Iz tega napravi tri kravajčke, katere prav narahlo oblikuj. Čim manj je meso stlačeno, tem boljši bo hamburger. Položi jih na plošček, pokrij s povoščenim papirjem dokler jih ne začneš peči na pikniku. Ponvo postavi nad plamen, da se prav dobro razgreje potem pa deni notri hamburgerje brez vsakega dodatka masti. Peci po dve minuti na eni strani, potem obrni še in opeci po drugi strani. Na ta način je hamburger v sredi sočnat in ne suh. Položi ga na kos kruha in če hočeš še malo posoli s česnovo soljo in položi košček masla na vrh. S hamburgerji ni nobenega posebnega dela in je jako nasitljiva jed.
POHANA JETRA En funt jeter nareži na pol palca debele narezke. Potresi jih s soljo in poprom ter povaljaj v moki. Ocvri jih v masti, katere naj bo dovolj v ponvi, da se ne prismodi ob dno. Teh jeter je dovolj za šest porcij.
DA SE MESO NE UKRČI Pri pečenju mesa pazi na pravilno toploto v peči. Če je prehuda vročina, se meso usuši in ukrči. Pecimo rajši v zmerno topli peči pa si bomo prihranili na teži pečenke, ki bo sočnata in ne izsušena. Med pečenjem jo je treba večkrat zalivati z mastjo, ki se je izcedila iz mesa. Če meso ni samo na sebi dovolj mastno, moramo meso politi z racvrto mastjo.
MESO S KORUZO Racvri dve žlici masti. V njej zarumeni tri žlice zrezane čebule, en funt na kosce zrezane govedine, en bob česna. Posoli in popraj. Dodaj dve šali celih koruznih zrn (lahko rabiš iz kante prezervirane ali sveže ostrgane s Štoka). Prilij eno šalo paradižnikovega soka in po tresi malo paprike (chili powder). Pokrito kuhaj dokler ni mesoi mehko. Za omako raztopi v malo vode dve žlici koruznega škroba (corn starch) ter pusti da se še malo pokuha med mesom. Mesto tega lahko deneš navadno prežganje, ki da tudi lepšo temnejšo barvo omaki. Za dodatek serviraj močnate cmoke ali pa riž.
RECEPT IZ YAKIMA, WASH.
Vzemi eno kanto Carnation mleka, žvrkljaj, da se zgosti (10 minut), raz-stopi en zavojček Rasberry ali Cherry Jello v štirih žlicah vrele vode mešaj, ter dodaj eno šalco sladkorja in vse skupaj vlij med preje omenjeno zgoščeno mleko ter dobro premešaj. Postavi v ledenico, da se zgosti, kar vzame približno dve uri. Ta zmes je podobna sladoledu, le mehkejše pride in meni se zdi prav dober poobedek.
Josephine Praust
Jajca s sirom.
Deni v plitvo ponev malo masti, ubij jajca in jih previdno deni na mast, da se rumenjak ne loči od beljaka, potresi z nastrganim švicarskim sirom in postavi v vročo pečico. Pečene potresi z drobno zrezanim zelenim peteršiljem in s poprom.
Goveje meso v papriki.
Kos govejega mesa (od križa) potolci, podrgni s soljo, papriko in česnom, pretakni prekajeno slanino. V kozici razbeli malo masti in deni vanjo meso. Ko je po obeh straneh rumeno zapečeno, prideni nekaj koleščkov čebule, limonove lupine, par žlic juhe ali vode, pol žlice vinskega kisa, pokrij in duši meso do mehkega. S polento ali pretlačenim krompirjem postavi na mizo.
Higijenska navodila v kuhinji
Krompir, repo, zelenje za juho operi najprej v vodi, nato ga odrgni s ščetko in vodo, nakar ga šele lupi.
Kožice mleka ne odpihuj z usti, ker lahko s tem spraviš v mleko majhne mehurčke svoje sline.
Endivijo operi najprej vselej v gorki vodi, da ne bo pretrda, potem v mrzli; s tem zanesljivo odstraniš tudi razno mrčes, ki je s prostim očesom ne vidimo.
Žličko za poskušnjo jedjl Imej posebnem lončku in jo vsakokrat nanovo umij in obriši.
Kadar uporavljaš žepni robec ali o-pravljaš naravno potrebo, si potem vsakokrat temeljito umij roke z vodo in milom.
Ne uporabljaj poškodovane, emajlirane posode za kuhanje, zlasti pa ne praži in ne pari v njej jedi; drobni Škrlji lošča lahko zaidejo v slepo črevo in povzroče vnetje, ki zahteva o-peracijo.
SPODNJA OBLEKA
Spodnjo obleko nosimo predvsem zato, da obvarujemo zgornjo, ki se težko pere in snaži, pred onečišče-njem. Spodnja obleka je v neposrednem stiku s kožo, ki izloča znoj in maščobo ter se umaže tudi v brezdelju in v čistih, brezprašnih prostorih. Veliko bolj se perilo umaže, če se potimo. Vsled tega moramo perilo izmenjati vsak dan, zlasti če je delo, ki ga opravljamo, težko in umazano
—	vsak tretji dan pa je nujna potreba. Umazano perilo se mora dobro oprati iz česar sledi, da mora biti skrojeno le iz pralnega blaga: platna ali bombaževine. Spodnja obleka je lahko poleti in pozimi iz iste tkanine, ker se mora le zgornja obleka prilagoditi zahtevam posameznih letnih časov.
Nogavice so pač najbolj izpostavljene nesnagi, poleg tega se no,ge v usnjenem, za zrak skoro nepropustnem obuvalu, tudi bolj potijo. Izmenjati jih moramo vsak dan.
Govoriti je lahko, storiti težje, boste dejale. Poslušajte. Prvič, da si nabavite perila toliko, da se vsak dan ali vsaj vsak drugi dan v tednu lahko preoblečete, boste s to spodnjo obleko lahko shajale skozi leta; seveda če boste perilo skrbno prale in sproti zašile, kar je strgano. Drugič, da bi bilo gotovo vsak izmed vas sram, če bi se vam kjerkoli zgodila kakršnakoli nesreča in bi pri tej nepredvideni nezgodi mogli drugi ljudje opazovati, da je vaša spodnja obleka slabo oprana, umazana in raztrgana. Prepričana sem, da bi se v tem primeru vsaka izmed vas slabo počutila, če bi se svojega stanja zavedala. In če ne radi sebe same, morate radi tega, ker ne veste kaj se vam lahko pripeti danes ali jutri, biti vedno tako čiste in vaša spodnja obleka v takšnem stanju, da se ne bo mogel nihče zgražati nad njo, češ, da je u-mazana in raztrgana.
Opozoriti vas hočemo še na to, da umazana spodnja obleka, prepolna potu in nesnage, smrdi ter opozarja vse, ki žive v vaši okolici in okrog vas, da imajo v svoji sredi umazanega in za-nikernega človeka.
SUŠILNICA ZA PERILO
ENO izmedju najnovejših hišnih pripomočnikov je prav gotovo sušilnica za perilo. Mogoče bo katera temu oporekla, da je dovolj komod, če ima veliko vrv na dvorišču ali vrtu, kamor lahko razobesi tedensko peri-
lo.	To je žedobro, boljše kakor po apartmentih, kjer ni prostora, kakor bi si ga gospodinja želela. Še boljše pa je, če je poleg pralnega stroja tudi sušilnica. Ta daje perici veliko ugodnosti, katere si lahko ogledamo. Pred vsem je ta stroj lahko v obratu v vsakem vremenu in v vsaki temperaturi letnih časov. Zunaj lahko dežuje ali sneži in v takih slučajih je treba čakati vremenske izpremembe ali raz-vesiti perilo po stanovanju, kar je jako prilično in nerodno. Kako komod je vsa ta operacija, ko ni treba napeti vrvi in obešati vsak kos in košček perila posebej. Kakor hitro je pranje končano, se s perilom napolni sušilnica in v nekaj minutah so tanjši in manjši kosi perila že za likanje pripravljeni. Ali se vam ne zdi tak stroj nekaj nad vse praktičnega za dom?
Inženir J. Ross Moore je kot fantiček, dostikrat pomagal materi, kadar je prala. Smilila se mu je in tudi sam
sebi se je smilil, ko ga je zeblo v obraz in prstke v zimskem času. Zavest, da je obešanje perila precej zamudno in v mrzlem času tudi jako neprijetno, ga je podvizala kasnejše, da je začel misliti na tak stroj, ki bi tudi to delo opravljal. Celih dvajset let mu je vzelo, predno je izpopolnil tak stroj, katerega je dal na razpolago Hamilton Manufecturing Co., v Two Rivers, Wis. Pred drugo svetovno vojno je ta kompanija izdelala 5600 takih strojev potem je pa morala prenehati. Danes je več takih tovarn, ki izdelujejo stroje za sušenje perila. Dodali so jim tudi ultravijoletne luči in s tem ugnali še tiste, ki mislijo, da ie najboljše sušenje zunaj na solncu. Ce je stroj zvezan z elektriko stane vsako sušenje po par centov in enako je pri strojih na plin. V novih hišah že postavljajo poleg pralnega stroja tudi sušilnico, ki je iz vseh ozirov ve-likanski pripomoček vsaki gospodinji.
V	Ameriki se veliko in dostikrat pere in ženske porabijo mnogo časa ravno za ta posel. Stroj za pranje s sušilnica sta pravi blagor za vsako gospodinjo.
NOVI SVET
družinski list, številki 13 in 14, juliji 1951, imate sledečo vsebino:
Dve čaši mleka, uvodnik, P. Mir-
šek
Prtič, pesem, Leopold Stanek Usodi, pesem, Leopold Stanek Luka Pokluka, Slovenski humorist Slovo od dneva, pesem, Valentin Polanschek
Požigalec, konec povesti Glas iz naroda, razna poročila Iz srca do srca, unednikovo pismo Dom in zdravje: Kako odpravimo jecljanje? Cvetlioe v vazi. Kako krpamo?
Spomini - Spominjam se očeta, Magdalena. Uvodnik
Ob sedemdesetletnici smrti Josipa Jurčiča, s sliko
Bedak Martin, konec povesti Materino pismo, pesem, Milena Šoukal
Želja, pesem, Milena Šoukal Velika ljubezen, nadaljevanje povesti
Za smeh
NOVI SVET izhaja sedaj dvakrat na mesec. Naročnina $4.00 letno. Novi naročniki, ki se naročijo ta mesec, bodo dobili brezplačno vse številke za nazaj, ko se jo pričela zanimiva povest Velika ljubezen. Naslov: NOVI SVET, 1845 West Cermak Road, Chicago 8, Illinois.
(      ■  .
NOVA KUHARSKA KNJIGA
V	TISKU!
Sedaj se tiska nova kuharska knjiga v angleščini, kjer bo nešteto navodil za potice, štru-delj in vsa imenitna peciva in dobre jedi. Pazite na oglas v prihodnji Zarji!
  ---------------------------, J
2—Margaret Chernich, 1840 W Cermak Road, Chicago, III. Rojena	27.	maja	1869,	pri-
stopila januarja 1927, umrla
10. maja 1951.
3—Rafaela Jeršin, 1244 Boh-man Avenue, Pueblo, Colo. Rojena 26. oktobra 1889, pristopila 16. januarja 1933, umrla 29. aprila 1951.
10—Mary Batich, 684 E. 160th Street,	Cleveland	10, Ohio.
Rojena	31.	julija	1904,	pri-
stopila 7. julija 1932, umrla
28.	marca 1951...............*
10—Mary Mesnik, 1434 E 176th Street, Cleveland, 10 Ohio. Rojena	28.	maja	1880,	pri-
stopila 7. marca 1935, umrla
11. maja 1950.
10—Theresa Trobentar, 819 E 154th Street, Cleveland, 10 Ohio. Rojena 18. februarja 1878, pristopila 5. februarja 1931, umrla 4. maja 1951.
14—Katherine Blatnik, 18604 Kildeer Avenue, Cleveland, Ohio. 19 Rojena 26. aprila 1893,	pristopila	5.	maja
1936, umrla 27. junija 1951.
16—Helen Kraly, 10500 Bensley, Chicago, III. Rojena 30. avgusta 1906, pristopila 8. marca 1936, umrla 2. maja 1951.
17—Mary	Francich,	1534 S.
65th Street, West Allis, Wis.	Rojena 12.	marca
1880, pristopila 9. aprila 1933, umrla 15. aprila 1951.
17—Elizabeth Krevl, 2200 S 59th Street West Allis 14, Wis. Rojena 26. februarja 1912, pristopila 14. avgusta 1932, umrla 19. aprila 1951.
18—Mary Yan3har, 16309 Park-grove Avenue, Cleveland, 10 Ohio. Rojena 6. septembra 1887, pristopila 15. maja
1929,	umrla 12. aprila, 1951.
20—Mary Lekan, 256 Marble Street, Joliet, III. Rojena 1. januarja 1891, pristopila 18. novembra 1928, umrla 7. aprila	1951.
20—Frances Papesh, 824 Cora Street, Joliet, III. Rojena 1. decembra 1894, pristopila 26. maja 1929, umrla 11. maja 1951.
Francka Zupančič:
ROŽNI POPEK
Davni dnevi, kako se vas spominjam! Nazaj bi vas hotela, toda joj mi, nemogoča misel, strta iluzija, ki trga in reže in prebada srce! In vendar se spominjam dne, ko sem blodeč po stezi ugledala med zelenim grmičevjem popek, droben rožni popek, še ves zaprt, kakor v pričakovanju zarje novega prihodnjega jutra, da bo razvil listič za lističem.
Utrgala bi ga ... in nisem hotela
V BLAG SPOMIN POKOJNIM SESTRAM, KI SO PREMINULE PRI SLEDEČIH PODRUŽNICAH:
20—Anna Terlep, 1207 Hickory Street, Joliet, III. Rojena
29.	septembra 1883, pristopila 18. novembra 1928, umrla 7. maja 1951.
20—Josephine Papesh, 606 Bluff Street, Joliet, III. Rojena 16. marca 1892, pristopila 26. maja 1929, umrla 15. junija 1951.
21—Delores Sabol, 12309 Carrington, Cleveland, Ohio. 11 Rojena 12. junija 1937, pristopila 6. februarja 1946, umrla 26. marca 1951.
25—Frances Brinšek, 296 Grand Boulevard, Ceveland, Ohio. 17 Rojena 3. marca 1888, pristopila	9.	aprila	1934,
umrla 21. marca 1951.
25—losephine Miklavčič, 1017 E 64th Street, Cleveland, 5 Ohio. Rojena 3. aprila 1905, pristopila	7.	maja	1929,
umrla 23. marca 1951.
25—Theresa Pengel, 7609 Myron
Avenue, Cleveland 3, Ohio. Rojena 26. septembra 1885, pristopila	9.	aprila	1934,
umrla 6. aprila 1951.
25—Mary Drčar, 7201 Hecker Avenue, Cleveland, 3 Ohio. Rojena 15. oktobra 1882, pristopila ,9. februarja 1931 umrla 11. junija 1951.
26—Mary Sutej, 5221 Carnegie Street, Pittsburgh, 1	?a. Rojena 13. septembra 1888, pristopila 12. 'septembra 1929 umrla 2. marca 1951.
26—Frances Pogačar, 4249 Stanton Avenue, Pittsburgh, Pa. Rojena 14. februarja 1881, pristopila 8. marca 1934, umrla 1. junija 1951.
NAJ JIM SVETI VEČNA LUČI
. . . in sem se ga samo dotaknila ubogega popka. A sem se vrnila naslednji dan s sklepom, da ga utrgam.
Zašlo je solnce in stopala po stezici. Ej popek — vzcveten v prelepo rožo, rosnonadahnjeno, lepobarvno, tako krasno, da bi je nikak čopič ne naslikal in ne oblikoval lepše! Prijeten vonj je širila naokrog, kakor da bi z vonjem dihala: “Utrgaj me . . . Tvoja sem!”
Mudilo se mi je dalje in rekla sem
27—Frances Zimmerman, 1628 Ridge Avenue, North Brad-dock, Pa, Rojena 27. aprila 1882, pristopila 17. aprila
1929, umrla 18. maja 1951.
32—Josephine Meterc, 641 Voel-
ke'r Avenue, Euclie, Ohio.23 Rojena 2. marca 1879, pristopila 21. maja 1929, umrla 13. februarja 1951.
32—Mary Zelko, 914 E 239th Street, Euclid, 23 Ohio. Rojena 4. aprila 1881, pristopila 3. januarja 1932, umrla 16. junija 1951.
38—Rose First, 316 SW 6th Street, Chisholm, Minn. Rojena 8. septembra 1867, pristopi ia 14. maja 1930, umrla 27. marca 1951.
38—Mary Mramor, 216 W Spruce Street, Chisholm, Minn. Rojena 15. septembra 1887, pristopila 14. maja
1930, umrla 14 maja 1951.
43—Anna Žlebnik, 129 S 71st
Street, Milwaukee, 14 Wis. Rojena 22. septembra 1891, pristopila 4.	maja	1931,
umrla 29. maja	1951.
47—Ursula Mraz, 1044 E 71st Street, Cleveland, 3 Ohio. Rojena 21. septembra 1886, pristopila 3.	maja	1941,
umrla 1. aprila 1951.
61—Julia Smutny, 15 Corey Avenue, Rankin, Pa. Rojena
18.	decembra 1889, pristopila 5. maja 1935, umrla 13, maja 1951.
65—Anna Rukavina, 408 16th Street, Virginia, Minn.a Rojena 29. septembra 1893, pristopila 4.	maja	1936,
umrla 15. maja	1951.
93—Mary Millevai, 715 Clinton Street, Hoboken, N.J. Rojena 1. januarja 1898, pristopila 17. januarja 1942, umrla 7. aprila 1951.
96—Mary Demshar, Reiter Road, Universal, Pa. Rojena 25. marca 1888, pristopila 30. aprila 1939, umrla 31. januarja 1951.
102—Mary Oblak, Route 1, Willard, Wis. Rojena 9. septembra 1889, pristopila 22. maja 1941, umrla 8. februarja 1951
sama pri sebi: "Nazaj grede jo utrgam.”
Potekli sta dve uri (morda dve leti v mojih mislih) in vrnila sem se . . . a rože ni bilo več . . . Videla sem pecelj, razčehnen pecelj in sreča moja se mi je zdela tudi razčehnena. In v onem trenutku mi je zaplakalo srce..
Mnogokrat se preobrazi v življenju! roža in morda je vsled bojazni duša, ne utrže in ne zna utrgati cveta svoje sreče ter da drugim, četudi jo je morda nji namenila in podarila usoda.
No. 8 — Vol. XXIII
The 'Dataun
OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENIAN WOMEN’S UNION OF AMERICA_
EXAMINERS’ REPORT
STATE OF ILLINOIS Adlai E. Stevenson, Governor DEPARTMENT OP INSURANCE SPRINGFIELD
Reply To
Room 1110, 160 North Lasalle Street Chicago 1, Illinois Telephone, Financial G-2000
May 8, 1951 Slovenian Women’s Union of America 527 N. Chicago St.
Joliet, II!.
Mesdames:
Enclosed find certified copy of report of examination dated February 7, 1951, to which is attached a copy of the Order whereby the report was officially filed of record in this Department on May 4, 1951.
The Society in the future should be guided by the orders entered in connection with the filing of the report.
Very truly yours,
J. Edward Day Director of Insurance By Wm. E. Wall Chief Examiner
WEW/mf
STATE OF ILLINOIS DEPARTMENT OF INSURANCE
,1 the undersigned, Director of Insurance of the State of Illinois, do hereby certify that the annexed instrument is a full, true and correct copy of REPORT OF EXAMINATION OF SLOVENIAN WOMEN'S UNION OF AMERICA JOLIET, ILLINOIS DATED: FEBRUARY 7, 1951 AND ORDER OF DIRECTOR OF INSURANCE ADOPTING AND FILING REPORT AS AN OFFICIAL RECORD UNDER DATE OF May 4, 1951
now on file in and forming a part of the records of this department.
In Testimony Whereof, I hereto set my hand and cause to be affixed the Seal of my office. Done at the City of Springfield, this 4th day of May A. D. 1951.
J. Edward Day Director of Insurance
Springfield, Illinois February 7, 1951
Honorable J. Edward Day Director of Insurance Springfield, Illinois
Dear Sir:
Pursuant to authority vested in Illinois Burial Warrant No. 9, dated January 31, 1951, an examination has been made of the condition and affairs of the SLOVENIAN WOMEN’S UNION OF AMERICA, 527 North Chicago Street, .Toliet, Illinois, and the report of such examination is submitted herewith.
Yours very truly,
JOHN E. PERELLI
Examiner
STATE OF ILLINOIS
)
)
COUNTY OF SANGAMON )
John E. Perilli, being first duly sworn, upon his oath deposes and says:
That he is an examiner employed by the Department of Insurance of the State of Illinois;
That an examination was made of the affairs of the SLOVENIAN WOMEN’S UNION OF AMERICA, a Burial Insurance Society organized and authorized under the laws of the State of Illinois, pursuant to authority vested in Warrant No. 9, issued by J. Edward Day, Director of Insurance of the State of Illinois;
That he was the examiner in charge of said examination and that the attached report of examination is a true and complete report of the condition of the above named Society on December 31, 1950 as determined by the examiners.
John E. Perilli
Examiner in Charge
Subscribed and sworn to before me this 7th day of February, A. D. 1951.
Margaret M. Phillips
Notary Public
(SEAL)
EXAMINATION REPORT
DATE: February 7, 1951
Examiners: R. A. Klee
jonn E. Perilli
Burial No. 9
SLOVENIAN WOMEN'S UNION OF AMERICA 527 North Chicago Street Joliet, Illinois
TYPE OF ORGANIZATION:	Burial	Insurance	Society
WARRANT: EXAMINATION OF:
I	hereby certify that the attached report of examination dated February 7, 1951, shows the condition and affairs of the SLOVENIAN WOMEN’S UNION OF AMERICA, Joliet, as of December 31, 1950.
This report has been reviewed.
Wm. E. Wall Chief Examiner
Dated this 4th day of May, 1951.
LICENSED (DATE AND ACT):
BUSINESS WRITTEN:
DATE OF LAST EXAMINATION:
November 23, 1933. Illinois Burial Insurance Act of 1911 as amended.
Burial Benefits on the Assessment Plan
July 20,	1949.	PERIOD
COVERED:	December
1, 1947 to and including May 31, 1949
PERIOD COVERED BY THIS EXAMINATION:
TOTAL ADMITTED ASSETS:
June 1, 1949 to and including December 31, 1950
$268,058.94
$268,058.94 $ 13,000.00 12,338
OTAL LIABILITIES:	$	1,346.97
UNASSIGNED FUNDS:	266,711.97
TOTAL:
STATUTORY DEPOSIT:
MEMBERSHIP:
SUMMARY
The findings of the examiners based upon the information and data contained in this report of examination are summarized as follows:
1. The statement of assets and liabilities as prepared on the basis of statutory regulations and insurance accounting procedures commented upon herein, reflects admitted' assets in excess of total liabilities in the sum of $266,711.97.
2. The cash position is well maintained and appears to be adequate. Investments in securities are highly liquid.
3. The Society is licensed to operate only in the State of Illinois but it solicits business and operates in other States.
4. Death claims have been paid promptly and equitably when satisfactory proofs of death have been submitted.
HISTORY
MANAGEMENT
The active management of the Society and the regulation and administration of its affairs are vested in the following members of the Board of Directors, elected at the Convention held in May, 1949:
Name	Annual	Salary
Albina Novak	$	900.00
Josephine Erjavec	3,600.00*
Josephine Muster	200.00
Supreme President Supreme Secretary Supreme Treasurer Secretary of Finance Board President of Ouditors Auditor Auditor
Managing Editor
Marie Prisland	600.00
Mary Lenich	30.00
Josephine Železnikar	25.00
Bila Starin	25.00
Albina Novak	3,600.00
*The last convention authorized the Supreme Secretary's salary at $300.00 per month, but of her own will she has only been receiving $200.00 per month and the balance of $100.00 per month has been paid to an assistant secretary..
The President, Secretary and Treasurer comprise the executive Committee of the Society.
Additional officers and committees elected at the last convention, who in conjunction with the aforementioned Directors constitute the Supreme Board, are as follows:
Authorized Annual Salary $ 15.00
The Slovenian Women’s Union of America was originally organized and incorporated on December 19, 1926, as a benevolent Society under an Act of the General Assembly of the State of Illinois, entitled “An Act Concerning Corporations” approved April 18, 1872. Organization and incorporation were effected under the name “Slovenian Ladies Union of America.”
On November 23, 1933, the present name was adopted and a certificate of Association was issued to the Society under and in accordance with the provision of an Act of the General Assembly of the State of Illinois entitled “An Act in relation to Burial Insurance Societies” June 10, 1911 as amended.
The operations of the Society have been conducted subject to the provisions of the Illinois Insurance Code since July 1, 1937.
CORPORATE RECORDS AND GOVERNMENT
Recorded minutes of the meetings of the Board of Directors, which are held regularly at the home office of the Society during the months of January and July of each year, were reviewed for the period under examination. All transactions of major importance appear to be properly recorded.
The Society is operated on the lodge system with representative form of government and highest legislative power vested in the House of Convention composed of delegates chosen by the membership of the subordinate lodges. A Convention is held every three years in May, the date and place to be determined by the previous convention.
The last convention of the Union was held in Pueblo, Colorado in May, 1949. The affairs and operation of the Society are currently conducted under the by-laws, rules and regulations as adopted at this convention. A documented copy of the said by-laws and regulations was filed with the Illinois Department of Insurance.
Salaries, fees and expenses of officers and delegates are authorized by the convention. Also authorized by that body is the regular monthly assessment for the succeeding three year period.
Frances Susel Helen Corel Rose Racher Rev. M. F. Kebe
15.00
15.00
15.00
15.00
15.00
15.00
15.00
15.00 100.00
15.00
15.00
15.00
15.00
15.00
Office	Name
First Vice-President Josephine Livek Second Vice-President Mary Tomsic Third Vice-President Anna Pachak Fourth Vice-President Mary Golik Fifth Vice-President	Mary Urbas
Sixth Vice-President Barbara Rosandich President Judicial Board Judicial Board Judicial Board Spiritual Advisor Youth and Recreation
Committee:	Josephine Sumic
Evelyn Krizay Mary Theodore Zora Yurkus Mary J. Habjan
Executive authority and trusteeship of the Society is vested in the Supreme Board during the interim between conventions.
The Finance Board is composed of the Founder, the President, Secretary and Treasurer, and is empowered to invest the Society’s funds.
Members of the Board of Directors are authorized a daily per diem of $10.00 and traveling expenses for attendance at all meetings, and also for travel in the interest of the Society. Certain members of the Supreme Board are given per diem and traveling expenses at the convention, while delegates are reimbursed for their traveling expenses.
All directors and officers were members of the Society and in good standing as of December 31, 1950.
SURETY BOND AND INSURANCE COVERAGES
The following officers are bonded for the faithful performance of their duties under a scheduled position bond issued by an authorized surety company:
Office	Amount
Supreme President	$1,000.00
Supreme Secretary	5,000.00
Supreme Treasurer	5,000.00
Secretary Finance Board	1,000.00
President of Auditors	1,000.00
Auditor	1,000.00
Auditor	1,000.00
Managing Editor	500.00
insurance is maintained on	furniture and fixtures
in the home office.
TERRITORY
The Society is licensed to operate only in the State of Illinois but it solicits business in California, Colorado, Michigan, New York, Ohio, Oregon and Pennsylvania through the various lodges it has in these States.
CERTIFICATE FORMS AND RATES
Certificates are issued on the assessment plan to white female risks between the ages of 0 and 55 inclusive for a maximum of $300.00.
Adult membership is divided into Class A and B. Class A members pay a monthy assessment of 35 cents and Class B pay 60 cents. Benefits payable are as follows, based on the length of time the certificate has been in force:
Age at Issue
Class A 14-50 Class B 14-30 30-40 40-45 45-55
Less Than Two Years
$25.00
50.00
Over Two Years
$100.00
300.00
250.00
200.00 150.00
Junior certificates are also issued to girls from 0 to 14 years with the privilege of a girl remaining in that classification until the age of 18. Junior members pay an assessment of 10 cents a month and receive a benefit of $100.00.
AGENTS
The secretary of the Society is licensed for the purpose of signing members’ certificates.
No agents are employed by the Society for the purpose of securing new business. New members are solicited through the activities of the subordinate lodges. Assessment collections expense are borne by these lodges and they in turn may collect extra dues from their members to cover this expense, or raise funds through entertainment activities.
STATUTORY DEPOSIT
The Society has on deposit with the Illinois Department of Insurance, United States Treasury Bonds having a par value of $13,000.00.
SCOPE OF EXAMINATION
The Society was last examined as of May 31, 1949, by representatives of the Illinois Department of Insurance and the present examination covers the intervening period to and including December 31, 1950.
Premium income was test checked from the original source of entry and cash disbursements were verified by reference to cancelled checks and the disbursements register.
Assets were inventoried or verified by letter of certification from the depositories. Liability items were established from the information and data obtained from the Society’s records and files.
Postings to the general ledger were traced from sources of original entry. Office copies of the annual statements submitted to the Illinois Department of Insurance for the years 1949 and 1950 were verified through ledger assets.
FINANCIAL STATEMENT
The following financial statement has been prepared from the books and records of the Society and reflects income and disbursements for the twelve month period ended December 31, 1950, and assets and liabilities as of that date:
Balance from December 31, 1949	$246,554.11
INCOME
Assessments collected—Adult Class A $37,431.06
Adult Class B Junior members Social and others
9,604.10
2,210.20
137.90
Net amount received from applicants
and members	$	49,383.26
Interest on bonds	$2949.35
Dividends on building and loan stocks 3,959.03 Profit on sale of bonds	2,204.36
Miscellaneous Income	87.85
Total Other Income	$	9,198.59
Total Income	$	58,581.85
Amount carried forward	$305,135.95
DISBURSEMENTS
Death claims paid	$12,980.60
Salaries of officers	$	8,090.00
Salaries of office employees	1,200.00
Per Diem and traveling expenses of
officers	1,303.74
Insurance Department fees and licenses	6.00
Secretaries awards	406.25
Campaign awards	129.52
Social security taxes paid	130.50
Publication “Zarja”	11,117.04
Junior reserve expenses	87.50
Rent	324.00
Advertising, printing, stationery	1,028.93
Postage, express, telephone, telegraph	629.92
Legal expenses	.	116.88
Bowling awards	272.46
Administration and miscellaneous	484.82
Writers fund	100.00
Convention expense	120.00
Furniture and fixtures	98.16
Drill team award	100.00
Song book expense •	608.50
Total Expense Disbursements	$	26,354.22
Total Disbursements	$	39,334.82
Balance	$265,801.14
LEDGER ASSETS
Deposits In bank not on interest Bonds
Building and loan stocks
Total Ledger Assets
NON-LEDGER ASSETS
Interest due and accrued on bonds	$
Market value over book value of bonds
Total Non-Ledger Assets Gross Assets
ASSETS NOT ADMITTED
None
Total Admitted Assets LIABILITIES
Death claims due and unpaid	!
Salaries, rent, expenses, bills and accounts due or accrued
Total Liabilities
Unassigned funds
Total
f 4,741.14 101,060.00 160,000.00
$265,801.14
240.80
2,017.00
$	2,257.80
$268,058.94
$268,058.94
781.00
565.97
$	1,346.97
266,711.97 $268,058.94
COMMENTS ON FINANCIAL STATEMENT
Comments on items contained in the foregoing financial statement are limited to those items that warrant explanation. All other items appear regular and self-explanatory.
(1)
Excess of Admitted Assets over Total Liabilities (Surplus)
July 1, 1937
$70,621.72
(2)
Total Assessments Received from Members July 1, 1937 to December 31, 1950
$562,641.73
(3)
Total Assessments Column 1 Plus Column 2
$70,621.72
LEDGER ASSETS
$562,641.73
(4)
Total Expenses Disbursed July 1, 1937 to December 31, 1950
(5)
Percentage of Column 4 to Column 3
$633,263.45
$295,438.06
$633,263.45
$295,438.06
46.65%.
Deposits in Bank not on Interest	$4,741.14
The bank deposit was verified by a certificate obtained directly from the depository and reconciled to the above amount.
Book Value of Bonds	$101,060.00
The above amount represents the Society’s investment in bonds as of December 31, 1950. The portfolio consists entirely of obligations of the United States Government with the exception of an obligation of the State of North Dakota in the amount of $3,000.00 par value.
The Government issues owned consisted of United States Defense Bonds, Series “F” and “G” and United States Treasury Bonds. The United States Treasury Bonds and the State of North Dakota Bonds are entered at par value because the premiums paid for these bonds were written off at the time of purchase. All other bonds are carried at cost.
Accrued interest in the amount of $240.80 and the excess of market or redemption value over book value in the amount of $2,017.00 are included as non-ledger assets in the foregoing financial statement.
The United States Treasury Bonds with a par value
of $13,000.00 on deposit with the Illinois Department of Insurance were verified by a letter from the Securities-Division Supervisor. The remaining bonds were inspected! and inventoried at the Society’s depository during the course of the examination.
Book Value of Stocks	$160,000.00
The Society holds investment shares or paid up stocks in thirty-two (32) Federally insured Savings and Loan Associations. The amount in each Association is $5,000.00.
LIABILITIES
Death Claims Due and Unpaid	$781.00
The above liability, established from a review of the Society’s claim register and the paid and unpaid claim files, represents nine claims. Two of these claims were paid in January 1951 and the others were either awaiting proofs of death or when minor beneficiaries are involved.
The Society’s records reveal that claims are paid promptly upon receipt of proper proofs.
Salaries, Rents, Expenses, Bills and
Accounts, Due or Accrued	$565.97
The above liability represents one half of one month's salary of the officers and a small bill for supplies.
ACTIVITIES OF OUR BRANCHES
No. 3, Pueblo, Colorado — Well, folks, from the beautiful Rocky Mountains again we say: HELLO! We hope that you are enjoying the dear summer time in the great outdoors!
Our meeting on July 4, was well attended. We added a new junior member to our group, Janet Marie Klun who joined our circle. We are hoping that many more girls will do the same thing.
On the sick list are: Mrs. Anna Milkovich and Anna Skull. To these and to all who are convalescing we extend wishes for a quick recovery.
Plans are under way for the banquet commemorating our 25th anniversary which will be held on Sunday September 9. Committees were appointed and our President Mrs. Anna Pachak will head the program committee; Mrs, Mary Kukar will head the entertainment, assisted by Mrs. Mary Perse the Rose Schneider, Mary Pograjc, Antonia Klun, Johanna Zbačnik, Mary Pa-pish, Frances Golob, Ann Pachak, Mamie Pugel, Mary Pugel, Helen Krašovec, Ann Novak, Rose Lessar, Josephine Stupnik, Mary Bozaich and Ann Spelich. Our Supreme President Albina Novak will be our guest speaker.
After the meeting, Bingo was enjoyed by the members. Now that we will be having cooler weather, the attendance at our meetings will surely be improved. God bless you, all!
Mrs. Mamie Pugel, Treasurer
NAN’S DESPAIR
Nan:
“Cruel, cruel life,
Why must the sea surge up and beat against the rocks And toss us back and forth upon the storm of life?
Why must each hope that was, be crushed upon the sands of time,
And we the sufferers be?”
(from Act I of Moonlight Sonata, written for our Contemporary Drama class.)
Marie Bombach
No. 21, Cleveland (West Park), Ohio
—	Just like planting a garden: you put a little seed in the ground and with rain and sunshine it sprouts and beautiful plants come forth. With tender care and love, and with continued tending soon your garden is full grown. We are sure that Mrs. Zalar is very proud of her garden of children. You see, folks, our president Mrs. Zalar, is the proud grandmother for the 18th time. We welcome the new born of Mrs. McGonigal, a BOY! Mrs. McGonigal is our president’s daughter.
Mrs. Komočar, who is ailing for a long time phoned me to tell me how very, very happy we made her on her birthday with the gift from the members. It gave her the thrill of her life to know that folks think of her in such a nice way and she thanks one and all.
Just received word that Mrs. Komo-
čar passed away on July 10. God give her eternal rest!
A heartfelt welcome to our new member Carol Rose Brinda, daughter of Mr. and Mrs. Brinda.
Birthday greetings are extended to all who celebrate in August: Judith L. Bockar, Barbara L. Glau, Mary E. Hays, Rose Kovech, Mary G. Brinda, Pauline Lunder and Alice G. Sabol.
Pauline Tratnik, Secretary
No. 23, Ely, Minnesota — During the summer months we were going to dispense with meetings but at our June meeting changes were made that we will hold the meetings but omit the entertainment and the lunch.
Our meeting in June was well attended. In fact we had one of the best gatherings with Mrs. Amelia Mainer presiding. Plans were completed for our outing in July about which you’ll read in the coming edition.
Those of us who made the pilgrimage to Lemont in July will forever enjoy the memory of the beuatiful day we spent with hundreds of SWU members who came from all parts of USA. Those who could not attend this year’s pilgrimage, do try to go next year because you’ll really never be sorry. More about the trip will be in my next report.
Florence Markovich won the attendance prize. A delicious lunch and entertainment (Kino) was in charge of Molly Richards, chairman, Mary Pucel, Mary Skufca and Mary Shikon-ja.
v
i
\
ANCEL-STEFANIC BRIDAL PARTY, JOLIET, ILL. standing left to right, flowergirl Vera Mae Ancel, bestman Frank Adamich, maid-of-honoh Marge Ancel, bride and groom Anne Ancel and Aloysius Stefanic, bridesmaid Dorothy Govednik and usher Johnny Ancel.
The Dawn Club members are busy these days with preparations for the annual S.W.U. MINNESOTA DAY which will be held on Sunday August 26, 1951. We hope and pray that it will be a success! Everyone will be most welcome and Ely will try its bests to extend a heartfelt welcome to each and everyone!
Will see you all on August 26, in Ely, Minnesota. Our Suprene President Albina Novak will be with us!
She’ll surely enjoy a good attendance!
So come to Ely on August 26th and come in the morning to get the full benefit of the Day! — Greetings to all!
Mary Shikonja, Reporter
'Here is the news you’ve been waiting for: OUR COOKBOOK WILL BE ON SALE IN SEP-TEMBER! Your local president and secretary will be notified within a few week about the exact time that our COOKBOOK will be on the market. There will be 275 pages of the best recipes. Be among the first to procure this extra wonderful Cookbook!
\f^	« W \!
ANNOUNCEMENT AND INVITATION “S. W. U. MINNESOTA DAY” . .
will be held on Sunday August 26, 1951 in Ely, Minnesota
Out-of-town guests will assemble in the morning at the Community Center Building, 1st Avenue and East Harvey Street 10:30 A. M. Solemn Mass for all guests and members
1:30 P. M. Banquet — Rev. Mihelčič, Master of Ceremonies
Guest speaker: Supreme President Albina Novak
Chairman of program committee: Miss. Mary Hutar
Banquet tickets are $2.00 per person and may be procured from: Mary K. Novak, 924 E. Chapman Street, Ely, Minnesota! Branch No. 23 and its Dawn Club is in charge of arrangements.
A cordial invitation is extended to all officers, members and friends!
Come from near and from far! A wonderful day is awaiting you! For No. 23, S. W. U. — Catherine Slogar, president
TOMSICS IN STRABANE, PA.
This picture of Mr. and Mrs. Jim Tomsic, daughter Margie, Mrs. Mary Tomsic, our supreme officer and her two grandaughters (Frank Tomsic family) was taken last summer during my visit in Presto, Pa. At that time everyone was happy because Mrs. Tomsic looked so wonderful and seemed completly recovered from her illness which lasted for almost 14 years and necessitated many trips to the hospitals in Denver, Nevada, Mexico and Pennsylvania. Last December just when the family was enjoying the comforts of a lovely new home and and at Christmas time when everyone is in the holiday mood and this time it was a very special occasion for the Tomsic family because Margie was attending her first formal dance, death struck the happy family circle and took away the wife and mother Mrs. Jennie 'Tomsic. I don’t know if I’ve ever known a more gracious lady, a more loveable personality as was so natural with Jennie’s disposition. Therefore, I am able to thoroughly understand the sadness that her death brought to the entire Tomsic relationship. But we know that she is in heaven and that alone should make us feel consoled because we certainly all wish her eternal happiness.
Mrs. Jennie Tomsic, maiden name Tershel was born in Jugoslavia 42
years ago. The Tershel family is very well known and respected in S'trabane.
Jim Tomsic is owner of the Tomsic Motor Company in Canonsburg and has been successfully in business for 20 years. His franchise is with the Chrysler corporation and he also has a complete line of all auto parts.
Margie is 16 years old and is attending the Canonsburg High school.
Jim’s mother, Mrs. Mary Tomsic, is visiting in Europe this summer and will be returning sometime next month. She loved Jennie as much as a mother ever loved a daughter and misses her very much, but God’s will comes above all our worldly love for our dear ones’. Our deepest condolences to the Tomsic family. —N.
No. 73, Warrensville, Ohio — Washing and ironing is put away, the baby finally asleep for the night and the cool breeze making the atmosphere agreeable! May be now I’ll be able to jot down a few lines to my ardent readers.
Where have the summer months gone? It seems only a short time ago when we were shoveling our way out of the miserable snow storm. (You know I’d have welcomed a pile of that white stuff outside my door today.)
St. Jude’s carnival met with foul play from mother nature - RAIN! We thought it would never stop. Out little booth made out fairly well any way. An old hay wagon was the background. Upon it were chickens, a turkey, rabbits, a pig and ducks. We turned over $68.00 to Father Roman. If the weather would have been favorable, we would have really made out. You can bet your life that we will be there trying again next year.
Mary Turk and Prances Travnik had spent a full week end at the festival and were finally getting back to their regular duties, but there tragedy entered their homes the following week end. Their mother Mrs. Prances Sukovic died very suddenly. Her death came as a great shock to all of us. The family was around her ten minutes be!ore she passed away and she was fine. She died sitting in her favorite chair in the backyard. She is survived by daughters Mary
BIRTHDAYS IN AUGUST
Mary Urbas, supreme vice-president, will celebrate her birthday on August 22, and Rose Racher of the advisory board on August 29. The following presidents will have birthdays in August:
No. 1, Sheboygan, isconsin, Chhistine Rupnik, August 15;
No. 10, Cleveland, Ohio, Mary Urbas, August 22;
No. 15, Cleveland, Ohio, Anna Jalcich, August 18;
No. 24, La Salle, Illinois, Anna Plantan, August 7;
No. 53, Cleveland, Ohio, Mary Oblak, August 28;
No. 54, Warren, Ohio, Rose Racher, August 29;
No. 72, Pullman, Illinois, Jennie Orazem, August 29;
No. 77, N. S. Pittsburgh, Rose Murslack, August 8.
Congratulations and many happy and healthy returns of the day!
“S.WJ. Colorado Day”
A cordial imitation is extended to all officers, members and friends in the entire state of Colorado to the
SILVER ANNIVERSARY CELEBRATION OF Branch no. 3, Pueblo, Colorado and OBSERVANCE of “S.W.U. COLORADO DAY ” Sunday, September 9, 1951
General chairman of banquet is President Anna Paehak Chairman of entertainment committee: Mary Kukar Guest speaker will be Supreme President Albina Novak Mr. John I). Rutkovieh Chairman of Slovenian Radio Hour invited Mrs. Novak for a radio address on Sunday, September 9th, broadcasted from Pueblo 1 to 2 P.M.
Let’s join hands and make this the event an enjoyable one!
Turk, Mary Travnik, Elsie Liska, Josephine, son John and several grandchildren. Mr. Sukovic died on September 4,	1949. Our deepest
sympathy to all the bereaved. We will remember her in our prayers. May her soul reat in peace! As hard as it is to understand Mary Prances and Elsie, just remember: “Thy will be done!”
Take it easy, everyone during the remaining summer days!
Evelyn Majercik
MR. and MRS. JOHN PODBREGAR ENUMCLAW, WASHINGTON CELEBRATE GOLDEN WEDDING
(Picture on page 242)
Sunday, May 6, 1951, marked an important day in the lives of Mr. and Mrs. John Podbregar, long time residents of the Enumclaw community. It marked the day 50 years ago when Miss Maria Pusto Slemsek became the bride of John Podbregar, and the start of a new home. It was their Golden Wedding Day.
Anticipating that the family residence a mile northeast of Enumclaw would not be large enough to accommodate the great number of guests, those in charge of arrangements for the event secured use of Silver Tree Hall at Veazie, where, starting at 10:00 a.m. the festivities lasted throughout the day and far into the night. There was feasting, music and dancing.
That the occasion might have the proper beginning, Mr. and Mrs. Podbregar stood before Father P. F. Farrelly at 7:30 a.m., in Sacred Heart church, with Mr. John Chacata, Sr., and Mrs. Josephine Richter as best man and bridesmaid, and received the marriage blessing. Later, at Silver Tree hall, with Judge R. T. Montgomery officiating, and with the original bridesmaid, Mrs. Bias Talben of Renton. The original best man, Joe Richter, is deceased. Brother-in-law Frank Major, also of Renton was best man and with four of the Podbregar daughters assisting as bridesmaid, and four Podbregar sons as best men, the couple which had been united in marriage 50 years before said their
I	Do’s again.
The marriage ceremony was held with Mr. and Mrs. Podbregar standing in a replica of a picture frame made with cedar boughs and flowers.
The bride wore a dress of aqua blue and the bridemaids wore dresses of complimenting pastel shades. One son, Lou Podbregar, and one daughter Mrs. Frances Beadle, both of whom live in Calif., were unable to be present. Master of ceremonies for the anniversary celebration was Adoll B. Englund, long-time family friend. Coming to Washington from Austria in 1891, Podbregar arrived in the Enumclaw district July 25. John helped clear much of the land he first worked for John Crevis and Matt Malernick for $1.00 day and board
later got $2.00 a day, became a citizen in 1896. of the now Enumclaw community. In 1897 he joined the great Alaskan gold rush, locating in the Klondike where he prospected and worked in the diggings for two years. He at one time worked for George McCormick, who made the now-famous “first strike” on the Yukon. Later Mr. Podbregar staked a claim on the famous Bonanza Creek, only to return later to the states with nothing more than average wages for his time spent in the frozen north.
In 1899 John Podbregar returned to Nova Stifta in his native Austria (now Jugoslavia) for a visit and there he met pretty Maria Pusto Slemsek, and soon they were making plans for a future together. Their families were neighbors and good friends. Returning to the United States alone he purchased the acres of wilderness which later through hard work became the farm where they reside today. As soon as possible he sent for Maiia, and in due time she arrived and they were married, May 6, 1901 in Seattle.
To this marriage 12 children were born, 6 boys and G girls. The daughters are:	Mary	Podbregar	Tost,
Enumclaw: Frances Podbregar Beadle, California: Louise Podbregar Kincaid, California; Anna Podbregar Nielsen, Enumclaw; and Hannah Podbregar Nelsen, Oregon. Another daughter, Amelia, died in infancy.
The sons are: Frank Podbregar of Enumclaw: Joe Podbregar of Enumclaw; Louie Podbregar of California; Eddie Podbregar of Enumclaw; and Carl Podbregar of Enumclaw Another son, John died in infancy. In this family there are two sets of twins, Louise and Louie and Anna and Hannah.
There are also 11 grandchildren and one great grandcild.
In reminescing over events of the past 50 years, Mr. and Mrs. Podbregar have many happy and some solemn occasions to remember. They remember when Enumclaw was a village of a few nondescript buildings, and houses outside of town were few and far between. Mr. Podbregar recalls that Judge Montgomery who conducted the civil marriage ceremony on the 50th wedding anniversary, has been a Justice of the Peace or Judge in this community for the past 33 years.
When Mr. Podbregar bought the first acreage of his farm in Oct. 1900, he paid $1,200 for it. He bought from Jim McMehan. Not long after he bought an adjoining 15 acres. Their home consisted at first of a rough cabin, with some other small buildings This original log house has been added to during the years, but still is a part of the large home which they now occupy.
Mr. Podbregar was one of the charter members of the former Enumclaw Eagles Lodge. In those early days
it was hard to get members and hard for members to get to lodge, so due to lack of attendance, the charter and membership was absorbed into Seattle Aerie No. 1, and he is a life member of that lodge. Always active in the affairs of his community, Podbregar helped build many of the dwellings of neighbors as time went by, also helped build the Catholic church. He also worked for a time in the Black Diamond Coal mines.
The Podbregars received hundreds of dollars in money and many beautiful and useful presents, to gether with wishes for many more years of happy married life together.
Mrs. Podbregar is a charter member of branch no. 79, Enumclaw, Washington, congratulations! God bless you!
—	Josephine Richter
THE SIXTEENTH ANNUAL MID WEST SWU BOWLING TOURNAMENT
will be held in (Newburgh) Cleveland and sponsored by branch No. 15. Alice Arko and her fine group of good sports promise all ihe participants a most wonderful time in the Ohio metropolis. We are all anxiously looking forward to it.
No. 105 Detroit, Michigan
Detroit—the city which this July 24th celebrated its 250th Birthday— is now back to normal. The bus and streetcar strike which began on April 21, finally ended on June 19. We had already been thinking of the stories we would tell our grandchildren—stones of Detroit in the “good old days” when	we	had	buses	and
streetcars!
My Mother is now back at home after her stay at the hospital. She is somewhat better—but she has to take it easy for	sometime yet.	She
wishes to thank	all	for	thier	kind-
ness during her illness.
In my next report I shall try to tell how our musical drama “City of Freedom” turns out. All of us at the University of Detroit hope it will be a great success. I hope that many of you who read this	will	have	seen
this musical spectacle performed under the stars, on a five-level stage, with a 100 voice chorus, 34 piece symphonic orchestra, and a cast of 1,200 actors, singers and dancers,— the story of the “freest town in the freest land on earth”.
Hope to see all of our members at the next meeting.
Marie Bombach
Our sympathy
Mrs. Christine Bombach, mother of Marie, passed away on Thursday July
19.	The funeral was Monday July 23rd in Detroit, Michigan. We extend our deepest sympathy to Mr. Matthew Bombach and daughter Marie, May she rest in peace everlasting.
REFRESHMENT HOUR Here is a summer dessert that is easy to prepare and serve. Fill the center of peach halves with ice cream, sprinkle toasted coconut over the top. Serve in tall glass sherbert dishes.
Flavored ice cubes can be made by freezing some of the fruit juice instead of water in the cube tray of the refrigerator. Then add the cubes to punch or fruit juice and it will not be diluted as it is when water is used.
To glamorize a glass of milk, add
2	or 3 tablespoons of strawberry, grape, raspberry or any other jelly you may have and beat with an egg beater. It pleases the children to drink “strawberry milk.”
EXTRA FOOT PROLONGS STAIR CARPET’S LIFE The edges of stair steps take the heaviest blows. To protect carpeting, buy an extra foot and fold it under against one or two risers at the top of the stairs. Then a shift can be made downward an inch or two when you think the carpet on the stair edges needs a rest. Don’t wait until the carpet shows sign of wear.
The excess at the foot of the stairs will fold under against the lower riser.
Pad the stairs also, paying particular attention to the edges.
Have you ever thought of using an old hand mirror as a picture frame? Paste the picture on the side where the mirror had been. Drill a hole in the handle and hang it on the wall. Black or white paper is best to set off the picture.
DRESSES THAT HOLD CLOTHES PINS You can make a clothespin bag out of odds and ends of cloth left over from dresses. These little bags, in the form of dresses are made of plain clothes, either in white or colored, and decorated with bright print. The little dress is sewed together across the bottom to form the bag, and a round ho.le in the front of the dress is the entry and (Re to the inside of the bag. Inserting a coat hanger into the shoulders of the dress as for hanging any other kind of dress, you have a hanger which you can hang on the clothes line and slide along with you as you hang out your washing.
THE BAND PLAYED ON Casey would waltz with a strawberry blonde,
And the band played on.
He’d glide 'cross the floor with the girl he adored,
And the band played on.
But his brain was so loaded, he nearly exploded;
The poor girl would shake with alarm. He married the girl with the strawberry curl.
And the band played an.
AMERICAN cookery has been enriched by the adoption of many dishes native to other countries. For the curious, foreign recipes offer pleasurable ways of introducing variety into the menu, at the same time providing instructive avenues of approach to the customs and eating habits of other countries. If any reader has any foreign recipes and would like to have them published just send them to the above address.
ERDAPFELKNODELN (German)
% cup butter, 1 egg, slightly beaten,
1	cup mashed potatoes, 1 tablespoon grated Parmesan cheese, % teaspoon salt, dash of pepper, dash of nutmeg,
3	tablespoons milk, % cup stale bread or cracker crumbs.
Cream butter, stir in egg, potatoes, cheese and seasonings; add just enough milk to crumbs to make a paste; stir into potato mixture. Shape into small balls, cook in boiling salted water 5 minutes, and serve in hot beef bouillon. Makes 1% dozen small dumplings.
VEAL PAPRIKA (Swedish)
2% lbs. breast of veal, 1 large onion, minced, 2 tablespoons fat, 2 teaspoons salt, % teaspoon pepper, 1 teaspoon paprika, 2 cups boiling water, 2 tablespoons flour, V\ cup cold water, % cup sour cream, 3 cups mashed potatoes.
Wipe veal and cut in 1 inch cuhes. Saute onion in fat in large heavy frying pan or Dutch Oven until light yellow; all veal, and brown slightly, stirring constantly. Sprinkle with seasonings, add hot water, cover and simmer 11% hours. Mix flour and cold water to a smooth paste; add to stock and cook 5 minutes, stirring until thickened; stir in sour cream and bring to a boil. Makes 6 portions.
FATTIGMAND (Scandinavian)
6 egg yolks, % cup sugar, % teaspoon cinnamon, % teaspoon crushed cardamon seeds, % teaspoon grated lemon rind, 1 tablespoon brandy, % cup heavy cream, whipped, 3 egg whites, stiffly beaten, 3 cups sifted flour (about) powdered sugar.
Beat egg yolks until thick and lemon-colored. Combine sugar, cinnamon. and cardamom seeds; gradually add to egg yolks, beating until very light. Add lemon rind and brandy; fold in cream and egg whites. Gradually stir in flour until dough is just
stiff enough to handle. Chill thoroughly. Place ahout % of the dough at a time on lightly floured board and roll very thin. Cut in diamond shaped pieces with a knife into 2 inch strips, cut a slit one inch long in each piece at one end and slip point through. Fry in hot, deep fat 365 degrees about 1 minute, or until delicately browned, turning them once; drain on unglazed paper. When ready to serve, dust with powdered sugar. Makes about 100. These cakes will keep fresh and crisp if stored, covered in dry place. Note: The similarity between Fattigmand and the Slovenian Flancate or Straube.
CHICKEN CACCIATORI (Italian)
2 frying chickens, 2 pounds each, !4 cup olive oil, 2 medium sized onions, minced, 1 clove garlic, minced, 1 red pepper, minced, 2% cups canned tomatoes, 1 small can tomato paste, 1% teaspoon salt, % teaspoon black pepper.
Disjoin and cut chickens in frying pieces; saute in olive oil 15 to 20 minutes, or until golden hrown, adding onions, garlic and pepper the last few minutes to brown lightly. Mix together the remaining ingredients and add to the chicken mixture; cover and simmer about % hour longer, or until chicken is tender; add additional seasoning if desired. Serve chicken on hot platter with sauce over top; or serve chicken separately with sauce over rice or spaghetti. Makes 6 portions.
PRUNE PUDDING (Norwegian)
2	cups pitted cooked prunes, 1 cup prune juice, % cup sugar, 4 tablespons cornstarch, dash of salt, prune pit kernels, 2 tablespoons lemon juice.
Bring prunes and juice to a boil. Combine sugar, cornstarch and salt; gradually stir into prune mixture and cook 15 minutes, stirring until thickened, then occasionally. Crack 12 or more pits, chop kernels and add with lemon juice to pudding mixture. Turn into individual molds or large mold and chill thoroughly. Serve with whipped cream or custard sauce. Makes 4 to 6 portions.
BEEF STEW (Syrian)
2	lbs. beef chuck, neck or shin, Vs cup flour, 1 teaspoon salt, % teaspoon pepper, 2 tablespoons beef drippings,
2	medium sized, sliced onions, 4 medium sized ripe tomatoes. 2 cups boiling water, 1 cup green beans cut in % inch lengths.
Have the meat cut in 1 inch cubes, dredge with flour which has been seasoned with salt and pepper. Heat the drippings in a heavy skillet or Dutch oven; add onions and cook until yellow; add meat and brown on all sides; add tomatoes, peeled and quartered, and boiling water. Cover and simmer gently over low heat about 1% hours. Add beans and continue cooking until meat is done and beans are tender. Remove meat and vegetable to a hot platter; thicken gravy. Note—A no. 2 can of tomatoes may be substituted for ripe tomatoes and boiling water.
WOMAN’S GLORY The Kitchen
All recipes are tested by contributor Frances lancer 1110 — 3rd Sl, LaSalle, 111.
Juniors9 *Page
Dear Juniors: Here is good news!
We have a special gift for every Junior who will sign up a new member in September! All you have to do is go to your secretary, your mother will tell you where she lives, and tell her that you have a new member. She will ask you a few questions about the age and so forth of your candidate and she will pay only ten cents for her assesment every month beginning in September. In a month’s time you will receive a beautiful present from the Home Office which you will be proud to wear and show off with in front of your girl friends.
We have 100 presents ready for our junior members so get busy at once and be among the first to get your lovely gift.
Remember: get a new member in September!
POLIO POINTERS
J7ACH summer, parents all over the country, fear polio. Actually, more harm can be done by ignorance than by being prepared. For this reason we are including this DO and DON’T listing, prepared by the National Foundation for Infantile Paralysis, as a service to parents.
DO . . . Allow children to play with friends they have been with right along. Keep them away from new people, especially in the close daily living of a home. BECAUSE . . . Once polio has appeared in a community, scientists say the virus probably is widespread. Your children probably have come in contact with it already and developed a degree of resistance.
DO . . . Wash hands carefully before eating and always after using the toilet especially when polio is around. Also, keep food clean and covered. BECAUSE . . . Hands may carry polio infection into the body through the mouth. Scientists have determined that large a-mounts of virus are extracted from the bowel and throat of a patient as well as a healthy carrier during seasonal outbreaks.
DO . . . Watch for signs of sickness, such as headache, fever, stiff necks or back, extreme tiredness or nervousness« trouble in breathing or swallowing. BECAUSE . . . During an outbreak of polio, symptoms vary from the very vague to actual paralysis. Watch for all symptoms closely.
DO . . . Put a sick person to bed at once, away from others, and call the doctor. Quick action may lesen crippling. BECAUSE . . . While paralysis cannot be prevented, doctors have determined that early bed-rest and prompt treatment may influence progress of the diease and lessen the severity of deformities.
DO . . . Telephone your local Chapter of the National Foundation for Infantile Paralysis if you need help. Located through telephone book or health department. No patient need go without care
for lack of money. Your Chapter will pay what you cannot afford. BECAUSE . . . The 2800 local Chapters of the National Foundation, supported by your contributions to the March of Dimes, exist for this purpose. Other March of Dimes funds are spent for scientific research and the training of much needed professional personel.
DON’T . . .Get over-tired by hard play, exercise, work or travel. This means men and women and children. BECAUSE . . . Scientists believe that once a person has become infected with polio, a delicate balance exists between the polio virus and the body’s ability to fight it. The scales can be tipped in favor of the virus by over-exertion.
DON’T . . . Get chilled. Don’t bathe or swim long in cold water or sit around in wet clothes. BECAUSE .	.	. Re-
search has indicated that chilling and physical exertion seem to lower body resistance to the virus once it has entered your body.
DON’T . . . Have mouth or throat operations during a polio outbreak. BECAUSE. . . Recent surveys have demonstrated that tonsillectomies performed at this time increase the risk of getting bulbar polio (most serious form) by eleven times.
DON’T .	.	. Use another person's
towels, dishes, tableware or the like. BECAUSE . . . Virus is excreted from the bowel and throat and may be transferred unknowingly by these implements.
DON’T . . . Take children to places where there is polio; ask your health department for advice. BECAUSE . . . Moving the child would needlessly expose him.
DON’T . . . Take your child out of camp or play-ground, where there is good health supervision. BECAUSE . . . He already has been exposed to the virus by the time a case has been reported. Routine daily living under proper supervision, such as good camps and Play-grounds offer, is a safeguard to his health.
MARY DICKE, AGE 4
Mary Dicke, daughter of Hermine and Robert Dicke, Madison. Wisconsin, and grandaughter of Mr. and Mrs. John Prisland, Sheboygan, Wisconsin is a very good little girl. Her grandmother, our Founder Mrs. Marie Prisland, is very proud of Mary and so is everyone else. Mrs. Prisland, was very pleased the way little Mary prayed before meal time while visiting her grandparents recently.
This is Mary’s prayer:
Thank you for the world so sweet Thank you for the food we eat Thank you for the birds that sing. Thank you, God, for everything!
Vitamins Teacher—What is a vitamin?
Mary—It’s something in our food. Teacher—Can’t you explain more clearly. Mary—(bravely)—Well, we need a little of them a lot. We need some all the time, and all of them some of the time, and if we get some we’re all right, but if we do without, we’re done for.
KINDNESS
Elmer was waiting for the streetcar. When it came along, he got on, and right ahead of him was a girl who could not pay her fare. The conductor was telling her she would have to get off.
Elmer reached into his pocket and paid the fare. Jane, for that was her name, thanked him. There was only one vacant seat, and so the two sat together. “I left my purse in the store," said Jane. “My sister works there and I was talking with her and forgot about the money,"
“On what street do you live?" Elmer asked.
She told him. He smiled. “That is where I live too."
“You can stop at may place so I can pay you back," she said.
Elmer smiled and told her to forget it.
“I won’t forget,” she said. “You were very kind."
After that Elmer and Jane became good friends.
TOADS
Toads are very valuable as destroyers of insects. It has been estimated that a toad is worth several dollars a year to the farmer for the destruction of cut worms alone. It also feeds on rose beetles and army worms and many other insect pests. Frogs also eat bugs. Both toads and frogs should be left unharmed because of the good they do.
Accident
Brother—I fell over fifty feet this morning.
Sister—My goodness! Did you fall off a building?
Brother—No, I got off a crowded bus.
Mother—You were a very tidy boy not to throw your orange peel on the floor of the bus. What did you do with
it?
Boy—Iput it in the pocket of the man next to me.
FLOWERS FIT FOR A 200
Did you ever notice that many flowers are named partly for birds or animals? As you read the story found below, fill in the blank spaces with names of animals or birds. The result will be some odd-sounding names, all of them of plants or flowers.
Come with me to the zoo. First let us visit the animals. In one house we come across a (1) — tail, a (2) — cabbage and a (3) dande —. We felt a little frightened of a striped (4) — lily. Coming from a farm we naturally look at the (5) — laurel and a (6) — slip. We are not so well pleased with the (7) — glove.
Next we go on to the place where the birds are. There, on a branch, perches a (8) ragged —. Among the hens is a young (9) — weed. That sweet singing surely comes from a (10) — spur.
The words ommitted may be guessed from these descriptions:
1. A house pet.
2. An animal that has a bad smell.
3. Called the king of beasts.
4. A fierce member of the cat family.
5. We get wool from this animal.
6. In the nursery rhyme this jumped over the moon.
7. He is a sly animal; an enemy of Brer Rabbit.
8. A bird we watch for in spring.
9. This bird is very young.
10. This bird flies very high and sings beautifully.
Grndma—Want to help me fix the peas for lunch?
Little Polly—Sure, Grandma. You unbutton them and I’ll shell them.
Finančno poročilo S. Ž.Z. za mesec JUNIJ 1951 Monthly report of the S. W.U. for the Month of JUNE 1951
	Dohodki:		Mesečnina		Družabne in			Štev.	Članic
it*	v. Podružnica		Redni	Mladinski	“Zarja" Članice	Razno	Skupaj	Redni	Mladinski
l.	SHEBOYGAN, WIS			$50.75	3.50	.10		$63.35	175	34
2.	CHICAGO, ILL			152.55	10.20	.20		162.95	381	105
3.	PUEBLO, COLO			101.00	4.80		.10	105.90	250	50
4.	OREGON CITY, ORE		........	9.95	■10			10.05	27	1
5.	INDIANAPOLIS, IND			45.05	3.00		.10	48.15	131	30
6.	BARBERTON, OHIO 		........	62.95	2.30	.20		65.45	173	26
7.	FOREST CITY, PA.		51.50	2.80	.10		54.40	136	28
8.	STEELTON, PA								90	13
9.	DETROIT, MICH						17.60	.20		.50	18.30	46	2
10.	COLLINWOOD, OHIO „	..	191.00	6.00			197.60	525	64
12.	MILWAUKEE, WIS. 			123.50	7.00		.50	131.00	341	72
13.	SAN FRANCISCO, CAL. .		 ,	57.16	.20			57.36	139	2
14.	NOTTINGHAM, OHIO		131.70	5.10	.30		137.10	349	52
15.	NEWBURGH, OHIO 			128.75	6.80	.10		135.65	321	69
16.	SOUTH CHICAGO, ILL. ,		72.70	3.40	2.10		78.20	182	35
17.	WEST ALLIS, WIS.		59.40	1.80			61.20	159	18
18.	CLEVELAND, OHIO 			38.65	.80		.25	39.70	104	8
19.	EVELETH, MINN			.... .	63.45	8.40			71.85	170	84
20.	JOLIET, ILL				237.90	27.20	.10	.35	265.55	656	277
21.	CLEVELAND, OHIO 					39.70	3.20			42.90	112	33
22.	BRADLEY, ILL				27.25				27.25	30		*
23.	ELY, MINN 			85.05	1.90			86.95	228	19
24.	LASALLE, ILL. 				78.50	3.80	.10		82.40	212	3S
25.	CLEVELAND, OHIO		357.95	11.00	.10		369.05	901	14
26.	PITTSBURGH, PA			52.50	2.30	.10		54.90	141	26
27.	NORTH BRADDOCK, PA.		35.25	1.70			36.95	80	17
28.	CALUMET, MICH				36.65	.20	.70		37.55	99	2
29.	BROWNDALE, PA			16.45	1.40			17.85	42	14
30.	AURORA, ILL			9.70	.10			9.80	27	1
31.	GILBERT, MINN					46.45	3.50	.30		50.25	118	35
32.	EUCLID, OHIO 			59.50	2.30			61.80	145	23
33.	NEW DULUTH, MINN		30.95	1.70		.50	33.15	82	17
34.	SOUDAN, MINN			7.70		.10		7.80	23	—
35.	AURORA, ILL			44.70	2.40	.10		47.20	97	27
36.	mckinley, minn					4.20				4.20	12	—
37.	GREANEY, MINN				16.10	.80			16.90	46	S 1
38.	CHISHOLM, MINN. ...		71.65	1.30	.10		73.05	191	13
39.	BIWABIK, MINN. 				10.85	.50			11.35	31	5
40.	LORAIN, OHIO 			41.70	.60	.40		42.70	107	6
41.	COLLINWOOD, OHIO		93.70	2.00		.25	95.95	258	20
42.	MAPLE HETGHTS, O. ..		16.30				16.30	43	_
43.	MILWAUKEE, WIS 			45.65	2.SO			48.45	119	2S
45.	PORTLAND, ORE			30.50	.60	.10	.25	31.45	80	6
46.	ST. LOUIS, MO			11.00	.30			11.30	30	3
47.	GARFIELD HEIGHTS, O.		50.05	2.30		.50	52.85	125	24
48.	BUHL, MINN			6.80				6.80	18		
49.	NOBLE, OHIO 		..						61	1
50	CLEVELAND. OHIO 			......						84	11
51.	KENMORE, OHIO 			13.40	.40			13.80	30	4
52.	KITZVILLE, MINN			19.95	.20			20.15	47	3
53.	BROOKLYN, OHIO 			18.10	.80			18.90	46	10
54.	WARREN, OHIO 			32.75	2.50			35.25	84	26
55.	GIRARD. OHIO 			37.50	1.90			39.40	95	20
56.	HIBBING, MINN			„„„	43.50	.90			44.20	116	9
57.	NILES. OHIO 			29.75	2.40			32.15	73	25
59.	BURGETTSTOWN, PA. .....	......	16.90	1.00			17.90	39	10
61.	BRADDOCK, PA		„						46	13
62.	CONNEAUT, OHIO 			12.95		.10		13.05	*• 32		
63.	DENVER, COLO			35.70	2.70	.30		38.70	92	29
64.	KANSAS CITY, KANS			....-	23.90	1.60			25.50	69	16
65.	VIRGINIA, MINN			25.75	1.60		.10	27.45	72	16
66.	CANNON CITY, COLO.		21.20	.90			22.10	50	12
67.	BESSEMER, PA 			35.30	1.00	.60		36.90	S3	10
68.	FAIRPORT HARBOR, O. ...	......	12.95				12.95	27		
70.	WEST ALIQUIPPA, PA.		6.00	.30	.20		6.50	15	3
71.	STRABANE, PA			..	52.50	.90			53.40	127	10
72.	PULLMAN, ILL			20.55	.90			21.45	53	10
73.	WARRENS VILE, VHIO							59	3
74.	AMBRIDGE, PA			27.90	.30			28.20	59	3
77.	N. S. PITTSBURGH, PA		21.00	1.40			22.40	60	15
	Dohodki:	Mesečnina		Družabne in			Štev. Članic	
fttev	f. Podružnica	Redni	Mladinski	“Zarja” Članice	Razne	Skupaj	Redni	Mladi nsk
72	LEIADVILE, COLO								39	10
79.	ENUMCLAW, WASH. „ 		17.40	1.50	.80		19.70	44	16
80.	MOON RUN, PA			11.30				11.30	28	—
81.	KEEWATIN, MIN		12.60				12.60	36	—
83.	CROSBY, MINN			7.95		.30		8.25	22	—
84.	NEW YORK, N. Y		39.35	.50	1.20		41.05	106	5
85.	DePUE, ILL				13.60	.50	.10		14.20	36	5
86.	NASHWAUK, MINN							10	—
88.	JOHNSTOWN, PA			30.50	3.30	.40		34.20	75	33
89.	OGLESBY, ILL		33.15	2.70	.30		36.15	94	27
90.	BRIDGEVILLE, PA. 			23.35	2.20	.20		25.75	66	24
91.	VERONA, PA			19.55	.70			20.25	43	7
92.	CRESTED BUTTE, COLO.	10.80				10.80	23	—
93.	BROOKLYN, N. Y		30.95	.40	.60	.10	32.05	82	4
94.	CANTON, OHIO 							21	14
95.	SOUTH CHICAGO, ILL.	80.25	5.00			S5.25	176	51
96.	UNIVERSAL, PA		23.25	.20	.50		23.95	55	2
97.	CAIRNBROOK, PA				14.30	.90			15.20	32	10
99.	ELMHURST, ILL			10.50				10.50	25	—
102. WILLARD, WIS								11	—
104. JOHNSTOWN, PA. 					12.25		.10		12.35	35	—
105. DETROIT, MICH. 			5.50	.20	.40		6.10	17	2
106. MEADOWLANDS, PA				15.45		.90	.25	16.60	24	—
	Skupaj	$3,851.51	180.10	12.30	3.75	$4,047.06	10371	1918
	Obresti od bančnih vlog					1,950.00		
Obresti od bondov
150.(H)
Skupni dohodki
$6,147.G6
* Asesment za junij in julij.
STROSKI:
Za umrlo Frances Zimmerman, podr. št. 27, North Braddock, Pa............................................................. ?	100.00
Za umrlo	Anna Zlebnick, podr.	št.	43,	Milwaukee, .....................................................................  100.00
Za umrlo	Julia Smutny, podr.	št.	61,	Braddock, Pa..................................................................... 100.00
Za umrlo	Helen Robich, podr.	št.	90,	Presto, Pa........................................................................ 33.34
Za umrlo	Katarina Blatnik, podr.	št.	14, Nottingham, Ohio ............................................................. 100.00
Bohemian Benedictine Press:
Za tiskanje in razpošilljanje	Zarje .............................................................. $875.00
Klišeji za Zarjo v maju	....................................................................... 12.25
Za poštnino in delo pri	naslovih .................................................................. 31.70	918.95
Mesečne plače ................................................................................................. $725.00
Davki odšteti ........................................................................................ 7C.05	648.95
Pol-letna plača gl. blagajničarki in duhovnem svetovalcu ................................................................... 150.00
Letna plača ostalim gl. odbornicam ......................................................................................... 290.00
Social security davek od 1. aprila do 30. junija ..........................................................................   31.50
Pridržan davek od 1. aprila do 30. junija .................................................................................. 212.40
Tiskovine .................................................................................................................. 101.01
Poštnina in tri-mesečni telefon ............................................................................................. 66.86
Razni stroški ............................................................................................................... 25.00
Najemnina za gl. urad in uredništvo .......................................................................................   27.00
Skupni stroški ..............................................................................................  $2,905.01
V blagajni 1. junija — Balance June 1	  $272,340.21
Dohodki v juniju — June income ........................................................................................... 6,147.66
Skupaj — Total ............................................................................................. $278,487.87
Stroški v juniju •— June disbursements ................................................................................... 2,905.01
V blagajni 30. junija — June 30 balance ............................................................................... $275,582.86
Josephine Erjavec, glavna tajnica.
C^iuralt QhM
»p «<	n«
u wi3 k«
§TTFNTIflH
HI UtiHJ ti' rllHuL «
wr& 18
f1 >&T C0tnjfm0f„ <t Patf* av&nitt0n visit
r
v®
THE MUSIC BOOK
I WITH MOTES AND WORDS OF ! THE MOST BELOVED SLOVENIAN FOLK SONGS IS HERE!
!gj Wf£Atags,	dwdfsa,	CtrMf**
T*t*gr*ph inihsej sarrfet-
T. J. STARC
pm
1S5I8 Jftarw««* JBd.	T*S.	Ex.	1-5#7S
m* Kinsman M*	T«J.	ML	14«»
Jl*v«i»r<d. Ohio
Tke fctK»k is ONE OOIXAR f Unclose mousy with order) t*
Sent ardors So JOSEPHINE ZKLEZMKAR s sm W. SSrA StTMt. Ofeiotg® 8, XUburfs
ory - The Kitchen
ENGLISH COOKBOOK
will be on sale in September.
This entirely new cookbook will contain 275 pages of
tested recipes.
Every kind of popular Slovenian POTEETSA, STRUDEL, KROFEE AND FLANTSATEE recipe will be found in this book.
*
Mrs, Josephine Muster, 714 Raub Street, Joliet, Illinois will promptly fill all orders.
1
1
figu
m
mm ali Jatri, bo: C? hočfsž lobro
ifH h M i32¥ Tl Cl AVKifCtfli Sl El mi J o fr v • o L D w fi ti o fr h
KATOLIŠKO JEDNOT0
Najttarejia slovenska podporna organizacija v Ameriki
PMlujl* že. 56 loto CliMtv«! 48,000 Pwwiwja: rad 88,500,000.09
Sprejema molke ta len* k e od 15. d« 50 lot*; otrok« p* takoj po rojstru in do 18. lot* pod •▼oje okrilje.
Za pojasnilu o zavarovalnini Tpralejte tajnik« *11 tajnice krajevnih drultev KSKJ ali pa pilil« na:
GLAVNI URAD:
351-353 N. Chicago Street, Joliet, lil.
MuwMJ
p«ic*?'?c	34JCM30
nitoviisi
&4r#im %
ZA POHIŠTVO IN ZA POGREBE Z* vese!« in ta los tu a dnov«
Nad 48 let že obratujemo nai« podjetje v zadovoljnost naših ljudi. To j« deltas da je podjetje ta — naroda sa narod.
V	vsakem slučaju se obrnite do nalest* podjetja, prihranili sl boste denar in dobili, stoprocentno postreibo.
Tei: HEnderson 1-2088	Cleveland 3, Ohio
Podružnica: 15301-07 Waterloo Rd.
Tel. KEnmore 1-1235	Cleveland 10, Ohio
Pogrebni zavodi 1053 E. 62nd Street
Tel. HEndereon 1-2068	Cleveland	S,	Ohle
S**"
JA
S