Kranj, 8. januarja 1955 LETO VIII. / Stev. 2 GORENJSKE Na prehoda v novo leto »Novoletni sejmi" in .pogostitve delavcev" Novo leto — najstarejši praznik v zgodovini omikanega človeka _ ima za nas v novi socialistični Jugoslaviji še svoj poseben pomen. Vsako leto n» ta dan se lahko s ponosom ozremo nazaj na minulo leto in pretehtamo delo, napore in r Živahna gradbena dejavnost na podroćiu LOMO Krani Na svoji zadnji seji v preteklem letu so odborniki LOMU na Gašteju. V tekočem letu pa Kranj razpravljali o izpolnitvi investicijskega plana za leto bodo pričeli z gradnjo črpalni- ncnBh, t: iih „«.,-.-•„ „„__jj. . . 1954, o dopolnitvah družbenega plana ter še o nekaterih toč- ce na Gorenji Savi. uspehe, ki smo jih ustvarili na nasi revolucionarni poti v so- kah'dnevncga reda( ki je bil dokaj obširen. Zaključek leta m Ureditev okolice stanovanj-cializem. prav n-. motil odbornikov, da ne bi živahno sodelovali v raz- blokov je dokaj časa bod!a Delovni kolektivi delajo obračune svoje proizvodnje, na- pravi in stavljali tehtne pripombe na poročila. v oči marsikoga, ki je hodil grajujejo marljive in sposobne delavce, pripravljajo načrt« za v preteklem letu je bilo v njo, tako da lahko upamo, da tam mimo. No, z olepševalnimi novo leto in sklepajo pogodbe z dobavitelji in odjemalci. gradnji 14 stanovanjskih zgradb bo v tem letu tudi poliklinika deli so že pričeli ter bodo na-Posebno skrb pa ob tem prazniku posvetimo našim naj- ter je bilo do konca leta do- začela z delom Do 1 februar- ^V^^J^^le~J^ eraienih 10 obiektov s 86 stano- ja bodo namreč nacrti za poli- vsem Dodo napravm cesxo ao mlajšim. Iz leta v leto postaja praznovanje Novoletne jelke ln JJ.. ^ samsk5mi' sobami ln kliniko ^ priporočilu revizij- blokov -ter okolico stavb zasadi-pnhod Dedka Mraza veličastnejše in popularnejše. Ni ga ci- šestimi lokali. Ze med letom ske komisije že popravljeni m U z drevjem in zelenjem, cibana in pionirja v vsej naši domovini, ki ne bi že tedne in so se v nekatera stanovanja bodo z gradnjo lahko nadalje- Poleg teh naštetih del je bilo * j i. i i rr ,.„ij opravljenih se veliko drobnin tedne prej z nestrpnostjo in veselim pričakovanjem čakal pri- stranke lahko vselile. Z graa- vali. £ skuoai daio prav ju » , . ... nin stanovanjskih hiš pa bo Zelo pestra je bila v prete- zadev, ki pa sKupaj oajo prav hoda Dedka Mraza in štel dneve in noči, ki ga še ločijo od J^ĆTSSeS tudi T tem klem letu tudi komunalna de- gotovo lep rezultat enoletnega tega praznika! letu Dokončane bodo namreč javnost na področju mestne dela kranjskega LOMO. Spo- rih • še štiri stanovanjske zgradbe s občine. Največ sredstev je bi- drsljaj tu pa tam gotovo ne ka- Danes je praznovanje Novega a več ali manj isto velja za * 26 stanovanji in 10 gar. 10 seveda porabljenih za stra- zi skupne slike dela mestnega i? J /v°^naT- °tr0Ci S° Kamnik' Sk0fj° ^ itd-}- 1Z" SprarXTbrdokon- žiški vodovod, ki je končno le odbora, ki je vsa razpoložljiva litnf«- °ed+ka ^^za, novu" govarjajo se z vsemi mogočimi zdravstveni Provizorij ki dograjen. Razen tega pa je bilo finančna sredstva porabil le za letni sejem (v tistih krajih pač, opravičili: da nimajojasa, aa J^jfSSS^nJSTplSS^i veliko denarja (porabljenega za poboljšanje standarda delovnega ----- ™............ — —------- — je bil Kranju izredno potreben. veiiKo aenarja ^'-"'J-^- « gloveka in za lep in kulturen kjer je bil), okrasili Novoletno je za uslužbence premraz, aa ^ hivalpi mesta že delj časa položitev vodovodnega omrežja ciovetca m m v jelko in prejeli darila. Starejši nimajo prodajalcev, denarja, fahko uživaj so odšli na zabavo — plesali so stojnic, da bodo imeli samo ;z 1% use&iue Občutno zmanjšani davki PARTIZANSKE RAZGLEDNICE j Od hleva do nove tovarne Za večjo centralizacijo? Naša reportaža: SLABEGA NOVINARJA PROPADLA REPORTAŽA »Svoboda« Primskovo je vendar začela Zabavna stran Čestitke občanom Železnikov Naša podlistka: TITANIC KRIK IZ NOCl i "Vi * ' gubo itd. Kako neresna so NA JESENICAH so z razliko opravičila! od prejšnjih let (ko so bili pre- Trgovska podjetja pač ne gie- - tepi in %udi pokolji nekaj obi- dajo na drugo/kot na dobiček. em °b]e^-. ? n,^ n-o čajnega) silvestrovali to leto Vsa mentaliteta teh ljudi izra- dl Pomanjkljivih načrtov m>o haje dokaj dostojno - (nek hu- ža le eno željo: zaslužek. Ne nadaljevati. Vendar je domnSno* <~ • . .., LOMO za to leto predvidel v da Te bilJf tS1?l ^mml, briga jih, zakaj m komu je na- proracunu večii investa- dostoino L -° , tak° • mirn°Z" merJen, n+ov° Seiem: Ne cijski znesek za nadaljno graa- «-ci — diiaki so pod vodstvom ne vedo, da se že dolgo Časa govi sodelavci bodo skoraj ves prof. Vidičeve pokazali mnogo bori naša družba proti alkoho- fcas — t»d» ob ogledu kulturnih smisla za podajanje lepih prav- lizmu in da je pijančevanje so- ln ind»«=tri'skih kraiev Burme ljičnih iger. cialističnega človeka nevredna. — v s*lk" * najvišjimi burman- SnKka mladina mi bila indt- C. A. skimi voditelji. virtualno obdarovana, pač ra so nekatera pndj. (»Stol«, »Kam- rnk«) izročila otrokom svojih delavcev in uslužbencev precej bogata in koristna darila Seveda so otroci železničarjev poštarlev. učiteljev itd. precej »kritizirali«, toetr ni »enakoprav- nos+1« — pa kdo bi poslušal otrokp! V SKOFJI LOKI je bil novoletni sejem na trgu pred po sto Dražgoše tik pred z godovinsko bitko Mladinske organizacije spet no tovarnah -Mladina nai prispeva svoi delež pri družbenem upravlianiu Naorzdili so lih Upravni odbor Železarne Je- «*» živahen Pisali smo ^ svoj čas so bili po tovar- malo poznali probleme, s kate- vedovanju je vedno delčeK ni smel do njih "aste^ega senice je nedavno obravnaval ** ho tam paviljon ker bo nah mlaoinski aktivi, ki so vu- rimi se danes rešujejo mladin- njih samih. Naj nam pnpove- dne je začela velika nemška glne dloge nekaterih p^^:i,^t^^- ?iU-in --^».^lienje de- ^^Sd^'^J'Z ^^^'JLlTZ članov kolektiva. Vrsto najbolj-lo tako! — samo v«i l so prišli na račun, t a n. Kjer oo- .......--------------. - plačno pogosV'1 ,pionirii brez- ,Ui in usmerjali življenje de- ci. V delavskih svetih je prav duje Janko Lotrič, ki je bor- ofenziva na Dražgoše, v Kateri —* lo tako t — sam ^n 'r°s ie hl~ |avske mladine. Vendar so bili mladina velikokrat naletela na cem v Dražgošah skupaj s to- So Nemci dokaj časa mislili, aa članov kolektiva. Vrsto najbolj-malčki ni- j1 aktlvi preneseni izven zidov gluha ušesa. V delavskem varišem Jankom Kraljem nosil gredo na izlet, kot so to bili ^h Dredlogov ki bodo koristili in boievitelSi so „re močnoiM ^°yarn na teren, kjer naj bi na- upravljanju je veliko premalo municijo in bombe na položaje. vajenl doslej ^ vsej Evropi . . ,.x . e ' . ^iwSk *đ f J^b-iH« 2riCvali sv^e del° in Povili sodelovala in često ni bila k so- »Dva sva bila,« je pričel. »V TJ pa se jimJ je^ustavim! Neka- obratovanja v pod-teri pionir odnesel marsika- ^'adinsko dejavnost tako na delovanju povabljena, kljub te- nemškem skladišču v Železnikih terim, in teh ni bilo malo — za jetju' so sklemh nagraditi. Nekrvav nos) V nOV° leto Želi. kot v mestih- Mladinska mu, da je v naših tovarnah za- je bilo nič koliko orožja, mu- vselej'.« grajeni so bili Ivan Zein 10.000, organi,zaciJa pa na terenu ni poslen izredno visok odstotek ničije in bomb. Pred vrati pa „ , ' . . . r, .... • Ra„„ --- izpolnila svoje naloge. Aktivi mladine. Dokler so bile po to- je stal stražar in tega je bilo Tako >e P"Povedoval Janko Anton (*™selj in Martin Bevc Na zaključku pa še neka1 na deželi pa tudi v mestu so varnah mladinske organizaciju, treba premotiti. Pri sprednjih Lotnc- PoleS njega pa je v tej 39.950, Ivan Smolej 20.000, 1 ;a. razpadli in za mladino se naj- so skrbele tudi za strokovno in vratih so domači fantje zapeli lepi Selškl dolini se veliko ta- Prešeren in Drago Višnar -u. n.wai nP^i in stražar iih ie kih znakov, ki se tedaj, ko je ter Iyan KotkB( Juri An splošnega. večkrat nihče ni brigal. Mla- splošno izobrazbo mladih ljudi, nekaj pesmi in stražar jin je - življenje naroda, niso r>o L0lltm SC]mi 50 tolh 8v°ra] dlna ie bi!a sicer vključena po po ukinitvi tovarniških aktivov »ginjeno« poslušal. Med tem pa ShS ^ !! ?lahl ^?r!!iJlM" ?ev.ilnih športnih in kulturnih pa je tudi to skoraj popolnoma sva midva z Jankom vdrla zad- Jar ni znala vne- prenehalo. Jože 28.500 kih junakov, ki se tedaj, ko je ter jvan Kotke, Juri Antič ln večkrat nihče ni brigal. Mla- splošno izobrazbo mladih ljudi, ^^jj^^^f*—^'4JJJ £ šlo za življenje naroda, niso KHvc Qm ^ Novatorji in racionalizatorji »a je bila sicer vključena po po ukinitvi tovarniških aktivov »ginjeno« posiusai. jviea tem pc av ^ baJ. za svojega —^^vilnih sortnih in kulturnih pa je tudi to skoraj popolnoma sva midva z Jankom vdrla zad- , , c*r so se te ali one organi- društvu? 9poi^nm in Kuuuram ^d . . .......s^ ,—^iro^a. V občini Železniki je *3L 'k one org-ni- aru^ ve zna]g vne_ enehalo. nja vrata in znosila oia pokopa- V obc.m Ze^"lk £ P^°_ 2elezarne Jesenice so rešili že pripofebno pa društvo stl vanje svojega mladostnega Prav tako danes ni inihče po- iišče municijo in bombe. Dru- 188 mladih ljudi, ki so zrtvo „JI..e!3eY mladine - silno pri- poleta ter i« Mi- ,«^< ta«, svečal oosebne pozornosti pro- gega Se,JvS:e rsilnoUpn- Pole^ ~ ^ J™ ^fS-^P^ «S dTp^aTT^a vali ^enj^ z"a boljše mnogo težkih in perečih proiz- In tUdl UrGdile ^ - V6Č ^^anl zapost^vUel1683 SdTmt m£- cefsoro « fizkulturnim do- dni in za svobodo: 50 družin je vodnih problemov, ki bodo Pri- pravile mnogo (predvsem deko- V tovarnah je nešteto proble- sikdaj se je zgodilo, da so ti le mom in skrila v neko votlo bilo izseljenih in n.c manj kot Q fe osamosvojitvi na&e SLt;r)' Mn°g0 .manJ mOV' kl jih -]reTue?o v korist enkrat naJ dan jedli toplo hra- bukev. Med tem sva ie dobila ^^^S^kV S industrije. Nagrajencem česti- PodieHn , Za fiemenj pokazala ln v interesih mladine Sindi- no, svojo plačo pa so v nekaj zvezo s Pavšičem in Jelencem, med NOB pozganih Tak. je ou ^^tja t(om6nU fiem že katl ^ ^^adme.j.u^ , ^^J^ M ^ ^ ki gta bila na ^ziu v Drai- davek, ki ga je prispevala ob- tamo tudi mi. TEĐE\ DIVI PO SVETU AMERIČANI IN SOVJETI ZAMENJAVAJO LJUDI State departememt je »poročil, da je sovjetska vlada v svoji zadnji noti, ki so jo pretekla petek izročili ameriškemu veleposlaniku v Moskvi, obljubila, da bo izpustila dva ameriška državljana v zameno za 11 ameriških otrok, ki so v Zahodni Nemčiji. Američana, ki naj bi ju izpustili, sta William Marchuk, ki ga je sovjetska policija aretirala Leta 1949 v Drezdenu in John Noble, ki Je bil ujet leta 1945. URAN TUDI V ITALIJI Italijanski listi poročajo, da so v bližini Connia v Pie-montu našli po osem let trajajočem skrbnem iskanju nahajališča urana. Več deset kilogramov rude je že prevzel italijanski center za jedrske raziskave v Milanu. ATOMSKI POSKUSI V SZ Japonski znanstvenik Hiro-nobu Vatana Bi, univerzitetni profesor v Nigati, je izjavil, da so 6. in 8. decembra v ZSSR preizkušali atomske bombe. Pripomnil je, da sta na severovzhodnem področju otoka Honšiu padala radioaktivni dež in sneg. PRIPRAVE NA STAVKO Svet železničarskih sindikatov za londonski okraj se Je pripravil, če se bo v bližnji prihodnosti začela stavka angleških železničarjev. Spor med delavci in delodajalci je izbruhnil že pred 17 meseci, ko so železničarji zahtevali, da jim povišajo plačo za 15 odstotkov. PREDSEDNIK PANAME UBIT Pretekli ponedeljek je bil ob atentatu ubit predsednik Paname. Neznani atentatorji •o streljali nanj dn njegovo spremstvo z avtomatskim orožjem. Atentatorjem se je posrečilo pobegniti. Policija je napravila velike racije in aretirala okoli 40 ljudi, ki so osumljeni, da so prt atentatu sodelovali. GENERALNI SEKRETAR OZN V PEKINGU V sredo popoldne je predsednik kitajske vlade Cu En Laj priredil v počastitev prihoda generalnega sekretarja OZN Daga Hammarskiolda v Peking, svečan sorejem. Sprejema so se udeležiM visoki kitaiski predstavniki In diplomatski zbor V Pekingu. MENDERES POJDE V ITALIJO Turško časopisje poroča, da bo predsednik turške vlade Menderes obiskal Italijo bržkone v začetku meseca februarja. Obisk bo zvezan z obsežnimi razgovori, predvsem o političnem položaju na Balkanu, pa tudi o turško-Italijanskih trgovinskih odnosih in blagovni lizmenjavi, ki je trenutno v zastoju. Turški gost si bo ogledal tudi več večjih italijanskih mest. O LANSKOLETNI DAVČNI POLITIKI Občutno zmanjšani davki V kranjskem okraju so kmetje lani plačali 87 milijonov dinarjev manj davka Na predzadnji seji Okrajnega ljudskega odbora v Kranju Je bilo na dnevnem redu tudi poročilo o odmeri kmečke dohodnine v letu 1954. Nekoliko čudno je, da se nihče od ljudskih odbornikov ni priglasil k razpravi, čeprav je omenjeno poročilo zanimivo in vredno pozornosti. Za naše bralce povzemamo iz poročila nekaj najosnovnejših misli. Leto 1954 je pomenilo prelomnico v obravnavi našega kmetijstva. Pred kratkim obravnavani družbeni plan za letošnje leto je že nakazal »novo smer« našega razvoja — večjo pozornost kmetijstvu*. Ta nova smer pa se deloma kaže že v lanskoletnih davčnih olajšavah. Na osnovi zvezne uredbe smo pristopili k odmeri kmečke dohodnine na osnovi katastrskih podatkov. V kranjskem okraju so se načinu obdavčenja po katastru približali sicer že leta 1952, z določanjem davčnih osnov na ha obdelovalne zemlje ter ostalih zemljiških kultur. V letu 1953 je bil ta način določanja davčnih osnov iz kmetijstva še izpopolnjen tako, da se je določala osnova po ha za vsako zemljiško kulturo, bodisi za njive, travnike, sadovnjake, pašnike ali gozdove. Področje kranjskega okraja je bilo razdeljeno na 3 predele: nižinski, srednji ter višinski del. Za vsak predel pa so bili določeni različni dohodki po ha posamezne zemljiške kulture, upoštevaje kakovost zemljišča. Dohodek po ha je bil izračunan na osnovi 5-letnega prikaza, z upoštevanjem povprečnih donosov in povprečnih cen kmetijskih pridelkov. Z navedenim načinom določanja davčnih osnov smo dosegli pravilno razmerje med davčnimi zavezanci; izognili pa smo se tudi preobremenjevanju kmečkih gospodarstev, ki so več proizvajala, oziroma bolje gospodarila. Ker pa so posamezna kmečka gospodarstva v le- tu 1953 dosegala izredno visoke dohodke s prodajo lesa, je bil v davčni osnovi upoštevan tudi še izredni dohodek od lesa. V letu 1954 se je določanje davčnih osnov spremenilo v toliko, da se je z določenimi količniki za posamezne zemljiške kulture izračunal nov katastrski dohodek (davčna osnova;-na podlagi katastrskega čistega dohodka. Katastrski dohode« pomeni povprečni dohodek na ha zemljiške kulture pri običajni obdelavi zemljišča in ob upoštevanju materialnih stroškov, medtem ko se pri katastrskem čistem dohodku upošteva razen materialnih stroškov še tudi delovna sila. Obdavčeni dohodek iz kmetijstva je znašal za ves kranjski okraj v letu 1952 815.652.000 dinarjev — davek 222,336.000 dinarjev, v letu 1953 853.603.000 dinarjev, davek 243.339.000, v letu 1954 pa 594,195.000, medtem ko je davek znašal 155,631.000 dinarjev. Iz navedenih Številk je razvidno, da smo z obdavčitvijo po katastru v letu 1954 dosegli le 69.6 odstotkov obdavčenega dohodka iz leta 1953 tin le 63,9 odstotkov davka, predvidenega v letu 1952 tako, da se je v letu 1954 zmanjšala davčna obremenitev v odnosu na leto 1953 za več kot 87 milijonov dinarjev. Nasprotno pa lahko ugotovimo, da v letu 1954 količinsko ni bilo na trgu več kmetijskih pridelkov kot leta 1953, v kolikor pa je bilo manj blaga, na so kmetje izpad nadoknadili z višjimi cenami ter tako dosegli skoraj enak finančni učinek kot leta 1953. Naj občutneje so bili znižani davki v nižinskih predelih kranjskega okraja, dočim se je v višinskih predelih davek v odnosu na leto 1953 razmeroma manj znižal, v posameznih občinah pa se je celo nekoliko zvišal. Dejanski dohodek nižinskega kmeta pa visoko presega dohodek, ki ga obdavčujemo po katastru. Ta trditev sloni na izračunih dohodka posameznin gospodarstev, upoštevaje povprečni donos po ha in cene, ki jih dosega proizvajalec na tržf^ šču. Ob koncu moramo ugotoviti, da so letošnje cene kmetijskim pridelkom nenehno, ponekod rahlo, ponekod občutneje naraščale, ker je večina kmetijskih proizvajalcev izkoristila razmeroma ugoden položaj in veliko povpraševanje po pridelkih na tržišču ter neopravičeno začela dvigati cene. Neopravičeno tem bolj, ker smo ravno v lanskem letu kmetom občutno znižali davke. Tako z omenjenim ukrepom nismo povsod dosegli tistega zaželenega cilja — namreč spodbude za povečanje kmetijske proizvodnje. Nič ni čudnega, če se spričo tega marsikdo sprašuje, ali je prav, da smo sploh podvzeli take in podobne korake, če ne bomo tudi s strani kmečkega prebivalstva naleteli na vsestransko razumevanje! (Nadaljevanje Is 1. strani) dneh v mladostni zaletelosti zapravili. Drži, da mladinska organizacija v tovarnah, ko je še obstojala, ni reševala vseh ten vprašanj, res pa je, da jih je znala pokazati in opozoriti nanje odgovorne činitelje. Vse to so problemi, ki so narekovali, da se ponovno vzpostavijo po tovarnah mladinski aktivi, ki bodo v prihodnjih dneh ustanovljeni. Prav tako pa bodo organizacije na terenih obstojale še naprej. Mladinski aktivi, ki bodo na zborih mladih delavcev ustanovljeni, naj ne bodo pod »patronatom« sindikalne organizacije, temveč samostojna politična organizacija, ki se bori za svojo afirmacijo in za svoj družbeni ugled v tovarni. Na vsak način pa bo treba, da bodo tudi upravni organi v tovarnah te težnje mladine razumeli in njeno dejavnost podpr- li ter mladino uvajali v samoupravljanje. Mestne organizacije LMS doslej niso imele posebnih uspehov, razen v Tržiču. V Skofjl Loki pa je organizacija celo razpadla in niti na gimnaziji ne more zaživeti, odkar so osmo-šolci zapustili zavod. Del krivde za to prav gotovo pade na mestni komite LMS, ki ni pravočasno posredoval in zagotovil organizaciji delavno vodstvo, ki bi nadaljevalo z dolom na gimnaziji. Veliko boljši so vaški aktivi, ki vključujeio veliko mladine, vendar tudi kmečki mladini ni nihče posvečal posebne pozornosti ter je bilo vse delo prenuščeno stihijnemu razvoju. OZZ in LMS pa sta sedaj organizirali kmečke nadaljevalne tečaje, v katerih se bo kmečka mladina strokovno vzgajala. Ta mladina bo potem lahko nosilec naprednega gospodarstva na našem podeželju. Glas naših bralcev Promet v Selški dolini Imam srečo (pa tudi nesrečo), da se večkrat vozim z avtobusi. Tako me je pot zanesla tudi v Selško dolino, kjer sem opazil, da v prometu ne gre vse tako kot bi želeli. Avtobusna zveza iz Škofje Loke je dvakrat dnevno in Isiicer tako, da se nekateri ljudje upravičeno pritožujejo. Avtobus pelje v Železnike ob 12.45 in ob 16. uri, Na noti razvoja Delovni kolektiv »Sora« se je razvil iz mizarske delavnice v Stanežičah. Tedaj so zaposle-vali le 27 dela-ce^. Povpraševa- sko in v Turčijo. Začeli pa bodo izdelovati tudi omarice za televizijo, ki jih bodo v glavnem prodajali v Anglijo. NACRTI TOVARNE »ISKRA« ZA LETO 1955 Le nekaj strojev več in produkcija ho za 41 odstotkov večja Člani delavskega sveta so se na zadnji seji pogovorili o delu v preteklem letu in o načrtin za letošnje leto, zlasti pa o potrebah, ki jih ima »Iskra« za uspešen razvoj v prihodnjosti. Izračunali so, da plana za letošnje leto v primerjavi s preteklim, ne morejo povečati, ker jim v prvi vrsti manjka strojev in prostora, pa tudi strokovnjakov, zlasti konstruktorjev. Prišli so do zaključka, da morajo, če hočejo zadostiti vsem potrebam in naročilom, kupiti v inozemstvu nekaj strojev m zgraditi tudi nekaj novih prostorov. Danes v tovarni »Iskra« delavci še približno 45 odstotkov proizvodov izdelajo ročno. Z nabavo novih strojev pa bi se brez dvoma ta odstotek precej zmanjšal, izdelki bi bili kvalitetnejši, čas izdelave bi zmanjšali, zato bi bili izdelki tudi cenejši, proizvodnjo pa bi lahko še znatno povečali. V letošnjem letu nameravajo kupiti v inozemstvu razne stroje v vrednosti 114 milijonov dinarjev, pri čemer bi prihranili v 1 letu 256,110.000 dinarjev. Število strojev bi povečali le za 6,3 odstotke, produkcijo pa za eno in pol milijarde dinarjev ali za 41 odstotkov. Za leto 1955 pa so predvideli tudi potrebno vsoto denarja za gradnjo trenutno najnujnejših prostorov. Za vse to pa potrebujejo precej denarnih sredstev, za katera upajo, da jih bodo sicer težko, toda vseeno dobili. Nekaj deviz že imajo, nekaj jih bodo še dobili s prodajo svojih izdelkov na inozemskih tržiščih, upajo pa tudi, da bodo našli razumevanje za svoje potrebe pri oblastnih organih. Da bi lažje ostvarili svoj načrt, bodo svoje izvozno področje še povečali, kar pa jim verjetno ne bo težko, saj že danes izvažajo v mnoge dežele Bližnjega in Sred-niega vzhoda ter Južne Amerike. nje po njihovih izdelkih — radijskih omaricah, je z vsakim dnem raslo. Zato so sklenili povečati svoj obrat. V začetku so z velikimi težavami preuredili že napol porušeno poslopje bivše Bergantove tovarne v Medvodah, kamor so se 1. 195U tudi preselili. Po preselitvi so eno leto izdelovali samo radijske omarice, polagoma pa so začela prihajati naročila za razne pladnje, katere so začeli z velikim uspehom izvažati v Anglijo. Tudi radijske omarice izvažajo, predvsem na Madžar- V podjetju je sedaj že precej zaposlenih delavcev, predvsem polkvalificiranih. Med njimi je največ deklet iz Medvod in okolice. Rast proizvodnje že narekuje razširitev tovarne, ker je delavcem v sedanjih prostorih postalo že pretesno. Z gradbenimi deli so že pričeli, velike težave pa so imeli z gradbenim dovoljenjem. Sedaj so v glavnem že vse uredili in delo še kar hitro napreduje, tako da bodo letos že pričeli z delom v novem obratu. J. C. nazaj pa ob 6. in 114. uri. Izgleda, da je ta vozni' red sestavljen v dogovoru s hoteli m lastniki prenočišč, kajti skoraj vsak potnik, ki ima opravka v Selški dolini, mora tam prenočiti (in prenočišča so tam še z«-lo bedna!). Podjetju »Transturist« iz Sk. Loke ne predlagamo, naj spremeni sedanji vozni red, pač pa maj se število voženj poveča tako, da bi odhajal iz Škofje Loke en avtobus že zjutraj (v Železnike bi pripeljal tudi pošto) ter pot nadaljeval vsaj do Zalega loga — zvečer pa bi s» vračal. Druga stvar je dolžina proge. Avtobus pelje največkrat le do Železnikov, ostala dolina tja do Sorice pa je tako rekoč odrezana od sveta. Morebiti bi se izplačalo progo podaljšati do Tolmina (vsaj enkrat dnevno), saj bi na ta način tudi Tolminci imeli malo krajšo pot do Ljut?-ljane. Opomnimo naj še na cene voznih kart. ki so v orimeru s cenami tjo drugih krajih precej nesorazmerne (tako n. pr. stane od Škofje Loke do Železnikov 110 din. za približno enako dolgo vožnjo od Kranja do Tržiča pa nlačaš 55 din). Zanima nas, po kakšnem kriteriju se postavljajo te cene. F. F Malomornosi ali nesramno«'? Skoraj bomo praznovali 10. obletnico osvoboditve in izgona okupatorja iz naše dežele, pa se še najdejo ljudje in kraji, kjer obujajo spomine na okupacijo z nemškimi tablicami na hišah. V Lescah je na primer še nekaj hiš, ki še deset let po osvoboditvi nosijo tablice » napisom »Lees« (tako hiša Št. 9). Ne vem, kdo je vreden večjega obsojianja, hišni lastniki ali občinski ljudski odbor? Kaj si mislijo številni tujci, ki potujejo skozi Lesce in gledajo te tablice, si lahko predstavljamo. P. V. Ivo Porenta - Vojko »Ogenj! Udarite tovariši!«, se je zaslišal mogočen glas komandanta in takoj spet zamrl v surovem ropotu. Mučno napetost so prekinili rafali mitraljezov. Bliskovito smo napadli z vsem orožjem in sovražnika presenetili. Oni tam .spodaj so nekaj korakov tekli, dokler se ni prvi izmed njih zgrudil v ognjenih sunkih strojnice. Ostale smo prisilili k tlom. Pokanje pa ni prestalo ne z ene, ne z druge strani. Spet so se dvignili. Kot hijene so se plazili iz vseh strani proti nam. Vedno bliže so prihajali, ml pa smo delali z municijo kot z zlatom. Megleni pajčolani so ovili pobočja košute in ko so se za trenutek spet dvignili, so bili Nemci že čisto blizu. »Predajte se! Predajte!«, so kričali, toda naše puške so jim zaprle umazana usta. »Bombe! Bombe nadnje! . . .« se je razlegal besen Ferdov glas in vžigalci bomb so udarili ob kopita pušk, takoj nato pa so letele železne krogle nad nasprotnikove glave. Strašne eksplozije so ohrabrile partizane, Nemci pa so poskočili z okretnostjo, ki jo daje groza. »Juriš!«, je spet zaklical komandant. »Juriš!«, je odgovorilo štiriinosemdeset grl, j—u—r—i—š, je odmevalo v pobočjih mo- gočnega kraljestva Grintovcev. Po strminah Kočne se je raz-legla bojna pesem »Na juriš! Na juriš! Na juriš!« in prevzeti od bojnega ognja smo drveli naravnost proti nemškim strojnicam. Pomešali smo se s sovražniki in se bili mož proti možu .. . Boj je divial z vso silo. S puškinimi kopiti smo udrihali po jeklenih čeladah, da so rezko žvenketale in si z brzostrelkami utirali pot skozi živo gmoto potnih teles. Bil je pekel streljanja, kričanja in kletvic. Komandant Ferdo pa je s krepko roko vodil svoje. »Bijte Svabe!«, je kričal in njegov glas je bil še vedno enako prepričevalen. Sest obenem ga je naskočilo in vseh se je otresel. Surov, veličasten in lep je bil, ko je z raztrgano in okrvavljeno srajco letal po položaju med razbitimi trupli in ob stokanju ranjencev bodril razredčene partizanske vrste. Ciril je vihtel puško in s kopitom sekal po vseh, ki so se mu postavili na pot. Pobil je Svaba, ki se je opotekel in padel v sneg, potem pa divje in kot brez uma udrihal po niom: »Na! — Za očeta in za mater! — Za domačijo! Na-a-a-a!« Sele, ko so se izpod jeklene čelade pocedili pasji možgani, je odnehal. Potem je začutil, da mu vre kri iz rane in še enkrat se mu je vžgal v duši gnev. »Ciril!« mi je zaklical, »ne pusti se! Ne daj se! Tvoje telo naj bo eno samo maščevanje!« Pomeril je na najbližjega Nemca, ki mu je prišel pred puško in stisnil petelina. »Prav! — Pa umri, če že hočeš!« Oni se je zazibal, se skrčil in obležal. »Zmaga je naša! Tako bije partizanska puška!«, je vpil težkoranjeni mitraljezec Peter. Stal je naslonjen na skalo in še vedno streljal v temne zelene gruče Nemcev, ki so se valile v dolino. Streljal je, ne da bi meril, iz vratu pa mu je lil curek krvi. V tem klanju smo stali kot bori na skali. Vik in krik se je potapljal v melodijo smrti, ki so jo peli mitraljezi in ročne bombe. Vedno manj je bilo Nemcev, ki bi se vzpenjali v hrib. Večina jih je obležala pod nami. Pod Grintovci sta zavladala mir in spokojnost. Na Južnem nebu je zagorela večernica in nekje daleč se je bliskala zarja upanja na končno zmago .. . Konec 99 K4I JANUAR - MESEC GLASU GORENJSKE Od hleva do nove tovarne S kredite m, ki bi ga ioiarna polrebetala za rosiiiirer, bi zaposlili ie 500 ljudi - Rešitev ste olnca prcblcma kemune o pridete v Železnike, se Ko so leta 1945 v gorenjskih Stroji in delavci so že sedaj vam bo prav gotovo zdelo, hribih prenehale pokati parti- skoraj drug na drugem, če bi Alkoholizem se da omejiti S seje upraTnega odbora Gostinske zbornice t Kranju Ni prav nobenega dvoma, da se je treba z vsemi močmi gotavljanjem, da bo lahko vsak boriti proti alkoholizmu, vendar je nemalo važno, kje in na obiskovalec dobil v gostilni kakšen način se bomo spopadli s tem družbenim problemom, oziroma gostinskem obratu tudi čašo sadnega soka, če ga bo za- Dejstvo, da se je tudi Go- goče, uživanje alkoholnih pijač hteval, žal to ne drži. V Kranju da se svet tu neha, še zanske puške so se vrnili tudi pa lahko preselili oddelek za stinska zbomica za okraj Kranj ter ji vzbudimo zanimanje za recimo, razen v »Slaščičarni in prav posebno, če ste te kraje partizani iz Železnikov na svo- laboratorijski material v nove, tega problema in ga drugačna izživljanja, bodisi za kavarni« ter v gostilni »Pri obiskali prvič, kot jaz, čeprav je domove. Skrbelo jih je kako večje prostore, bi samo v enem obravnavala na zadnji sejl šport, kulturne prireditve itd. Knedlnu« sadnih sokov ni mo« pelje razmeroma široka, viju- bo z delom, čeprav so slutili, letu zvišali bruto produkt na 1 upravnega odbora je vsekakor Omenjena iniciativa Gositin- dobiti) gasta cesta naprej v Podbrdo da bo v novi državi, ki je zgra- milijardo 52 milijonov dinarjev. pohvalno in vzpodbudno. To ske zbornice je pametna, vendar številke so dostikrat kaj tr-in še dalje na Primorsko. Do- jena na naprednejših temeljim Kaj to pomeni? Ze v enem le- tembolj ker je anketa med šol- se nam vsiljuje pomislek: ali maste. Zato nam bo več kot biš vtis, kot da so ti Vansovc, drugače. In res! Ni bilo treba tu bi lahko tovarna vrnila skup- skQ mladino v kranjskem okra- bo sklep, ki so ga sprejeli in jasen dokaz dosedanje jalove Kovaški vrh in Ratitovec s so- mnogo govoriti, da se je Niko nosti vse posojilo. ju pokazala> da je med 12.876 id pravi, da bodo morali točiti borbe gostinskih podjetij proti sednjimi hribi, preprečili pot. Zumer, mehanik in sedanji di- Idejni nacrt za izgradnjo no- mladink in mladincev 4899 ta- in imeti na zalogi sadne sokove alkoholizmu dejstvo da so go-No, zaradi mene bi se svet v rektor tovarne, sporazumel s to- vega poslopja je ze izdelan V fc k- uživajo aikohol. Verjet- vsi gostinski obrati, tudi obro- stinska podjetja v' kranjskem Železnikih tokrat lahko tudi variši in ustanovili so mehanic- prvi gradbeni etapi bi potrebo- nQ w podobna anketa med prt,- dil dejanski uspeh? Ta pomi- okraju leta 1953 napravila 316 nehal, saj tako ali tako nisem no delavnico, zarodek tovarne, vali za stavbo 143 milijonov m ostalQ mladino v okraju poka_ slek se nam vsiljuje tembolj milijonov dinarjev prometa z bil namenjen dlje kot do tu. ki daje kruh vedno večim de- za stroje 123 mil., od katerih ^ £ dQsti slab§0 sliko zato> ker je bila že dosedaI1Ja alkoholnimi in le 16 miiijonov Tovarno »NIKO« sem si želel lavcem ne samo iz Železnikov, odpade znatno manjši del na prf vzgQ.. mladine moramo borba proti alkoholizmu, ki so dinarjev z brezalkoholnimi pi-ogledati in napisati nekaj o ampak iz vse Selške doline. Zu- uvožene. Na ts1 način bi potre- ^ za ^ da j, gploh pre_ jo vodm gostinski obrati, do- jačami. In ob koncu še to' Skle-»jej. mer je edini imel nekaj stro- bova i v letu 19o5 60 milijonov čim seveda kolikor je mo_ kaj jalova. (Kljub neštetim za- pi zb0rnice so obvezni le za jev, ostali njegovi tovariši pa kredita in leta 1956 se ostalih NJIH PROIZVODE sem že do- razen dobre volje in pridnih 206 milijonov, stikrat videl na najrazličnejših rok niso imeli ničesar. SVOJO PROIZVODNJO pre- velesejmih in razstavah in tudi 1945 ]eta so že ustanovili za- usmerjajo tako, da proizvajajo na Gorenjskem sejmu. Moram dmgo s 15 člani, od katerih je le tiste proizvode, katere uva-reči, da so napravili name glo- bilo g vajencev. V začetku so žamo. Tako so samo v letošnjem bok vtis. Od tod morda tudi že- izdei0vali le risalne žebljičke, letu prihranili državi 252 mili-lja, spoznati enkrat življenje papirne in palične sponke. Za- jonov deviznih dinarjev. Z raz-Ijudi, ki te proizvode izdelu- čeli pa so pripravljati obenem širitvijo obrata pa bi zadostili Jejo. orodje za proizvodnjo »mehani- 8OO/0 vsem domačim potrebam Zaradi velikih potreb, ki jih segel za okoli 5%. Vrednost £ " " ' a 'Jin > tu d Zaman sem se trudil, da bi ka«_ pr0stori, v katerih so de- po proizvodih, ki bi jih izdelo- narekuje naša povojna gradi- brutto - proizvodnje v devetih ad- • V J k " že skozi okno avtobusa zagle- lali> so jjjjj Vedno tesnejši. R*- vali. To pomeni znatno olajša- tev, so v Železarni na Jesenicah mesecih preteklega leta cenijo g dal tovarno, ker sem si jo pred- g^vi tega problema pa je pri- Vo, ker se močno zmanjša od- znatno povečali proizvodnjo. V približno na 14.157 milijonov di-stavljal kot pravo tovarno — pomogla nacionalizacija, ki je visnost od zunanjega trga. letu 1954 so proizvedli nad 150 narjev, pri čemer so ustvarili čeprav manjše poslopje, vendar odvzela nemčurju Jagerju nje- SKORAJ BI ŽE samo hvalo tisoč ton vlečenih in valjanih 3.979 milijonov dinarjev dobič- ^ kolikor se da omejiti z velikimi prostranimi okni, kot govo imovino — hleve in dru- pei kovinarjem iz Selške doli- proizvodov, za 50 odstotkov več ka. k izkoreninili to družbeno zlo so številna poslopja po vojni go Tja v hlev so namenili pre- ne. Ni dvoma, da jih je treba kot pred vojno. Izdelali so še Proizvodnja v jeseniški žele- še ne b tak kmalu Toaa zgrajenih podjetij v naši dr- seliti svoj obrat. Preuredili so vsekakor pohvaliti, ker so res okoli 22.000 ton lahkih in 13.000 zarni bo v prihodnjih letih še nadvse pomembno pa ie kako žavi. Ze bi se bil vdal misli, ga z udarniškim delom, poleg požrtvovalni in delovni. Vendar ton težkih profilov, 16.000 ton naraščala in bo dosegla svoj se bomo lotili te„a nroblema da morda nisem prišel v pravi tega pa so vpeljali 10-urni de- sem pri pregledu materiala za tanke pločevine, 50.000 ton de- maksimum leta 1960, ko bo za Zato bo tei splojnl akciii trwJ kraj, če ne bi natanko vedel, iavnik, čeprav je bilo plačanih zadnj0 sej0 OLO, v poročilu o bele pločevine, brez katere si i5o<>/0 večja od predvojne. Do ba naiti §Q marsikatero obliko da je »NIKO« prav v Železni- le 8 ur. finančni izpolnitvi družbenega ne moremo predstavljati naše takrat bodo zaključili tudi iz- te borbe in morda poseči še po kih in če ne bi šel, ko sem ze Počasi, a vztrajno, z ogromno piana za prvih 9 mesecev letos- industrije kotlov in ladjedelnic, gradnjo in modernizacijo neka- drugacnih ukrepih kot doslej bil stopil iz avtobusa, mimo Volje in truda so se razvijali, njega leta zasledil številko, ki itd. terih obratov. Iz kreditov, ki so stavbe, kjer je bil napis: »Ob- »Mehanik« — proizvod katerega kaže, da znaša dobiček od do- Same številke morda nič ne jih dobili iz splošnega investi- POPRAVEK činski ljudski odbor Železniki«. izdelali prvega dne le dva seženega bruto produkta v tem povedo in težko si je predstav- cijskega sklada, že gradijo no- v 50 številki našega lista t Torej sem le prav prišel. komada, izdela danes 7 delav- podjetju 36 odstotkov. Ijati, kaj pomeni ta količina je- Vo valjamo za tanko pločevino preteklem letu smo pod »Gla- Povprašal sem kar prvega mi- cev v s urah 1800 komadov. — Ali ni to malo prehudo? Ali kla in železa za našo skupnost, na Javorniku, delno so obnovili som naših br'alcev« letni plan tudi letos predčasno člane zbornice, kako pa bodo ta sklep izpolnjevali nečlani? Tudi zagovori odgovornih uslužbencev gostinskih podjetij, češ da med prebivalstvom ni dovolj zanimanja za brezalkoholne pijače ter da bi se jim odprta steklenica sadnega soka, da le premalo zaslužiti. Vsi smo si edini, da je treba koholizem v sedanjem položaju vsaj kolikor se da omejiti, »NIKO«. To ni prav nič čud- in mešalcev. Magnetna lučka - ' TAKO JE V ŽELEZNIKIH. - ^oraj 140 kilometrov. Vsi ti peč) v topilnici pražilne peči in skega okteta niso bila v proda "K* le*™™ ™ sel- ^S^tJSS^& fc* " »NIKO« - to so Železniki in J^odi J^l? velik prostor za Praženec, ki že ,t Pač so bili za dijake v pro ško doSiTT sedežemv Jetez S 1 ^ * ImC obratno- Vse živi in dela za to" 50 ~?i ^ ^JSft kfS T" °bratUJ*' P<>pravili 80 kotle in priklopni sedeži, ki pa jih Skihfri^rbKS2tol LS Z fn.etm vzl*?n.lkl Že V ZaČ6tku varno, tovarna pa nudi delav- »vodi. Da pridobijo toliko ton postavili nov parni kotel z žal dijaki niso dobili, temveč rn^s^^iZ Tat ^ V P ]1' cem zaslužek in kruh. Razvoj Jekla in železa morajo predelati zmogljivostjo 40 ton pare na so m (pokupili drugi poslušalci. ?otnv nrii vrsti nabavni'nro- ŠTEVILKE SO SUHOPARNE, tovarne bo lahko prispeval k milijone ton surovin: koksa ru- uro> dvorano jeklarne so po- Uredništvo fevodi to^TlS^hko^ * njimi se ukvarjajo le biro- izboljšanju življenjske ravni ne de apnenca itd. Samo jekla so dalJfali za 90 metrov in zgra--- hvalio občani' da zna že mar- krati, boste dejali. Strinjam se! le Zeleznikarjev, temveč vseh letos proizvedli več kot 214.000 dili nov m tonski žerjav. v Pozivamo vse gasi,ce prosto. sikd aJSi državi in tudi pre- Vendar če imajo tako vsebino, prebivalcev Selške doline. Ze ton- preteklem letu pa so končali voljnega gasilskega društva — kot te, se jih vsekakor izplača sedaj, čez čas pa še toliko bolj, Preveč pa bi bilo naštevati tudi z gradnjo predelovalnih Kranj, da se udeleže občnega navesti. ne bo več treba govoriti o Ze- vse kraje, kjer so gradili iz je- obratov in vrsto manjših objek- zbora društva, ki bo v soboto, Bruto produkt, ki je lansko leznikih kot o »kraju beračev«, kla, izdelanega na Jesenicah tov. g. janUarja ob 19. uri v shram- »IZ NIC NI NIC« — pravi leto znažal 117 milijonov, so le- Tudi komuna za Selško doli- samo v preteklem letu. star pregovor in to je res. V tos dvignili na 206, prihodnje no. ki bo imela sedež v Želez- Proizvodne naloge je jeseni- Zeleznikih pa so dejansko za- leto pa bo znašal že 320 mili- nikih, bo lahko v marsičem te- ški kolektiv izpolnil pred ro- celi skoraj iz nic. jonov. mu pripomogla. I. Ausec kom in jih ^do konca leta pre- nekateri inozemec, s prstom pokazati na karti — Železnike. J. P. bišču. IMapočil je čas, ko vsaj v grobih obrisih lahko že ugotovimo, kako se je obnesla reorganizacija trgovine, ki je bila Pri nas izvedena ob koncu meseca julija in o kateri je bilo toliko razpravljanja ter različnih mnenj. Kratka ocena nekaterih dobrih in tudi slabih strani reor Za ponovno centralizacijo? Uspehi in neu«p* hi reor^anizn cije trgoiine ▼ kranjskem okraju trgovin Srna honorarne knjigovodje, kar je seveda le začasna rešitev. Državni organi in banke zahtevajo isto od male' trgovine kot od velikega podjetja, kar uslužbence' manjših obrat, zelo obremenjuje. Odno-Reorganizacija trgovin je povzročila že v samem začetku si med poslovodjem in knjigo-nemalo razprav. Danes se ponovno mnogo razpravlja o teh vodjem marsikje še niso dovolj problemih. Izgleda, da smo preveč dosledno izpolnili Uredbo o razčiščeni. V nekaterih prime- Eani^aniiP nnv Pntnvo no- reorganizaciji, ker predlaga sindikat, — v javnosti pa je že rih je o vsem odločal knjigo-sdnizacije je prav goiovo po ____ ___ „^„,u,» „ trpini _ ^^„n ,.o,,tra- ..~*t» —„1----^„ — ^ i„ trebna. Mnenja o sedanjih organizacijskih oblikah trgovine 80 si namreč še danes zelo nasprotujoča in slišati je mnogo Pametnih, toda tudi neresnih kritik sedanjega stanja. Posa drobno in 36 samostojnih kUpcev. Skrb za odjemalca in men pa je pokazati tudi dole- osvobodila sedanje odvisnosti od trgovin. Vse te nove gospodar- njegovo naklonjenost je sedaj Največji uspeh je doživela grosistov. *ke organizacije (razen ene tr- cutiti skoraj v vsaki trgovini, reorganizacija v Kranju, kjer je Ena }zrned bistvenih pomanj-Sovine) so se ločile od prejš- vse to je seveda samo po sebi bila opravljena premišljeno in kijjvosti pa je družbeno upravnih podjetij, kar pomeni do- prineslo v trgovino tudi druge preudarno. Osamosvojile so se ijanje v samostojnih trgovinah, kaj široko decentralizacijo, ki debre spremembe, ki se Izraža- le močnejše trgovine, manjše y obratib kjer je zaposleno pet ie bila opravljena v glavnem j0 ziasti v večji izbiri blaga. pa so ostale v sestavu trgov- al- yeč jjudi -e (to -e ^0iiia območju Kranja, Škofje Lo- Kolektivi samostojnih trgovin skih podjetij, ki še naprej u- toliko zadovoljivo čim manj pa ke in Železnikov. morajo kolikor je mogoče var- spešno poslujejo. je usiužbencev, tem slabši je Ce danes pregledamo v čem Sevati z izdatki, skrbeti morajo Slabše je v Skofjl Loki, kjer položaj Ce tem'u prištejemo še le bila reorganizacija pravilna za večji promet in podobno. Za- so se osamosvojile tudi nekate- dejstv0 da tržna in finančna >»» uspešna, potem lahko v prid lege v trgovini na drobno so se re prodajalne, ki za to nimajo ^ alo nadzira trgovine rečemo, da so b«li z zmanjšale (tudi kot posledica pogojev, ker imajo zelo maj- trgovineJ _ v povečan nad-^organizacijo pri nas doseženi splošnega stanja na trgu) ka- hen promet in le po enega u- eden izmed'osnovnih precej dobri uspehi. kor tudi obratni kred.ti. Pove- sluzbenca. Zaradi tega so le-te . K Konkurenca med trgovskimi čaii pa so se krediti za trgovi- zašle v precejšnje težave in jih podietji na debelo se je zelo no na debelo. Vse to je seveda bo treba pripojiti drugim trgo-2a°strila, prav posebno v živil- naravna posledica decentraliza- vinam ali podjetjem ali pa uki-ski stroki. Trgovina na drobno cij« podjetij, ki pa ka*.-e, da niti, ker nimajo pogojev za sa-?ar>es lahko izbira dobavitelja se hitrost blagovnega obtoka nI mostojno poslovanje. *n nabavlja blago pod kar naj- zmanjšala. marveč pospešila, Nekatere trgovine so pričele °'i ugodnimi pogoji. Stroški ker samostojne trgovine delajo samostojno poslovati brez za-*rKovine na debelo so se sicer 7. neznatnimi zalogami in blago dostnih materialnih sredstev. S ^koliko zvišali (vendar ne le hitreie vnovčujejo. plačnimi skladi so nekje razpo pogojev te organizacije — potem nam je jasno, da so osamosvojene trgovine preveč prepuščene same sebi in da je njihovo poslovanje vse preveč odvisno od posameznikov, kar ima lahko slabe posledice. Takšno je stanje po reorganizaciji trgovine v našem okraju. ^°t posledica reorganizacije), Sele nova organizacija trgovi- lagali precej na široko, drugje Pri nas ne moremo reči, da or- Stedtem ko so se zaslužki zni- ne je konrno tudi pokazala pra- pa uslužbenci kljub marljivemu ganizacija ni uspela, marveč zaradi tega, ker boj za ob- vo strokovno vrednost našega delu niso prejemali 100 odstot- ravno obratno. Treba pa bo od P»hek sili vsa grosistična pod- trgovskega osebja. Onažamo. da nih plač fct a k poslovanju ■/. minimalni- imnmo nekaj sposobnih mladih Največ težav praviti sedanje pomanjkljivosti je povzročilo organizacije in jo še bolj utr- 1 razlikami v cenah. kf-drov, ki lahko uspešno vo- knjigovodstvo. Večina manjših diti. »Glas Gorenjske" v vsako {gorenjsko hišo! MESEC JANUAR — MESEC »GLASU GORENJSKE«, to je geslo, s katerim prihaja naše uredništvo pred naročnike, bralce in prijatelje našega lista. Doseči želimo, da bi naš list prodrl v še tako zakotno hišo na Gorenjskem, želimo, da bi »Glas Gorenjske« brali prav v vsaki vasi — skratka povsod! Več tovarišev, oziroma tovarišic, se je že javilo, da bodo za »Glas Gorenjske« nabirali nove naročnike. Tovariš Tone Pipp, učitelj iz Zabnice je dosedaj že zbral pet novih naročnikov, šolski upravitelj iz Zalega loga tov.' Hinko Nečimer pa deset. POSNEMAJTE SE VI! Bloke za nabiranje novih naročnikov lahko vedno dobite v upravi našega lista. V današnji številki pa smo pripravili našim bralcem posebno nagradno anketo, z željo, da bi nam naši bralci odgovorili na postavljena vprašanja: 1. Kaj vam najbolj ugaja v našem listu? 2. Kaj najraje berete: politične, gospodarske ali kulturne članke? 3. Ali menite, da je treba naše rubrike: »Iz sodnih dvoran«, »Nesreče«, »Gibanje prebivalstva« še povečati? 4. Ali mislite, da je treba priobčati obširnejša poročila 8 sej Okrajnih ljudskih odborov ter morda objavljati tudi sprejete odloke? 5. Kakšno je vaše mnenje o tehničnem izgledu našega lista? Kaj bi se dalo po vašem mnenju še izboljšati? 6. Ali vam ugajajo naši podlistki? Kakšne podlistke bi najraje brali? 7. Ali berete raje daljše ali krajše članke? Za tiste, ki bodo najbolje cdgovorili na postavljena vprašanja, katere je treba dostaviti v naše uredništvo najkasneje do 20. januarja t. 1., smo pripravili nekaj nagrad: I. nagrada 1500 dinarjev; II. nagrada 1000 dinarjeV; III. nagrada 500 dinarjev; od IV. do X. lepe knjižne nagrade uredništva; od XI. do XV. nagrade pa je prispevala Tovarna likerjev in sadnih sokov »Belsad« iz Črnomlja v Beli Krajini, po eno steklenico izbranega likerja. PONOVNO OPOZARJAMO NASE NAROČNIKE, da jim nI treba pošiljati denar za naročnino po pošti, ker bodo zaostalo naročnino pobirali pismonoše. Zato prosimo, da cenjeni naročniki to upoštevajo! NE POZABITE! Kdor bo plačal naročnino za »Glas Gorenjske« za vse leto 1955, najkasneje do konca februarja, bo upoštevan pri velikem nagradnem žrebanju, ki bo zajelo vse naše naročnike. Žrebanje bo v začetku marca! Nagrade: RADIO APARAT KUHINJSKA OPREMA GRADBENI MATFRIAL T^KSTTLNO BLAGO OBUTEV VSEH VRST itd. ZATO POHITITE IN NAROČITE »GLAS GORENJSKE«! 96 Sfakpn ttevikatfa ftt&ftiuUa tefiMtoaa NEKAJ ZA NAŠE ŽENE SEJA UREDNIŠKEGA ODBORA ... »Kapoti« so združili glave, preudarili in sklenili, da bo Lole — ki je pravkar nastopil od Sobica - prijeten dom Težke stanovanjske razmere spremenimo v kuhinjo. Spodaj Vse osebe so izmišlipnp in vsnlrn nnHohnos! i°> mal° ro*aJ°- Kaili tem ie T"1 že ,TeceJ letfnudijo. !.e nai bodo P°lice za *>°sodo Pa W5B USBIJS SO lZmiSliene IH VSUKU psaounOSI dosti bolje^ gaj sedijo dorna> skopo odmerjen stanovanjski tudi na vrh lahko postavimo je zgolj slučajna 1 vlečejo podporo za začasno ne- Prostor- Veliko samskih ljudi majhno omarico, kot kaže sh-zaposlene in izžemajo državo in pa tudi števllne družine bivajo ka. Oboje pregrnemo z zaveso, svoje starše. Tudi to je ne mo- v em 831111 S(>bi- Ta »en°Pr°- ki naj bo v skladu z ostalimi ustanov in posameznikov toliko- prave poti. Tako dolgo je tuh- »Pavlihi« je bral, da »v Kranju, ti, da sedijo za pisalnimi miza- storna« stanovanja pa so nered- pregrinjali in zavesami v sobi. krat prekleti novinarski poklic tal, da so se mu misli že za- v Prešernovem domu, kjer naj mi v njenem podjetju dekleta, kokdaj tudi^ vzrok večjim ali Sobica, ki se nam je mesec — napisal reportažo. čele skoraj kisati. bi šolariji — vojne sirote našli ki imajo komaj 4 razrede ne- manišim težavam. Tako si n. ali dva po vselitvi še zdela --- Končno jo je le »pogrumal«. svoj novi dom in ljubezen, ne- priznane nemške meščanske šo- pr" kuhinjo deli med seboj več udobna, postane sčasoma tudi IN LOLE JE UBOGAL. Na- Napisal bo socialno reportažo— kateri pedagogi tako bunkajo le. Zaveda se pač, da je vsak najemnikov in pogosto nasta- pretesna. Mali dom je prena- ročili so mu, naj napiše repor- reportažo o »občinskih revežih-*, in kloftajo svoje varovance, da začetek težak in grenak tažo »o žitju in bitju pred po- Morda sta mu za to dala navdih imajo te dvakrat sirote zaveti- — — — ročnim uradom«. dva »socialna« dogodka, ki sta šče bolj za arest, kot za dom.« KER PA NI MOGEL dobiti »To je važen družbeno-social- mimogrede obležala v njegovem In da se v domu »menda na)- več podatkov, je Lole žalostno ni problem«, si je mislil Lole. spominu: zadnjič je srečal mia- bolje počuti sam upravnik, zla- ugotovil, da mu je tudi ta re-Sel je in stal pred občinskim dega berača (levo roko je imel sti sedaj, ko si je naprtil de- portaža splavala po vodi. Ko poslopjem v dežju, snegu in malo pohabljeno), ki je »trd kot mrazu, iskal navdiha, podatkov čep« stal pred postajm.m poslop-in dogodkov, prisluškoval tu in jem v Kranju in prosjačil — prisluškoval tam.. . Vztrajal je nekaj dni potem pa je srečal, junaško — do zadnjega diha. ko je sedel v točilnici hotela Vendar je moral odnehati. Ni- »Evropa«, silno majavega moža česar ni bilo zanimivega. z značko ZB (trdil je, da je bil »Te reportaže se ne da napi- v taborišču Dachau), ki ga je sati«, je klavrno raportiral svo- prosil, naj mu žrtvuje nekaj di-jim predstojnikom. narčkov, da se bo lahko peljal »Boš pa drugo!« Ta odgovor dcmov na Jesenice. Gre iz bol- odgovornega ga tri vznemiril, nišnice in nima denarja--- kajti pripravljen je bil storiti — — — vse. DA BI SI POISKAL PODAT- — — — KE o »socialnih problemih« se IN LOLE JE ZOPET odšel, je odpeljal Lole na teren. Obi-Kaj hoče napisati? O komunah skal je mestno občino v Lam-se je že dosti čečkalo, o stano- nilu. • vanjskem vprašanju je že sam »Ja, veš, jaz pa iz principa preveč čečkal — in to sta dva ne dajem nobenih pojasnil no-glavna problema, ki trenutno vinarjem«, ga je navdušeno na-najbolj razburjata »družbeno govoril predsednik LOMO Lam-življenje« naše »mile slovenske nil. »No, pa ker si ravno ti, domovine«. Lole — se pa vsedi!« Premišljeval je. Pisati repor- Ni izvedel mnogo. Samo en taže ni lahka stvar. Seveda, če omembe vreden primer je našel deliš same pohvale in'poklone, prostor v njegovi beležnici. V če pišeš o »velikih uspehih«, o Lamnilu živi dekle (mlado, lepo »hvalevrednih prizadevanjih«, o razvito, s prijetnimi grudi, eoč-»odličnem gospodarstvu« te ali nimi ustnicami in zapeljivimi one ustanove ali podjetja — očmi), ki ima iže tri otroke. Ko-potem je vse v redu. Toda če likor se je dalo ugotoviti, so vsi se spustiš v stvari, ki smrdijo, trije različnih očetov. Zaposle-kjer (ni vse tako kot bi moralo na ni, saj živi od otroških dobiti in zavihtiš malo svoje no- klad in alimentov. ki jih mo-vinarsko pero nad izkoriščeval- rajo plačevati »sodnijsko ugo-ci in goljufi, nad lenuhi in be- tovljeni očetje« in verjetno ne-daki — tedaj gorje ti. Najmanj kaj tudi od »podpore« njenih kar se ti lahko zgodi je to, da klientov. Za otroke, ki morajo te proglase za družbi škodljive- raztrgani in lačni ležati kar na ga, ker pišeš stvari, ki jih surovi slami, se ne briga, če- »ljudstvo ne razume«. Se vedno mu le? žurstvo in si ga kot čezurno je šel utrujen proti uredništvu je pri nas vsie preveč razširjen Zadnjič bi ji kmalu umrli. V dej0 pusti lepo honorirati. Do- in srečal stalnega dopisnika za nazor: časopis naj prinaša no- luknji, kjer stanujejo, je tako kler ni on dežural, to delo ni njegov časopis, se mu je prija-vice — in hvali. O kaki druž- pa če že zaradi drUgega ne, dom obrnila k trmoglavcu. pa vsaj zat0j da ^ mu bo do_ »Ne bom jo in jo ne bom!« br0 zdej0i da ga obišče novije zmagoslavno zaključil in na- nar « stavil lice. »Pa me udarite, če , . . T , si upate'« Upam, da si je vse to Lole Lole je zazijal in šele čez čas dobro oaP°rnnil. - polnjen in stanovalcem zaradi r tega greni življenje. Toda tudi temu se da pomagati. Misliti moramo na preureditev, s katero bomo pridobili na prostoru. Pogosto imamo v sobi kos pohištva, ki nam dejansko ni potreben. Pa tudi velikostni učinek, četudi je to le navidez-nost, lahko povečamo s pravilno razporeditvijo predmetov, njihovo barvo in barvo sten. Pohištvo naj bo v tesnih prostorih svetlo in prostor se bo nejo med njimi prav zaradi različnih želja pri souporabi neprijetni spori. Najboljša rešitev je vsekakor ureditev prijetnega kuhinjskega kotička kar v sobi. V njem lahko nemoteno kuhamo kadarkoli in kolikor dolgo želimo, saj se nam na nikogar ni treba ozirati. Za improvizacijo kuhinje ni potrebno kdo ve koliko prostora. Najpreprostejša je srednje visoka omarica s policami, ki sam od sebe širil. Tudi podobe jih spredaj pokriva zavesa, ali na stenah naj bodo sestavni del pa se zapira z običajnimi lese- notranje arhitekture. Moderno nimi vratci. Kuhalnik postavi- stanovanje lepo dopolnjuje tudi mo na zgornjo ploskev, ki naj knjiga, položena na mizi aH bo po možnosti sestavljena iz omarici. Če imamo knjig več, dveh zložljivih desk, da na ta jih ne zapirajmo v omare, am-način povečamo delovni pro- pak jih namestimo na police, ki 6tor. delujejo bolj sproščeno. Kot nalašč za kuhinjo so pri- Za police lahko najdemo pro-pravna tudi slepa vrata, v ka- stor v zidnih vdolbinah, pod tera nam mizar vdela police, oknom ali pa ob kratki prazni Ena od njih nam lahko služI steni. Tako razvrščene knjige v za delovno ploskev. Navadno stanovanju prav prijazno učin-kuhinjsko mizo prav tako lahko kujejo. POZIV mu je padlo na um, da je to pravzaprav posledica »vzgojnega« pisanja o vzgoji našega »Pavlihe«, ki ga tudi otroci kaj radi prebirajo. V svojo beležko pa si je Lole zapisal še: »Tudi .Pavliha' mora pisati resnico (čeprav v humoristični obliki), ne pa takih laži, kot je ta, da si Upravnik Prešernovega dom« pusti honorirati svoje dežurstvo.« Adolf Čebulj vsem podjetjem in zadrugam za predložitev letne davčne prijave o opravljenem prometu v letu 1954 Po določilih čl. 21 Uredbe o davku na promet (Uradni list FLRJ, št. 55/1953) so vsi davčni zavezanci, ki vofl'fo poslovne knjige oziroma knjige prometa, dolžni predložiti pristojnemu finančnemu organu letno prijavo o opravljenem prometu. Zato pozivamo vse davčne zavezance področja OLO Kranj, ki so v letu 1954 bili zavezani voditi poslovne knjige ali knjigo prometa, da predlože pristojnim finančnim organom LOMO Kranj, Tržič, Skofja Loka in OLO Kranj do konca JANUARJA 1955 LETNO PRIJAVO O OPRAVLJENEM PROMETU V LETU 1954. V davčni prijavi je izkazati promet in obračunani davek po posameznih tarifnih številkah in davčnih stopnjah. Razen prometa, ki je zavezan plačilu davka, je treba v davčni prijavi navesti tudi ostali promet, ki ni zavezan plačilu davka in se izkaže v enem znesku pod nazivom »OSTALI PROMET BREZ DAVKA«. Poleg prijave o opravljenem prometu in obračunanem davku naj podjetja predložijo seznam izvršenih vplačil s sledečimi podatki: datum vplačila, znesek vplačanega davka in konto XII, na katerega je bil davek nakazan. Opozarjamo, da rok za vlaganje davčnih prijav ne bo podaljšan. OKRAJNI LJUDSKI ODBOR KRANJ UPRAVA ZA DOHODKE KAKOR JE GLEDAL, vselej je prišel do zaključka, da tudi te snovi ne bo za pošteno reportažo. Nekoliko obupan in ves zbegan se je zaletel še v po Dragi prijatelji! sosedom, da so jih rešili. bo tega denarja premalo, zalo Dedkova straža — čistilke, ki smo se obrnili (po pomoč še na so nas spustile v razred šele, ko Vedno sva si z odgovornim na-e QČke ^ mamice. Ker De- smo se popolnoma umirili. slednji problem, v brezposel- Ure ni (om J las??\ ^mi 23 dek Mraz rabi za svečano po- Veliko presenečenje! Na na-sieanji _prop e , v po ysako gtevUko odka/e tako ma_ ^ okrašeno jelko, ših klopeh so se vrstile na pilo prostora. Mnogo imam pri- smQ mu tu w jih še niscm obj d k c \ kut storiti? Mati jih ne da v rejo, ske delovne sile brez zaposli ULU* taUKUUJ^im ker se boji za doklade in all. tve. mente. Tudi zaposliti se noče! Odšel je v neko podietje. Če se pa, ostane v podjetju me- »A, od .Gorenjske štime'«, ga sec ali dva, potem se pa opri- Je pozdravil prvi »piontar« (pra-me spet svoje stare »obrtK. s va pisarniška podgana) in ga silo vzeti otroke in jim preskr- zviška pogledal. Pri njem še beti dobro rejo in vzgojo - pa teča nl mogel zvedeti, kaj prije menda spet težko. pravlja podjetje za Novoletno Torej . . .? Je]ko. , . , .. . T Po raznih privatnih »kanalih« *\ raga«, je izbruhnilo iz Lo- Izdaja: Časopisno, založniško in tiskarsko podjetje »GORENJSKI TISK« Kranj, Koroška c. št. 6. Direktor: Sumi Nace. Urejuje: uredniški odbor. Odg. urednik: Slavko Beznik. » leiefon uredništva: št. 475, uprave 190 / tek. račun pri NB Kranj - okolica štev. 624-T-127 / Izhaja vsako soboto. / Letna naročnina 400 din, polletna 200 din, četrtletna 100 dinarjev. Posamezna štev. stane 10 din CiLAS GORENJSKI Dolgočasni dnevi so počasi ce in piškoti. Iz velikega lonca vil, zato prosim moje pridne minevali in približai se Je zaa> na oknu pa nas je vabil slade* dopisnike, naj malo potrpijo m dan pouRa y ^ in težkQ čaj Kar vroče nam je posta* se naj ne hudujejo. V prihodnji pričakOVani prihod Dedka Mru- po tako izdatni in dobri zaku- številki si bom spet dobil maio za ski Tedaj pa se je pokazal tudi več prostora in objavil vse, kar Rer gmo d(>br(> yedeU( da Dw_ Dedek Mraz in prižgal lučke na dek Mraz pri pripravljanju ni- dreveščku. Z njegovim dovolje- ma rad, če mu stoji kup dro- njem smo povabili v razred tu- biža pod nogami, smo vzeli di čistilke, jim želeli zadovolj- vemce, ki smo jih spletli iz no novo leto in jim podaril* smrekovih vejic in rdečih vrt- okrašeno jelko. Pozdrav Vaš Kosibrin! Kako je bilo na svatbi Dedka Mraza in snežink pa je izvedel da dela v nekem Marsikdo si bo mislil, da ho- nic in odšli v Prešernov gaj. p0 njihovem odhodu je začel le. ki je čisto pozabil, da je le odde,ku tega' podjetja (kot na- čem napisati pripovedko, pa Tam smo pred spomeniki poč a- klicati Dedek Mraz učene«, novinar, »otroci niso lastnina yadna de1ayka pri stroju) de- vam bom le povedal, kako smo stili spomin na Simona Jenka, Vsak je potegnil listek in si Ijk matere, ampak so del družbe in ^ ^ ^ popomo srednjeSo1- pomagali pripraviti darila Ded- dr. Franceta Prešerna in padlih žrebal darilo. Mnogi so biU družba nima samo pravice am- sko'izobrazbo (ekonomski tehni- ku Mrazu v četrti vzporednici bazoviških žrtev. Posamezne svojih daril veseli, le mekaten pak luai dolžnost, da skrbi za fcum) w pg .g §e zadovolina ,n 3. razreda osnovne šole v Kra- učenke so irecitirale pesmi, Pre- so se bolj žalostno držali. zdrav razvoj ovojih ljudi hvaležna, da ima sploh zaposli- nju. šernu pa smo recitirali kitico tudi njim je zasijal obra*. J» Mar naj pustimo, da bodo ti tgv dg g. ,ahko sama zasiUŽ1 v zacetku decembra smo se »Zdravljice« vsi. jim je Dedek Mraz obrazloži^ otroci pocrkali.« yga. skrome,n kruhek. Sicer se nekateri učenci in učenke zbra- Po svečanosti nas je sprejel da so prav najmanjša dar** --— ji tiste, ki že skoro dve leti li po pouku na kratek posvet, tovariš Franci z zračno puško, zbrali učenci z največjo ljubez- TODA SAMO TA PRIMER čakajo ina razna knjigovodska m Na tem posvetu smo se dogo- Postavili smo se v vrsto in drug nijo. Zapeli smo še narodno pw- raztegniti na celo reportažo druga administrativna mesta vorili, kako bomo pomagali za drugim streljali v cilj. Kdor srnico in se z novoletnimi vo- spet ne gre in Lole je uvidel, (čeprav imajo le kak razred Dedku Mrazu pripraviti darila, je zadel, je streljal večkrat. Vsa ščlli poslovili od Dedka Mraz • da si bo moral poiskati drugo gimnazije ali pa oelo le tečaie Počasi in vztrajno smo zbirali nestrpni smo se vrnili v šolo. temo. Vrgel se je na vzgojo. V - in se jih zato podjetja otepa- denar. Kmalu pa smo videli, da Pred razredom je gtražii« Jakob Krcnčar III. razr. c*n. iole Kranj J „ Svoboda" Primskovo je vendar začela . . . Ob uprizoritvi Jurčičavega »Desetega brata" Navajeni smo bili, da je igral- Mislili smo že, da je v delo- java silno draga in prav zaradi (jajo (njegovemu razgibanemu Aa družina na Primskovem z**- vanju društva, predvsem pa v tega so morali prenehati tudi značaju. Sela svojo sezono vsako leto že delovanju igralske družine pn- s kino predstavami. Sedaj so Največji uspeh od vseh na- novembra. Letos pa žal ni bilo šlo do nezdravega zastoja. Upri- to nekako uredili. DPD »Svo- stopajočih pa je prav gotovo tako. zoritev Jurčičevega »Desetega boda« Ln TVD »Partizan« sta se žel gost Anton Eržen v vlogi Zadnjič smo mimogrede pri- brata« zadnjo soboto in nedeljo zedinila, da bosta uporabljala Martinka Spaka — Desetega Pomnili, »da dramska sekcija v preteklem letu pa je pokaza- dvorano skupaj — le premaklji- brata dolgo časa pripravlja igro la> da ni tako. Društvo je ime- ve stole bo treba kupiti, kar po lo sicer težave — predvsem z seveda zopet stalo „Via Mala" na odru v Bohinjski Bistrici Marljiva igralska družina Svo- potrebno za dobro predstavo na bode v Bohinjski Bistrici, ki je vaškem odru stotisočakov za osvojila na tekmovanju kultui- sceno). ie *a igro — pa nobene ine uprizori«. Morda je bila ta opazka °stra, a vendar nekoliko upravičena. Gledališčniki — amaterji s Primskovega so že pred več meseci začeli z vajami in pripravami za uprizoritev »Matu-**«. Zaradi mnogih vzrokov V vlogi starega je no-prosvetnih društev radovljiškega okraja prvo mesto — je začela svojo sezono že zgodaj. Najprej so ponovili Cankar- dvorano — vendar to ni bistveno vplivalo na življenje gledališke družine. Znano je, da je dvorana na Primskovem silno slabo ogrevana. V tistih primitivnih po- _ Piškava . in da bodo gostoval znani amaterski igralec Jevo dramo »Jakob Ruda« Ln z s pomočjo LOMO in Zadruge Jardo Gogala. S svojo umirjeno nJ° doživeli izreden uspeh. Pri (ki je lastnik te zgradbe) — igro in primernim glasom, je Igralcih se opaža zdrava tež- Med nekaterimi gledalci smo slišali ugovor, da vidimo na odru v Bohinjski Bistrici zgolj drame — nikdar pa ne kake burke. Morda bi bilo res treba včasih seči po kaki dobri komediji, toda igralci v Bohinju ki f T, \ *B*". ' 7Z , r T------ -T -nja da bi dela ki jih postavilo dobro vedo, da so oni tisti, k vendar dokončno uredili parno gledalce docela osvojil. — Stan nJa> ™* ra aaa- f/n postavijo ' „ ... , \ , ogrevanje, saj je del instalacij primskovski igralec Viktor Biz- na svoj- oder, idejno ddjeM in obhkujejo^ okus^ ™»*J^ čeh morajo po ves dan kuriti, prizoritev »Desetega brata« (menda objektivnih) pa do te ni da je vsaj malo možno nasto- Klemenčičevi dramatizaciji), že dolgo vgrajen. No pa se vrnimo nazaj na u- (v s Prišlo. pati. Jasno je, da je taka kur- jak je nastopil v vlogi Krjav- smiselno pravilno posredovali cev lia Bil ie nadvse posrečen zla- svojim gledalcem. Ce upošteva- takšne mere, da imajo tudi pn Si'v zadnii sliki Velavni'žen- mo- da je po naših vaseh pre- težki psihološki drami, kakršna ski vlogi Manice smo videli cej ali pa celo največ takšnin Je »Via Mala« ali pri Cankar- mlado Cvetko Sokličevo. Ta o- igralskih družin, ki se poslu- Jevih delih, nabito polno dve- drskih desk ni vajena, vendar žuJejo vseh sredstev (plehkih, rano. je svojo vlogo dobro odigrala, pogosto idejno nezdravih gleaa- Vedno pijanega Dolefa je za- ^skih del, pretiranega kariki- dovoljivo podal Marijan Skofic. ranja posameznih likov, nesla- Dobra sta bila tudi gost MIlan nih burk), lahko trdimo, da so Pavlin v vlogi zdravnika Vene- bistriški igralci na pravi poti, lja in Silva Juhard kot njegova kajti oni ne streme za cenenim hci efektom, ampak jim je vodilo Pri »Svobodi« na Primskovem idejno in umetniško zdrava kui- spela in priznati moramo, da so pa ni delavna samo dramatska turna vzgoja občinstva, dali mladi igralci prav vse iz sekcija. Prav tako ali pa Se Za Dan republike so na pro- sebe. Posebno posrečeni so bili bolj pridni so lutkarji, o kate- slavi uprizorili tudi zadnje de- nekateri množični prizori, zlasti rih smo tudi v našem časopisu janje »Velike puntarije«, v ntr- katero so člani dramatske sekcije »Svoboda« Primskovo otvorili svojo sezono. Delo samo je znana ljudska igra, zato nd tako zahtevna, posebno ne za društva, ki imajo zadostno število igralcev — (teh je pa na Primskovem dovolj). Uprizoritev je zelo dobro u- prizor, ko vstopi Deseti brat. mnogo pisali. Prizor iz Jurčičevega »Desetega brata« Maks Koželj - slikar i ali obrtnik? Ob njegovi razstavi t Mali galeriji Kamniški slikar Maks Koželj kritika, »da je slikar brez du- oam je zopet dokazal, da kljub ševnega odnosa do planin, ki svoji visoki starosti (nad 70 let) jih slika« — ne samo napačno, se vedno krepko vihti svojo pa- ampak celo žaljivo, leito in čopiče ter da še vedno Res je, da se Koželj ne bo •pada med najmarljivejše slo- nikdar uveljavil v krogih »ve- venske slikarje. likih umetniških osebnosti«. — Ni dolgo tega, kar je imei Nihče tudi ne bo trdil, da spa- svojo razstavo v Ljubljani m da med »največje slovenske sli- ?° Lo,vra Kvasa- Kakor Je mlad, ka Mandeljc deljo, 26. decembra 1954, pa so se predstavili z »Via Malo«. Poleg rutiniranih igralcev je nastopilo tudi nekaj mlajših, kljub temu pa je režiserju usot-lo združiti nastopajoče v enoten kolektiv. Resno naštu dirano delo je nabito polna dvorana gledalcev toplo sprejela. Lepo je dopolnjevala dogajanje na odru tudi domiselna scena, čeprav je bila zelo skromna (tudi tu dokazujejo bistriški igralci, da na Jesenice V minulem letu je imela LU na Jesenicah 16 predavanj. Domači, predvsem pa ljubljanski predavatelji so imeli zanimiva strokovna, ekonomska, politična, kulturna ln druga predava Takrat je zavela z odra vsa to- Pod vodstvom požrtvovalnega nja. Najbolj obiskano je bilo plina in robatost Jurčičevega tovariša Ambroža redno vadijo predavanje prof. Draga Ulag«, kmeta. se tamburaši in ženski pevsKi , . . ., _ , _ , Igro je zrežiral mladi Tavčar, zbor, ki ga že dolga leta z u- kl >€ govonI ° smuian]a Ljud" ki je poleg tega igral tudi vlo- spehom vodi pevovodkinja Jul- ska univerza je imela tudi tečaj angleškega, francoskega in Tudi sezona lutkovnega gledališča je pričela Kritična opazka N H ROB NAMESTO »OBRAZOV IN POJAVOV« pred dnevi se nam je zopet — karje«. Vendar s tem še ni re- s svojimi najnovejšimi deli —■ čeno, da Koželj nima nobene t»* niso videli proti severu in od potoka Bele skoraj nobene visoke diviadi v na vzhod in zahod proti Tene- vojvodovem gozdu. povedo, da je Udenboršt močno spreminjal svoj izgled. Gozd pa je menjal zunanjo obliko tudi zaradi vremenskih sprememb. Lice gozda se je spremenilo tako, da je v njem danes povsem drugačno razmerje drevesnih vrst. Glavna drevesna vrsta je danes bor, ki zavzema 60 odstotkov vsega drevja, na smreko in jelko odpade le 30 odstotkov, in na listavce samo 10 odstotkov. Med zadnjimi so zastopane vse domače drevesne vrste. Najznačilnejše drevo v Udenborštu je torej bor. Strokovno so ugotovili, da čist borov gozd brez polnilnega slo- ja vedno bolj slabi in da njihova proizvodnost pada. Bor kot izrazito svetlobno drevo rasto na redko, tla malo obsenčuje, jih ne gnoji, donosnost zemljišča pa je vedno slabša. Zaraai tega gozdarji streme, da gojijo mešani gozd, v katerem booo zastopani iglavci in listavci. Lepe primere naravnega mešanega borovega gozda v prav dobrem razvoju imamo že pri Podbrezjah in tudi v »Dobravi« ob izlivu Tržiške Bistrice v Savo. Z obsežnejšimi gozdno-kui-turnimi deli pa so v Udenborštu pričeli že 1953. leta. Ing. F. J. „SESTO ČUTILO" - iti vee skrivnost tisam in Goricam. Tako se je izoblikoval današnji Vojvodin Naslednje leto je Leopold I. gozd ali Udenboršt, kakor ga Prodal Vojvodov gozd takratn imenuje ljudstvo. Leta 1396 je dal vojvoda Viljem gozd v upravo mestu Kra mu deželnemu glavarju Turjaškemu grofu Volku Engelberiu. Ta je dovolil sekati drva, gra- nju. Sam si je pridržal v njem biti steljo. "d. samo onim. ki le lovsko pravico. Meščani Kra nja so smeli v Udenborštu se- so dokazali, da imajo za to pravico. To pravico so obdržali sa- kati le stara poškodovana de- mo nekateri podložnik! nekde-- bla ki jih je podrl veter ail nJih državnih zemljiško-gospc- sneg. 1521. pa je Karel V. pre- skih uradov. Prašiče je smelo povedal meščanom drvari« v P«*« le 27 kmetov iz vasi oo Udenborštu. robu gozda, ki so morali za od- Nadvojvoda Karel (1564-1590) škodnino dati vsako leto eno je želel zboljšati gozdno gospo- i^t P* eno libro. Ni pa darstvo. Postavil je posebnega bilo mogoče prepreči«, da ol nadgozdarja s sedežem v Ra- tudi neupravičeni ne drvarili v dovljici, nato pa v Ljubljani, gozdu. Turjaški knezi so začeli v drugi polovici 18. stoletja misliti na razdelitev gozda na posamezne parcele, ki bi jih dan Za kratek čas BRIDKA RESNICA Oliver Cromwel je imel veli- v zakup kmetom, ker so nečasten prihod v London. Spre- Jili. da ni donosen. Okoli leta . . ' . n„ __ 1780 je bil izdelan nacrt, da naj jela ga je ogromna množica. IJdenboršt razkosa na 400 Čestitali so mu na vseh koncih ■* Udenboršt razkosa na 400 in krajih, on pa jim je takole deležev, od katerih bi turjaški odgovoril; »Ali mislite, če bi knezi dobivali zakupnino. Žara-.... . ,. „ , . • di spora, kdo je upravičen dome peljali na vislice, da bi bilo u;+; ^.J, _ .JTi—i „«^«i manj ljudi?« KONCERT IN ZABAVA biti delež, se je zamisel uresničila šele 1. 1804, ko so gozd razdelili in ga dali v zakup kme- Neki čelist je rekel dami: tom. V prvi polovici 19. stoletja »Ali boste prišli na moj koncert, milosti j iva?« »Na žalost ne morem, žalujem.« je bilo v gozdu 1441 raznih deležev. Imeli so jih kmetje iz 32 vasi ter kranjski grad Kiesei-stein, hiša baronov Egkhov in Nič hudega. Ali mislite, da jurij Engelman. je moj koncert zabava?« Zgodovinski viri nam torej Nekateri popolnoma slepi ljudje se lahko gibljejo neverjetno svobodno. Zakaj? Znanost dolgo ni mogla tega odkriti. Opazovali so kako lahko slepi žive brez vodiča in hodijo okoli brez psa, včasih celo brez palice in kako občutijo z nekim instinktom vsako večjo prepreko, zid, stopnišče ali avtomobil. Znajdejo se še v tako prometni ulici, sami vstopajo v tramvaj ali avtobus ln sami opravljajo razna dela. Obstojale so razne hipoteze o teh čudnih lastnostih. Nekateri zdravniki in fiziologi so menili, da je to neko »šesto čutilo« aH čut za prostor, katerega sedež je v koži. Drugi so mislili, da je to čutilo v sprednjem delu lobanje in da ono predočuje vsako nevarnost, ki preti človeku v višini njegove glave. Skupno je bilo okoli dvajset raznih hipotez. Pred kratkim pa je dunajski specialist za eksperimentalno psihologijo dr. Koler objavil rezultate svojih dolgotrajnih raziskavanj o :»čutu preprek«. Dognal je, da je »šesto čutilo« v ušesu. Vsaka večja površina, ki se pojavi pred človekom odbija zračne tokove, ki povzročajo nek šum, ki jih živčni sistem ne občuti kot zvok, ampak ta šum opozarja slepega človeka na nevarnost. Do tega zaključka je prišel dr. Koler po številnih eksperimentih. Enemu svojih pacientov, ki je bil popolnoma slep, je pokril vso kožo razen ušesa in ga vodil do različnih preprek. Slepi pacient je občutil vsako nevarnost. Ko pa mu je pokril še ušesa, njegov pacient ni občutil ničesar. Na osnovi teh izkušenj je dr. Koler pred kratkim izdelal prototip naprave, ki bo znatno olajšala gibanje in samostojno življenje tistim slepim ljudem, ki »šestega čutila« nimajo razvitega. Ta aparat, ki je zasnovan na principih radarja in fo-toelektričnih celic, je imenoval »vodič slepih«. Ta tri do štirikrat pojača občutljivost sluha in lahko koristi tudi ljudem, ki imajo defektna slušna čutila. 2500 DOLARJEV ZA UHO V ameriškem listu »Chicago Tribune« je izšel oglas: »2500 dolarjev plačam tistemu, ki mi da svoje levo uho. Operacijo bodo kirurgi izvršili na najett-skretnejši način. Oseba, ki mi namerava prodati svoje uho, mora biti ženska, ki ni starejša cd 25 let. Pred odkupom bo uho preer"dano, >če mi ustreza.« Kupec je bila, kot so pozneje zvedeli, ženska, ki je izgubila uho pri avtomobilski nesreči. ČUDEN LABORATORIJ V bližini Gulvestone-a, v Teksasu, so izdelali zanimiv laboratorij, ki ima obliko velike žoge, visoke 15 metrov. V njej znanstveniki raziskujejo vremenske prilike in sicer 'take, kakršne sami žele. To dosežejo na ta način, da sferičnl balon — laboratorij, — napolnijo z vodnimi hlapi nasiče- nim zrakom. Potem pritisk v balonu hitro znižajo v taki meri, da dobe oblak, kakršnega potrebujejo za raziskovanje S posebnimi aparati dobijo potem tudi vse potrebne podatke. Znanstveniki upajo, da toodo kmalu odkrili skrivnost, kako nastane dež ter da si bodo potem ljudje lahko na umeten način prilagodili vremenske prilike. NAJDRAZ.fi KONJ NA SVETU Konj, angleške pasme Fastun, ki je bil prvi na eni največjih konjskih dirk .»Tisoč gvinej«, je bil prodan angleškemu rejcu Antonu Askiju za 37,000.000 francoskih frankov. To je najvišja vsota, ki je bila do danes izplačana za čistokrvnega konja. NAŠLI SO PLANET, KI SE JE IZGUBIL PRED 50 LETI S pomočjo najmodernejših strojev za računanje! z elektronskimi možgani in novim teleskopom, so zvezdoslovci v Chicagu spet našli planet Atalijo, ki se je izgubil pred 5(1 leti. Planet so prvič videli leta 1903. OPROSTITE VASE VELIČANSTVO C lavni tenor Leo Slezak se je peljal na gostovanje. Nastopiti bi moral v operi »Profet«. Stal je pri oknu vagona brzovlaka in čakal na odhod. V zadnjem trenutku priteče garderober in mu skozi okno potisne v časopisni papir zavit predmet. »Kaj pa si prinesel, Fran celj?« »Krona je, gospod komorni pevec, krona za opero »Profet«. »Je že dobro, Francelj«, pravi Slezak in spravi krono k ostali šari. — Sredi noči zbude pevca glasovi in ropot. »Carinska revizija, pregled prtljage!« In že so tu. »Ali imate carini podvrženo blago?« »Ne, ničesar nimam«, de pevec. »Odprite vendarle tale zavojček!« Jezen in zaspan odmotava Slezak, carinik pazljivo sledi njegovim gibom. Slezak dvigne papir, blesk Profetove krone napolni kupe. .. Carinik stopi korak nazaj in dvigne roko h kapi: »Najponižnejša hvala, oprostite vaše veličanstvo!« KAJ SI REKEL? Ko je James Cook (Džems Kuk) na svojem potovanju okrog sveta leta 1769 prvič prišel na lepi otok Južnega morja Tahiti, je začuden opazil, da Tahitčani niso poznali kovine. Vse njihovo orodje je bilo iz kosti, školjk, kamna ali iz lesa. Cook je o toča.i om iz svoje zaloge podaril nekaj železnih žebljev. Tahitčani so se lepo zahvalili za žeblje in jih — posadili v zemljo. Imeli so jih za sadike posebno trde vrste lesa. Na istem potovanju je Cook odkril peti del sveta — Avstralijo, to se pravi, spet jo je odkril, kajti obala je bila že znana mnogim pomorščakom, nihče od njih pa ni za njo slutil kontinenta in zato ni nihče niti stopil nanjo. Cookovi mornarji so privlekli na ladjo čudno žival, ki ji niso vedeli imena. Cook jih je poslal nazaj na kopno z naročilom, naj poizvedo za ime živali. Pa so mu javili: Živali se pravi Kenguru. Sele mnogo let kasneje so ljudje spoznali, da ne pomeni v jeziku Avstralcev »Kenguru« nič drugega kot »Kaj si rekel?« mente iz železne blagajne nemškega ambasadorja, toda ni si izmislil take pravljice kot Moyzichev Cicero, da bi jih prepričal. Verzija turškega obiskovalca je bila mnogo verjetnejša. Vinogradov, Kulajenkov in ostali člani misije pač niso bili taki naivneži, da bi verjeli vsaki bajki. Turški trgovec je zadevo takole pojasnil: ni bila nemški vohunski podvig BRITANSKI POSLANIK »ZBIRA« UKRADENE DOKUMENTE Britanski ambasadi v Ankari sta pripadali dve poslopji na precej strmi vzpetini v diplomatski četrti mesta. V prvi zgradbi so bili poslanikovi prostori. Stanovanje gospoda Knatsbulla je bilo v drugem nadstropju, uradi pa v prvem. Gospod Knats-bull je živel skupaj z ženo in hčerko. Zena je bila inteligentna, a po naravi precej razburljiva in nervozna. Hčerka pa je delala v očetovi pisarni, ki je bila v prvem nadstropju. Ukvarjala se je s šiframi, kar je bilo v vojnem času odgovoren in kočljiv posel. Ona je tudi posredovala zvezo med posameznimi uradi v sosednji zgradbi in privatnim kabinetom svojega očeta. Prav v tem kabinetu naj bi po Moyzichevem pripovedovanju bila blagajna, iz katere je Cicero tihotapil dokumente. Kakšna je torej resnica? Gospod Knatsbull je najprej odbral dokumente, ki naj bi bili »ukradeni« in nato pomagal R.—u pri fotografiranju. Moy-zich pa je vse noči razvijal filme in pisal poročila Berlinu, v katerih tudi ni zamolčal svojih zaslug. Bil je preobremenjen z delom in pritoževal se je nad nehvaležnostjo svojih šefov Kaltenbrunnerja in Ribentroppa, ki mu nista z ničemer hotela priznati njegovih velikih zaslug za domovino. Preden pa je te dokumente poslal v Berlin, jih je zmagoslavno pokazal tudi von Papenu in Jenkeju, ki nista prav vedela, ali naj pomilujeta njegovo naivnost ali naj se mu pridružita v navdušenju. Vsak večer je tudi Elizabeta pripravila svoje poročilo, v katerem je do potankosti opisala Moyzicheve pripombe, reagiranje von Papena, poslednja navodila iz Berlina itd. Tako so torej vsi ti ljudje v razkošnih pisarnah, okrašenih s Hitlerjevimi portreti in nemškimi zastavami, igrali v tisti burni dobi dvojno ali trojno igro. V glavnem so jo isti ljudje tudi po vojni dobro izvozili, saj njihovi mrtvi šefi, Hitler, Ri-bentropp, Kaltenbrunner in Himmler, niso mogli ničesar več povedati. Von Papen, ki je bil na niirnberškem procesu osvo-bo'en, sedaj v miru dokončuje svoje spomine in se ponovno pripravlja za vstop v politično areno; Ribentroppov zet Jenke je po vojni živel na Portugalskem in se je pred enim letom na avtomobilski vožnji po Turčiji smrtno ponesrečil; Moyzich služI milijone s svojo knjigo o operaciji Cicero, a Elizabeta, sodelavka angleške tajne službe, živi sedaj v sovjetski coni Nemčiie. Januarja 1944 je šef sovjetske trgovske misije v Istambulu, ki ie bi'a v resnici le slabo kamuflirana sekcija sovjetske vohunske službe, sprejel uglednega turškega uvoznika in izvoznika, ki je že prej vzdrževal trgovske stike s Sovjeti. Tokrat je obiskal Ruse z drugačno ponudbo. Prodajal jim je doku- »V nemški ambasadi v Ankari imam dobrega prijatelja, ki že dolgo ni več prepričan v zmago tretjega Reicha in ki menda še nikoli ni bil nacist Ima pač razloge, zaradi katerih ne ljubi voditeljev svoje države. Dom so mu porušile bombe in ko se bo po vojni vrnil v Nemčijo, ne bo imel ne strehe, ne denarja in ne službe. Prav zaradi tega bi si tu, na nevtralnem ozemlju, rad preskrbel nekaj denarja za tiste črne dneve. Pravi, da n tem ne bo nikomur škodil. Akcija za skrajšanje vojne se po njegovem ne more imenovati izdajstvo, kjer bo rešila morda na tisoče življenj.« Rus ni bil ravnodušen do iskrenosti svojega obiskovalca. Bolje kot kdorkoli drug je vedel, da pomeni ta »človek« v nemškem poslaništvu redko ptico, ki jo sovjetski diplomati in konzularni uslužbenci že več kot leto dni zaman iščejo. Na nekem zavezniškem sprejemu sredi marca se je eden vojnih atašejev, ki je dobro obvladal ruščino, razgovarjal z očarljivo in inteligentno ženo sovjetskega pomorskega atašeja Rodinova (Rodinov je bil kasneje ruski delegat na konferenci v San Franciscu), ki je vedela za marsikatero skrivnost di- plomatskih krogov. Med smehom mu je ta dama dejala: «\'asc poslaništvo pa slabo čuvate, saj nosijo iz njega dokumente, kot da bi bila vsa vrata na široko odprta!« Anglež je ob teh besedah pobledel. Da mu žena ruskega diplomata, ki je sicer tako diskretna in molčeča, reče kaj takega, potem morajo biti tu že globlji vzroki. Prisiljeno se je nasmehnil, ko ji je odgovoril: »To so pač natolcevanja nekoga, ki bi bil rad interesanten«. Ob povratku v svoj biro pa je takoj odhitel v angleško ambasado. Sir Knatsbull ni bil niti malo iznenađen. »Da, res so zmanjkali nekateri nepomembni dokumenti, res pa je tudi, da Rusi take stvari radi dramatizirajo,« jc ravnodušno odgovoril. V istem mesecu je tudi nek neposredni sodelavec ameriške ambasade pri svojem sovjetskem »prijatelju« zvedel nekaj t> »kraji«, ki sc baje dogaja v eni zavezniških ambasad. S. ali -i. apriia je prvi sekretar Sovjetske ambasade v Wa-shin:;tonu, v razgovoru s State departmentom, izrazil občudovanje svoje vlade zaradi nekaterih aluzij Winstona Churchilla, v zvezi z morebitnim zmanjšanjem zavezniških pošiljk orožja Rusiji, in to zaradi predvidenih obsežnih vojaških operacij v Evropi. Mislil je na znano Churchillovo izjavo pred tajnim komitejem, s katero je bii seznanjen tudi ambasador ZDA v Londonu. Beležko o tem je prejel tudi Sir Knatsbull Hugesen v Ankari. Moskva pa je zvedela za to izjavo naravnost I* nemške ambasade, kateri jo je posredoval Cicero. V tem zagonetnem poslaništvu III. Reicha, kjer je vsak uslužbenec nastopal v dvojni ali trojni vlogi, in bil naprodaj vedno najvišjemu ponudniku, je bil tudi človek, ki je v marcu 1944 postal »oko Moskve <. »To je bila vojaška oseba in jaz še vedno ne morem razkriti njene identitete. Prav ta človek zavzema danes važno mesto v Zapadni Nemčiji (ker nikoli ni bil komunist) in lahko si mislite, da bi mu tako odkritje škodovalo in ga privedlo celo pred sodišče«, pravi o njem Torest Glean Campbell. »Naj vam zadošča, da govorim o njem kot o dokaj pomembnem uslužbencu poslaništva, ki je imel vsakodnevne zveze z admiralom von Marovvitjem, pomorskim atašejem, kakor tudi z generalom Kettenbeilom, starim Oberst-generalom Ro-dejem, letalskim atašejem Morellom in z mladim oficirjem Betkingom. Zaradi jasnosti ga bom imenoval samo P., po njegovi začetnici.« Rusi niso potrebovali mnogo časa, da so se prepričali c nepomembnosti Cicerovih dokumentov in poročil. Dokaze za to je zbral neki Engel. 17. marca 1944, je sovjetska ambasada javila Moskvi: »Engel ima dokaze. Davidov nakit Je lažen in brez vrednosti. Donavska zveza je bolj zanimiva.« Ime Engel — Angel se je brez dvoma nanašalo na Elizabeto. Nihče drug razen nje ni namreč mogel vedeti, da J* zadeva Cicero umetna spletka, da je David lažen in njegov* poročila brez vrednosti. (Konec prihodnjič) Radio LJuJblfana OBJAVE - O G Poročila poslušajte vsak dan ob 6.05, 7., 15., 19. in 22. uri. Nedelja, 9. januarja: 8.00 U športu in Športnikih dr. Šef: Telesna vzgoja, šola in higiena otrok. 9.00 Otroška predstava: Obuti maček (po pravljici C. H. Perraulta, napisal N. Kuretj. 12.00 Pogovor s poslušalci. 13.00 Pol ure za našo vas. 13.30 Želeli ste — poslušajte: ',15.30 Po naši lepi deželi — Silvo MateJič: S poti po Dalmaciji. 17.30 Radijska slušna igra: Dobri ljudje. Ponedeljek, 10. januarja: 6.35 Slovenske narodne poj o Tri Polonce in baritonist Miro Gre-gorin. 7.30 Gospodinjski nasveti. 11.15 Šolska ura za nižjo stopnjo — Zvone Kržišnik: Junaška vas. 12.00 Kmetijska univerza — Potočnik Martin: O odkazova-nju drevja za posek. 13.00 Nov.' knjige. 15.30 Šolska ura za višjo stopnjo — Trojanska cesta pripoveduje (pripravil prof. Janka Orožen). 16.10 Utrinki iz literature — Karel Čapek: Ukradeni akt. 16.30 Želeli ste — poslušajte! 18.00 Radijska univerza — dr. Vilko Novak: Noša primitivnih ljudstev. 20.00 Zunanje politični feljton: Avstrijski socialisti pred novimi nalogami, i Torek, 11. januarja: 6.35 Slovenske narodne pesmi. 11.15 Cicibanom — dober dan! — 12.00 Kmetijski nasveti. 12.10 20 mm. z Veselimi godci. 16.10 Utrinki iz literature — Hermen Vouk: Kapitana odstavijo. 1630 Želeli ste poslušajte! 18.30 Športni tednik. 20.10 Filmske melodije. — 20.30 Radijska igra. Sreda, 12. januarja: 7.30 Gospodinjski nasveti. 11.15 Šolska ura za višjo stopnjo: Trojanska cesta pripoveduje — (pripravil prof. Janko Orožen). 12.00 Kmetijska univerza — Ing. France Adamič: Asanacija sadjarstva. 13.00 Jezikovni pogovori. 14.00 Gledališče in filmi. 15.30 Šolska Ura za nižjo stopnjo — Zvone Kržišnik: Junaška vas, reportaža. 16.10 Utrinki iz literature — Haldun Tanir: Minuta pred Polnočjo. 16.30 Želeli ste — poslušajte! Četrtek, 13. januarja: 11.15 Za pionirje. 12.00 Kmetijski nasveti. 13.00 Ljudsko prosvetni obzornik. 15.30 Tečaj francoskega jezika 17. lekcija. 16.10 Utrinki iz literature — Vladimir Bartol: Iz tržaških humoresk. 13.00 Okno v svet: Južni Vietnam. - - 20.15 .>Cetrtkov večer«. 21.00 Literarni večer: R. M. Rilke. Petek, 14. januarja: 6.30 Pregled tiska. 11.15 Cicibanom — dober dan! 12.15 Slovenske narodne pesmi. 13.00 Na straži: Med gorskimi reševalci. 14.00 Za pionirje |— Josip Jurčič: Jurij Kozjak (priredil Vasja O-cvirk). 16.10 Utrinki iz literature — Ignazio Silone: Prgišče robidnic. 18.30 Iz kolektivov za kolektive: Kako upravljajo v Zenici. 18.45 15 minut z Avgustom Stankom. 20.00 Tedenski zunanje-politični pregled. Sobota, 15. januarja: 6.35 Pred mikrofonom so: Štirje fantje ln Veseli godci. 11.15 Pisan drobiž za pionirje. ,12.10 Pojo in igrajo Pohorski fantje. 13.00 Oknu v svet: Afganistan. 16.10 Utrinki iz literature — A. S. Gribu-jedov: Gorje pametnemu. 16.30 Želeli ste — poslušajte! 13.00 Jezikovni pogovori. 18.40 Igra tamburaški orkester. 20.00 Pisan sobotni večer. Kino sporedi Kino »Storžič«, Kranj: 6. do 9. januarja argentin. film »Kalne vode«. Predstave ob delavnikih ob 16., 18. in 20. uri, v nedeljo ob 17. in 19. uri. 9. jan. ob 15. uri »Plesala je eno samo poletje«; ob 21. uri »Zgodba neke ljubezni«. Kino »Svoboda«, Stražišče: 8. jan. ob 19. uri švedski film »Plesala je eno samo poletje •. 9. jan. francoski film »Zgodba neke ljubezni" ob 15., 17. in 19. uri. Kino »Krvave«, Cerklje: 8. ln 9. januarja angleški barvni fiim »Hofmanove pripovedke«. 12. m 13. jan. italijanski film »Brez milosti«. Predstave v soboto oP 19. uri, v nedeljo ob 16. in 19. uri in ob sredah in četrtkih od 19. uri. Kinematograf Naklo: 8. in 9. januarja amer. film »Skrivnost Jezera obsojencev«. 14. in lo. januarja amer. film »Odločitev pred zoro«. Predstave v petek in soboto ob 18.30. v nedeljo ob 16. in 18. uri. Oglašajte »Glasa Gorenjske" GLEDALIŠČE Prešernovo gledališče Kranj Sobota, 8. januarja ob 20. uri: Izven — Saroyan - Sartre — »Glejte, Amerika!« — Lisa - Je-lica Siardova. — Mladini prepovedano! Nedelja, 9. januarja ob 16. uri: Izven in za podeželje. — Oscar Wuchner — »Pastirček 'Peter in kralj Briljantin«. Torek, 11. januarja ob 16. uri: Zaključena predstava za tovarno '»Iskra« Kranj — Sarovan, Sartre — (»Glejte, Amerika!« — Lise - Nada Bavdaževa. — Mladini prepovedano! Sreda, 12. januarja ob 16. uri: Zaključena predstava za tovai-no »Iskra« Kranj — Saroyan. Sartre — »Glejte, Amerika!« — Lisa - Jelica Siardova. — Mladini prepovedano! Četrtek, 13. jan. ob 16. uri: Zaključena predstava za gimnazijo Kranj — Oscar Wuchner — ^Pastirček Peter in kralj Briljantin«. Nedelja, 16. jan. ob 16. ur;: Izven in z'a podeželje — Oscar Wiichner — »Pastirček Peter m kralj Briljantin«. Mestno gledališče Jesenice Petek, 7. januarja ob 15. uri: Saša Škufca — Trnuljčica. — Za ljudske šole. Sobota, 8. januarja ob 19.30 uri: Saša Škufca — Trnuljčica. Red I. Vstopnice so še v prodaji. Nedelja, 9. jan. ob 15. ur?: Saša Škufca — Trnuljčica. — Zveze z vlaki ugodne. MALI OGLASI Kupimo železno "VVertheim blagajno 200—300 kg. Kmetijska zadruga Trebija, p. Gorenja vas nad Škof j o jLoko. Podpisani Franc Gros, Preba-čevo 24, preklicu jem osumljene besede zaradi kolesa tov. Ivan Kajzerja iz Prebačevega. Iščem starejšo žensko — po možnosti upokojenko, za pomoč v gospodinjstvu. Ostalo po dogovoru. Lojze Vesel, Britof 1. p. Kranj. Prodam emajlirano peč znamke »Lutz«, 1.20 m visoko, za 6000 din. Naslov v upravi lista. Iščem perico na dom. Naslov v upravi lista. Kmetijska zadruga Velesovo razpisuje za 1. februar 1955 — mesto poslovodkinje. - Pismene ponudbe poslati na KZ Veie-sovo. OBJAVE DRUŠTVOM TVD PARTIZANA, ŠPORTNIM KLUBOM IN SEKCIJAM! Vsem pripadnikom društev TVD Partizana ter pripadnikom vseh športnih klubov in sekcij! Vsak športnik mora biti dvakrat letno zdravniško pregledan. V to svrho je INSTITUT ZA ŠPORTNO MEDICINO V LJUBLJANI organiziral in uredil športne ambulante po vsej Sloveniji. Športne ambulante na Gorenjskem so sledeče: 1. ŠPORTNA AMBULANTA KRANJ se nahaja v Sektorski ambulanti Stražišče. Redni pregledi od 23. XII. 1954 so vsak četrtek od 15.—18. ure. Vodja ambulante dr. Bajželj Ivan. 2. ŠPORTNA AMBULANTA JESENICE. Redni pregledi vsak ponedeljek od 14.—19. ure. Vodja ambulante dr. Rosenstetn Stanka. 3. ŠPORTNA AMBULANTA KRANJSKA GORA. Pregledi po dogovoru. Vodja ambulante ar. Volkbank Josip. 4. ŠPORTNA AMBULANTA BLED. Redni pregledi po dogovoru. Vodja ambulante dr. De Gleria Jože. 5. ŠPORTNA AMBULANTA RADOVLJICA. Pregledi po dogovoru. Vodja ambulante ar. Slivnik Anton. 6. ŠPORTNA AMBULANTA ŠKOFJA LOKA. Redni pregledi vsako sredo od 17.—19. ure. — Vodja ambulante dr. A. Jenčic 7. ŠPORTNA AMBULANTA ZIRI. Redni pregledi po dogovoru. Vodja ambulante dr. Karal Bernik. , 8. ŠPORTNA AMBULANTA TRŽIČ. Redni pregledi vsak Četrtek od 18.—19. ure. — Vodja ambulante dr. Živec Stane. Obiščite redno ter vestno svojo športno ambulanto in se posvetujte s svojim športnim zdravnikom! Institut za športno medicino Ljubljana Mestni obč. odbor ZB NOV Škofja Loka razpisuje mesto hišnika za dom ZB NOV Škofja Loka. — Prednost imajo borci NOV in člani ZB, ki so vešči knjižničarskih in muzejskih poslov. Rok za sprejemanje prijav je do 10. januarja 1955. OKRAJNI LJUDSKI ODBOR KRANJ UPRAVA ZA GOZDARSTVO išče uslužbenca za finančno knjigovodstvo Plača po uredbi. Prednost Imajo kandidati s popolno srednješolsko izobrazbo z ali brez prakse. Nastop službe takoj! OLO Kranj, Uprava za gozdarstvo Delovni kolektiv NIKO Železniki tovarne kovinskih in elektromehanskih izdelkov čestita vsem občanom in vsem poslovnim prijateljem k prvemu občinskemu prazniku Delovni kolektiv Usnjarne Železniki zeli ob prvem občinskem prazniku vsem občanom še mnogo uspehov pri nadalnji gradi£vi socializma LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE IN KMETIJSKA ZADRUGA ČEŠNJICA čestita prebivalstvu občine Železniki k prvemu občinskemu prazniku, ki ga bo praznovalo od 2. do 10 januarja 1955 * Občinski ljudski odbor Občinski komite Zveze komunistov Občinski odbor SZDL in Občinski odbor Zveze borcev čestitajo prebivalstvu občine k prvemu občinskemu prazniku in jim žele še mnogo uspehov pri graditvi mogočne stavbe -nove socialistične Jugoslavije, v katere temelje so vzidane vse žrtve narodnoosvobodilne vojne Kaj vraga se je moglo pripetiti v kurilnici, je razmišljal Phillips. Bride, ki je opazoval tovariša, je previdno pogledal proti na pol odprtim vratom, snel slušalke in dejal s pritajenim glasom: „Ogenj imamo v bunkerju za premog, Phillips. Tretji inženir mi je zaupal to skrivnost. Dejal je sicer, da ni nevarno, vendar mu ne verjamem, kajti vsi nosači premoga so zaposleni pri gašenju. Long ni edini, ki se je pri tem delu opekel, pravijo, da je močno opečenih več ljudi, nekaj pa celo mrtvih/ Phillips se bridko nasmehne, skomigne z rameni in resignirano poda brzojavko Brideu. V tem trenutku vstopi generalni direktor Ismay. Pogleda brzojavko, jo preleti, iztrga Brideu iz rok, vtakne v žep in reče: „Pustite to, to ni nujno. Čas je, da sprejmete poročila iz Londona." Bride pripravi sprejemnik in si tesneje pritrdi slušalki. „Halo, Titanic! Nujno! Za generalnega direktorja mr. Ismava. — Napnite prosim vse sile, da bo ladja prispela v new-yorško pristanišče v rekordnem času. Lord Morton." Bride odda brzojavko mr. Ismavu, ki še vedno stoji v kabini, medtem pa posluša že naslednje poročilo. Prihajalo je z nemškega parnika „America", ki je plul nedaleč od Titanica. Brideova roka je mehanično pisala: „Pozor! Opazili smo dve veliki ledeni gori v vaši smeri. Pazite!" Ismay se skloni k telegrafistu. „Je tudi to za mene?" „Da, in za kapitana, seveda," mu je odvrnil Bride. „No, potem bom odnesel poročilo kapitanu kar jaz." Medtem ko je stopal mr. Ismay proti poveljniškemu mostu, je v mislih venomer ponavljal besedilo opozorila. Celo se mu je zmračilo in vedno nasmejani obraz se mu je zresnil. Je to morda samo dobro premišljena spletka, s katero hoče nemški parnik doseči, da bi Titanic zmanjšal hitrost? Kaj, če nima pri tem vmes svoie prste Lloyd? Vsekakor! V trenutku se je spomnil sporočila iz Londona. „Napnite vse sile", tako je pisalo v sporočilu. Torej naprej! Preden je prišel do kapitana se je premislil, vtaknil poročilo v žep, odhitel k dvigalu, se spustil v strojnico in osebno naročil glavnemu inženirju, naj požene stroje z vso paro. Medtem so se v telegrafski kabini kopičili svarilni signali. Posebno glasna so bila ponovna svarila nemškega parnika, ki je označil tudi kraj, kjer je bila trenutno ledena gora. Phillips, ki je pregledoval brzojavke, je začel počasi izgubljati potrpljenje. „Daj. sporoči vendar, naj nas vendar puste v miru s temi ledenimi gorami," je zakri- čal Brideu. Bride se je trpko nasmehnil in izpolnil povelje. »Toda kaj bo, če kljub vsemu vendarle trčimo v ledeno goro?" je pristavil. „Saj vendar vidiš, da direktor Ism?.y noče o ledenih gorah ničesar slišati. Zaradi njih parnik ne bo zmanjšal hitrosti. Zakaj naj bi torej poslušali venomer te svarilne klice. Samo razburjajo me," je odgovoril Phillips. „Kapitana pa bo vendarle treba obvestiti, da je svarilnih signalov vse več," je dejal Bride. „Odloži slušalki in skoči mu povedat." Phillips si je sam nataknil slušalki na ušesa in sedel k telegrafskemu aparatu. Kapitana je obvestilo o svarilnih klicih nemalo presenetilo, saj o ledeni gori doslej še ni slišal ničesar, niti ni prebral prve brzojavke nemškega parnika „America". „Seveda, seveda, z direktorjem Isma-yem sva se že dogovorila," je hitel. »Brzojavk ni treba sprejemati več, saj vam je to naročil tudi direktor, mar ne?" Bride je zmeden odšel. Kaj vraga se dogaja na tej ladji, je mislil sam pri sebi. Medtem je vstopil v kapitanovo kabino prvi inženir Wilkins. Bil je smrtno bled. Njegove kretnje so bile nervozne in videlo se je, da ga tarejo hude skrbi. Ko je odšel, je med vrati srečal direktorja Is-maya. Pozdravil ga je, ne da bi mu pogledal v oči. 3 hitrimi koraki se je napotil k dvigalu in se vrnil v strojnico. Ismay je vstopil. Ko je kapitan Smith zagledal pred seboj generalnega direktorja, je občutil, da mu popuščajo živci. „Kaj je hotel Wilkins od vas, kapitan?" je začel Ismay. „Vas je prišel morda svarit pred ledenimi prividi?" »Nihče he ve ničesar o ledenih gorah, niti jaz ne bi bil tega vedel, če me ne bi pravkar o tem obvestil pomožni telegrafist. Mislim, da ne želite, da bi kdorkoli zvedel kaj o tem? Lahko se zanesete name", je odgovoril kapitan. »Toda je še druga nevarnost in o tej mi je ravnokar poročal Wilkins. Vozimo s hitrostjo 25 vozlov. Wilkins meni, da kotli ne bodo zdržali takega pritiska in da lahko pride do najhujšega — do eksplozije. Razen tega nimamo dovolj irešilnih čolnov." »Nesmisel, ta človek ie verietno ponorel. Mar ne ve, da se Titanic sploh ne more potopiti? Mar ne ve, da je ves parnik en sam rešilni čoln?" Ismay je postajal zaripel od jeze. »Človek, mar veste kaj govorite? Zavedajte se, da gre za rekord, za modri trak, za slavo in ugled naše družbe, za ... za milijone, (dragi kapitan!" je skoraj vpil. »Tudi za življenje nad dva tisoč ljudi gre", je odvrnil mirno kapitan. »Protestiram, vendar bom izvajal povelja, toda na vašo odgovornost." »Raje bi rekli: na odgovornost zavarovalne družbe", je krohota je odgovoril Is-may. »Titanic je namreč visoko zavarovan." „Wilkins je pravil tudi, da je v gorečem bunkerju deset nosačev v smrtni nevarnosti, mr. Ismay." »Pri tem se pač ne da ničesar spremeniti, dragi kapitan", je prostodušno odvrnil Ismay. „Te ljudi je treba prepustiti njihovi usodi, ker železna vrata bunkerja morajo ostati zaklenjena, da ne bi uhajal dim v višja nadstropja. Ukazujem, da je treba, brž ko se stemni, napotiti potnike v medkrovje v svoje prostore, vsem, ki so zaposleni v strojnici, pa je dostop na krov prepovedan." Nato je direktor Ismay odšel na krov in hotel s samozavestnim obrazom prepričati predvsem samega sebe, da ni nobene nevarnosti. Od potnikov na nevarnost nihče niti pomislil ni. Le Jakob Astor je pristopil na samem k Ismavu, ga pogledal naravnost v oči in zaupno vprašal: „Je morda kaj narobe?" »Kako? Zakaj?" se je delal nevednega Ismay. „No, tako, sem mislil... Vi... Morda so to samo slutnje. Toda če bo kakšna nevarnost, me prosim pravočasno obvestite. Se to! Kako na je z rešilnimi čolni?" „Ze dobro, že dobro!" je odvrnil direktor Ismay. »Sicer pa, kakšna nevarnost naj bi nam sploh pretila, saj je Titanic vendar nepotopljiv! Titanic je en sam rešilni čoln", je ponovil smeje svoje staro zatrdilo. Ne glede na ponovna svarila sosednjih parnikov Ismay ni dovolil kapitanu, da bi zmanjšal hitrost vožnje. Ladja je z nezmanjšano brzino rezala valove. Nekaj minut čez enajsto uro v nedeljo ponoči je bilo, ko je javila straža prvemu ladijskemu častniku W. C. Murdocku, ki jenadomestoval kapitana na poveljniškem mostu, da je opazila kake 3 milje od ladje neko temno gmoto. »Je ledena gora?" je vprašal Murdock. »Verjetno. Premika se počasi. Zdi se mi zelo velika", je odgovoril stražar. Murdock je snel slušalki in začel premišljevati, ali naj poroča o tem kapitanu ali ne. Vsekakor bi bil dolžan to storiti. Toda, saj mu je vendar sam generalni direktor zaupno dejal, da je kapitan Smith bojazljivec, ki si ne upa ničesar tvega ti. Obljubil mu je tudi, da bo povišan v kapitana, če bo, ne da bi pri tem trpela hitrost vožnje, spravil ladjo skozi nevarni pas. Obotavljal se je. Ze je hotel dvigniti slušalko, pa se je v trenutku premislil. Skomignil je z rameni in se začel spet sprehajati po mostičku. Ura je odbila 11 in 15 minut. Straža z jambornika je spet javila: »Ledena gora se naglo približuje. Okrog 50 metrov jo moli iz vode." Murdock še vedno okleva. Kaj storiti? Njegovi prsti se nervozno igrajo s tastaturo aparata, s katerim ima zvezo s strojnico. Naj da povelje, da ladja zmanjša brzino? 1 Z jambornika se spet oglaša straža, ki javlja: ! »Ledena gora se pomika naravnost proti nam. Oddaljena je komaj še sto metrov." Prepozno Preden se je Murdock zavedel, je bilo že prepozno. S polno paro drveči parnik je treščil ob velikansko ledeno goro, katere ostri robovi so presekali jekleni trup ladje. Trčila sta dva titana! Čudo tehnike — nepotopljivi Titanic in skozi temno noč se pomikajoča pošast arktične narave. (Nadaljevanje prihodnjič) Opotekel sem se. Zgrabil sem za kljuko. Natančno sem čutil v svoji roki njen mrzli kovinski hlad. Obupan in ves iz sebe od groze 6em skušal zbežati. Toda čeprav veznih vrat nisem bil zaklenil, jih zdaj vendar nisem mogel odpreti. V tem hipu pa sem tudi že zaslišal bežeče korake mnogih ljudi po cesti in zdaj je hužknilo nekaj mimo mene. Ali je bil človek ali je bila le senca, nisem mogel spoznati. V hipu, ko sem tisto nekaj videl, se je zdelo, da nima težine človeka, takoj nato pa je zapustilo jasen dojem telesnosti ženske, ki je v najhitrejšem begu prihajala po cesti nizdol, ženske v dolgem, valujočem oblačilu, ki si ga je, da bi laže tekla, spredaj z roko privzdignila. Za njo pa je dirjala cela truma moških v čudovitih nošah, ki so tuje (naši dobi. Tudi pri njih se je pojavil isti pojav: kot duhovi so brzeli mimo, a vendar zapustili za seboj dojem telesnosti. Ne vem, kakšna blaznost se me je lotila in me prisilila, da sem stekel za njimi. Morda je bila sorodna blaznosti v bitki, oni blaznosti, ki peha vojaka v sovražni ogenj in ki je močnejša od strahu. Se nikoli nisem tako drvel kot takrat; pa saj to ni bilo toliko podobno teku kot bolj nekemu polzenju ali plavanju kakor ga poznamo iz sanj. Ves čas sem videl pred seboj lov, žensko spredaj, trumo moških za njo. Zdelo se mi je, da že dolgo tako tečem, pa vendar nisem čutil nikake upehanosti. Naenkrat pa je ženska izginila, videl sem še nekakšno zbegano iskanje zasledujočih moških in potem se mi je zdelo, da se vse pogreza v senco noči. Začuden sem so zavedel, da stojim pred leseno ograjo, ki je robila razvaline jezuitske kasarne. Nad vhodom je visela deska z napisom: Nezaposlenim vstop prepovedan. Planil sem skozi vrata. Tu je stal nočni čuvaj, čisto blizu vhoda. Presenečeno me je pozdravil, ko one je naenkrat zagledal pred seboj. Ponosen na to, da ga je moj nenaden prihod našel budnega, se je zravnal in se mi hotel javiti. Toda nisem ga pustil do besede: »Ali niste tu videli ženske? Pravkar!.. . Oblečena je bila v sivo dolgo obleko, ki jo je spredaj nabrala v roko. Tu notri je hitela?!« »Ničesar nisem videl, gospod stavbenik, prav ničesar.« »Toda, za vraga, saj se vendar ni mogla razbliniti v zraku! Da niste morda spali? Z odprtimi očmi spali?« Čuvaja je moj (sum zelo užalil, zagotavljal mi je, da ni spal, da pa tudi videl ni ničesar. Zdaj sem začel iskati sam. Oblezel sem vse luknje, pretaknil vse kote na dvoriščih, pregledal sem prav vse sobe in sobice. Plezal sem čez nevarne ostanke zidovja, ki je grozilo, da se zdaj zdaj zruši pod menoj, da bi lahko pogledal v sicer nedostopne prostore. Potem sem zopet hitel po napol odprtih galerijah. Na njihovi zamazani slikariji je odsev svetilk risal čudovite sence. Cerkev, ki je bila nekdaj popolnoma vklenjena v staro poslopje, tako da sta le streha in stolp molela nad sivo zidovje, je bila skoraj že očiščena podrtije in tu je bilo nešteto skrivnih kotičkov. iToda tudi tu nisem našel ničesar. Težke glave in tresočih kolen sem šel domov. Naprej in naprej sem v mislih razglabljal, kar sem videl. Iskal sem tem stvarem novih razlag, toda postajal sem vedno bolj zmeden. »Danes pa, upam, nisi ničesar slišal«, je vprašala moja žena tej ut raj. »Ne, trdno sem spal«, sem lagal in brž vtaknil glavo v umivalnik, da ne bi opazila znamenj te noči na mojem obrazu. Tega dne smo v ruševinah odkrili nekaj, kar je spravilo tudi mirnega arhivarja iz ravnotežja. Pri podiranju lepega starega portala s pomembno umetniško vrednostjo srno morali ravnati s prav posebno pazljivostjo, ker so ta spomenik stare umetnosti nameravali postaviti na drugem mestu. Nad dvema pilastroma, ki sta kazala bogato cvetlično in sadežno orna-mentlko, se je vzpenjal nad vhodom lep lok. Na pomolu nad tem lokom so stali kipi svetnikov iz 17. stoletja. Ko so hoteli dvigniti sv. Jakoba z njegovega podstavka, mu je odletela glava z vratu, se kotalila nekaj korakov naprej in obležala v gramozu. V nastavku glave so delavci opazili okroglo, koničasto vdolbino, kot da je bil nekoč tu pritrjen drog. Ko so delavci dvignili trup s podstavka in ga postavili na tla, smo videli, da je vdolbinica na glavi imela svoj podaljšek v trupu. Najprej sem delavce zaradi nepazljivosti okregal, dr. Sallierl pa, ki je glavo pobral in jo napeto motril, me je prekinil: »Ljudje niso krivi, dragi prijatelj. To ni nov vlom, ampa*. star. Ne gre za slučajno ločitev, temveč za namerno in prav nič se ne bi čudil...« V tem hipu je »stopil k meni delavec in mi dal ovite* orumenelega papirja: »Tole tu je bilo v luknji, morda je kako pisanje ...« Arhivar me je pogledal in mi vzel svitek iz roke. Previdno ga je skušal odviti, dokler se mu ni končno posrečilo. Na risalni mizi v moji baraki ga je pritrdil z risalnimi žebljički. Bil je košček močnega papirja, ki so ga v davni preteklosti navadno rabili za sestavljanje najvažnejših pogodb. Zaman sem se poskušal znajti v zmešnjavi rdečih in črnih črt. Zdelo se mi je, da je to nekak načrt. Vendar z vsem svojim gradbeniškim znanjem nisem mogel razbrati smisla tega načrta ter sem moral končno odnehati. Dr. Sallleri pa je vztrajal, da hoče uganko na vsak način rešiti in ime je prosil, naj mu dovolim, da vzame papir domov. Se predno smo končali te delom, se je vrnil in mi že od daleč mahal z roko. Nekam slovesno je položil svojo roko na mojo ramo in (me .peljal skozi stranska vrata v cerkev, kjer naju nihče >ni motil. Čudovito večerno nebo, na katerem so po čudovitih škrlatno rdečih in smaragdnih globinah plule vijoličaste ladjice z oelimi jadri noči nasproti, je dajalo samotni cerkvi svojevrstno barvo. Visoki (baročni srebrni svečniki, med katerimi sva stale, so bili rdečkasto pobarvani Sveta Neža tam na nasprotni strani se je otresla svoje žalosti ln se od ostrih refleksov navzela neke žareče strastnostl. Svetniški kipi, prižnica, angeli pod oboki so "bili spremenjeni, kot da so s« rešili dnevnih dolžnosti in da se vesele noči, ko bodo popolnoma sami in bodo lahko zaživeli življenje, ki se nam o njem niti ne sanja. (Dalje prihodnjič)