JUTRA (X.), štev. 198 Maribor, pondeljek 2. septembra 1929 lahaja razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri Rtiun pri poitnsm tak. tar. v Ljubljani it 11.400 Val]« maM&t«, prajamaa v upreri «11 po poiti 10 Din, doaUvljan na dom pa 12 Din Uredništvo in upravat Maribor, Aleksandrova oeatašLlf OgtMt pe tarif« Oglase aprajama ledi eglaanl eddalak Jutra" v Ljubljani, Praiimeaa elaa 0.4 Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 ^sMHinfplUllBrvflOioviiii' MartoonM 1 Din Leto III. maaašiia, Slavnostni dnevi našega zadružništva so te dni — včeraj, danes in jutri — v Ljubljani, kjer se je zbralo nad 500 zastopnikov zadružnih organizacij iz vse države, da na eni strani proslave desetletnico obstoja vrhovne zadružne centrale v državi. Glavnega zadružnega Saveza, ter da na drugi strani po stavijo nove smernice in položijo temelje za nadaljni razvoj in razmah zadružne ideje in organizacije v vsej državi. Zakaj ni dvoma, da tvori zadružništvo temeljni kamen gospodarskega življenja vsake moderne države, ekonomski sistem, ki bo preživel in nadvladal i stari kapitalistično-liberalni ekonomski sistem i komunistične utopije, kakor je to pravilno povdarjal na kongresu znani zadružni delavec inž. Gjorgjevič, ko je dejal: Kapitalistični sistem je v svojem napačnem pojmovanju svobodnega udejstvovanja povzročil mnogo bede in nevolje, zadružni ekonomski sistem pa stoji na stališču, da je treba človeku dati eksistenčni minimum ter ga gospodarsko osvoboditi. Velik del svoje naloge je zadružništvo že rešilo s tem, da je odpravilo oderuštvo in onemogočilo velike profite posameznikov na račun celote. Glavno vlogo igra zadružništvo v reševanju krize kmetijstva. Amerika i® to krizo v glavnem že rešila in sicer predvsem potom zadružnega podreta. Istotako Anglija, kjer pred 70 |®ti skoro še poznali niso zadružništva, kjer pa imajo danes okrog 200 hsoč zadružnih organizacij s 36 milijoni članov. Danes je zadružni pokret v evropskih državah dosegel silen raz *h<*h in izmed 28 povojnih evropskih držav danes edino Turčija nima orga-n,ziranega zadružnega gibanja. Pri ro inskih narodih je povprečno 13% Prebivalstva zadružno organiziranega. pri slovanskih 25%, pri anglosan-skih 30 odstotkov. V naši državi znaša udeležba v zadružništvu povprečno 17.3%. Seveda Pa je treba pri tein vzeti v račun, da le ta odstotek pri Slovencih, ki imajo najmočnejše razvito zadružništvo, neprimerno večji nego v ostalih delih države. Saj kaže statistika, da je od okrog 4300 v Glavnem Savezu organiziranih zadrug 1200 samo v Sloveniji, torej skoro tretjina, dočlm tvorimo Slovenci komaj desetinko prebivalstva vse države. Stvar je popolnoma razumljiva, ako vemo, da je v oloveniji zadružništvo nastopilo svojo Pot že pred 55 leti, dočim je na Hr-vatskem, v Srbiji in v drugih delih države še zelo mladega datuma. Tudi edino v Sloveniji zadružništvo obloga že kolikortoliko vse panoge gospodarskega življenja, dočim se v dru-£ n delih države omejuje skoro iz-K|Ju2no na kmetijstvo. Naravno pa je. kakor v vseh dru-tm državah, tudi pri nas kmetijstvo, za5ar razv°Ju 111 napredku posveča *družništvo svojo glavno skrb, ker OTVORITEV JESENSKEGA ZASED ANJA DRUŠTVA NARODOV. — NAVZOČI MACDONALD, BRIAND IN STRESEMANN. — MACDONALD NAPOVEDUJE VEČ VELIKIH POLITIČNIH GOVOROV. ŽENEVA, 2. septembra. Davi je bilo otvorjeno jesensko zasedanje Društva narodov, ki je tem pomembnejše, ker je letos pravkar desetletnica Društva narodov, te najmočnejše mednarodne institucije zadnjih desetletij. V nedeljo je prispelo mnogo državnikov iz Evrope in ostalih kontinentov. Veliko pozornost vzbuja navzočnost angleškega ministrskega predsednika Macdonalda, ki je že naznanil, da bo imel v Ženevi več važnih političnih govorov. Tudi prihod francoskega ministrskega predsednika Brian d a in nemškega zunanjega ministra dr. Stresemanna je vzbudil splošno pozornost. Dopoldanska seja je bila posvečena samo otvoritvenim formalnostim. Provizorično predseduje delegat Perzije, kot najstarejši navzoči delegat. Mesto je v zastavah. Velike slavnosti so določene za 7. t. m. Pri njih bo sodelovalo tudi pre bivalstvo. Ta dan bo namreč položen temeljni kamen za palačo Društva narodov, ki bo veljala 20 milijonov švicarskih frankov in bo njena oprema silno razkošna. Na dnevnem redu je volitev predsednika in podpredsednika ter 6 odsekov za proučavanje posameznih vprašanj. Sle- dilo bo poročilo generalnega tajnika o delovanju Društva narodov v preteklem letu, ter razprava o načinu izvedbe sklepov, ki so bili sprejeti na prejšnjih zasedanjih. Topot bo govorniška lista posebno velika, ker se bodo oglasili k besedi tudi zastopniki izvenevropskih držav. Po izčrpanem dnevnem redu se bo bavila skupščina z organizatornimi in finančnimi vprašanji ter drugimi problemi. Na dnevnem redu je tudi revizija pravilnika stalnega razsodišča, ki bo razširjeno z zastopniki Francije in Anglije. Na dnevnem redu je končno še volitev treh nestalnih članov Sveta Društva narodov. Malo antanto bo sedaj za tri leta zastopal v Svetu Društva narodov naš zunanji minister dr. Marinkovič. ŽENEVA, 2. septembra. Kakor se poroča, namerava angleški ministrski predsednik Macdonald za časa svojega bivanja v Ženevi povabiti štiri navzoče pomorske države na skupno razorožitveno konferenco, ki bi se vršila po zasedanju Društva narodov. Njegova dosedanja pogajanja z ameriškim veleposlanikom Daweson1, ki so se razvila zelo ugodno, so imela namen, pripraviti teren za sklicanje razorožitveno konference. „6rot Zeppelin** na povratku u Europo LAKEHURST, 2. septembra. Zrakoplov »Grof Zeppelin« je odplul včeraj, ob 1.18 ponoči preko Atlantskega morja v Evropo. Zrakoplov vodi kapetan Lehmann, ker ostane dr. Ecke-ner radi pogajanja z raznimi ameriškimi finančnimi skupinami še nekaj tednov v Ameriki. NEWYORK. 2. septembra. Po poročilih neke brezžične brzojavke se Je nahajal »Grof Zeppelin« v današnjih Ju tranjih urah 1560 milj vzhodno od La-kehursta. Vreme je idealno . Bomba med italijanskimi frontnimi bojevniki EKSPLOZIJA BOMBE NA BANKETU ITALIJANSKIH FRONTNIH BOJEVNIKOV. — SEST MRTVIH, MNOGO TEŽKO RANJENIH. NICA, 2. septembra. Zveza Italijanskih frontnih bojevnikov je priredila včeraj slavnosten banket, ki je potekal v zelo animiranem razpoloženju. Ko so bili končani oficijalni govori in napitnice, je nenadoma priletela skozi odprto okno bomba, ki Je bila vržena iz nasproti se nahajajočega vrta ter Je eksplodirala z velikim treskom. Učinek eksplozije je bil strašen. Bomba je raztrgala dolgo mizo na kose in vdrl se je strop v dvorani. Na tleh so se valjale številne žrtve v mlakah krvi. V splošni paniki je bilo mnogo oseb pohojenih in so dobile strašne rane. Po dosedanjih ugotovitvah je bomba 6 ljudi ubila, 22 oseb pa je bilo težko ranjenih, med njimi 3 ženske in 1 otrok. Takoj uvedena preiskava je dognala, da je bila bomba vržena iz vrta observatorija. V splošni zmešnjavi ni nikdo mislil na atentatorja, ki Je mo- gel neopaženo in neovirano zbežati. Splošno se domneva, da gre za atentat nasprotnikov fašistov. Oblasti se trudijo, da razjasnijo stvar, vendar so bila vsa dosedanja poizvedovanja brez uspeha. luraj Demetroulč — minister trgoufne BEOGRAD, 2. septembra. Z ukazom N). Vel. kralja je bil včeraj za ministra trgovine in industrije imenovan bivši pokrajinski namestnik za Hrvatsko In Slavonijo In bivši narodni poslanec gosp. Jnraj DemetrovlA Novi trgovinski minister, ki je prevzel portfelj po bivšem odstopivšem ministru dr. Mažuranlču, se je kot bivši poslanee udejstvoval zlasti v gospodarskih in so-cijelnlh zadevah, je kmetijstvo temelj našega splošnega ekonomskega napredka. Tudi nedavna ustanovitev Agrarne banke, ki naj zadružništvo podpre v borbi za gospodarsko emancipacijo našega kmetijstva, je del te velike akcije za rešitev in odstranitev krize kmetijstva. in tu čaka naše zadružništvo še ogromno delo: dosedanji rezultati kažejo, da je naše zadružništvo v celoti pravzaprav še vedno v povojih, da je še zelo primitivno, da še manjka potrebna poslovna centralizacija, da še manjka organiziranega sodelovanja našega kreditnega, konsumnega, na- bavljalnega in ostalega zadružništva. Vse je še atomizirano, vse je še v san ju vrenja. Jasen dokaz za to je anomalija silno različne obrestne me re pri zadrugah v različnih delih države. Naše zadružništvo bo šele takrat moglo našemu kmetskemu gospodarstvu dati polne koristi, kadar bo zadružni pokret enotno organiziran v najmanjših podrobnostih. Upa mo, da bo sedanji kongres ne samo jubilejni v slavnostnem smislu, da bo kot tak postavil tudi nove temelje za smotreno nadalino zadružno delo v vsej državi. Peklenski stroj u rajhstagu BERLIN, 2. septembra. V palači državnega zbora je eksplodiral včeraj majhen peklenski stroj, ki pa k sreči ni napravil večje škode. Popokalo je več šip in nastale so še razne druge manjše poškodbe. Med prebivalstvom vlada ra'di tega atentata močno razburjenje. V poučenih krogih zatrjujejo, da je bilo zadnje dni tudi v raznih drugih mestih Izvršenih okrog 20 podobnih atentatov. Vlada je skušala prvotno te dogodke zamolčati, sedaj pa jih mora javno pri znati. Iz vladnega poročila je čisto Jasno razvidno, da gre za sistematično In široko zasnovano akcijo prott javnim oblastem. Po izjavah izvedencev Izvirajo v Berlinu najdeni ostanki v državnem zboru eksplodirane bombe od enakega peklenskega stroja kakor pri atentatih v drugih mestih, kakor; v Hamburgu, Sleziji in drugod. Po dosedanjih ugotovitvah’ ne gr# za komunistične napade, kakor se Je prvotno domnevalo, temveč za sabotažo parlamentarne desnice, najbrfe za dobro pripravljeno akcijo prostule flrabcl požigajo u Pajtatftfl JERUZALEM, 2. septembra. Po naj novejših poročilih so Arabci snod napadli in zažgali židovsko naselbino Ha malah. V temi so se odigravali pretresljivi prizori. Številne ženske In otroke je bilo mogoče rCšltl iz gorečih hiš le z največjim naporom. Napadalci so po izvršenem delu pobegnili. Angleška policija je odredila poizvedbe, a dosedaj brez uspeha. Houa iznajdba na polju magnetizma Obliki magnetov, bodisi podkove aS palice, se v rozdobju 2000 let, odkar je človeštvo spoznalo magnetizem, nista menjali. Sicer so fiziki poizkušali na najrazličnejše načine, da bi zvišali moč magnetov, vendar njihov trud ni rodtt praktičnih uspehov. Inženjer Josip Za-cher pa je pri poizkusih ugotovil, da a« na polih magnetov pojavlja protisila, ki zmanjšuje učinek magnetizma in je tem močnejša, čim večja je površina pola. Na podlagi številnih poizkusov mu je u-spelo, da je na prav enostaven način rešil problem s tem, da je izločil jedro magneta. Dobil je na ta način votel magnet, pri katerem je pomemben že prihranek na materijalu (60%), zlasti pa je važno znatno povečanje In stopnjevanje I energije magnetizma* MirthenM V F C P K N I K Jsfra BMBHMBBMHMBMBBMBHBBSBBOBMBIl Velike zavezniške manifestacije v Beogradu KONGRES MEDNARODNE ZVEZE ZAVEZNIŠKIH FRONTNIH BOJEVNIKOV. — VELIČASTEN SPREVOD BORCEV IZ SVETOVNE VOJNE. BEOGRAD, 2. septembra. Vse mesto Je v slavnostnem in zmagoslavnem razpoloženju kakor o priliki zmagovitega vhoda srbskih čet s kraljem Petrom na čelu po veliki osvobodilni vojni.- Mesto •je povodom kongresa mednarodne Zveze bivših' frontnih bojevnikov na gosto v zastavah. Vse inozemske delegacije so bile sprejete z velikanskimi ovacijami, potovanje bivših francoskih bojevnikov na solunski fronti od Bitolja do Beograda pa se je izpremenilo v pravcati triumfalni pohod. Po vseh postajah so odmevali vzkliki: »Živela Francija! Živela Jugoslavija!« V Beogradu samem je pričakovala goste na kolodvoru ogromna množica naroda, vojaštva, četnikov in skavtov. Postavljena je bila tudi častna straža. Med frenetičnim ploskanjem so izstopili gostje, ki jih je s prisrčnim nagovorom pozdravil vojni minister general Hadžič, odgovoril pa je imenom francoskih bojevnikov g. Heraud. Včeraj dopoldne je bil v Oficirskem domu slovesno otvorjen kongres mednarodne zveze frontnih bojevnikov. Navzoči so bili ministri Uzunovič, Hadžič, Maksimovič, dr. Kumanudi, poslaniki Darde, Kennard, Galli, Delcoigne, Bohin- ski, Šeba, Filodor in Strandman. V predsedstvu so bili zastopnik zunanjega ministra dr. Kumanudi, podpredsednik jugoslovanske zveze frontnih bojevnikov Ljuba Stefanovič, predsednik Fidaca g. Reisdorf itd. Iz govorov vseh govornikov je odsevalo medsebojno bratstvo in ljubezen, padlih žrtev za svobodo in samoodločbo narodov so se zborovalci spo minjali z izrazi globoke pijetete. Z vihar nim navdušenjem je bila sprejeta vdanostna adresa našemu junaškemu vladarju. Krasen je bil pogled na veličastno povorko, ki se je razvila po kongresu. Nad 100.000 ljudi je tvorilo špalir, ki so prirejali zlasti inozemskim bivšim frontnim bojevnikom neprestane ovacije. Najbolj zanimiv pa je bil prizor, ko je šla povorka mimo kraljevega dvorca in so se bivši frontniki poklonili našemu kralju, ki je opazoval sprevod skozi okno. Splošno mnenje je, da Beograd od dni zmagoslavja ni več videl tako veličastnih manifestacij. Povodom kongresa je bil položen tudi temeljni kamen za dom bojevnikov v Beogradu. lugoslouensfci Birkenheač B e o g r a d, 29. avgusta. Sredi Beograda, v sredini velemesta ob Porti pri cerkvi Sv. Marka se je čez noč dvignilo mesto v mestu: skavtski savezni tabor (jam boree, izg. džčmbori) v zmanjšani obliki. Platneno mesto šteje že sedaj okrog 1000 članov-skavtov, skavtinje pa so našle gostoljubno streho v šolskem poslopju, ki je v neposredni bližini taborišča. Čez 1000 udeležencev pa še pričakujejo. Vse župe so zastopne, čez 50 stegov §e je odzvalo vabilu in prišlo v Beograd. Kakor mravlje gradijo in zidajo mladi pijonirji — saj gre za čast stega in domačega mesta. Priboriti si prvenstvo v Savezu ni malenkost in odnesti prvo nagrado je čast, ki jo skuša doseči sleherna edinica. Slovenska trobojnica na visokem drogu je pokazala že marsikateremu Slovencu pot v tabor. Čez 200 Slovencev iz Ljubljane, Maribora, Celja, Kamnika in Kranja zastopa župo, ki dozdaj še zavzema prvo mesto i glede lepote taborišč i gleda reda in snage. Ni čuda, da je o-krog nas vedno največ obiskovalcev, H se včasih po več ur zamudijo pri nas. Zlasti zvečer, ko zaori slovenska pesem, je občinstvo navdušeno. »To su lavi, evo Slovenci!« — to so klici, ki jih slišimo venomer. Vremenski bog je z nami usmiljen, poslal nam je vreme, da si ne moremo lepšega želeti. Solnce pripeka tako gorko, da komaj čakamo na priliko, da gremo k Donavi ali k Savi — v vas. Najlepši čas pa je gotovo oni, ki ga preživimo zvečer krog tabornega ognja. Amfiteatralno se dvigajo sedeži, na kats-rih je natlačena tisočglava množica, ki z velikim zanimanjem sledi pestremu sporedu, katerega nikdar ne zmanjka. Zdaj čujemo otožno pesem Črnogorce/, zdaj navduši poslušalce slovenska poskočnica, vmes pa skrbijo najrazličnejši nastopi, resni in šaljivi, za ono neprisiljeno zabavo, ki je mogoča edino okrog tabornega ognja. Skavti se udeležimo korporativno proslave Fidaka. Zaključek prvega jugoslo-venskega saveznega tabora pa bo tvorila vsakoletna glavna skupščina z vo-tttvijo odbora za prihodnje poslovno leto. Puma. U Iz vinotoča u gostilno »Oh tl vražji vinotoči«, sem slišal sinoči tožiti neko skrbno mamico v gostilni. »Z vinotoči navadno še ni konec veselja in še koliko jih je. Človek res ne ve, kaj naj reče,« je zaključila ženica. Meni se zdi tako tarnanje popolnoma upravičeno, kajti navsezadnje je vsak vinotoč čisto navadna potegavščina občinstva. Vino je razmeroma mnogo dražje kot po gostilnah, zraven pa nobene ugod nosti. Ne dobi se nobenega prigrizka niti kisle vode, sediš na raskavih in vrh tega še smolenih klopeh ob nepogrnjenih mizah, osmoliš si snažno obleko ali raztrgaš si novo krilo; v temi lahko stopiš kakemu v travi skritemu »ptičku« na glavo ali pa se opraskaš na visečih vejah po obrazu. Vse to gotovo jie govori v prilog vinotočem. In koncem vseh koncev še tista *afna«, ki jo prevleče staro in mlado iz vinotočev v gostilne. Šele tu se počuti vsakdo bolj domačega in da toplo izraza svojemu čustvovanju, pa naj bo že s petjem ali pogrevanjem besed gromovitih govornikov. Sicer je to precej dvomljiv užitek za sosednje mize, vendar pa je kljub temu nekaj zr-nic humorja v takih govorih. Tako je nastopilo snoči v nekem lokalu v Mariboru kar — sedem — govornikov, ki so proslavljali, ne v^m že kte-rega odlikovanca. Menda je bil isti, ki je stal ves čas s čašo vina na stolu in si pustil kaditi od svojih'prijateljev. Nekam žalostno je reagiral na svoje predgovornike in menil med drugim: . »Človeško življenje je kratko kakor srajca in ušivo!« Prosta vožnja za vse strelce. Kakor poročajo iz Beograda, je dovolilo prometno ministrstvo strelcem, kise udeleže vsedržavnega strelskega tekmovanja v Mariboru v času od 6. do 13. septembra, popolnoma prosto vožnjo na vseh državnih železnicah. Pojasnila in potrebne izkaznice se dobe pri poedinih strelskih družinah. — Nekaj novega, res razveseljivega In poučnega nudi »Jesenska razstava harških kanarčkov« prirejena od društva za varstvo ptic pevk v paviljonu »E«, na ljubljanskem velesejmu. Razstavljeno je nad 200 ptičev - mladičev, kateri tekmujejo med seboj, kdo bo boljši pevec in kdo bo pri letošnji jesenski oceni dosegel prvenstvo, odnosno odnesel lavorjev venec. Dalje vidimo enostavne, toda lične in praktične pripomočke gojiteljev kakor: parilnice, preletovalnice za mladiče, gnezda, obročke za nožiče z raznimi znaki in barvami, krmilnico in valilnico za krmljenje oziroma bivališče zunanjih ptičev v snegu in mrazu itd. Poleg tega vidimo tudi kanarčke, vzgojene poskušno s križanjem različnih rodov in zunanje ptiče-pevce, ki pridejo v poštev za vzgojo »Bastardov« itd. — SpecHallst za ženske bolezni In porodništvo dr. Fran Toplak, zopet redno ordinira. Glavni trg 18. 2106 ta c v Našim naročnikom! Današnji Številki smo priložili položnice: One, ki so s plačilom zaostali, prosimo, da nam naročnino točno poravnajo. Naročnike, ki se vračajo s počitnic, prosimo, da ne pozabijo pravočasno naznaniti svojega povratka zaradi izpre-membe naslova. Uprava »VEČERNIKA«. I. dekliška osnovna šola v Miklošičevi ulici. Vpisovanje se bo vršilo Samo še v torek 3. sept. od 8. do 12. V Slovenskih goricah vzgojene smokve. Včeraj je prinesel na mariborski trg posestnik Alojzij Caf od Sv. Jurija v Sl. goricah večjo partijo svežih fig, katere je sam vzgojil. Prodajal jih je po 2 do 4 komade za 1 Din. Našel je takoj odjemalce; kajti v Slov. goricah vzgojene fige so redkost prve vrste. Razun tega so okusnejše, kakor importirane laške smokve. Dosedaj se je Alojziju Cafu posrečilo, da je vzgojil z veliko brigo 4 lepa dre vesa. Veščino si je pridobil v laškem ujetništvu,'katerega se je rešil sam s — pobegom. Mariborska gasilska župa I. skupina, je priredila včeraj dopoldne v Studencih župno vajo, pri kateri so sodelovala društva: Studenci (turbinka), Pekre (turbin-ka), Radvanje, Kamnica, delavnica drž. žel. v Mariboru, Pobrežje, Dogoše in Zrkovce. Načrt vaje je izgotovil ter jo vodil osebno, po lastni preizkušeni metodi župni tajnik in studeniški načelnik, g. Alojz Kaloh. Gasilni društvi Studenci in Pekre sta spodaj pri Dravi črpali vodo s turbinami in oddajali zgoraj na obrežju stoječe ročne brizgalne. V 24 minutah so bila vsa društva, na licu mesta in je bilo položenih 7 cevi, čeprav so nekatera drštva pre&ej oddaljena. Društvi Dogoše in Zrkovce sta. poslali samo delegate. Vaja je v splošnem potekla naravnost sijajno. Moštvo je vršilo svojo dolžnost popolnoma mirno, brez običajnega hrušča, ter se je discipliniranost v vseh društvih pokazala v najlepši luči. Vaja je uspela tudi tehn. oziru in brizgalne, pred vsem pa motori so brezhibno funkcionirali; Po vaji se je vršil poveljniku raport, pri čemer se je ugotovilo, da je bilo zbra nih 108 mož-požarnikov. Taka strnjena, strumna gasilna četa ni le bližnjemu v pomoč in korist, temveč je celokupni domovini v čast in ponos! Mariborski Javni napisi. Na Trgu kralja Petra je na steklu levega izložbenega okna napis: Kupite Schober-jev kruh. Velelnik kupite je iz dovršnega glagola kupite. Kupite pomeni: einmal und nie mehr. Trgovec pa je s svojim napisom zaželel, da bi trajno kupovali njegov kruh. Zato bi moral tvoriti velelnik iz nedovršenega glagola kupovati, torej: kupujte kruh. — S takšnimi elementarnimi jezikovnimi pogreški je oblatenega mnogo Maribora, ker izvršujejo to delo slovenščine nevešči ljudje, ki se niti najmanjc ne potrudijo, da bi si preskrbeli kakega jezikovnega svetovalca, kar bi vendar ne bilo v takem mestu težko. — Drugi pogrešek je Schober-jev. Kakšen jezik pa bi bil, če bi pripenjali pridevniška obrazila z vezajem. Tako bi morali pisati Cankar-jev, Stritar-jev, drvar-jev J. Mč. — Trije tički. Že leta 1927. je Marija L., ki je vodih čevljarsko obrt v bližini Maribora nabavila v trgovini Worsche Preac v Gosposki ulici, za 2086 Din blaga. Tudi njena pomočnika France V. in Mirko P. sta se pri isti tvrdki zadolžila za 900 Din, pod pogojem, da bosta dolg odplačevala y mesečnih obrokih. Toda le Marija je odplačala nekaj stotakov, ostanek pa je ostal neporavnan, kajti vsi so se preselili nekam na Dolenjsko. Oškodovana tvrdka je končno vendar doznala za njihovo novo bivališče, ni pa mogla izterjati niti beliča, radi česar je bila primorana cedi-rati svojo trjatev oblastim, ki so obtožile ubegle dolžnike goljufije. — Dr. Fran Marinič, Maribor, Trubarjeva ul. 11, zopet redno ordinira, 2013 »KARO« najboljši čevlji Tatvina. Delavcu Ludbviku Fuksu, ki je zaposlen pri tvrdki Ježek v Melju, je neznan dolgoprstnež izmaknil iz suknjiča denarnico z 280 Din gotovine in važnimi dokumenti. Tatu doslej še niso izsledili. — Vroči treno-ku sladoledarja. V minuli noči so trije neznani mladeniči napadli na Ruški cesti sladoledarja Mehmeda Hajradinoviča. Prevrnili so mu voziček in mu hoteli ukrasti tudi uro, katero pa je komaj rešil. Po junaškem dejanju so neznanci pobegnili v noč, predno jih je dosegla roka pravice. Mehmed trpi nad 100 Din škode. — Serija raznih nezgod na cesti in drugod S kolesa sta padla 22 letni Čeh Alojzij in 31 letni Simon Lang. K sreči sta odnesla le lažje poškodbe. — Pri Treh ribnikih je pes ugriznil 4 letnega Henrika Pavaleca v levo nogo. — Vsled defekla v pneumatiki je padel pri Framu z motornega kolesa 321etni ključavničar državne železnice Leopold Flucher. Dobil je sicer precej poškodb na raznih udih, katere pa niso nevarne. — V Lajteršper-gu pa je 20 leFni'trgovski pomočnik Ivan Nudi padel v obcestni jarek proti železnici. Njegove poškodbe na glavi pa so bile take narave, da so ga moraf! odpr> miti v bolnico. — Na športnem prostoru »Rapida« pa je bil včeraj dosežen rekord — v nezgodah. Pri lahkoatletskih tekmah se je Oton Marz poškodoval na levem laktu, I. Goriup iz Ptuja pa na levem in desnem kolenu. — 24-letni Alfonz Pelko pa si je izvil desno nogo . v členku, a 25 letni dijak Gottfried Hauswirth se je poškodoval na levi roki. — Vsem ponesrečencem je rešilni oddelek nudil prvo pomoč.— Čudna avtomobilska nezgoda. Včeraj je na rešilni postaji zabrnel zvonec. Poročilo se je glasilo: »V znani Sturmovi grabi blizu Ruš se je prevrnil neki osebni avtomobil v Dravo. Vsi štirje potniki so — v vodi.« — Kmalu nato pa se je javil zopet telefon in javil, daje avto ostal v Dravi in da so se vsi potni* ki rešili. — Žrtev svojega poklica. Agilni načelnik požarne brambe in re* šilnega oddelka g. Ivan Voller si je na nepojasnjen način zastrupil levo roko. Dnevno ima posla s prevezavanjem ponesrečencev in je verjetno, da se je pri tem delu ponesrečil. Zastrupljenje je precej resne narave!— Velika kavarna. Občinstvo opozarjamo, da se s 1. sep* tembrom pričnejo redne kabaretne predstave s prvovrstnim programom v Palals de danse. V Veliki kavarni vsak ponde-ljek, sredo in petek elitni koncert. 2099 Hazaj k baroku Nenadoma so pričeli pariški časopisi objavljati članke, v katerih te avtorji navdušujejo za krepko, oblo linijo, ki bi naj v prihodnjem razdobju nove mode izpodrinila vitkost. Na pobudo prvih člankov so nekatere Parižanke opustile trud in napore za ohranitev vitke linljs. kajti nadejajo se, da nastopa doba obilnosti. Obleke bodo izgubile sodobno enostavnost, lasje pa se bodo v '"•odrih valili do ramen. Nežna bitja bodo nosila zopet Titove frizure. Čeprav je novo modno stremljenje že v prvem trenotku pridobilo mnogo pobornikov, se vendar pojavlja v najrazličnejših krogih znaten odpor. Mnoge, zlasti zrelejše dame plaši spomin na strašne čase steznikov. Kljub temu ni izključeno, da bo zopet nastopila doba baroka, kajti zagovorniki nove struje trdijo, da delovna ali športna obleka ne more in ne sme nadomeščati večernih toalet. Torej je povsen1 verjetno, da se bodo oboževalci modnih kapric razdelili v dva tabora. Zenske, ki služijo same kruh in ki se vdajajo športu, so ponosne na vitko linijo in žive v prepričanju, da so kratki lasje in kratka krilca največja pridobitev sodobnosti Vsekakor začetek novega pokreta ne bo rožnat, vendar vemo že vnaprej, kako bo končal modni boj. Moda ima posebne, lastne, še neproučenc zakone, ki so brez dvoma v najtesnejši zvezi s posebnostih' ženske psihe. Njim se je nemogoče o-oiratL v jv,« r i b o r u, dne 2 JA. 1929. hKtfSSSSB9BSEBBfiEMMSBBBBDHBSBAflBBDBBBHQBMI Mariborski V U c lk N I iv Jufra Stran S< Razvoj človeških ras MODERNA ANTROPOLOGIJA. - AVSTRALCI NAJSTAREJŠE ČLOVEŠKO H5 V PLEME. — RAZVOJ RUMENE IN BELE RASE. Večina danes odraslih ljudi se je v šolah učila, da se delijo človeške rase v pet glavnih skupin, v belopolto ali kav-kaško, rumenopolto ali mongolsko, čr-nopolto ali etiopsko, rdečo ali amerikan-sko ter rjavopolto ali malajsko. Pri tem se pa ni oziralo prav nič na sorodnost in starost teh ras in na druge zanimivosti, ki osvetljujejo to do nedavna še docela nejasno vprašanje s čisto drugačno lučjo. Vse te probleme je do neke gotovosti rešila veda o človeškem telesu in duhu, antropologija, šele v najnovejšem času. Po teh modernih izsledkih antropologije . se je vse današnje človeštvo, kakorkoli ie tudi različno, razvilo iz ene same pra-ra$e, ki je živela na zemlji v veliki ter-cijerni dobi pred ledeno, torej pred milijoni in milijoni let. Tista prarasa, katere danes seveda ne poznamo in tudi ne vemo, kod je živela, je pa vsebovala že vse glavne elemente vseh danes živečih človeških ras. Na osnovi te teorije so moderni antropologi prišli že kmalu do zaključka, da je največ sorodnosti s tisto neznano pra-raso ohranilo še prvotno, črnopolto domače prebivalstvo Avstralije. Po razvoju človeških ras najstarejše pleme so tedaj avstralski domačini, ki pa so — in to je najbolj zanimivo — mnogo bolj podobni nam belim kakor pa rumenim mongolom in črnim prebivalcem Afrike. Kajti prav tako po razvoju okostja in mehkih telesnih delov, kakor po laseh, bradah in poraščenosti po telesu, so nam avstralski domačini mnogo bolj sorodni kakor goli mongoli in goli afriški črnci, ki se ločijo od nas in njih tudi po strukturi okostja in telesa. Po starosti prihajajo za avstralskimi domačini kot prvi papuanski prebivalci Nove-Gvineje, ki so vmesni razvojni člen med avstralskimi in afriškimi črnci. V Afriki sami pa je šel razvoj dalje svoja pota, tako da so tam najstarejši svetlopolti Hotentoti in Bušmanci, iz katerih so se preko raznih pritlikavih črnih ras tropične Afrike razvili pravi a-friški črnci. Avstralci, Papuanci in Afri-kanci so torej dandanes najstarejša še živeča človeška plemena. Za temi prihajajo kot četrti rdečepolti Amerikanci ali Indijanci. Vendar pa so glede njih antropologi še v hudih sporih, kajti nekateri jih prištevajo k mongoloidom ter trdijo, da so prišli v Ameriko iz Azije, drugi pa Pravijo, da so se naselili od vzhoda, to- rej iz Afrike. Najbolj verjetna je pa še tretja, najnovejša trditev, da so preko Eskimov najstarejši predhodniki rumene rase, torej mongolov. Razvoj bi bil šel tu tako, da bi bili iz Indijancev nastali na severu Eskimi ter prešli potem iz Alas-ke preko Kamčatke v Azijo, kjer so^ se razrastli v ogromno rumeno raso, ki je tekom tisočletij osvojila in naselila ves Daljni vzhod. Indijancem slede dalje po starosti: Kanaki na Havajih, Maori na Novi Zelandiji, Tonganci, Bataki na Sumatri in Dajaki na Borneu. Za vsemi temi rasami pa prihajajo jajo končno rumenopolti mongoli in be'o polti evropejci. Da so se mongoli razvili najbrže iz Indijancev preko Eskimov, smo že omenili, bela rasa se je pa razvila preko raznih prvotnih azijskih ras, kajti vsi znaki kažejo, da mongoli niso prvotni domačini v vzhodni Aziji, temveč, da so tja prišli od drugod ter se polagoma tako pomnožili in razširili, da so popolnoma izpodrinili prvotne domačine, ki so bili predhodniki nas belopoltih. Ti prvotni domačini, naši predhodniki, se pa niso popolnoma poizgubili, temveč so se ohranili še na več krajih ob robu rumene rase. Tako so Ainuanci na severu Japonske, na Sahalinu, Jesu in Kurilih še prav tako ostanki prvotnih, k beli prehajajočih ras, kakor so na Cejlonu živeči in njim sorodni Vedovci ter po vsej prednji Indiji raztreseni Dravidovci. Izvor bele rase je torej treba iskati v Aziji in njeni predhodniki so pred davnimi tisočletji bili skoraj gotovo glavni ali edini gospodarji vsega ogromnega o-zemlja od vzhodne Evrope preko osrednje Azije do Japonske in prednje Indije. Od tam so jih izrinili šele mongoli, in sicer tako, da so novejšo, belo raso potisnili na zapad, v Evropo, Indijo in Malo Azijo, njeno predhodnico, polubelo raso pa podjarmili in tekom tisočletij a-similirali, tako da so se do dandanes o-hranili samo še redki njeni ostanki na obronkih Daljnega vzhoda. Diferencija-cija človeštva v različne rase se je pričela pa gotovo že tedaj, ko so med Ameriko in Azijo ter Afriko, kakor tudi med Avstralijo in Afriko ter Indijo še obstojale kopne vezi, ko se je preko večine južne poloble naše zemlje še razprostirala velika Goudvana, domnevana zibelka vsega človeštva in večine živalstva in rastlinstva Šport Dimka nevest na otokih lužnega moria nekdanji in sedanji dbičaji. — napori kolonijalnih oblasti. MAKSIMIRANJE CEN ZA NEVESTE. Pri nas v Evropi se je nasilno ali sporazumno odvajanje nevest ohranilo do dandanašnjih dni samo še na Balkanu, deloma pa tudi v Kalabriji ter ra Siciliji 'a v južni Španiji. Toda to odvajanje je Pri nas v Bosni, Južni Srbiji iti Crni gori sanio še narodni običaj, le v Albaniji se *a in tam še dogodi, da je otmica resnična, to se pravi nasilna-, brez predhodnega sporazuma med ženinom in nevero ter med roditelji. Drugače je v neci-vdiziranih krajih Afrike in Azije, osobito Pa na otočju Južnega morja. Tam tudi še danes ne poznajo poroke v našem smislu,-kajti ženska velja tamkajšnjim domačinom za nižje vrste bitje, ki se lahko fepuje in prodaja, ugrablja in krade. Mladenič z otočja Juž. morja ne gre k svoji izvoljenki, da bi se z njo dogovoril zaradi poroke, temveč gre k njenemu °cetu, s katerim se potem pogaja za ceno. če je dekle lepo, močno in pridno, Cena višja, če je grdo, slabotno in leno, pa seveda nižja. Včasih so zahteve očetov tako velike, da mora ženin leta ■n leta delati, preden si pridobi dovolj bogastva, da si more kupiti nevesto. Zato J„e Popolnoma razumljivo, da si skušajo zaljubljeni mladeniči pomagati na dru-*>ačen način. Tajno se dogovorijo s svo-»h Prijatelji, kateri se do zob oboroženi , erejo v temni noči na določenem kra-v’ koder odidejo potem previdno do asi izvoljenke, napadejo neopaženo Jeno hišo, pobijejo Če treba tudi vse moške domačine in odvedejo s seboj dekle. S tem dejanjem pa navadno vsa zadeva še davno ni končana. Če ostanejo oče in bratje neveste živi, organizirajo oni protinapad, če teh ni, prevzamejo ta posel njeni preostali moški sorodniki ter njihovi prijatelji. Včasih se postavi v bran tudi vsa srenja in odide zopet do zob oborožena v vas roparja, da mu odvzame plen. V temni noči, ko ropar niti najmanje ne misli na nevarnost, navalijo nevestini sorodniki na njegovo hišo, ga ubijejo in zopet odpeljejo .ugrabljeno dekle. Taki boji so pa navadno samo začetek drugih dolgotrajnejših bojev za krvno osveto, in često se je na otokih Južnega morja dogodilo, da so se zaradi enega samega dekleta v teku nekaj mesecev pobili medsebojno vsi mqški prebivalci dveh sovražnih si vasi. Angleške, holandske in francoske ko-lonijaliie oblasti so posebno v zadnjih desetih letih po svetovni vojni napele vse svoje sile, da bi zatrle te grozne in krvave običaje domačinov. V ta namen so bile organizirane že neštete kazenske ekspedicije, a uspehi so se pričeli kazati šele v zadnjem času. Boji zaradi u-grabljanja deklet so sicer ponehali, u-grabljanja sama se pa še vedno dogajajo, seveda bolj prikrito in brez prelivanja krvi. Namesto da bi se sorodniki u-grabljene sami maščevali nad ugrabitelji, iščejo sedaj pomoči pri kolonijalnih Plaualna tekma na Draui Včeraj popoldne se je vršila na Dravi med brvjo in Kristijanovim kopališčem zanimiva plavalna tekma, ki jo je priredil SK Železničar. Z ozirom na dobro kvaliteto tekmovalcev je bila borba, zlasti med gospodi, zelo ostra. Organizacija prireditve ni bila najpopolnejša, predvsem radi tega, ker se rezultati niso javljali radovednemu občinstvu, ki je z velikim zanimanjem sledilo poteku. Doseženi so bili naslednji rezultati: Dame: l. gdč. Kamerjeva v času 8:32, 2. gdč. Lirzerjeva 8:55.6, 3. gdč. Pič 8:57.2. Gospodje: 1. Košak (Maribor) 8:15.8, 2. Wesiak (Rapid) 8:16, 3. Tominšek (SK Maribor) 8:27.4, 4. Kralj (Maribor) 8:28.4. Zmagovalci so prejeli od prireditelja lična darila. maribor-Bračec Z:Z (0:0) Reprezentanca mesta Maribora, ki je bila sestavljena po večini iz igralcev SK Maribora, je proti močnemu graškemu teamu v krasni igri izsilila remis, čeprav bi bila zaslužila z ozirom na šibko premoč tudi pičlo zmago. Medmestna prireditev je nudila prvovrsten nogomet; zlasti je ugajala požrtvovalnost obeh teamov, ki sta zastavila vse moči, da si zagotovita zmago. Odločnejši Gradčani so že vodili 2:0, vendar je našim reprezentantom uspelo, da so izenačili in tako z rezultatom dokumentirali vsaj enakovrednost. Mariborčani so imeli najboljše moči v obeh Korenih in v Bertonclju na krilu. Bertoncelj pa je že v prvem polčasu radi blesure zapustil igrišče. Zamenjal ga je Venko. Sodnik g. Ropaš je zadovoljil obe moštvi. Ptujem in SK Rapidom. V ostri konferenci so Ptujčani dosegli 69 točk, dočim so si atleti Rapida priborili 54 točk. Zrna ga agilnih ptujskih športnikov je vsekakor vredna zavidanja in ponoven dokaz, da posvečajo mariborski športni' krogi najplemenitejši športni panogi premalo pozornosti. T ~~ — — ,i :: ^ V, -1 • . ; « - . J*". Zagrebški medmestni turnir Zagrebški nogometni podsavez je proslavil svojo desetletnico z vrsto zanimivih prireditev, pri katerih so sodelovali reprezentanti štirih mest: Gradca, Splita, Beograda in Zagreba. Gradčani, ki so v soboto podlegli Zagrebu v razmerju 5:1, so v včerajšnji tekmi z istim moštvom prisilili Split h kapitulaciji. Favoriti so nepričakovano podlegli v razmerju 2:1. Z največjim zanimanjem je Zagreb pričakoval izida poslednje tekme med svojo reprezentanco in predstavniki presto-lice. Igra, v kateri sta se obe moštvi trudili, da priborita svojim barvam zmago in dokažeta, komu pripada primat v nogometu, se je razvila v efektno dovršeno borbo, v kateri so zmagali Zagrebčani v razmerju 4:2 (2:1), čeprav je bil protiv-nik docela enakovreden, ni pa imel sreče pred vrati. Prva rokometna tekma. SK Rapid in SK Železničar sta včeraj odigrala prvo rokometno tekmo, ki je končala neodločeno 5:5 (2:1). Lahkoatletski duamatch Ptuj - Rapid Včeraj popoldne se je vršil na igrišču Rapida lahkoatletski meeting med SK Ljubljana: Hermes - Slovan 7:2 (1:0), Svoboda - Ilirija 2:0 (0:0). Celje: ASK Primorje - Atletiki 8:0 (5:0). Dunaj: Nicholson - Hertha 3:2 ’ (2:2), Wacker - Slovan 2:1 (0:1), Rapid : Ad-mira 0:0, Sportklub-Hakoah 2:1 (0':0). Praga: Viktorija Z. - Teplitzer FC 3:2 (2:2), Siben - Meteor VIII. 2:2, Nuselsky-Čechie Karlin 4:1. oblasteh, ki morajo potem posredovati, bodisi da vrnejo dekle roditeljem in kaznujejo roparje ali pa da se pogodijo za ceno. Ker so nekateri roditelji zahtevali za svoje hčere pretirane cene, so se za možitev godni mladeniči pritožili pri kolonijalnih oblasteh zaradi navijanja cen deklet in kolonijalne oblasti so bile primorane v nekterih krajih te cene maksimirati. Tako je danes ponekod na otokih Južnega morja pod strego kaznijo prepovedano zahtevati za hčerke višje cene kakor so one, ki jih je oblast določila. V ostalem se pa tudi ta zanimiva zakonodaja naslanja na stare običaje, kajti tudi maksimirane cene se ozirajo na lepoto, moč in pridnost dekleta. Spore, ki zaradi »kategoriziranja« nastanejo, rešujejo v prvi instanci domači starešine, v drugi pa kolonijalne oblasti, ki morajo razsoditi, da li je to ali ono dekle po svoji lepoti in pridnosti zares tako, da sme oče zanj zahtevati najvišjo ceno odkupnine. Praga grabi najmodernejšo europ5fco šolo Praški mestni svet je odobril načrte za zgradbo najmodernejše ljudske šole v Evropi. Ogromno železobetonsko poslopje bo nudilo mladini in učiteljem najpo-polnejšo možnost pouka. Posamezni razredi bodo imeli svoje oblačilnice, stranišča in umivalnice ter bodo ločeni drug od drugega kot stanovanja. Večerna raz svetljava bo v polni meri nadomeščala dnevno svetlobo. Za deco, ki se opoldne ne bo vračala domov, bo v zgradbi kantina in dvorana za razvedrilo. Poleg prostorne telovadnice se bodo nahajale prhe za učence in kopalnice za učitelje. Razen tega bo imela šola tudi svojo ambulanto. Na ravni strehi bo posut pesek za solnčne kopelji, v parku pa se bodo nahajala prostorna športna igrišča in sprehajališča. — Zgradba, katere stroški so predvideni na 3 milijone čeških kron, bodo pričeli graditi v najkrajšem času. Polet „6rofa Zeppelina*4 okrog sueta Polet zrakoplova »Grofa Zeppelina« okrog sveta je trajal skupno 12 dni 35 minut, z odmori pa 21 dni, 5 ur in 25 minut. Odhod iz Lakehursta 8. avg. . 5/40 Friedrichshafen, prihod 10. avg. . 13.05 Friedrichshafen, odhod 15. avg. . 4.35 Tokio, prihod 19. avg. . . . . , 10.40 Tokio, odhod 23. avg. ...» 7.12 Los Angeles, prihod 26. avg. . . 14.18 Los Angeles, odhod 27. avg. . ., 9.15 Lakehurst, prihod 29. avg. . . . 13.14 Zrakoplov je torej potreboval za posamezne proge: Lakehurst—Friedrichshafen 55.25 tn\ Friedrichshafen—Tokio 102.05, Tokio— Los Angeles 79.06, Los Angeles—Lakehurst 51.59 ur. Torej skupno 288 ur 35 minut ali 12 dni 35 minut. Posamezne proge so znašale: Lakehurst—Friedrichshafen 8500 kilometrov, Friedrichshafen—Tokio 12 tisoč 400 km, Tokio—Los Angeles 9500 kilometrov in Los Angeles—Lakehurst 5000 km, torej skupno 35.400 km. Za polet okrog sveta, ki se je. pričel od spomenika svobode v Newyorku, je rabil zrakoplov z odmori skupno 21 dni, 5 ur in 25 minut. ___________ Prohibicijska policija je pričela v Zedinjenih državah z vso strogostjo preganjati tihotapce alkohola. Neko new-yorško sodišče je obsodilo Henrya Blaire radi petih steklenic žganja na 10.000 dolarjev denarne globe (nad pol milijona dinarjev) ali na pet let zaporne kazni. V Chicagu so bili obsojeni trije dijaki radi neznatnih količin alkohola na večmesečno zaporno kazen. Pri zaslišanju so se zagovarjali, da so si s tihotapstvom omogočali nadaljevanje študij, toda oblasti jim niso prizanesle. Prohibicijsko strast ameriške policije pa najbolj razgalja primer v Windsoru, kjer so prohi-bicijski organi javno sežgali 30.000 razglednic s portreti ameriških odličnjakov, ki se priznavajo za pristaše »mokrote«. Mihael Zevaco Beneška ljubimca Zgadovlnakl roman iz starih Benetk 166 . Podzemlje pri Svetem Marku. I Načelnik beneške policije je bil tiste čase neki Dže-iiaro — Gvido po krstnem imenu — mož svojih štiridesetih let, rjavolas, energičnega temperamenta in kakor vsi uradniki te republike, stresane po neprestanih dvornih revolucijah in bojih za vrhnjo oblast, obdarjen s krepkim apetitom častihlepnosti. Gvido Dženaro je škilil po dostojanstvu Dandola, kakor je Altierl hlepel po kroni Foskarijevi in kakor je Foskari hrepenel po tem, da bi si skoval iz doževske krone kraljevsko. Bil je, kakor smo že povedali, načelnik javne in tajne policije beneške in je imel nad seboj samo velikega inkvizitorja kot neposrednega predstojnika. S tem je povedano dovolj jasno, da je bil vplivna in strašno osebnost. Sicer pa je vršil svoj posel še nekako po vesti; edina strast njegova je bila, vohati za kako primemo zaroto — iznajti jo, če ni šlo drugače od konca do kraja — samo da je imel nato veselje in čast, razkrinkati jo. On ni igral, kakor marsikateri gospod tistega časa, ki se je upropastll ob igralnem korcu in kockah. Tudi svojemu trebuhu ni stregel prebogato, dasi je prirejal po dvakrat na leto, o Božiču in o Veliki noči sijajen sprejem. Zli jeziki mu niso vedeli očitati nobenega nežnega razmerja, nobene oboževanke, nobene priležnice. Njegovo največje veselje je bilo, izprehajati se samotno po mračnih večernih Benetkah, preoblečen zdaj za meščana, zdaj za mornarja; tako se je mešal med gruče iz-prehajalcev in stopal v krčme: vsi krčmarji so bili njegove kreature. Gospod Bartolo Enooki, krčmar pri »Zlatem Sidru«, je bil tudi njegov prijatelj. Sad teh večernih izprehodov je bil običajno ta, da so pograbili par ubogih vragov v trenotku, ko so se najmanj nadejali, vlekli jih iz postelje na sodišče in jih obsodili — tega na dve leti svičenih streh, druga na galejo, tretjega na pet do šest let težke podzemeljske ječe. Strašna usta sodnikov so bila neizprosna. Gospod Džennaro pa si je mel ob tem roke. Njegova navadna, vsakdanja trditev je bila, da je v policijsko urejenem mestu najpoglavitnejši spomenik in edina koristna zgradba — jetnišnica. On je bil vtelešena duša ječe. Sanjal je o velikanski jetniš-nici, kamor bi zaprl vse mesto, in o uredbi Človeške družbe, ki bi priznavala samo dve vrsti državljanov: jetnike in ječarje. Drugi dan po razgovorih, ki jih je imel Bembo najprej z Aretinom, nato s Sandrigom in nazadnje s kur- tizano Imperijo, je v večernem somraku policijski načelnik Gvido Džennaro ravno stal pred velikim ogledalom in si šemil obraz. Ko je popolnoma izpremenil svoje lice in si dejal z zadovoljstvom, da ga živa duša ne more spoznati v tej izpremenjeni zunanjosti, je stopil v sosednji kabinet, kjer je viselo nešteto različne obleke. Izbral si je popolno obleko barkarola in jo nadel, skrbno pazeč na vsako najmanjšo pozornost, da bi napravil čim pristnejši vtis. »Hm!« je godrnjal med oblačenjem, »danes se mi smeje priložnost — danes ali nikoli. Dandolo je toliko rojen za velikega inkvizitorja kakor jaz za španjol-skega kralja, ali pa še manj!... On je zaspanec. Vso skrb nadzorovanja beneške javnosti prepušča meni; niti mojih raportov noče več poslušati. Kar uide mi, češ, da mora streči soprogu svoje hčere, ki je baje ranjen... od koga neki? Kako je dobil tisto rano? ... Vso svojo mesečno plačo bi dal za to, da izvem ... Toda palača Altierija je postala pravcat grob; nihče ne more vanj... Še vrag sam bi našel ključavnice zamašene.. Z eno besedo, to stoji, da je Dandolo, veliki inkvizitor samo še po imenu... in vrhutega, ako sem slišal prav, se kmalu odreče svojemu dostojanstvu. Kdo bo prihodnji veliki inkvizitora... Da, ljubi moj Džennaro, kdo se bo polastil tega prekrasnega in mogočnega mesta? .« Zastavljaje si to vprašanje se je gledal v zrcalu in si popravljal neko gubo svoje mornarske čepice. »Zakaj ne bi bil jaz tisti srečni človek?« se je vprašal nenadoma. »Zato, ker nisem patricij? Prava reč! Imam pa zato druge vrline. Postavna prikazen sem, in zmožen človek. Sicer pa — ali so bili dosedanji veliki inkvizitorji sami rojeni patriciji? In doži? In škofje? Bembo je pravcat knez Nevesekdo... Da, da, Džennaro snuje se ti priložnost, kakršne ni bilo še nikoli!« Sedel je v velik naslanjač, natočil si čašo španjol-skega vina in namočil vanj par piškotov. »Pokrepčajmo se,« je dejal sam pri sebi. »Saj se odpravljam na podjetje, ki mi obeta uresničenje vseh mojih drznih sanj.« Ko je popil svoje vino in pojedel svoje piškote, je vstal in stopil zopet pred zrcalo, rekoč: »Ako bi bil mož, ki ga vidim v temle ogledalu, dož, bi mu rekel tole: Vaša doževska visokost se nahaja v žalostnem položaju, in država je z vami v veliki nevarnosti. Kaj sem jaz? Prvi berič republike, da se kratko izrazim. To je že nekaj, gotovo. Berič, visokost, je uho, odprto v molčanju, oko, gledajoče v noči, roka, ki tipa tam, kjer drugi ne čutijo ničesar, senca, ki se plazi po senci sami. Molčanje, noč, nebitje in senca mu razodevajo svoje skrivnosti. Zame ni skrivnosti, visokost. Blagovolite me poslušati. Strmoglavili ste rodbino Kan-diano. Starega doža ste oslepili, res je to. Vrag vedi, kaj se je zgodilo z njim. V vašo nesrečo in nesrečo dr- žave pa je stari volk rodil volčiča, ki je dorastel. Varujte se volčiča, visokost. On ima zdaj ostre kočnjake. Ali hočete, da vam povem največjo zmoto in napako vašega vladanja? Vi bi bili morali pustiti starega Kan-diana in oslepiti Rolanda; pa ste storili narobe. Stari bi bil umrl od bolečine, a Roland bi bil neškodljiv. Toda človek ne more misliti takoj na vse možnosti. Drugače bi bili vi morali slutiti, da bo Roland prekopal deset čevljav debel zid in da bo Most Vzdihljajev zanj navaden izprehod, kakor na primer Rialto za kakega mladega gospodiča, ki teče paradirat pod okno svoje krasotice. Pustiva to. Pojdite z mano, visokost. Oglejva si beneške krčme in beznice: povsod slišite poveličevati spomin Kandianov. Poizprehodiva se po pristanu, po Lidu, po nabrežjih; povsod se oglaša ista legenda o moči, o pogumu in neustrašenosti. Visokost, ako hočete zadušiti legendo o Rolandu Silnem, zaprite ves narod beneški. To je nemogoče, pravite? Torej primite Rolanda!... Ah, ah, To je tisto, kar vam pripravljam jaz!... Vraga! Prijeti Rolanda Kandiana? Hudiča! Oh, to bi bilo mojstersko delo. Roland je v Benetkah. Sam je. Smeje se lokostrelcem in beričem. Hodi semkaj, hodi tja, kamor se mu zljubi. Včasih mislijo, da ga imajo — pa ga zmanjka kakor kafre. Obkolijo otok Olivolski. Njega ni! Obkolijo hišo v pristanišču: on uide z dimom skozi dimnik. Vražji človek, to... In, vidite, visokost tega strašnega Rolanda, ki se je kronal za kralja planine in za vojvodo ravnine in ima za seboj dvatisoč fanatikov, tega Rolanda, ki ga poluglasno opevajo bar-karoli in sanjajo ženščine o njem, Rolanda, ki vanj zaupajo možje, Rolanda, ki vas bo zdrobil in mora zdrobiti v prah — evo ga, prinašam vam ga, vzemite ga! Visokost, in za to uslugo me imenujte za velikega inkvizitorja.« In Gvido Džennaro se je prepričevalno naklonil pred ogledalom. Ko se je vzravnal, je pogledal okrog sebe, kakor zares presenečen, da ne sliši doževega odgovora. Zasmejal se je glasno in si pomel roke. »Da, da,« je nadaljeval svoj samogovor, »take SO besede, ki jih bom kmalu govoril Foskariju, po milosti hudičevi dožu beneškemu. Kmalu? ... Kdo ve? Morda že jutri!... Hajdimo, hajdimo, na delo!... Ta Roland je gotovo pretkanec vseh pretkancev. On bi bil skoraj prav tako zmožen policijski načelnik, kakor jaz. Toda jaz — jaz sem še hitrejši od njega. On ne ve mojih misli, jaz pa poznam njegove. On si domišlja, da ne ljubi več Leonore, jaz pa gledam in zasledujem, kako se ljubezen razodeva v slehernem njegovem koraku in dejanju. On je prepričan, da ne pojde več na otok Olivolski, jaz pa vem, da se vrne tjakaj prej ali slej! Ah, ah, kako se je zgodilo, da je bila lepa Leonora tam in naffl je ukazala, da naj se umaknemo! Da, kako in zakaj?.,. (Nadaljevanje sledi). Mali ogtaai, ki *MHJa* poara. dovalna la eoeijalne namana *Mk* beeede 30 p, a.\Ti»njll anecak OJa 5*— Mali oglasi Ženitve, dopieoMMje In ogla« el trfevektga aM reUamneg* enačaja: eeaka beeeda 50 p, e*Jm«nJH meeek Dia fO*— Pozor! Sprejmejo se stalni aHonenti na prvovrstno dom?»