Leto LXVII., št. 33 Ljubljana, sobota 10. februarja 1934 Cena Din 1.- iziiaja vsaa dan popoldne, Lzvzemsi nedelje to praznike. — Lnserati do 80 petit urst h Din 2.-. do KN) vrst a Din SJitt. od KMJ do 300 vrst a Din 3.-. večji inseratj petit vrsta Din 4.* Popust po dogovoru mseratni da veh posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVN13TVO LJUBLJANA. RnafIJeva ulica it. 5 Telefon st. 3122, 3123. 3124, 3125 ta 3126 Podružnice: MARIBOR. Grajski trg st 8. — NOVO MESTO, Ljubljanska telefon št 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon St 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101« Račun prt poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani S t. 10.351. Balkan je postal naisolidnejši element miru S sklenitvijo balkanskega pakta so postavljeni trdni temelji miru in zdravega razvoja balkanskih narodov in držav Beograd, 10. februarja, r. Na najsve-čanejši način je bil včeraj v palači grške Akademije znanosti v Atenah podpisan balkanski pakt, ki so ga sklenile Jugoslavija, Iiumuuija, Grčija in Turčija v želji, da zasigurajo miren razvoj balkanskih držav in učvrstijo mir na Balkanu. Balkanske države so s tem dejanjem znova dokumentirale svojo odločno miroljubnost in pokazale pot, po kateri bi morali iti vsi narodi in vse države, da bi se enkrat za vselej izločila vojna kot sredstvo reševanja mednarodnih sporov. Pakt, ki je bil včeraj podpisan, se glasi: Balkanski pakt Xj. Vel. kralj Jugoslavije, predsednik grške republike, Nj. Vel. kralj Rumunije in predsednik turške republike, navdahnjeni z duhom sporazuma in sprave, ki je bil mo-rodajen za sestavo Briand-Kelloggovega pakta in za sklepe skupščine Društva narodov sprejete v zvezi ž njim, trdno odločeni, da zavarujejo veljavo že obstoječih pogodbenih obvez in ohranitev teritorialnega reda, ki danes velja na Balkanu, so se odlomili, da sklenejo pakt o balkanskem sporazumu. V to Bvrho so im«*inovali kot svoje pooblaščence: Nj. Vel. kralj Jugoslavije g. Bo-goljuha Jevtiča. ministra zunar.jih del, predsednik grške republike g. Demetra Maksimosa, ministra zunanjih del, Nj. Vel kralj Rumunije g. Nikolaja Titulesra, ministra zunanjih del, predsednik tur«ke republike g. Tevfik F-iž^i beja, ministra zunanjih del. ki so po izmenjavi svojih pooblastil, ki so jih našli v redu In v predoisani obliki, sklenili: Cl. 1. Jugoslavija. Grčija, Rumunlja In Turčija si vzaje'nno jamčijo varnost vseh svojih balkansKih mej. C I. 2. Visoke pogodbene stranke se obvežejo, da se dogovore o ukrepih, ki bi jih Izdale za primer, da bi bili prizadeti njihovi interesi, definirani s tem sporazumom. Obvežejo se, da ne bodo pokrenile nobene politične akcije proti nobeni drugi balkanski državi, ki tega sporazuma ni podpisala, preden predhodno ne izmenjajo svojih misli, In da ne bodo prevzele nase nobene politične obveze proti nobeni drugi balkanski državi brez pristanka ostalih pogodbenih strank. čl. 3. Ta sporazum stopi v veljavo, ko ga podpišejo vse pogodbene sile, ter bo ratificiran čimprej mogoče. Dostopen bo vsem drugim balkanskim silan. Njih pristop bo predmet naklonjene proučitve s strani pogodbenih strank in bo postal pol-nomočen, čim ostale podpisane države no-tificirajo svoje soglasje. Podpis balkanskega pakta predstavlja velik zgodovinski dogodek, in to ne samo za Balkan, nego za vso Evropo. Ta pakt je najboljše jamstvo za vse balkanske narode, ker ščiti neprekršljivcst obstoječih državnih meja. Države podpisnice se s tem paktom obvezujejo, da bodo skupno branile te meje proti vsem in vsakomur. S tem je obenem podana rudi garancija za mir in za mirno življenje, razvoj in napredek balkanskih narodov, kajti rešeni skrbi za svojo varnost na zunaj, se bodo mogli balkanski narodi sedaj z vsemi silami posvetiti svojemu notranjemu razvoju, v prvi vrsti pa sanaciji gospodarskih prilik. Razumljivo je, da je včerajšnji dogodek vzbudil pozornost vsega sveta. Vzrado-stil je vse iskrene pobornike miru, ker vidijo v tem nov velik napredek pri organizaciji evropskega miru, prekrižal pa je račune vseh onih, ki so špekulirali na nezaupljivost in razdvojenost na Balkanu ter snovali načrte, kako bi z nadaljnjim hujskanjem enega proti drugemu še nadalje sebi v prid izkoriščali nezdrave prilike. Geslo »Balkan ballian-skira narodom« je s sklenitvijo balkanskega pakta prvič našlo realna tla in ta ideja se bo sedaj mogla neovirano razvijati in do kraja uresničiti. Izjave zunanjih ministrov Atene, 10. februarja. AA. Atenska agencija poroča: Vlada je snoči priredila uradni banket za predstavnike držav, ki so podpisale balkanski pakt. Med banketom je imel grški zunanji minister g. Maximos ^ovor, v katerem je med drugim izjavil: Grško vlado nenivadno veseli, ker vidi okrog to mize zbrane odlične graditelje Boš ko Je vtič Jugoslovenski zunanji minister in glavni pobornik balkanskega sporazuma veličastnega dela, ki je bilo dokončano na današnji dan. V imenu atenskega mesta, ki je tako tesno spojeno z velikimi zgodovinskimi dejanji, bom s ponosom ohranil v svojem spominu današnji veliki dan, ko smo zunaji ministri 4 balkanskih držav sklenili svečani in večni pakt medsebojnega prijateljstva, časopisje naših držav je pogostokrat naglašalo željo in potrebo po ohranitvi bodočega miru. Pakt. ki smo gg podpisali, je to njihovo željo potrdil. Plemenita prizadevanja za ta cilj so bila izdatna in pogosta, želja po konstruktivni volji je bila vodilna misel naših naporov z želje, da se v novi ustanovi naidejo v skupni zajednici vse balkanske države. Z ba'kanskim paktom še nismo uresničili vseh želj na£ih narodov in njihovih prvo-boriteljev. Enodnšni v občutkih smo se vendar razlikovali z nazori o stvarnem položaju. Toda s praktičnega stališča je jasno, da smo uresničili vse tisto, kar je izvedljivo Graditelji sedanjega dela lahko s ponosom to pot prvič poudarjajo, da je balkanska ideja dobila precizno politično ob'iko in da odpira ta ideja zdaj vsem balkanskim državam nova obzorja. Mi smo na edini možni in solidni podlagi pravične obrambe zgradili naše skuone interese. Ni si mogoče zamisliti nobene države, ki bi mogla pred lastno vestjo zagovarjati, da je njena teritorijalna skupnost kakorkoli dotakljiva. Balkanski pakt bo dal solidno in plodno osnovo za nadaljno razvijanje medsebojnega zaupanja in za razvoj bratstva med našimi narodi. S tem potrdilom naših skupnih interesov pa ne izključujemo bla-gonaklonienih stikov z drugimi državami in odk^njamo celo vsak napad nanje. Kdor bi trdil nekaj drugega, bi potvarjal ne-le naše iskrene namere, temveč bi pripisoval drugim državam stvari, ki jih nimajo. Naši sklepi glede naših interesov naj prepričajo vse naše balkanske prijatelje, da spoštujemo nedotakljivost nuhovih meja in njihova pravična stremljenja. L*e v tem skupnem medsebojnem spoštovanju brez vsakega pridržka je mogoče blagostanje nas vseh. Naš primer bo z ohranitvijo miru in reda prepričal vse balkanske narode o koristih vzajemnega sodelovanja. Na kraju svoje.ga govora je zunanji minister Maximos izrekel napitnico v zdravje vladarjev in predsednikov prijateljskih držav in v srečo in blagostanje njunih narodov. Nato je povzel besedo jugoslovenski zunanji minister g. Jevtić ki Je dejal: Prepričevalne besede, ki »o jih izrekla vaša ekscelenca in moji dragi prijatelji, točno izražajo nase misli in nagla-šajo ogromni pomen zgodovinskega listine, ki smo jo danes podpisali. Lahko smo srečni, ker smo bili tvorci dejanja, ki v veliki meri olajšuje ne samo sporazum med balkanskimi narodi, marveč daje izraza tudi miroljubni želji vseh narodov. Naša država in ostale države, ki so pakt podpisale, hočejo s skrajnim po-Žrtvovanjem nadaljevati svojo tradicionalno politiko sporazuma med balkanskimi narodi in sodelovanja- Ta njihova volja je neomajna. Mi se nadejamo in iskreno želimo, da se temu delu balkanskega sporazuma prikMučHo vsi balkanski narodi, da bi mogli potem ustvariti ozračle vzajemnega zaupanja in s tem okrepiti mir na Barkanu. Prepričani smo. da smo s tem koristili tudi splošnemu miru, ki je ideal vsega človeštva, Prepričani smo, da bo zavzel pakt ,ki smo ga podpisali, svoječasno mesto ne-le v zgodovini naših narodov, temveč tudi v zgodovini nove Evrope. Izrekam grški vladi najiskrenejšo zahvalo za topli sprejem in dvigam čašo v zdravje vladarjev in predsednikov naših držav in v blagostanje naših narodov. Rumunski zunanji minister g. Titulescu se Je v svojem govoru pridružil plemenitim besedam grškega zunanjega ministra Maximosa. Rumunski vladi je do tega, da poudari, kako velike zasluge ima grška vlada za današnje delo. Zato je z zahvalo predlagala Atene kot mesto, kjer naj se pakt podpiše. Od vseh evropskih narodov ima grški narod najtesnejše stike z večnostjo. S tem pridobiva tudi današnji pakt trajnost in čvrstost, ki je potrebna vsem velikim in resnim dejanjem. Misel, ki nas je vodila pri balkanskem sporazumu, je priprosta. 2elimo si miru. Vemo pa tudi, da je vir pravega miru zaupanje, zaupanje pa je posledica stalnosti. Stalnost pa, ki je potrebna državi ne morda iz sebičnih interesov, temveč v splošnem interesu, je stalnost njenih mej. Vsaka država je članica mednarodne zajednice. Napram tej ima svoje dolžnosti. Dokler so njene meje negotove, ni mogoče njeno delo v zmislu mednarodne zajednice. Pred svetovno vojno vsakdanjega življenja niso vznemirjale skrbi glede mej. šele vojna je to izpremenila. Atenska pogodba je predvsem dejanje, ki ga je diktirala ^'.Areba po ohranitvi miru. To je delo političnega realizma, ki mnafo bolj služi stvarnemu miru kakor mnogi drugi pakti, sestavljeni iz papirnatih določb. Atenska pogodha je naposled tudi dejanje pravice, ker najstrožje spoštuje prava drugih držav in poziva vse zainteresirane države, naj se mu priključijo. Dom, ki smo ga zgradili, je prostoren in gostoljuben. V njem je mesta za vse, ki jih čakajo naša srca. Toda ta dom je tudi svetel. Z vseh strani prodira vanj svetloba Kdor prekorači njegov prag, naj ne misli, da bo užival v slasteh, ki jih nudi polmrak. Za podpisnike atenske pogodbe so meje nekaj končnega. O teh ni več razprave. Zato smo pripravljeni sodelovati z vsemi, ki naše meje lojalno priznavajo, na gospodarskem in političnem zbližanju. Smrten udarec revizionizmu Pariz, 10. februarja, r. Sinoči so vse francoske radiopostaje objavile podpis balkanskega pakta podčrtavajoč važnost tega dogodka. Poročilo je naglašalo, da se francoska vlada iskreno raduje tega epohalnega dogodka na Balkanu. Francoska vlada je dokazala svojo pomoč balkanskim narodom pri njihovem prizadevanju. Sedaj je treba kon-čnoveljavno zavrniti nekdanje prepričanje, da predstavlja Balkan smodniš-nico, ki more vsak hip /leteti v zrak In zapaliti vso Evropo. Balkan predstavlja danes najsolidnejši element miru. V Srednji Evropi bo pakt nedvomno takoj izzval nove manevre. Budimpešta ni zadovoljna in je že začela manevrirati. Italija takemu stališču Madžarske ni nenaklonjena. Toda vse njihove revizio-nistične ideje so dobile s sklenitvijo balkanskega pakta smrten udarec. Ojačan je Male antante Praga, 10. februarja, r. Z največjim zadovoljstvom so tukajšnji politični krogi sprejeli vest o sklenitvi in podpisu balkanskega pakta. V njem vidijo novo o jačan je Male antante, ker sodelujeta pri balkanskem paktu dve članici Male antante. Dejstvo, da je balkanski pakt najodličnejša organizacija miru, more samo ojačati vpliv Male antante, Id stremi za istim ciljem in ki ima torej v balkanskem paktu novega in močnega zaveznika baš v onem delu Evrope, ki je bil doslej najbolj izpostavljen diplomatskim igram gotovih velesil. V tukajšnjih krogih r dvomijo, da bo imel balkanski pakt posredno velik vpliv tudi na razvoj prilik v Srednji Evropi, kajti tudi tu se bo moralo resno računati z novo organizacijo balkanskih narodov. Obenem vidijo v balkanskem paktu hud no raz revizionlstov in zagovornikov njihove politike. To pa more biti samo koristno za mir v Evropi In baš iz tega vzroka je balkanski pakt tudi v vsej češkoslovaški javnosti naletel na enedušno odobravanje. Bednostni Sond in podpiranje brezposelnih Pravilnik o davščinah za kritje izrednih izdatkov proračuna bednostnega sklada sprejet Ljubljana, 10. februarja. ' V včerajšnji popoldanski seji se je razvila kratka polemika med b. s. Golouhom in Zadravcem zaradi obrtno nadaljevalnih Šol in zaščite vajencev, nato je pa b. s. Lavtižar poudarjal velik pomen tujskega prometa. Prav važen in tehten govor je imel dr. Lipold o pozitivnem delu. Govor je napravil največji vtis. Ko je b. s. Detela govoril o klanju živine doma, je načelnik dr. Marn pojasnjeval tozadevne predpise. Po opazkah b. s. Vidmarja je b. s. Gor-njak zlasti poudarjal težave industrije olja in domače industrije sploh, o Čemer je govoril tudi b. s. dr. Sajovic. župan Pire se je zavzemal za podporo takstilni Soli v Kranju ,nato je pa b. s. Vidmar v soglasju s predgovornikom naglašal potrebo vzgoje domaČih strokovnjakov, obenem pa predlagal, naj banovina podpre višjo umetnostno obrtno šolo, ki jo snuje »Probuda«. Ko je delovodja dr. Senekovič prečital prošnjo JZSS za podporo, se je zavzel za podporo b. s. Lavtižar, na kar so ostali govorniki razpravljali predvsem o pospeševanju tujskega prometa. Ban dr. MarušiČ je izjavil, da je pripravljen zvišati dve postavki za zimski spor za 30.000 Din ,nato je bil pa po govorih b. s. šolarja, Gajška in Ktiharja sprejet rezervni kredit v iznosu 700.000 Din za nezadostne ali obče nepreliminirane osebne in stvarne izdatke. Zahvala rektorja ljubljanske univerze Davi se je pričela seja banske£a sveta že ob S.30. Delovodja g. dr. Senekovič ie po uvodnih formalitetah prečital brzojavko, ki jo je iz Beograda poslal rektor ljubljanske univerze dr. Slavič banu dr. Dragu Marušiču k njegovi 501etnicL Čestitka se glasi: »Čestitam k 501etnici. Zahvalim za kamen in dva milijona. Izrazite zahvalo, prosim, tudi banovinskemu svetu in govorniku Lovšinu.« Čestitka rektorja našega vseučilišča je v banovinske m svetu napravila najlepši vtis, Bednostni sklad in javna dela Načelnik socialnega oddelka dr. Dolsak je poročal o bednostnem skladu in javil, da je za javna dela dosedaj nakazanih za sreze: Brežice 75.000 Din, Celje 125.000 Din. Celje-mesto 30.000 Din, Črnomelj 50.000 Din, Dolnja Lendava 35.000 Din, Gornji grad 25.000 Din, Kamnik 70.000 Din, Konjice 45.000 Din, Kočevje 100.000 Din, Kranj 45.000 Din. Krško 80.000 Laško 150.000. Litija 120.000. Ljubljana 70.000 Ljubljana-mesto 175.000. Ljutomer 80.000. Logatec 85.000, Maribor desni breg 100.000. Maribor levi breg 70.000, Maribor-mesto 90.000, Metlika 40.000. Murska Sobota 50.000. Novo mesto 110.000, Preval je 75.000. Ptuj 115.000. Ptuj-mesto 5.000, Radovljica 50.000. Slo-venjsradec 60.000. Šmarje pri Jelšah 110.000. $kofja Loka 45.000, a zadnja postavka za brezposelne intelektualce nima številke. Skupno je torej iz bednostnega sklada dosedaj nakazanih 2 280 000 Din. Bednostni sklad je samo bistveno dopolnilo k proračunu, vpoštevati je pa treba še druge viTe, zlasti pa privatno inicijativo. Tako je osrednji pomožni odbor, ki zbira privatne prispevke zbral 321.621 Din v gotovini in naravi. B. s. dr. Obersnel se je zavzemal za Jesenice kot industrijski center, kjer je mnogo nezaposlenega prebivalstva. Nato je pa b. s. Ivan Tavčar opozarjal na podlago delavskega zavarovanja, ki je pokazala popolnoma drugo sliko kot računi proračuna. Letošnji banovinski sklad je znatno nižji kot lanski, ker je znižan od lani namenjenih 23 milijonov na 4,700.000. Predpis prispevka delojemalcev in delodajalcev se je znižal na polovico zaradi povišanja uslužbenskega davka. Presenetljiva je bila njegova slika razlik glede razdelitve vsot na posamezne sreze, n. pr. bi moral Kranj dobiti no številu delavcev, ki plačuje za ta fond nad 400.000 Din. dobil je pa ta srez samo 95.000 Din. Celje bi moralo dobiti 167.000 Din, a dobilo je le 78.000 Din, a Lfubliana bi morala na tej podlagi dobiti 1,300.000 Din, dobi pa le 500 000 Din. do-čim je pa kočevski srez dobil 395.000 Din, ko mu gre le 125.000 Dni. Seveda je bila pri tem povišanju pravilno upoštevana škoda po poplavi. Končno je govornik predlagal, da naj se davščina na inozemce v znesku 1 milijon Din vnese v bednostni sklad, ker bo drusače socialni proračun za ta milijon prikrajšan, obenem je pa tudi zahteval, naj se postavka za prehrano onemoglih podvoji Ban dr. Marušič je odgovarjal na izva-lanja dr Obersnela in Tavčarja ter pred vsem ugotovil, da ni točno da vdržujejo bednostni sklad samo delavci in nameščenci. Vendar se je pa ravnalo po lanskem sklepu, naj se denar iz bednostnega fonda dodeli tja, kjer je potreba največja in y sorazmerju potreb. Banski svet je bil pri- tegnjen k razdelitvi in je po najnatančnejšem proučevanju razmer določil dodeljene vsote. Za vzgled je g. ban navajal Logatec, ki je imel 2 poplavi, prav tako so pa trpeli zaradi poplav drugi srezi. Zato ne more biti odločilna kvota, kateri srez je največ prispeval, ker morda ni tam največja brezposelnost. Tudi na industrijskih Jesenicah in Kranju se lažje najde drug postranski zaslužek. Mnogo brezposelnih v njunem okolišu se rekrutira iz okolice, ki pa niso industrijske. Delojemalci skušajo prevaliti bremena na konzumente, a ta konzument je vsa banovina. Danes je že nad 2,000.000 razdeljenega na račun javnih del, ki se bodo šele Izvršil«, in tako bom tudi v bodoče poslovali. Davek na inozemce smatramo za redno davščino, dočim je bednostni sklad bil od vsega začetka mišljen kot provizorij. S tem ta milijon ni odtegnjen socijalnemu skrbstvu, ker ga najdemo v rednem proračunu. Ko je g. ban ^e vsestransko utemeljil razdelitev bednostnega fonda, je b. s. Babnfk sporočil ,da je Županska zveza soglasno izjavila, da je razdeHtev bednostnega fonda popolnoma pravilna in prosi še za nadaljnjo tako pravilno razdelitev. V debato zaradi bednostnega fond« je s tehtnimi izvajanji posege! tudi b. s> Go-louh, nato je pa b. s. Prcpcluh k pravilniku o prispevkih za bednostni fond predložil, naj se določnoje ugotovi višina zaslužka oz. mezde delavca. Uslužbenski davek se plačuje že od 12<» Din tedenskega zaslužka. Ta znesek naj se poviša vsaj na 300 Dni po tabeli na uslužbenski davek. Prav tako pa naj se oproste te davščine tiste stroke, ki so organizirane flli i-majo kolektivne tarifne pogodbe in skrbe same z* svoje brezposelne in svoje vdove ter sirote, kaor n. pr. grafičarji in drugi. Po kratki debati je bil pravilnik o davščinah za kritje izrednih izdatkov proračuna bednostnega sklada sprejet, na kar je ban dr. Marušdč zaključil sejo in napovedal prihodnjo sejo za ponedeljek ob 15.30. Hud mraz v Ameriki N'ev Vorfc, 10. februarja, g. Nad tso Ameriko je prišel nov val mraza. V New Yorku je davi padla temperatura na 25, t Kanadi pa celo na 37 stopinj pod ničlo. Tudi s severa in vzhoda L nije javljajo o velikem padcu temperature. Mraz je povzročil že velike težkoče v železniškem prometu in v plovbi. Zelo trpijo brezposelni v velikih mestih. V Bostonu je preteklo noč zmrznilo sest oseb, ▼ Ncw Yorku pa 12. Pariška univerza zaprta Pariz, 10. februarja. AA. Da pceprscdjo nove izrede v zvezi z zadnjimi tragičnimi dotrodki, ie deka certom ogromno, komplicirano glasbeno pevsko delo Ljubljana. 10. februarja. V lični programni knjižici pevk iz Novega Sada. ki so priredile včeraj zvečer koncert v Filharmoniji čitam: »Novosadsko žensko muzičko udruženje« obstoji šesto leto in je bil njegov včerajšnji koncert 36. Stoji pod pokroviteljstvom kraljice Marije. Takoj ob svojem početku je postalo na pevski tekmi JPS v Beogradu »prvak JPS«, in to z odlično zapetim ženskim zborom »Žabe« Lajovica. ki smo ga slišali tudi včeraj. Zbor šteje okoli 30 pevk. med njimi solistko Nado Arhipovo ter tri klavirske spremljevalke vodi Sveto-lik Paščan-Kojanov, prvi artistični vodja JPS. Sinoćnji koncert je bil zadnji v okviru pevske turneje od 4. do 10. t. m. Pred ljubljanskim koncertom so pevke pele sprva v Beogradu, nato v Zagrebu in Mariboru. Srečni, brezskrbni ljudie pevci-popotniki, ki zamurejo v teh težkih časih po svetu. Iskanje materialnega dobička prav gotovo ni bil nagib, da so se vzdignile na pot kajti koncerti novosadskih pevk niso bili obiskani nikjer prav močno, vendar je dala Ljubljana najmanj poslušalcev. Tega pa te odlične pevke niso zaslužile. Kadarkoli so naši pevci. Glasbena Matica, ali Učit pev. zbor. ali katerikoli pevci prišli v Novi Sad. vsikdar so bili sprejeti z odprtimi rokami in koncertna dvorana je bila vedno razprodana. Nismo včeraj damam iz Novega Sada vrnili milo za drago v taki meri. kakor bi to morali. Res. da je bil ob njihovem prihodu sprejem na kolodvoru prisrčen, res. da je predsednik Hubadove pevaLe župe po prvem koncertnem odmoru novosadskim pevkam v znak pevskega prijateljstva izročil venec, srebrno kupo in druga darila v imenu župe. v imenu ljubljanskih mešanih zborov: Glasbene Matice. Ljublj. Zvona, Slavca. Ljubljane, Učit. pev zbora. Sloge. ZKD, dalje ženskih društev: društva kršč. žena. Atene. Sploš ženskega društva. Kola jugosl. sester itd. obisk koncerta pa je bil le pičel in polna dvorana navdušenih poslušalcev je pevcu bolj v?cč, kakor vsa v današnjih bornih časih dragocena in morda tudi neumestna darila. »Novosadsko žensko muzičko udruženje« je izvršilo s sinočnjim koncertom ogromno, komplicirano glasbenooevsko delo. Nikakor nismo mog'i pričakovati iz Novega Sada takih odličnih pevk. znak, da drug drugega še mnogo premalo poznamo in cenimo. Zbor zasluži po vsej pravici naziv »prvaka« Proirnm. včeraj za dve pesmi okrajšan, je obsegal kompozicije, ki jim zamorejo biti vsled v njih nakopičenih pevsko-tehniČn:h težav kos le najinte'igentnejše pevke, do dna muzikalne, tntonačno neomajne, strogo disciplinirane, dolgotrajno uvežbane, najmodernejše orientirane, s krepkim, da železnim glasovnim materialom. Soprani, v močni višini mestoma zelo rezki, a sicer sočni, vsi enakovredni se družijo s sonornimi, redko enakomerno barvanimi alti, ki brez truda gredo v najnižje nižine. Med strogo uhr**-im» 'arovi ni nobenega, ki bi silil v ospredje, nobenega, ki bi se na račun drugega -Vrival vsaka, pevka ie moč za«=e. vnega 'n navdušenega no-sluSsJstva fe priča' da ie zbor «;voio težko nalogo izvrševat prvovrstno Morda hi se mu do nedavna zamorci ob stran posta- viti le še ženski zbor Učil pev. zbora. Kot ta, so tudi pevke iz Novega Sada na prvem mestu zapele Borisa Papandopula »Dodolice«, za sopran solo. zbor in klavir v štirih stavkih, silm zanim;vo folklori-stično zajeto delo v nacionalno moderni obdelavi, ki bi po svojem obsegu in umetniški vrednosti lahko sama zase predstavljala polovico koncertnega programa. Visoki, naporni sopran solo je izvrstno ob-solvirala ga. Nada Arhipova. Za Papaodo-pulom smo slišali Janka (ne Josipa) Ravnika že iz koncertov UPZ znano, krasno »Zimsko pesem« dalje Plamenaca »Pes^a o kanaanskem veselju« ter živahni, originalni Konjovičev. tudi našim ženskim zborom priljubljeni »Pragolom«. Drugi del koncerta je obsegal same a capeila zbore. Drug so bili zanimivejši od drugega Dirigentova skladba »Želja za dragim« je še vsled svoje atonalnosti precej trd oreh. silno originalna in spontano učinkujoča je groteskna »Muha na automobilu« Milenka Živkoviča, imenitno zapete so bile slavnoznane Lajovičeve »Žabe« in poredna »Muha i komarac« Miloje-vića. Izredno melodično folklorno bogate so južno-srbske narodne *Kak da stojam, mamo«. »Pčela« in »Marika na stol sede-še«. Kako revna, neznatna je naša slovenska sirota — narodna pesem napram tem razkošnim biserom! Rafinirano preprosto je obdelana sladka Gotovčeva narodna iz Splita »Oj, Marjane« Morali so jo deloma ponoviti. Zal, da je izostala Paščanova »Marija in mlinar«, ki je res slovenska; in pa slovenska narodna zadnja ki smo jo slišali, »Ropo-če mlin«. Tako tekst, kakor tudi napev sta nemška in se je n. pr. očetu Zirovniku prav čuditi da jo je uvrstil v zvešček »Slov. nar pesmi« za mladino. Tam jo je najbrž tudi Paščan iztaknil. Kljub napornemu potovanju v nezanesljivem zimskem času in kljub že dokončanim koncertom so pevke bile še vedno sveže in čile, kakor, da ne poznajo nikake utrujenosti. To so solidne, prihranjene ženske sile. Moški bi po takem utrudljivem pevskem delu najbrž omagali. Svetolik Paščan-Kojanov je inteligenten, sodobno usmerjen glasbenik in dirigent. Njemu in njegovemu ženskemu zboru moramo k izvenrednim uspehom samo iskreno Častitati. č. Naše <*leiališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Sobota. 10. febr.: Charleyeva teta. Premiera. Izven. Nedelja, 11. febr.: Ob 15 uri Karijera kanclista Vinciga Izven. Znižane cene. Ob 20. uri Charleveva teta. Izven. Ponedeljek, 12. febr.: Zaprto. OPERA Začetek ob 20 url. Sobota. 10. febr.: Mala Floramve. Red A. Nedela. 11 fpbr. • Ob 15 url Tičar. fzv*n Znižane cene od 6 do 30 Din. — Ob 20. uri Ples v Savoju. Izven, Poned^^^k. ^? f^br . 7»?nrTn Opereta Ple* v Savoju si je v enem Wu od 23. decembra 1932 v resnici osvo-jPa vse odre. Abrahamova glazba je bogata lah^h melodij, ki sr> t>oir»o7rvenpč> taf^romeutirana. T^V^ah «^p-«ril po po-pularni in se fe^fHo o»**»v r>nv«o zmagali kot črni Samobor proti KumLju, Požar proti Poc^avcu. Scdei proti Kapusu in Tončič proti Petriču, z belimi pa Gerzime proti Šiški in Majc^novič proti S'JČtarjil Stanetu. Žirovski in Š ištar Drago sta r=voio partijo prekinila v izgublifmi poziciji za slednjega, ki je pri nadaljevanju že po »ie-kai potezah moral kapitulirati« Tudi v na slednjem V. kolu je bila borba zelo ostra, remija ni bila nobenega. Tonne ie po Hegel K imliu. Sede j premagal Petrira, Šuštar Stane Kapusa. Šuštar Drago Majcenoviča. Šiška Žirovskega. Samobor Posavca, Požar pa ie moral kloniti favoritu Gerziniču, tako da je stanje do tem fcoiu: Oerz'ni? 3 in pol (IV Samobor 3 in p >1. Snfitar D 3 (1). Mnjcenovič, Tončič. Žirovski. K'im'lj. S^dei 3. Požar 2 in pol, Šiška 2, Petrič 1 in pol, Posavec pol. Iz Kranja — »Na morski obali« bomo prebili nocojšnji večer, na torkovi reduti pa bomo pokopali Pusta Sokolova maškerada kakor tudi gledališka reduta sta že tradicio-neini predpustnl prireditvi, ki bosta prav letos gotovo privabili čim vec zabave željnih. — Dražba gramoza se bo vršila v ponedeljek 12. t. m. ob 9. uri dopoldne v pisarni sreskega cestnega odbora v Kranju, in sicer za naslednje banovinske ceste: Podnart-Radovljica od mostu v Podnartu do državne ceste; Tržič-Bistrica-Begunje; Podnart - žvirče - Kovor - Bistrica: dovozna cesta na kolodvor Tržič; Visoko-Cerklje-Komenda - Moste - Mengeš; Kranj-Trboje-Smlednik - Tacen; Suha-Jeperca-Sml?dnik-Vodice-Moste in Cerklje - Vodice - Tacen. Kavcija se ne bo pobirala, pač pa bo vsak dražitelj moral pred pričetkom dražbe pred'ožiti potrdilo davčne uprave o plačanih davkih. — Knlilci nočnesra miru. Naši okoliški fantje so znani po svoji bojevitosti, no. zadnj'e čase se je ta precej unesla in poročila vele, da so okoliške predpu«ttne prireditve po+ekale v najIepSi s^ocri in miru Pa so vend?r preteklo soboto šli fantje iz Cirčič, kakih pet po številu, vasovat v vasi Hrast^e in Prebačevo, se ga tam pošteno nalezli in začeli k'icati na kora'žo. Ker pa se ni nihče odzval, so se lotili p~a-fuvala in ga pretepali. Pri tem kaj'ne-čp^.nem opravku pa je eden od fantov izgubil ravnotežje in padel pred psa, ki ca je p-rersbil za noeo. V lezi je fant prijel za nož In p-a zaklal. Ker pa so farutom vinski drhovi še močno na gala li, so na poti dorrov pobili pri par posestnikih še okenske čine. Za*H?ani so vsi deian^e ske^?no pri-rna'i in povrnili «kido. a sitnosti bo^o le £e imeM nred poW1Cno oblastjo zaradi kaMenia nočne.ra miru, — MrHtsci se mno**\ f^ta^n ^ z:ma ie za zveHad zeTo K^da P^-očali smo že. da je il?vta£.*iia za^lg že tudi v samo va«s. da nn:d° f»-/»T»o v^n^o- p/, «;« v ve"j:rt sirupi-nah to še ni z^od^o. Te dni na so Žum-v»o^s/,r)' rli9?vefi -nA >iV n~:m<*r di ie ce1 t^Or* m - i ^ c ^ r> v rvV>:ct-fl1 in so ki* t- m <"> t' p ""v1" c KiTnn; lon/it<»TTv m d-u- ?:m o-^^"oTn V "<»i: K^-v cn m*64E*fi ;r utežno r-* 't-oiJni Vm,<-)r» n<» '*■'■ '"•/in« nflm ^ rsl' f\ 711 : 1» ti t r! i fo da je p^d dnevi neki Vm°t n*?el mria^ca blizu vasi zmrznjenega in zasneženega. Lov- ci se z vso vnemo pripravljajo aa lov, kar je tudi nujno potrebno, ker sicer te mrcine lahko narede mnogo škode našemu kmetu. — Most čez Ki i, po, o katerem Nino že večkrat pisali in ki bi kmalu moral biti dovršen, napreduje le zelo počasi. Preje so dela ov.rale stalne poplave in velik porast jvolpe, ki je dosegla cesto tudi le mostovno cestišče, a sedaj ovira delo tudi mraz. Zaposlenih je mnogo delavcev m upamo, da bo most, ki je za nase kraje ftivl}enjtk€gj pomena, kmaiu dovršen. Ta most bo dru^i oetonski čez K.oipo, ker je doslej ed.ni tisti pri Vinici, k; veže našo Belo Kraj.no s sosednimi Hrvati. iS e l *> £ 9*t c a KOLEDAR Dan<«; Sobota, lu. leoiua.rja, katoličani: skiolascika, Vojmil, pravoslavni 28. januarja. Jutri; nedelja, 11 .februarja, katoličani: Adolf, Dourana, pravoslavni 29. januarja. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Malica: King-Kong. Kino lUt-al: Greh go^pe Claudet. Kino Dvor; Strašna zapreka (Tom Mix). ZKD: j Ljubezen na povelje« ob 14.30 v kinu Matici. Kino Šiška: Sen sleherne žene. Ples »Krke« v Dela\ski zbornici. S'avč*'va maškerada v Unionu. Maškerada v lučKah - v sr*>kih na Taboru. .Mask« raoni ples Sftkola II. v Kazini ob 20. Maškrrada sokolu Vic. Društvo Soča: Družabni večer ob 20. pri Levu. Preporodova maškerada ob 20. v Trgovskem domu. JNS za Prule: občni 2'bor ob 20. pri Kavčiču na Privozu. Družabni večer oficirjev in vojaških uradnikov ob 21. v prostorih Oficirskega doma. Družabni vetVr nižjih poAlnih In telegrafskih u&Iužliencev v spodnjih prostorih hotela Miklič. PRIREDITVE V NEDEUO Kino Matica; King - Kong. Kino Id«xU: Greh gospe Claudet. Kino Dvor: Strašna zapreka (Tom Mlx>. ZKD: »LjutMrzon na povelje« ob 11. dop. v kinu Matici. Kino $iška: Sen sleherne žene. TKD »Atena«: Otroški ringaraja ob 16. ▼ Unionu. Organizaciji hišnih uslužbenk: Družabni večer ob 20.v Delavski zbornlcf. SPORT KAC (Olovee) : Ilirija danes ob 15-30 In jutri ob 10. na drsališču Ilirije. Ljubljanski Ehnsko>portiii pod*av»z: Tekmovanje naraščaja in juniorjev za prvenstvo LZSP danes ob 15. uri. Start in cilj ob Večni poti. DEŽURNE LEKARNE Danes in jutri: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, in dr. Piccoli, Tvrševa cesta 6. t/speč? sita Nekje — ne vemo točno kje — stoji mestece z neku j tisoč prebivalcev in (jasno) z nekaj sto dobrodelnimi društ\H, torel tudi z nekaj sto predsedniki (ali so predsedniki radi društev, ali društi'a radi pied-sednikov, ne vemo) Med tistimi društvi je tudi »društvo za pobijanje brezposelnosti mladih intelektualcev«. Ime označuje, — če ne izpustimo besede brezposelnost, čisto lep namen. Kakor vsako, ima tudi to društvo svojega predsednika: častitljivega moža s častitljivim položajem, z zelo častitljivimi dohodki in še bolj častitljivim naloženim premoženjem. Dolžnost vsakega predsednika je, da skrbj za proci'it in obstoj društva, kateremu stoji na čelu. Ke moremo zanikati, da je v interesu obstoja društva za pobijanje brezposelnosti, da brezposelnost ne poneha, kajti bi potem društvo izgubilo si'ojo (sveto) pravico obstoja. Kaj je torej dolžnost predsednika? — Da gleda na to. da brezposelnost ne preneha. Tegfl se naš predsednik v polni meri zaveda In ne oziraje se na napade in spod-tikarja junaško drži svojo ženo na položaju državne učiteljice, katerega bi sicer lahko zasedla brezposelna učiteljska abitu-rienika Pa ni v tem egoističnega namena, bog nas varuj misliti kaj takega, saj je ta doprinos ženine plače k njegovim dohodkom, kakor kaplja v morje, nego tiči v tem samo skrb za društvo, kajti bi nastopila resna nevarnost, da bi brezposelnost ponehala, če bi vsi. ki služijo dvojno in preveč, odstopili svoje večkratne službice brezposelnim In kaj bi bilo potem z dobrodelnimi društvi in dobrodelnimi predsedniki? Toliko smo smatrali za potrebno povedati v zaščito dobrodelnih predsednikov s skrito aado, da nas bodo v zahvalo vendar nagradili s kako sinekuro. i Pride originalni ruski zvočni film Fot v življenje Iz Celja —c Poročil se je v četrtek 8. t. m. v Beogradu Celjan g. Joško Kvac, poročnik bojnega broda in vojni hidropilot z gdč. Branko Diskalovi.'evo, hčerko divizijske-ga genera'a. Čestitamo! —c Celjski šahovski klub je zbral na svojem občnem zboru nov odbor, ki se je na prvi seji konstituiral takole: predsednik dr. Anton Sch\vab. podpredsednik Josip Graver, tajnik Emil Csorgo. gospodar Ivan Petrak, odborniki inž. Srečko Saiovic, inž. Iskren Pip š in Karol Flor-jančič. —c Prav letošnja nogometna tekma bo v nedeljo 11. t m Ob 10.45 dopoldne bosta STx Celje in SI< Trbovlje v prijateljski tekmi na O l a z i j i nomeriia svoje sile. Tekmo bo vodil g Ochs iz Celja. —c Nočno lekarniško službo ima od všteteua petka 16. t m. lekarna »Pri križu« na Knlja Petra cesti. —c Medkfubska smučarska skakalna tekma za prvenstvo Celje bo v nedeljo 11. t. m ob 14 na Kugvjevi skakalnici v Liscah pri Celju Nastopili bo>do celjski ljubljanski, mariborski in ptujski tekmo v<*'ci. izven konkurence pa gostje iz Oradea TeVma bo t?otovr> zelo zanimiva m naneta Med obč;n«tvom vlada veliko zanimanje za nrireditev Razdelitev dari' najboljšim skakalcem bo ob 18. v restavraciji g. Petrička v Liscah. Ljubljančani kot mesojedi Konztun govejega mesa rase, prašičjega pa pada — Konjskega guljaža ne pospravimo mnogo Ljubljana, 10. februarja. Povprečnem j meščanu — povprečnost v tem primeru srednje socialne prilike — i« Še vedno glavna hrana meso. Prostovoljnih vegetarijancev je najbrž mad nami prav tako male kot abstinentov. Meščan je že od njega dni izrazit mesojed, dočim konzum ra kmet nekoliko več mesa le pozimi, ko tudi potrebuje hrano, ki daj3 več toplote. Meščani pa čislajo meso tudi ob pasjih dneh. ^a samo rastlinsko h rano* se meščan zelo težko ogreje in mu ne mor? nihče dokazati še 6 tako učenimi predavanji, da je rastlin-cka hrana boli zdrava ali celo redilnejša. Marsikdo bi mislil, da se ie meščanski i:"dilni list zadnie čase tako spremenil, da se to pozna tudi pri konzumu mesa. Nedvomno je tudi v Lj lbljani velik del prebivalstva, ki mora zelo var&etvati pri hrani in ki mu ni vseeno, ali si lahko kupuie meso ali ne- Množi s? hranijo pretežno 6 krompirjem, vendar se to ne očituje pri statistiki o konzumu mfsa in zaklane živine v Liirbiiani, a če konzum mesa zadnja Ma ni občutno padel, 00 tem še ne moremo sklepati, da se mastijo z mesom vsi prebivalci. Značilno je najbolj, da Je bilo lani zaklane v naši klavnici več goveje živine kot predlanskim ter da konzum govedine narašča. Lani so namreč zaklali v LfjbljanJ 9239 cjlav goveje živine, dočim ©o je 1. 1932 8258 glav. To ie lahko razložiti, zlasti če primerjamo te Številke s količino zaklanih prašičev. Konzum prašičjega meso namreč pada, ker je pač to meso dražje od govejega in ker se ie jjoveje meso zadnja l^ta pocenilo. Da bi kdo ne mislil, da pojemo izmed govejega mesa na'več krav. torej manj vrednega mesa. navajamo te §tevilke: zaklanih je b'lo 5816 volov, '2337 krav. 1086 bikov in razen tega še 207 glav mlade goveđe (telio). Meščanom se tudi ni treba bali, da jedo pokvarjeno meeo. Na klavnici preirlMajo vsako živinče. preden ga zakoličijo. Lani SC zaplenili 23 krav, enega vola in enega bika, v kosih pa 721Q kg govejega mesa. Telet niso zaplenili, bila so vsa zdrava, zaklali so jih 14.194 Telet namreč ne prištevajo k zaklani BfOvejn živini. Kot vidimo, meščani konzumira jo tudi precej teletine, čeprav ni baš poceni, prodajajo jo po 12 do 14 Din kn, tu in tam tudi rčasih po 10 Din. Moti se, kdor misli, da v Ljubljani pojemo mnogo konjskih guliažev, sai ie bilo lani zaklanih 13 112 konj in kobil. Da so zaklali zdrave, dokazuie. da ni bil nob*n zaplenjen. Drobnice Ljubljana ne konzumira mnogo. Prodajajo jo le nekateri mesarji-Lani ie bilo zaklane 2227 glav drobnic?, zaplenjenih je pa bilo 6. Mnogo boli pa meščani ceniio praši '-je meso, zlasti gnjat, zato j ie bilo lani zaklanih 25.116 prašič av. Kot rečeno, pa lani niso zaklali toliko prašičev kot leta 1932. približno 2000 komadov manj, predlanskim so iih namreč zaklali 27.296. leta 1931 pa celo 28.622. Zaplenjenih ie bilo lani 26, v kosih mesa 856 kg in razen tega 24 komadov pogojno zaplenjenih. 57 prašičev so sterilizirali in meso prodali po znižani c*ni na prosti bojnici. Meso in meflne izdelke, ki tih rvoizjjo v mesto, tudi pregledalo v klavnici, kot tjdi živali, ki jih pripelieio v Ljubljano, da u gotove. Če so zdrave. Lani so pregledali 3 goveda. 13S1 prašičev, 4431 telet. 110« drobnice in 171001 kg masnih izdelkov n maVi. Po zaplenjeni količini mesa in živin, v celoti lahko sklepamo, da prihaja na klavnico pretežno zdrava živina. Izmed zaole-niene gov»}e živin-, ie bilo 12 primerov tuberkulozne, ve? orimerov ie bilo metil javo-sti, druge bolezni so pa bile vod-^nica, vnetje itd. Pri prašičih so ugotovili k'rz.ne bolezni, svinisko kugo. rdečico, paratifus, pa tjdi ikre. Kako r<»«*te kortzum goveV*?« mesa. nam kaže številka, da ;e bilo 1. 1931 zaklano samo 7739 glav govede. torej skoraj 2000 glav mani kot lani- Da 90 lsni zaklali mani prašičev, je pripisovati tudi temu. da so pred leti klali v naši klavnici tudi prašiče za izvoz, zda i pa ne vet A upoštevati 1-» treba tudi. da se klavnice poslužuje čedalje ve? mesarjev iz bližnje okolice Vsekakor tore; lahko tri:mo. da konz im goveiega mesa narašča, prašičevega pa pada. Dokler ni bila klavnica modernizirana in ni bilo moierne hladilnica, so mesarji klali največ živine pred tržnimi dnevi, pred sredo in soboto, zdai pa kolieio. kadarkoli ko pač naliipiio živino, sai se jim ni treba brdi. da bi 6e jim meso pokvarilo. V pro stor pred hladilnico lahko Boravi jo 120 volov. 250 prašičev in 250 d-obnice hk-ati. v samo hladilnico in orirvida:oče prostor0 (oti rzovaln ?oa, nasolievalnica^ alantaanuO pa še dvakrat toliko. Kapaciteta klavnice 5e dolgo ne bo izrnbli^m. sai n. pr. lahko za kolieio na dan do 200 volov. 000 pra5i*e\ in 500 drobnice Zrla i pa zakoljek) povnre? no na dan nad 80 onsičev in okrog 30 go veje živine br^z telet Ljubljana ima klavnico od 1. 1881. ki eo io modernizirali 1. 1927. Razširili je prav za prav niso. le modernizirali so jo. s čimer se je kapaciteta zelo zvišala Za dogledni čas i? naša klavnica dovoli velika za Ljubljano. Do lani ie bila najvecia in najmodernejšo v državi, dokler ni dobil Zagreb klavnice, ki je stala 42 milijonov Din. Na srvojo klavnico smo lahko ponosni, tem boli oa pogrešamo miMlerno. zahtevam časa in potrebam mesta ustrezajoče tržnico. Občni zbor ljubljanske Strelske družine Strelski sport se v Ljubljani lepo razvija in pridobiva vedno več pristašev Ljubljana, 10. februarja. V nedeljo 4. t. ta. se je vršil v stuuuu restavracije giainc^a kolodvora v Ljau-ljani reaiii ieuii o^jni zbor ljubija^ioKui sueicev. UDčnemu zooru je pitci^cuovai g. jsieriekar Miiaji, ki je v uvodnih bc»e-uah pozdravil prisotne br. strelce, meo. njuni zi&zii zakupnike na.se hrabre vojske, Ki je v prav lepem Številu včlanjena v vrstii h ijubijanskui strelcev. Z občiit^a zbora je bila poslana udanoslna brzojavka pokroviieiju strelskega pokreta JNj. \ el. kraiju in Nj. kraljevskemu domu. — V svojem govoru se je spominjal tudi vseh med leioni preminulih cianov, katenh spomin so počastili zoorovalci s »slava« klici. Pozival je članstvo, da se v bodočem letu, v katerem je na programu velika strelska slavnost, složno in z veseljem oprime dela in z veseljem in zanimanjem sledi delovnemu programu. Sledilo je poročilo tajnika g. Rosa Borisa, ki je poročal, da je današnja skupščina skupščina mestnega odbora, to je ljubljanske Strelske družine, ker se je v smislu zadnjega občnega zbora, ki se je vršil v avgustu 1933 — ločil okrežni odbor od mestnega, da se vodi vse delovanje mestnega odbora ljubljanskega ločeno od okrožnega. — Odbor je imel v prošlem letu 6 odborovih sej ter precej živahno korespondenco, kar dokazuje, da zanimanje za ta viteški sport čim dalje bolj narašča, — Strelskih vaj je imeia ljubljanska družina 15, nekaj vaj je moralo odpasti zaradi neugodnega vremena, dalje zaposlenosti članstva ob priliki vsesokol^ih svečanosti, da so se mogli člani tem uspešnejše udejtvovati pri svečanostih. Blagajnik g. Kostanjevec Joco je podal blagajniško poročilo, ki je pokazalo, da ljubljanska strelska družina tudi v mate-rielnem pogledu pridobiva in napreduje. Sledilo je poročilo društ\enega gospodarja g. šolarja Hermana, ki je poročal, da ima društvo lep inventar in vse naprave na strelišču dobro urejene, da je družina dobro založena z municijo ter ima na razpolago 11 pušk za ostro in 7 pušk za malokalibersko streljanje, tako da se nudi članstvu ugodna prilika za vsestransko izvežbanje v streljanju in poznavanju orožja. Med svojim izvajanjem omenja zelo agilno delovanje sobnostrelskega odseka Bežigrad in pri Breskvarju. Precej temperamenten govor Je Imel načelnik tehnične sekcije g. Deržaj Rudi, ki je pozival vse strelce k slogi in skupnemu delovanju, da se strelski pokret v Ljubljani še bolj dvigne in zanese v prav vse plasti naroda. Omenjal je strelsko slavnost in pozival članstvo, da se že sedaj pripravlja, da pokaže vsestransko iz-vežbanost in napredek. Osebna nasprot-stva naj izginejo, složno ramo ob rami k dosegi naših viteških ciljev. Vsa poročila funkcionarjev ao bila z odobravanjem sprejeta, nakar je Član nadzornega odbora g. Cvetko Franjo poročal o pregledu knjig in poslovanja ter ugotovil vse v najlepšem redu; zato je predlagal razrešnico, ki je bila soglasno odobrena. Pri volitvah je bila izvoljena naslednja prava: predsednik g. Milan Sterlekar, dborniki gg.: Jevak Matko, Roš Boris, kostanjevec Joco, Deržaj Rudolf, šolar German. Paljevec Rudolf. Lipnik Janko, 'očevar Kuno Gorazd Du«an. Gerbec ~ranjo. PavšiČ Albin, poručnik Rista afa-\ podporučnik Znldar Stanko In nared-;k Maršanovič Mihael; nadzorni odbor o- j are Janko In Cvetko Franjo. Po volitvah se je določila redna članarina, ki zn3ša 2 Din mesečno. Istočasno se je tudi razpravljalo, kako pomoči brezposelnemu članstvu, da se i ono more uspešno udejstvovati na strelskem polju. Ureditev posameznih vprašanj je pa prepustil občni zbor izvoljeni upravi, da sama o tem rešava. CVETOČI MAJ LJUBEZNI RAJ DREVI MAŠKARADA SOKOLA VIČ Živilski trg Ljubljana, lu februarja Pustna nedelja bo jutri, česar so dobro zavedajo turtl naše gospodinje, ki so Imele dopoldne mnogo opravKov na trgu Mu dile se pa niso samo na zelenjadnem trgu, kjer so se zalagale posebno 8 kislim zeljem, ampak tudi pri perutnini Kaže, da bo jutrišnja nedelja mastna kot se spodobi za tako pomemben datum. Ker je mraz nekoliko popsutil, je bil danes tudi zelo dobro založen zelenjadni trg. Bilo je celo precej endivje, ki je pa seveda oraga. po 1.50 Din do 2 Din merica. Sploh je bil trg dobro založen z najrazličnejšo zelenjavo, ki jo je lahko dobiti .pozimi Zadnje čase je posebno mnogo tudi uvožene cveta-če, ki jo prodajajo branjevci, in sicer pe T Din kg. Danes je bilo razen navadnega zelja tudi mnogo rdečega, ki je drobnejše po isti ceni kot belo, večje glave po 2 pi« komad Radič so nekaj časa prodajali že po dinarju, zdaj pa je v splošnem po 1.50 dinarja merica. Motovileč je po 1.50 do 2 dinarja merica Najbolj redka zelenjava na trgu je zdaj ohrovt, ki ga prodaiaio drobne glave po 2 Din Najmanj prometa je bilo na sadnem trgu. kjer je vedno enako precej jabolk, a zdaj so po 8 Din kg ne posebno le-^a. Dočim so gospodinje skrbno gledale na vsako paro na zelenjavnem trgu, so kupovale na stojnici cele zaklane gosi. Toda med gospodinjami je velika razlika, nekatere kupujejo samo zelje, druge pa tu i i pripadajoče dobrote ter se ne branijo pišk. Danes je bila zopet mala senzacija na perutninskem trgu. kjer je poleg podjetnega prodajalca, ki je nekakšen pionir prodajanja zaklane perutnine na našem trgu. postavil stojnico za samo perutnino ljubljanski mesar Dočim prodajalec ne sme sekati perutnine ter lahko prodaja le celo, je na mesarski stojnici mesarski pomočnik tudi sekal gosi. piske itd., prodajalec pa je moral skrivati zavist. Vendar je imel dovolj kupcev, kajti, kot rečeno, jutri je pus*na nedelja, ko bodo imeli ljudje mnogo večje potrebe ter »o se zato mnoge gospodinje zalagale s celo perutnino Na mesarski stojnici Je bila perutnina po teh cenah: cele gosi po 11, sekane po 12 Din. piske po 16 cele. sekane po 18. puran cel po 16. sekan po 18 Proiajalec pa je prodajal celo perutnino: gosi po 11 do 12. race po l4- piščance po 14 do 16. kopune na po 16 Din kilogram Kljub tem zmernim cenam zaklane perutnine kopu jejo gos--od1nie tudi živo perutnino, ki je mnogo dražja Težkf purani 80 n pr po 90 Din komad, kokosi, ki niso preveč stare in so nekoliko težje, so pa po 30 Din. Bogumil Kajzelj 60 letnik LJubljana, 10. februarja. Danes praznuje 60-letnico rojstva nas znani sokolski delavec, starosta Ljubljanskega Sokola Bogumil K a j z e 1 j. te polnih 42 let deluje slavijenec neumorno v Ljubljanskem Sokolu in zato ni čuda, da mu bodo danes s hvaležnostjo in globokim priznanjem stisnili roko vsi, ki vedo ceniti njegovo delo. Slavijenec je bilo rojen 10. februarja 1874 v Ljubljani kot sin uglednega trgovca Peregrina Kajzelja, soustanovitelja Južnega Sokola. Oče ga je vzgojil strogo v narodnem duhu in že prvi koraki so ga vodili v sokolske vrste, kjer je že kot dijak telovadil pri Ljubljanskem Sokolu. Prvič ga vidimo v L^uftl janskem Sokolu leta 1S91. kot tamburaša, čez dve leti Je postal reden č^n. V Ljubljani je ostal do 1 1898. p<"»t°m je bil pa dve leti v Zalepom:šcnju. Gospoda, ali se vam ne zdi, da je vse vaše prizadevanje jalovo, če ne boste uredili na nujnejše^a. tega. da daste mlademu človeku dela. ki ga je bolj lačen ko kruha? Ali se vam ne zdi, da s tem praznim moraliziranjem dušite in davite življenje, ki naj bi prineslo v svojem porastu in podvigu novih smernic in rezultatov? Ali se vam ne zdi. da bo nujno treba 9tara oguljena pedagoška gesla pustiti ob strani in prijeti za najučinkovitejše pedagoško sredstvo, to je ured:tev socijalne pravičnosti V Ali se vam ne zdi. da so začeli mladi ljudje kritino gledati na pedagoške Hmanice. ki naj bi jih vklenile v golo, brezizrazno in obupno čakanje? Mar res ni nobenega drugega sredstva več ko ono staro, že stokrat prem leto da čas zaceli vse rane? Stopite z visokih piedesta-iov na realnejša tla. ne jadrajte v stratosfero, marveč poglejte mlademu rodu. ki vam danes še zauna. morda vam jutri ne bo več, v lačne, pomoči proseče oči' Sola! Dom' Čemu so vam otroci*3 Ali rato. da jih vzsaiate v brezposeln kader? Ali zato. da se vam izgube na aooMcfftN oot;h brezdelja? Danes je hudo. Je hujše bo jutri! Čeprav so to vprašanja in klici, ki bi jim ta Tbi oni zaradi svoje nerazsodnosti prisodi! naivnost in nezrelost, vendarle so živa resnica. Samo spomnite se, da se je večji del teh mladih ljudi, ki so se dolgo ozirahi na svoje roditelje, ločil od vas z zavestjo, da mu ne morete več pomagati in da si morajo sami poiskati poti. b tem v zvezi pa se spomnite tudi, da so 001 mladega človeka čiste, da vidijo vse pristno in ne potvorje-no. da vse obsojajo s čistostjo svojih mladih duš globoko in do dna in da vam ne bodo mogli nikdar in n koli odpustiti, da ste jih zapustili v najtežjem trenutku njihovega življenja same. Vidijo vašo nerazsodnost in nezrelost glede na čas, ki ni več tak, kakršen je bil včeraj, vidijo vaše oklevanje in obupanost in vas ne razumejo. Vidijo pa tudi vsa razsežna po mladih ljudeh vpijoča neobdelana polja, ki so postala vašim očem že meglena in nepregledna, vidijo pa tudi vsako vašo nepravilnost, ki je kriva, da se ne morejo razviti, kakor jim je dano Pa naj bo bogu potoženo ali ne. res je pa, da z vsako tako besedo dajete samo novo injekcijo, ki naj bi uspavala Ali se vam ne zdi, da ste jih žrtev učili, sami pa ničesar žrtvovali? O ženski danes pridigujete, da je kvas sodobne družbe, da je edino ona .zmožna pokazati nova pota in urediti to razbito soeijalnost. na drugi strani pa ni nikogar od vas, ki bi z mezincem gani'l ali vsiaj hotel poskrbeti, da bi se rešilo vsaj eno dekle iz nezdravega ozračja. S tem v zvezi debatirate o reiormi šolske vzgoje, istočasno pa je 500 učiteljic, ki si belijo glave, kako najti rešitev iz nevzdržnega stanja in ubežati propadu, kako priti do svojega poklica! Za vas ne obstoja vprašanje, kako tem dekletom pomagati, marveč, kam z njimi, ko jih je toliko in toliko preveč! Ne očitati, še manj obsojati, samo tisto naj bi bilo tem potom izrecno, kar čutimo ob vsem tem brezglavem pridigovanju, ki ni ni ne bo prineslo nobenega uspeha. Konkretnih predlogov! Sola! Dom! Vaiino poslanstvo je zaigrano, če ne bosta skušala predvsem, in to je mišljeno dosledno, kakor je kamen trd, rešiti vprašanja kruha svojim doraslim otrokom. In če vam ni do tega bomo mi po svoje skušali rešiti svoje življenjsko vprašanje. Se pa vseeno preživo zavedamo, kaj smo dolžni bodočim rodovom ker ta zavest ni bila v nas prinesena samo z golo besedo, z golim moraliziranjem, marveč je zrastla iz živega spoznanja, med množico kulturnih, socijalnih in stanovskih problemov. Jasno je, da zaključek predavanja ni mogel biti drugačen, ko tak. da so zapuščali usodno nsalnico razočarani vsi; tisti, ki so si obetali konkretnih predlogov za rešitev, kakor tudi t:sti. ki so skušali z moraliziranjem zadostiti svojim pedagoškim težnjam. In končno še to, da je bilo marsikomu jasno, da je treba za reševanje takm vprašani ijud*i. ki umejo biti kos nalogam, ki jih stavi ia vprašanje in ki razumejo položaj, v katerem je recimo ženska mladina, kakor vsi, ki jim je z njimi vred usoda enaka. Vsem t;srim pa ki za brezposelno žensko mladino nimajo drugih besed m tolažbe, kakor te. da naj čakajo milijonskih ženinov, ki jim hočejo pomagati zgolj s svojim izžarevanjem, ki hočejo spričo položaja, kakršen je. ugotavljati razliko med moSkimi in ženskimi poklic^ ter pri tem koketirajo s konkurenco in vsem tistim, ki se v tem usodnem trenutku vdajajo v božio voljo — nailepša hvala. Najbolj konkretno, najbolj izdatno, pa tudi najbolj pedagoško, bo še najbolje resda in vsaj deloma doprinesla k rešitvi te ga vprašania kraljeva banska uprava, seve da, če bo predloge, ki so iih sprožili na zadnjem zasedanju, tudi realizirala. Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shui-Saniti. bledici obolelosM žlez. tzDučeaiih na kož' tvorih uravnava »Frsn Jose-fova« vođa izborno toli važno delovanje črevesja, e Pustna nedelja na smučeh Ljubljana, 10 februarja. Huda konkurenca se je začela tudi med kraji, kamor se hodijo Ljubljančani smučat Gorenjska postaja ljubosumna na Dolenjsko, dolenjski kraji pa drug na drugegd A vse to je odveč, saj je smučarjev toliko, da jih ne bodo pogrešali v nobenem kraju, kjer smučke rade in gladko drse po mogu Samo da bi bilo več dobrega Miegs in pa da bi solnce že ne grelo tako. kakor da smo sredi pomladi. Smučarji namreč nimajo radi pretoplega solnca, razen visoko gori v planinah, kjer snegu do poletja ne more do živega. Jutri bo pa smučarjem tudi solnce dobrodošlo, saj po hribih nad Višnjo goro tako prijetno sije. kakor malokje, snega se pa ne prime dosti. Malo bomo mazali in ee bo treba tudi likali — da, vi zapeekarji, vedite, da je treba smučke včasih tudi zli kati — pa bo šlo gori in nazaj da se bo vse kadHo za nami. Tam cori pri cerkvici Sv. Duha ustanovimo »Smučarsk' klub polž« in ta bo delal pravo konkurenco vsem. ki jih mika kakršnokoli prvenstvo, pa naj gre že za zeleno ali belo polje ali pa za navadno pogrnjeno mizo. In tudi naši vrli učitelji smučarji so se namenili jutri z nami, da nas bo več. a v Višnji gori nos pozdravi že sjutraj harmonka in spremljala nas bo vso pot, da bo pustna nedelja na smučeh užitek, kakršnega človek nima vsak dan. Vse drugo nai pa OSftaac do jutri prikrito, ko utegne postati odkrito ali pa tudi — zakrito. Smuk! Sefa jeseniške občinske uprav J\ il sklsfriSnoPt, r*o7-1 v^^ne. V ©reski odbor za lavna d *la ie bil izvoljen c. dr. Ernest Rekar. načelnik občiu-čkecra gradbenega odreka, ki ie tudi prei*l navodila za predložitev nujno potrebnih iavnih del ter o kategori7aeiri občinskih cest. 01*de javnih del so bili vsi odborniki mnenja, da ie najbolj potrebno zavarovalne mostov čez r*ko Savo na Hrusici rn na Piavšj ter da ie nujna potreba reenlaciia Save. ki dela l*to za lftom večjo Škodo ibri-ni in po=ei?!tmkom. V občinski kmetijski odbor «0 bili I2-volieni 0?: Pur Malfvi, Novak Jote. Hribar Anton, Orenek Karol. MeSnaH«1 Janko, kot nanu'-'n'in pa rrrr. dr Rekar Erneat in Klemene Peter, v odbor državne gosoodinT^KO Sol3 na gg. Lavs^crar Rado in Perfiil! Anton. ProSnia za prenos Bostilniearnke obrti g. Maearftl Francetu in za nodelitev gosftdni-Sai**ke fconresfie gof*pe Kalan Anici sta bili uredno rečeni. Sledila j? razpnvva o predlogih, za katere je bila priznana njjnooddrstvu, 60 bile predme-t dolgotrajne stvarne, a m "»sloma tudi birn* debate, v katero so posedli PoleG poročevalca tudi gg. dr. fttempihar. dr. S-tano-.mik, MarkeS, Amei. (>c*pek in Lavsetrar. Po spremembi nekaterih odstavkov **> biio uredbe z ve-liko večino sprM^te. Sprejet ie bil tudi nuini predlog, da «ak!ep občiniskega odbora z dne 26. 6. 193o. po kataram ie vino v pošiljkah preko iX> litrov občinske trošarine prosto. Se orihaia konzumentu naravnost od proda ialca. razveljavi in *e inveiJe croiarilM na MkO koh-Čino Vina. Vda v občino uvoženo v»no br< z razlike i? 7.av:-zano obč-inski trošarini. Izvzeto ie samo vino za bogoviužie. Vse jvo-ženo vino se mora prijaviti finančni kontroli na Jesenicah. Tudi o tem predloeu ee r- razvila daljša d-bata in -e bil predlog v nespremenjeni obliki sprejet z 22 g!aaov- Danes T O M M I X v senzacionalnem velefilrmi Strašna zapreka Napeti boji. Senzacija nad senzacijo. ZVOČNI KINO DVOR Tel. 27-30 Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer, jutri ob 3., 5., 7. in 9. uri zvečer Gene 2, 4, 6 in 8 Din. Iz Trbovelj _ Toplo solnce zadnjih dni je pobralo ves sneg po pobočjih okoliških hribov, kar je naso smuka željno mladež globoko uža-lostilo. Starejši smučarji pa pripravljajo za nedeljo nov naskok na planine, na katerih leži še precej debela snežna odeja. Smuka je se vedno idealna, zato obeta biti obisk okoliških planin tudi v nedeljo rekorden. _ Občni zbor SK Amaterja bo v nedeljo ob 9. uri dopoldne pri Volkerju. Obeta biti prav zanimiv, ker bodo ugotavljali kdo je kriv, da je SK Amater v preteklem letu tehnično tako nazadoval. Oni. ki so to zakrivili, nedvomno ne bodo več izvoljeni. _ Srček srčku se bo nazivala maSV:?- rada. ki jo prirede trboveljski rokodelski pomočniki in pomočnice v nedeljo ob 7. uri zvečer v dvorani Forte na Vodah. Sodeloval bo sokolski orkester. Ker 1e dobiček namenjen v socialne namene obrtnih pomočnikov in pomočnic. bo prireditev nedvomno zadovoljivo obiskana. PrictoTJaftt? k »Vodnikovi družbi" MAŠKARADA V LUČKAH - V SRČKIH NA TABORU PUSTNA SOBOTA, DNE 10. FEBRUARJA 1934. Dnevne vesti --Iz >SlužbencSlužbeni lisi kr. banske uprave dravske banovine-; št. 12 z rine 10. L in. objavlja tarifo za pobiranj* žigovine in ostalih pristojbin za mere in dragocene kovine, mednarodno konvencijo o ukinitvi prepovedi in omejitev uvoaa In izvoza, odpoved Norveške, Danske in Z> dLnjenih ameriških držav. odpoved mednarodno konv-aieiie o ukinitvi prepovedi in omejitev j voza in izvoza po Holandiji. izia-vo Nove Zel-andij-* glede konvencije o postopanju z vojnimi ujetniki, ratifikacijo konvencije o izboljšanju usode i-njencev in bolnikov v vojskah za vojn* in konvencije o postopanju z vojnimi ujetniki po Egiptu, ratifikacijo konvencije instituta o svobodi preveza in konvencije o priznanju pravice državam, ki nimajo morske obali po Turčiji tfr razne ob'ave iz ^Službenih Novin<. — /*a veliko nof v Grčijo s parnikom s Kraljica Marija«. Prvo potovanio prekoooe-niskoga parobroda bo letos od 25. marca do 4- aprila. Pare brod j* najela znana belgijska potovalna pisarna »Vovages Brooke. P>rjxelles< in se bo izleta udeležilo veliko število Belcijcev. Zato opozarjamo na ta 'z-1*1 dosti Mane tukai-miih francoskih krožkov, da se ga udeležijc skupno z bolgij-pkimi izletniki. Cena kabin ie od 4000 do 64O0 Din po izbiri in legi kabine. Drugo ranjivo potovan'e bo v Palestino in Egipt v času od 1. do 22. maia t 1. ter je nekaj dni rezervirano za bivanje v Palestini, odkoder izletniki lahko napravijo več izletov in si ogledajo tamkajšnje zanimivosti. Zaradi too-nojših informaci? in rr7ervirania kabin se obrnite na »Putnikac za nebotičnikom. Danes premiera filma Greh gospe Claudet Ljubezen in življenje mlade, lepe žene. ZVOČNI KINO IDEAL Predstave ob 4., 7. in 9\& uri, jutri ob 3., 5., 7. in 9l£ uri Cene 4, 6 in 8 Din. B Dane« nremiera filma fei H B9 H B3 B H H — Razmah smučarstva v naši državi. Zagrebške »Novosti« priobčujejo pogovor svojega dopisnika z generalnim tajnikom JZSS J. (jorcem, ki mu je med drug:m povedal, da imamo v Jugoslaviji 200 smu-t-irs'vih klubov in blizu 100.000 smučarjev. — Skakalne tekme t Kamniku — preložene! Jutrišnje skakalne tekme so preložene, ker so naši najboljši skakalci, med njimi tudi Palme, ki hrani pokal — v Inozemstvu. Kdaj se bodo vršile, bomo še |>o-ročali. — Hrvatski planinci na Mrzlici. Hrvatsko planinsko društvo Sljeme priredi jutri za svoje člane skupni izlet na Mrzlico. Iz lctn;ki se odpeljejo zjutraj do Hrastnika, z večer se pa vrnejo iz Laškega. PUSTNO SOBOTO VSI V „UNION44 i — Nov grob. Vseučiliškemu profesorja C. dr. Mariji Rebeku je umrl včeraj zjutraj v Trstu oče. svetnik v pok. g. Anton R e -h e k. Bodi mu lahka zemlja, žalujočim nase isk r en o soža 1 ie! — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bn večinoma jasno, čez dan topleje vrsna e. Vč-tuj je znašala najvišja temperatura v Splita 12, v Skoplju 9, v Ljubi iani 8.8, v Zagrebu 8, v Maril>oni 6, v Beograd j 5. v Sarajevu 3. Davi je kr.ral barom *tjr v Lhibljani 776.2, temperatura je znašala -4.8. — Milijone zapustil za bolnico in sir>>-tiš'niro. V Ameriki ie umrl nedavno milijonar Vaso Cjkovič iz Hišna, ki je zapustil svoji rodbini nad pol milijona dolarjev, za bolnico in sirotišnico v svojem rojstnem kraju pa več milijonov. _ Obesil se je v Zagrebu vc>rai popoldne o31etni prometnik Otokar Tomei. Zapustil ni nobenega pisma in tako ni znano, kaj ga ie pognalo v smrt. Želodčne bolečine, pritisk v želodcu, gniloba v črevesu, žolčnat okus v ustih, slaba prebava, glavobol, težak jezik, bleda barva obraza izginejo često po večkratni uporabi naravne »Franz Josefo-ve» grenčice s tem. da jo izoijemo kozarec, preden ležemo spat. Snecialni zdravniki za bolezni v prebavilih izjavljajo, da je »Franz Josefovo« vodo toplo priporočati kot V te narrene služeče doria-ce zdravilo. »Franz Josefova« grenčiea se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Tekmecu odgriznil uho. K zdravniku v Bosanski Krupi ie prišel v četrtek Branko ZeljkoviČ, ki mu je Dušan ZoriČ odgriznil l*vo uho. Fanta sta se sprla zaradi dekleta, ki se ie odločila za Branka, kar je Dušana tako razkačilo, da ga ie napadel in mu od-grnmil uho. _ Očeta zadela kap. sina povozila lokomotiva. Tz Broda poročajo, da se ie odigrala v Andrijevcih v r?trtek zvčor strašna tra-gediia. ki ie pretresla vw prebivalstvo. 54-letni Andrei Novak je odšel v četrtek popoj-dte po opravkih k prijatelju in ko ^» ie zvečer vrnil, ga ie naenkrat zadela kan* Njegovega lOlernega sii»a Nikole ni bilo doma. Proti veceni je r>a pri vozil na postajo Andrijevic iz Bosan-kega Broda tovorni vlak in lokomotive so s° držale otervavliene krpe moškega eukn»iČa. Kmalu so dognali, da je vlak povozil Novakovega sina. ki mn J3 lokomotiva oire7ala glavo — Koni in vozn?k zmrznila. 2e p^ed dobrm tednom ie odšel kmet AndHia Petrovič iz Vrbja na seiem v Bosansko G-i-diško. pa se ni vrnil Včeraj so ga na našli sosedje zmrznjenega na vozu v gozdu. Tudi konj je zmrznil. — Nesreča pri smučanju. V Orehovcu »i je včeraj pri smučanju zlomil levo nogo Mletaii sin posestnika Franc Gojčnik. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico. Iz Ljubljane —lj Jama in ne zasebna zaden\ te oskrbovanje ter VzdrŽevanje javnih poti in Hodnikov v mestu. Med iavne poti v mesti spada tudi podaljšek &tuden lovske ulice, pot, ki je imfla včasih ime Za ograjami. Del j časa pa pot nima več napisne table in tudi ograj ni več. Le e;>odai je del strme poti ograjen z nizko kamnito ograjo, toda zdaj je na poti toliko snega in leda. da »e ie pol zvišala do vrha ograje ter je ograja izginila v snegu, dočim daljši in nevarnejši del poti sploh ni ograjen. V interesu iavn° varnosti ie, da pot očistijo snega in leda, zlasti še, ker pot ni ograjena. Marsikdo, ki 6? napoti na Grad in si izbere not Za ograjami, pač ne ve, kaj ga čaka, kajti ljudje, zlasti tujci, ne morejo vedeti, da je zdnsana in zledenela pot ljubljanska zaščitena posebnost ter da jo kljub tem i prištevajo med >vzorno oskrbovane grajske potic. Nismo tudi vedeli, da zanemarjene grajske poti spadajo pod kompetenco tistih grajskih prebivalcev, ki se navdušujejo za zledenelo strmo pot ter trde. da sneg in led morata ostati na nji. Kljub temu pozivamo ponovno kompetentne, da očistijo zapuščeno pot ter se obračamo na nje. na i se izjavijo oni in ne >zadovolini< grajski prebivalci, kai ie prav za prav s potjo. Smatramo, da Grad ni v Triglavskem pogorju, da bi morali hoditi ljudje nanj opremljeni v turistovski opreuni 9 cepini in derezami ter da ne gre samo za grajske prebivalce, temveč za vpe meščane in tujce. Na osebnosti grajskega prebivalca, ki se oglaša nepoklican, kot da je prizadet, ne odgovarjamo. —lj Zborovanje pravoslavne cerkvene občine. Opozarjamo na jutrišnje zborovanje pravoslavne občine cerkvene občine, ki ee prične ob 11. v dvorani državnega učiteljišča. Posebnih vabil pravoslavna cerkvena občina ni razpošiljala. —li Državni vpokojenci ljubljanski se vabijo na družabni večer v soboto dne 10. t. m. zvečer ob 7. uri v gostilno »Kmet« v Zgornji Šiški, tramvajska postaja pred hišo (poleg mitnice). 115-n —lj »Tam v lučkah — ▼ srčkihc. gre od ust do ust. Najlepši ples bo letos za pred-past. Kdor nima v svojem srca lučke še, zvečer naj done« ta na Tabor gre! Življenja krize vse in vse težave, odnesel bo princ Karneval nam z glave! 113-n —lj Umrli so v Ljubljani od 2. do 8. t. m. Pahor Stanko, sluga, 33 let. Tržaška cesta 24-1.; Rojšek Marija, 64 let, kuharica, Vidovdanska c. 9: Pozaršek Jernej, 5S let, mestni delavec, Cegnarjeva ul. 3-11.: Obad Frančiška, roj. Kri2aj, 53 let. žena mestnega delavca. Livada 9; Ponuda Marija, 2 meseca, hči trg. pomočnika. Vidov danska c. 22; Junc Helena, roj. Jereb, 91 let, vdova po kovaču, Vidovdanska c. 9; Zulini N., 3 tedni, hči šivilje. Medvedova c. S; Sega Rudolf, 34 let. pisatelj, Karadžioeva ul. 16-1. — V ljubljanski bolnici umrli: Peršč Ana, 43 let, šivlja, Rcsljeva c. 30; KonŠek Jurij, 51 let. posestnik. Brezje 29 pri Trojanah, srez Kamnik; Šturm Franc. 42 let. delavec, Zg. Bela 31 pri Kranju; Urbančič Ana, 2 leti. hče delavca, Dragomelj 44 pri Domžalah; Erkcr Franc. 74 let, Livold 16 pri NA SO. SLAVČEVO MASKARADO VSTOPNINA DIN 10.— Kočevju; Bernard Marija, 8 let, hči posestnika, Zg. Scnica 17 pri Medvodah; Slo-kovič Marija. 58 let. mestna uboga, Kranj; Debevc Anton, 23 let. dninar. Borovnica 91; Bajec Alojzij. 57 let. dentist. Rožna ul. 7; Pantar Avgust, 36 let, zasebnik. Zg. Šiška 241. —lj Družabni večer pri pogrnjenih mizah priredi na pustno nedeljo, dne 11. februarja 1034 ob 20. uri v dvorani Dela veke zbornice Organizaciia hišnih uslužbenk s sodelovanjem ^Svobode; in Zarje'. Na sporedu so recitacije, enodefanaka b irka »V posredovalnicic, igrajo članice organizacije hišnih uslužb mk pod režijo Cankarjevo. — Mešani pevski zbor i,Svobode bo za pel več lepili pesmi« Potem si d i prosta zabava z plesom. Vstopnina 5 Din. 114-n —li Tečaj za izboljšanje posluha se vrši ob lepi udeležbi mladine trikrat na teden in to vsak poned d jek. peteic in soboto ob TjoI 19. na Blehveisovi cesti 21. Napredek ie že viden in za+iovoliiv. Izražena ie pa bila od strani n katerih staršev želja, da bi se pouk vršil po;>oldne namestu v ver nih urah. Zatorej so vabljeni vsi starši on'h uemcev. ki te\'ii žo obiskujejo, kakor tudi onih, ki jih žHe v bčaj še prijavila. Zam idili zaenkrat še ne bodo nič. Eaafco pHporoSamo, de se sestanka udeleže tudi o lra^li, ki so prikrajšani na posiiahu in bi morda želeli poseben t-?ai. Sestanek bo v eredo ob pol 90. uri na Blei\ve!sovi cesti 21. Pridite zanesljivo! —lj Kino. V kratkem bomo videli v Li lb-Ijani znameniti ruska film -»Pot v življenje^, ki nam kaže ruske sirote, kako so prva leta revolucije tavale po mestih, ne da bi kdo skrbel za nje. ker so bili odrasli v revolucionarni vihri izgubili vsak čut in ljubezen do olrok. Film se pa odlikuje tudi s krasnim petjem in godbe. Takih filmov še nismo videli. — Včera- smo prvič videli pod okri-liem ZKD film v Ljubezen pa povelje', prepleten z li ibki?ni prizori, deloma tudi komičnimi. Film i* občinstvu zrlo ugajal. Danes bo predstava ob 14 3n. jutri pa ob 11. — V Elitnem kina Matej bo popoldne ob 16. premiera senzac;onaln trik filma 'King-Kongr, tega čuda filmske tehnike- —li Člani opernega orkestra « kapilni-k'»m dr Žv^ro tvorijo kvintet ki bo nastopil v ponedeljek dne 12. m- na 11 intimnem koncertu v Hubadovi pavski dvorani ?Ms!op;a Glasbene Matice v Vegovi •ilici. f'iani kvinteta so: Korošec Slavko (flavt*!. Grecorc Janko (klarinet). Hauck Vili« m (fagt/V Lukas Robert 'r,g> in dr. Danilo 5v?ra (klavir). Zaigrali nam bodo M< zartev kvintet v es-duru in kvintet slavnega luš- kega s;:!adatelia RimsTd-Korsakova- Sedeži **s dobe po 10 Din, stoii^ča pa po 5 Din v njigarni Giasbene Matice. Začetek točne ob 20. uri —lj_ Otroški ringaraja. ti paradiž otro5ki, nedolžVio veselje mladih src dolgo pričakovani dan, tu si. Popoldne nam od+>reS duri, da bomo rajrli v prelepi unionski dvorcni. Takoj po 15. uri že lahko pridemo. Kaj ne, saj je vseeno, če ne kot maska? Oblek-ce nimamo, samo nedeljsko. Prinesemo pa s seboj veselje in dobre volje, Prido.uo vsi. Atcja^__m n DANES OB 20. URI 865 v KAZINO k sokolu n. —]{ Srcdiiješolska »rpanbarija »2arc nn državni klasični gimnaziji bo proslavila obletnico sv Save in peHflfaico društvenega obst>ja s slavnostno akad^m:"^.- ki se bo v-šila v nedelje dne 11. febvuaria v dve iani Trgovskega doma pod pDKr;;vder:w>m g. baua dr. Prrga Marušiča ia časbif^a lam-ski*go kom;t3ia. Začetek akilmite bo i« č-ao cb 17 'jri. konec ob 24. pri. RonnJ. —lj Velika maškerada I-juhljanskejca 5?o-kola, ki bo na postni torek ob 2o. uri, obeta, po predpripravah sodeč, biti lep zaključek pred pustnega veselja'. G let le na sol osni naslov belo prip.iščene vse dostojne- m;is ke. Vstopnice se bodo dobivale v predpro-daji od nedelre dalje v društveni p;sarni v Narodnem domu (vhod z Bleiweiaove ceste) 111-n Restavracija pri šestici priredi danes zvečer DOMAĆO ZABAVO z godbo in plesom, ki se ponovi na pustni torek. — Cene zmerne. — Vstop prost. —lj Lutkovno gledališče na Taboru vprizori jutri v nedeljo ob pol 16. uri čarobno dramo »Kala žira, lotosov* cvet ali Jurček v Egiptu« v 4. dejanjih z eno spremembo. Pri tem delu, ki je zahtevalo polno dela, truda in znanja, so sodelovali najboljši strokovnjaki s svojimi domačimi proizvodi, ki jamčijo že vnaprej popoln uspeh. Dejanje se vrsi za časa Faraonov. Nastopajo razne eksotične osebnosti, poleg njih pa živali, kakor velblod, opice, krokodil. Pridete, da se sami preprečate. NA PUSTNI TOREK V NARODNI DOM Velika maškarada »LJUBLJANSKEGA SOKOLA« —lj Društvo »Soča« matica v Ljubljani vabi vse Člane in prijatelje danes 10- t. m. ob 8. uri zvečer na družabni sestanek k »LevuC V lepi domači in neprisiljeni zabavi brez hrupa in stroškov boste imeli priliko prebiti prijeten pustni večer. Na spa-redu govori, petje, kupleti, amerikanske žonitve itd. Pridite, ako hočete biti dob;e volje. Vstopnine ni. 110-u _lj Popis davčnih zavezancev se izjemno podaljša in se bodo sT^reiermale popisne po ie le še 12., 13. in 14. t. m. Vsi oni, ki Se nit** vrnili popisnih pol, se pozivajo, da jih v navedenih dneh vrnejo meKtnema načelstvu. —lj Okrajna organizacija JNS za Prule r Ljubljani ima d revi svojo ITI. redno letno skupštino v gostilni pri »Kavčiču* na Privezu, pri čet ek ob 20. uri. Odbor vabi \Tse član? k polnošteviliii udeležbi. PLES — „KUKE" v dvorani DELAVSKE ZBORNICE DANES DANES Pričetek ob 8. uri zvečer DO 4. URE ZJUTRAJ Z Jesenic — Pogreb tragično preminulega šimna Sablatnika se je vrs.il v sredo popoldne izpred hiše žalosti na Savi na farno pokopališče na Jesenicah. V žalnem sprevodu je b;lo zelo veliko ljudi, predvsem prijateljev, znancev pokojnika in njegovih bratov. Pevsko društvo »Sava«, mu je pred hišo žalosti in na pokopališču zapelo krasne žalosti nke v slovo. Bodi mu zemljica lahka! — Pomlad na vidiku. Skoraj polovica Jesenic ni bila že od konca oktobra sem deležna solnca. ker mu strme stene, gore Možaki je ne dopuščajo, da bi pošiljalo v oziko gorsko dolino svoje žarke. Te dni pa je sobice pri čedo prav dobro pripekati. Sneg je zajel kopneti, zlasti močno na prisojnih krajih, kjer se pojavljajo vedno večje rjave lise. Prvi znanilec pomladi teloh je v razcvetu, ptice pa veselo žvrgole na toplih krajih in iščejo po kopninah hrane. Vendar pa bo še preteklo nekaj tednov, preden bo skopncl ves sneg. ki ga je po gorah od 2 do 3 metre. Iz Novega mesta — Velika športna veselica SK Elana se prične jutri točno ob 9. uri zvečer v Sokol-skem domu. pri nvaškeradi bo sodeloval kompletni sokolski orkester pod volenj-ske za 1. 1933-1934. Iz Trebnjega — Poroka. Davi sta se poročila v farni cerkvi g. Marjan T r a t a r. učitelj v Trebnjem in gdč. Polda Bukovec hčerka posestnika in gostilničarja v Trebnjem. Mladima zakoncema vso srečo! — Pomlad se oglaša. Marsikdo ne bo verjel, da na Dolenjskem poganjajo že prve trobentice. Po izredno hudem mra?u zadnjih dni je nastopilo lepo solnčno vreme in narava se že prebuja. Danes nam je prinesel nas trebanjski dimnikar g. Kramar prve trobentice. ki jih je natrgal pod mirenskim gradom in od katerih vam g. urednik eno pošiljamo kot dokaz, da se sredi še trajajoče zime pri nas že oglasa pomlad. — Dobava dn\ Občina objavlja razglas, s katerim je objavljena dobava 300 m3 drv za novomeško voj. garnizijo. Podrobnosti pri občini. — Vse pse je brezpogojno prijaviti pri občini do 15 t m. in plačati za nje odpadajočo takso Din 14.— za leto 1934. Kdor bi temu pozivu občine ne zadostil, bo ob-*btno kaznovan, pes bo pa pokonvan. SOKOLOVA MAŠKARADA bo jutri na pustno nedeljo zvečer pri Pavlinu. — Vstop prost. — Maske vabljene. — Rok za vlaganje prošenj za sadike po znižani ceni in za korenjake po isto-tako znižani ceni bo potekel z 10. t. m. Vsi kmetovalci in vinogradniki naj ?e zglase pri občini, ki jim bo izstavila prošnje za prejem sadik in trt — brezplačno odnosno po znižanih cenah. — Dar. Namestu venca na grob bla;4o-pokojnega Rudolfa Klacne je daroval trebanjski notar g. Franc Mastnak za občinske uboge znesek Din 150.—. Občina se plemenitemu darovalcu zahvaljuje. — Občina objavlja. Preselil se jc urad sreskega cestnega odbora iz mestne hiše v poslopje Štev. 30 na Ljubljanski cesti v Novem mestu. Posestniki parcel v Starem gradišču med potjo navzgor do Jutra/e-vega gozda naj se zglase Čimprej v obč. pisarni v svrho prejema navodil za zame-jičenje omenjenega sveta. — Po pravilniku o zaščitnem cepljenju zoper koze se morajo cepiti tudi 6 in 12 let stari otroci. Starši otrok, roj. 1927, ki so se priselili v občino, naj se zglase pri občini v svrho vpisa otrok za cepljenje. Objavljen je razglas banske uprave, ki prepoveduje vsako hojo aH kretanje po ali ob železniški progi, ter drugih železniških objektih, pa ?e pozivajo vsi občani, da se z določbami razglasa točnej^e seznanijo raz občinske deske, kjer je javno nabit. Kršitve določil tega razglasa se bodo brezpogojno in najstrožje kaznovale. Iz Ptuja _ Kuharska raistava. Kakor doznavamo, nam pripravljata rastavraterja >Pri posti c ga. Anica in Joško Be-rlič prvo kuharsko razstavo, ki ae bo vršila na pepelnico 14. L m- Razstavljenih bo nad 100 raznih jedil, pripravi fen i h od na»r>reprostej>ih do najfinejših. Razstava, ki bo odprta od 9. do 19. ure in bo brezplačen dostop vsem, bo vsekakor zanimiva za naše gospođini e. _ Živinski sejem dne 6. in 7. t. m. ie bil zelo dobro obiskan in tidi kupčije so bil? lepe. Prignanih je bilo 103 krave, 30 telie. 65 volov, 16 bikov 5n 107 konj. Cena kravam je bila od 2 do 3.50, telioe od 3 do 4.50, voli od 3 do 4-25, biki od 3 do 4 Din za kg žive teže, konji pa so s* prodajali po K)00 Din do 3250 !>tn za komad. Prodanih je bilo skupno 1S3 glav. — Na svinjski sejem pa je bilo pripeljanih 28 prascev in 172 svinj. — Prolmki so s* prodajali po 6 do 7. polmast-na svinja pa po 7 do 8 Din za kg žive tež.'*. Prasci so se prodajali po 125 do 150 Din za komad. Pripeljanih ie bilo vsega 200. prodanih pa 81 rilcev. — Nepovabljen *ost. V eostilno pri kolodvoru na Hajdini je vstopil korajžno 23-letni posestniški sin Koze>l Matevž iz Sv. Barbare v Halozah ter si samozavestno naroČil pijače in jedače, ko pa ie bilo treba ceho poravnati, je mirne duše izjavil, da nima demaria. Ker so bili ravno v bližini orožniki, so prijaznega gosta povabili s seboj v brezplačno stanovanie na ptujskem sodišču, kjer pričakuje nadalinie pogostitve. — Težka nezgoda. Ko je pred dn«rvi vozil 23Ietni posetniški sin Janez Petrovič iz Pacinja z dvovprežnimi sanmi iz Zavre proti domu. i» na banovinski cesti srečal voznike iz Hrvaške, ki se nikakor niso hoteli izogniti. Petrovič je zavil s svojimi sanmi na kraj ceste, ki pa so se mu prevrnile in ie padel pod konja nasprotnega voznika, med tem pa sta eotegnfla tudi njegova konia. tako da m ga poteptali kar štirje konji in je obležal s težkimi poškodbami na glavi in notranjimi poškodbami. Poklicali so takoj rešilni avto iz Ptnia. ki ie težko ranjenega Petroviča prepreljal v ptjjsko bolnico. Iz Maribora — »Slovenski Narod« je v Mariboru doma, saj je začel tu izhajati in se zdaj ima med zave'.nimi, naprednimi MariborčaMi mnogo prtijateljev. Imel bi jih pa še vtv če bi bil stalno priobceval tudi vesti iz Maribora. Ta želja je bila baš iz mariborskih naprednih kropov ie opetovano izražena in zato smo sklenili posvečati odslej še poscfcno pozornost naši obme.rii trdnjavi. Danes smo poslali mnogim M a riboi<-anom naš list na opled in prosimo jih. fla se nanj naroče in onozore še svoje prijatelje, naj stopijo v krop naročnikov »Slovenskega Naroda«, saj je naročnina 12 Din mesečno tako nizka, da ta Izdatek človek pač lahko pogreši. — Prijatelj tujih koles: V četrtek dopoldne je ukradel neznan storilec Inkasan tu Pobežinn Francu moško kolo, vredno 700 Din. Oškodovani je bil službeno na Aleksandrovi cesti 35 ter je pustil kolo v ve/.i. Priliko je izrabil doliroprstnož ter se odpeljal s kolesom neznanokam. Ukradeno kolo je črno pleskano s tovarniško številko 35TS in registrirno številko 0013. — Sleparija sadnega trgovca pced sodiščem. V petek dopoldne se je zagovarja, pred sodnikom poedincem mariborski trgovec s sadjem Beranio. Anton, ker > prevaril svojega kupca za vsoto 20.000 dinarjev. Obtoženec je nekako pred tremi leti prodal vagon namiznih Jabolk trgovcu Janu iz Skal pri Velenju za 32.000 Dra ter se dogovoril, da bo kupee izplačal omc njeno vsoto potom akreditiva v Hrvatsk: Štedionici. Jan je takoj po pogodbi res otvoril omenjeni akreditiv, čez nekaj ča sa pa je obtoženec brzojavno pozval kup ca v Maribor, da si oirleda Jabolka. Jan je res prišel, toda Beranič ga je na preve-jen način zamotil, da si ni mogel ogledati kupljenega sadja. Medtem pa Je obtote nec že dvignil brez vednosti kupca zne pek 32 tisoč dinarjev ter javil Janu, da J* vae'on že odposlal. Poslano sadje pa nI od govarjalo ceni ln ni bilo vredno niti 1' tisoč dinarjev. Jan Je oškodovan skupno s prevoznimi in drugimi stroški za okroc 20.000 Din. Beranič je bil obsojen v smislu obtožbe na 8 mesecev strogega zapora in na globo 1200 Din, v slučaju neiztirlji-vosti pa na 20 dni zapora. Kupci bodite previdni in zaupajte le poštenim trgovcem s sadjem! — Onemoglost na ulici. Včeraj dopol dne je v (Josposki ulici nenadoma iarad! onemoglosti padel starček Kos Henrik nezavesten obležal. Pri pad obstreljenra prepeliali v bolnico. — Kap. Vrek Ivan je bil v sredo dopol dne še Čil in zdrav. Popoldne nekako ob 14. pa je tžBofnoga moža zadela kap in so ga rcŠeva!ei morali prepeljati tz ftpesn vega sela v bolnico. — Smrten padec. Te dni se je pripet1 v Br*znem sftrašna nrsreča. ki je zahteva MoveLirec e. Fajdiga napil koroškim pevcem iz srebrne čase, katero ie »Lira* prejela v Celovcu, predsednik Tui-sko-prometneca društva pa ie izročil gostom lep album Kamnika. Gostje eo pokloaiU »Liric za spomin sliko svojega zbora, prav tako pa tudi >Lira*. Drage eoste, ki so nam prinesli pokazat svoj najdražji zaklad, svojo milo in prelepo pesem, bomo ohranili v najlepšem spominu- — Nesreča, Pri nakladanju hlodov ▼ Podgorskem 2ozdu se ie v četrtek dopoldne težie ponesrečila 201 Hna S. V. iz Podgorja. Hlod jo je tako nesrečno udaril po noau da ji ie prizadial težke poškodbe. Prvo pomoč ?i i« njdil zdravnik dr. Pole. _ Mestna občina poziva vse nezaposlene, bivajoče v kamniški občini, da si preskrbe izkaznice za nezaposlene, ker v nasprotnem primeru ne bodo dobili niti v domači, niti v drugi občini zaposlitve oziroma podpor. Opozarjamo na zadevno naredbo banske uprave o pobijanju delamrž-nosti, ki predvideva kazensko postopanje proti vsem, ki se ne bi moeli pri iskanju podpor oziroma zaposlitve izkazati z legitimacijo za nezaposlene. Legitimacije se dobe v občinski pisarni. _ Posnemajte! V neki kazenski zadevi zaradi razžaljenja časti je zastopnik tožeče stranke dr. 2vokelJ privolu v poravnavo pod pogojeni, da je toženec naklonil kamniškemu športnemu klubu 300 Din. Na ta način je bila častna zadeva brez dvoma na najlepši način rešena, živeli posnemovalci ! _ Občina bo odvzela električni tok vsem onim, ki v prihodnjem tednu ne bodo poravnali dolžnih zaostankov za odjem električne struje. Poročali smo že o vzrokih, ki vodijo občinski odbor k temu energičnemu ukrepu. Omeniti moramo še, da gre največji del deficita v proračunu na račun malomarnosti meščanov pri plačevanju pristojbin za elektriko in za občinski kuluk. Občinska uprava je sklenila za prihodnje leto odpraviti kuluk, vendar pa -amo v slučaju, če bodo obvezniki v najkrajšem času poravnali vse zaostanke. Le na ta način bo možno postaviti proračun za prihodnje leto na realno podlago. — Proračunska seja mestne občina bo najbrž že prihodnji teden. Uprava se Je bavila s proračunom že na 10 sejah in je skušala pri reševanju tega težavnega vprašanja upoštevati vse možnosti, da bodo izdatki skrčeni na minimum. ljudstvo velik izdatek, ki ga vsak niti ne zmore. — Tako je prebivalstvo rudarskih revirjev in osta'ega Zasavja prisiljeno bodisi plačati visoke vozne cene vlaka ali pa hoditi peš, kar se danes v naših obubožanih krajih že prav pogosto dogaja. Kakor je prebivalstvo drugih krajev t zgraditvijo lepih avtobusnih cest razumelo regulirati vozne tarife, tako se bo moralo tudi prebivalstvo Zasavja resno zavzeti za to, da se čimpreje zgradi velika zasavska cesta, ki bo regulirala ves gospodarski In tujski promet v Zasavju, ki je sedaj zaradi visokih železniških voznih tarifov občutno oviran. Ki dvoma, da bi se poleg gospodarskega oživljcnja tudi tujski promet v Za sav li močno dvignil, če bi se tudi na zasavski progi tarife enako znižale, kakor na ostalih progah, ki so zaradi avtobusne konkurence dosegle to ugodnost, kar pa se da edinole doseči z gradnjo nove velike za* savske ceste. Gradnja nove zasavske ceste bi pa bila tudi v socialno gospodarskem pogledu največjega pomena za Zasavje, kajti pri gradnji ceste bi našli zaposlitev in zaslužek nedvomno vsi brezposelni v rudarskih revirjih in okolici, s tem pa bi bil tudi problem naraščanja brezposelnosti za daljšo dobo rešen. Izdatki občin in drugih socialnih in humanih ustanov za podpiranje brezposelnih bi se dali »koristno uporabiti v druge važne gospodarske namene, ali pa bi služili kot prispevki za gradnjo te ceste, • čemer bi se uveljavilo edino pravilno načelo, da si mora vsakdo z delom zaslužiti vsak-danii kruh. Nova cesta v Zasavju pa bi ne bila Is velikega lokalnega, marveč predvsem Izrednega narodno gospodarskega in obrambnega pomena. Zato smo prepričani da bo vlada načrt gradnje te ceste prej ko slej uvrstila v svoj državni investicijski program. Želeti bi le bilo, da se vsi merodajnl činitelji od lokalnih v Zasavju do odločujočih zavzamejo za to. da se načrt gradnjo velike zasavske ceste čim preje uresniči. Nedelja, 11. februarja 730: Izboljšavanje zemljišč (inž. Pire Alfonz). 8.15: Poročila. 8.30: Gimnastika (Pustišek Ivko). 9: Versko predavanje (dr. Ciril Potočnik). 930: Orgelski koncert (Blaž Arnič). 10: O pomenu dvojčkov in njihovi socialni manjvrednosti (dr. Skerl Božo). 1030: Vokalni koncert a spremi j evan jem Radio orkestra. 11.15: Slovenska glasba Radio orkester. 12: Čas, venčki šlagerjev na ploSčah. 16: O gnojilih in gnojenju II (inž. Turk Jakob). 16J0: Ljudska igra: Deseti brat (Delakov gled. studio). 17.30: Sol. instrumentalne repro-duc. točke. 20: Prenos operete iz Ljubljane. V odmoru: Čas in poročila. Ponedeljek, 12. februarja 1215: Glasbene slike v reproduc. glaa-bi. 1145: Poročila. 13: Čas, reproduc. koncert citraškega orkestra. 18: Gospodinjska ura: Prehrana in naše telo (ga. Kumelj). 18.30: Premikanje obrežij (Alojzij Peter-lin). 19: Udovičeva in Lovšetova pojeta (plošče). 19.30: Maršal Marmont (Rudolf Dostal). 20: Vesela ura. Sodeluje g. Pov-he in Dolinškov šramel kvartet 21.30: Čas, poročila. Radio jazz. Torek, 13. februarja 11.: Šolska ura: Pravljice (gospa Minka Kosova). 12.15: Zakaj veseli bi ne peli (revija priljubljenih melodij v reproducirani glasbi). 12.45: Poročila. 13: Čas, meh za smeh (reproducirane šaljivke). 18: Otroški kotiček (gdč. Ven-cajzova). 18 30: Carnevalska suita (Schu* mann), plošče. 19: Francoščina (prof Prežel j). 19.30: Boj za Kančinčingo (Pavel Kunaver). 20: Glasbeno predavanje (dr. Dolinar). 30.30: Ura šlagerjev: izvaja Mirko Jelačin in Radio orkester. 21.15: Kuplete poje g. Bajde, vmes harmonika solo g Kokalj. 22: Čas, po>ročila. 22.30: Angleške plošče. Sreda. 14. februarja 12.15. Reproduc. klavirski koncert. 12.45: Poročila. 13: Čas, Donski kozaki v reproduc. glasbi. 18: Komorna glasba. Radio kvintet 18.30: Radio orkester. 19: O socialni vzgoji (dr. Stanko Gogala) 19.30: Literarna ura: Zofija Narkovska (Marica Bartolova). 20: Prenos opere iz Ljubljane. V odmoru: Čas in poročila. Četrek. 15. februarja 12.15: Reproduc. orkestralna lahka glasba 12.45: Poročila. 13.05: Čas, slavni pevci (plošče). 18. O lepi knjigi (Podbev-sek). 8.30: Srbohrvaščina (dr Runel). 19: Pogovor s poslušalci (prof Prezelj) 19J0: Plošče po željah 20: Prenos iz Beograda. 22: čas, poročila, Radio jazz. lnsertrajte v »Slovenskem Narodu" JL u Eaneryt 290 (Dve sirot* P o m *a XXXII. Poročila o vojnih dogodkih v Ameriki so razgibala vso r* ranci jo. Uspehi generala Lafayetta in odlično sodelovanje francoskega dobrovoijskega zbora v vseh velikih bitkah v Novem svetu so znova razvneli narodni ponos. Vest o tem, da pošilja VVashington y Francijo bojne trofeje, je bila sprejeta na dvoru z velikim veseljem. Dvorjani Ludvika XVI. so izkoristili to priliko, da so povzdigovali do neba francosko hrabrost v vladarjevi osebi. Ker je bil kralj odredil, da bodi sprejem \Vashingtonovega odposlanca zelo svečan, so se pripravljali na dvoru že več dni na svečanost, ki naj bi bila v Trianonu. Kraljica je odredila, naj pripravijo v velikem Trianonu eno onih čudovitih svečanosti, ki jih je prejšnja vlada fonko prirejala in čijih sloves je počasi že ugašal. Ludvik XVI.. ki je bil le nerad, skoraj z obžalovanjem privolil v odhod francoskih polkov pod Lafayettovim poveljstvom v Ameriko, je pričakoval zdaj z največjo nestrpnostjo sla, pri-našajocega vidne dokaze hvaležnosti velikega ameriškega domoljuba. Dobil je bil ta dokaz zadoščenja, da niso pozabili na vladarja, ki je usliša klic velikega naroda, borečega se ia svobodo in neodvisnost. In ta vladar je tudi oddobraval srečno Washingto-novo misel, da je izbral za to važno poslanstvo francoskega častnika, ko bi bil lahko poslal v Francijo svojega Častnika. In ko se je policijski ravnatelj na kraljev poziv predstavil v versaillesfcj paiaci, mu je dejaj kralj: — Gospod groif hotel sem vam prvi sporočiti veseio vest. Samo da sem :o pot informiran bolje od svojega policijskega ravnatelja. Grof de Linieres je spoštljivo čaka* kdaj bo kralj nadaljeval. — Vedite torej, — je dejal Ludvik s po vzdignjenem glasom, — da se je vas" nečak ovenčal s slavo... — Vitez de Vaudrey ... — Je postal naenkrat slaven voj-ščak. Grof de Linieres je bil tako ginjen, da je hote-l poklekniti pred kralja-Kralj ga je pa dvignil in nadaljeval prijazno : — Sicer vam bo pa v»tez de Vau-drey kmalu sam opisal svoja junaštva, kajti obveščen sem, da se kmalu vrne. Potem je pa pripomnili s prijaznim glasom, kakor je govoril s svojimi dvorjani: — Ne bom vam prikrival, grof, da se veselim vitezovega prihoda in da sem odredil, naj bo sel generala Wa-shingtona sprejet z enakimi častmi, kakor poslanki prijateljskih držav. In ne da bi čakal, da bi si grof de Linieres opomogel od presenečenja, je kral, nadaljeval: — Vitez de Vaudrey je zaslužil to čast; ro iahko presodite sami, če pre-čirate to pismo, ki mi ga pošilja general WashiSlov. Naroda« pod »Dober postranski zaslužek«. Prrd nakupom si oglejte veliko razstavo otroških in igračnib vozičkov, stolic. holenderjev. malih dvokoles, tricikljev, šivalnih strojev, motorjev in dvokoles v prostorih domače tovarne >TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, KABLOVSKA CESTA ŠT. 4. — Najnižje cene! Ceniki franko! Vsaka vloga v denarnem zavodu oživlja celo gospodarstvo. Vsak novi kredit povečuje kupno moč! Vlagajte svoje prihranke v MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO (PREŠERNOVA ULICA S) Telefon 2016, 2616. Telefon 2016. 2616. Izguba nemogoča, saj za njene vloge v znesku Din 420,000.000.—' jamčijo poleg rezervnega zaklada in terjatev Se mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem (elektrarna, plinarna, klavnica, hiše itd.) ter vso davčno močjo. Vloge sprejema med uradnimi urami od 8. do 12 ali po ček. položnicah št. 10.533, katere ima vsaka pošta. Mladina dobi domače hranilnike za varčevanje. Ugodno obrestovanje! angleškega in češkega sukna I BOGATA IZBIRAJ A. & E. SKABERNE LJUBLJANA Do preklica jemljemo v račun zopet hranilne knjižice (tuđ? prepise) prvovrstnih tukajšnjih denarnih zavodov. Inserirajte v »Slovenskem Narodu'4 TTSKAfctfA IZVRŠUJE RAZLIČNE TISKOVINE. ČASOPISE. DIPLOME, REVIJh VREDNOSTNE PAPIRJE KOLEDARJE SREČKE KNJIGE I.T. D. ENOBARVNI IN VEC BARVNI TISK PISMA. RAZGLEDNICE SLIKE, OSMRTNICE. OVITKE JEDILNE LISTE. CENIKE, VIZITKE RAČUNSKE ZAKLJUČKE. POROČNA NAZNANILA IN VABILA CE POTREBUJETE TISKOVINE, KATALOGE, PROSPEKTE, TODA SE NE MORETE ODLOČITI V KAKŠNI OBLIKI NAJ SE IZVRŠE BLAGOVOLITE SE OBRNITI NA NASE PODJETJE, KI VAM JE V VSEH POTREBAH IN VPRAŠANJIH DRAGEVOLJE NA RAZPOLAGO. — VSA GRAFIČNA DELA SE IZVRŠUJEJO LEPO SOLIDNO IN TOČNO. CENE ZMERNE — PRORAČUNI IN PONUDBE NA ZAHTEVO ZASTONJ NARODNA 1SKARNA V NEDELJO IN TOREK priredi restavracija »FRAN-KOPANSKI DVOR« V ŠIŠKI veliki maškeradni ples. — Odprto do 4. ure. Brez vstopnine. — Se priporoča Ukmar. PIRANSKO PERJE prodaja poceni Rančigaj, Ormož. 756 MLIN na stalni vodi proda Dergan, Zidani most. /55 CELO prodam. — Turšič, Cerknica pri Rakeku. 774 Modna konfekcija Najboljši nakup A. PRESKER, LJUBLJANA. Sv. Petra cesta 14. 6/1 PARKETE CISTI struži in dobavlja najceneje J. Lušin. Ljubljana, Selenburgova ulica 7-L 795 POZOR! Vljudno sporočamo, da smo cene perju zelo znižali. Zahtevajte cenik in vzorce, katere prejmete brezplačno. — E. Vajda, Čakovec. 829 Klavirji! Pianini! Kupujte na obroke od Din 400.— prve svetovue fabrikate: Bo sendorfer, Steinuav, Foratei Petrof. Hol/,1. Sting) on gumi Ki so nesporno najboljši! (Lah ka, precizna mehanika > Pro laia jih izključno le sodni iz vedenec in nivši učitelj Gla.«» bene Matice Alfonz Brezni! '"'-vnrirova cesta $tev. 1 Velikanska zaloga vmeb elanhe nih in*triinm»ntn% »n «*tmn MESARJI-IZVOZNICARJ1 Stroj za izdelavo ledu prodam. — Slik, Gornja Radgona. 754 MED 200 kg cvetličnega proda — Verbošek, Zibika, Pristava. 758 VRTNAR 37 let star, išče službo. — Vokal, Karlovec. Riječka 41. 776 KAVARNA STRITAR vsak večer koncert — vprvo-vrstne pjevačice«. 810 CVETLIČNI MED po Din 15 prodaja Stare, Ceš-njica 10, Bohinj. 824 HARMONIUM proda Mulej, Pilštajn. 825 TRITONSKO HARMONIKO proda Ogorelec. Škofljica. S28 KLAVIRJE PIANINE prvovrstnih inozemskih znamk, ugodne cene: tudi na obroke in hranilne knjižice. — Najceneje popravlja in uglašuje — Mli-ZIKAt Sv. Petra cesta 40. 8T DVOSTANOVANJSKO HIŠO prodam po dogovoru; polovico tudi na obroke. — N*\slov v upravi »Slov. Naroda«. 854 OPREMLJENO SOBO z dvema posteljama s souporabo kuhinje oddam. — Rožna dolina, Cesta X, št. 25. KJE SE JUTRI NAJBOLJ ZABAVAMO? Pri Lasanu v Šiški v velikih prostorih gostilne »Dalmacija«. Tam se bo plesalo do 2. ure zjutraj! — Se priporoča 852 Ivan Lasan. NAJBOLJŠA VTNA bela in rdeča, golaž Din 2.50, slivovka liter Din 20.-.— Vabljeni na krofe gratis. Pridite pogledat! — Podgrajska klet, Ljubljana, Mestni trg 13. 853 NAPRODAJ JE HIŠA z gostilno in lepo mizarsko delavnico, lep vrt in travnik, tik kolodvora v Vižmarjih št. 65. Proda se na javni dražbi dne 15. t. m. ob 9. uri dopoldne v Ljubljani, sodišče, soba št. 16. 850 ŠTIRISOBNO STANOVANJE kopalnica, plin, vrt itd. se takoj odda. Ogled od 10. do 12. in od 2. do 4. ure. — Gorupova ulica št. 14. 851 MESARJI POZOR! Ravnokar došle dunajske mesarske jopice vsake velikosti; pošilja se tudi po pošti. — Jož. AšiČ, trgovina, Ljubljana, Poljanska cesta 35. 842 BOGATA mlada gospodična išče zvesto prijateljico za pot skozi Življenje. — Obširna pisma prosim pod šifro »1848 S41« na upravo iSlov. Naroda«. POSOJILO DIN 25.000.— Iščem proti vrnitvi v 12 obrokih z obrestmi po 2500 Din mesečno. Odgovor na upravo »SL Naroda^ pod 2 Posojilo 840«. ČISTILNI STROJ kupimo. — Združenje čevljarjev, Žiri. 849 PEKARI JO odda Grebene, Trbovlje. 848 ENODRUŽINSKO HIŠO prodam. — Pobrežje, Aškerčeva 5, pri Mariboru. 847 SAMSKI VRTNAR išče službo. — Vokal, Karlovec, Riječka 41. 846 BRIVSKEGA POMOCNTKA sprejme — Vodopivec, Zidani most. 845 SOBO S ŠTEDILNIKOM z dvema ali tremi posteljami, s posebnim vhodom in elektriko oddam z marcem za 300.— Din. Solnčna in pritlična lega — Cen j. ponudbe na upravo sSlov. Naroda« pod ^Bližina velesejma 859«. STANOVANJE štirisobno, odnosno trisobno, s vsem komfortom v sredini mesta se odda takoj ali za majski termin v najem. — Pojasnila: Gajeva ulica 5, soba 12% I. nadstropje. 784 HI- Dr. MARIUS KEBEK, kr. univ. prof., in ing. KONSTANTIN REBER naznanjata v svojem in v imenu ostalih članov rodbine, da je njun oče, gospod Anton Renek svetnik v pokoju po volji božji preminul davi ob eni uri v svojem stanovanju v Trstu, Via Giorgio Galatti 8. Ljubljana, dne 9. februarja 1934. Urejuje; Josip lupanoc Se »NaroUno tiskarno«; JTriD Jescrseft — 8» upravo id ineersuu oei usta; uioa ^anstoi — Vsi t ljudijanj M-