Stev. 227.
V Ljubljani, četrtek dne 15. avgusta 1912.
Leto 1.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ Izhaja vsak dan •— tudi ob nedeljah In praznikih — ob 1. nri zjutraj; v ponedeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znala: v Ljubljani v upravništvu mesečna K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s poSto celoletno K 20'—, polletno 'K 10*—, četrtletno K 5-—, mesečno K 1‘70. — Za inozemstvo celoletno K 80'—. — Naročnina se pošilja upravništvu.
:a
Telefon številka 118.
—a—mbe—immsmm
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
n	Uredništvo in upravnlštvot	cj
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica Št. 8.
Dopisi se poSIUaJo arednlStvu. Nefranklrana plema se no sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po-a post'— Za odgovor Je priložiti znamko, ss
...
•••
ni
Telefon Številka 118.
a
Krvavi plameni.
Zagreb. 13. avgusta.
Krvavi izid Jukičevega procesa jc znan. Na Hrvaškem je bila takoj ob začetku procesa javnost razcepljena v dva dela; eni so bili mnenja, da je brž od vsega početka že podpisana krvava obsodba, da je bil ves proces le formalnega pomena, da pa Jukič — in če bi bil stokrat blazen — ne uide vrvi in da tudi njegovi »sokrivci« ne ubeže najmožnejšim krutim kaznim. Drugi del je pa mislil, da se vendarle dobe na Hrvaškem sodniki, ki bodo sodili po vesti in razsodnosti ter ki ne bodo dopustili, da bi se justica obrizgnila z nedolžno Y • *°hko miadih ljudi pognala v pogubo m smrt. Ali ta drugi del je delal račun — brez zagrebških sodnikov! — Kocka je padla Jukič je obsojen na smrt, večina ostalin obtožencev je dobila krute kazni: zapora navzdol. tisti pa, ki so bili oproščeni, so bili izgnani iz Zagreba ...
... Tak.° so Čuvaj in njegovi hlapci onečastili justico — ki naj bi bila temelj državam — zlomili so v idealnih, skoro naivnih ljudeh vero v nepristranost; avtoriteto pravice in pravičnosti so poteptali v blato. Zanetili so v srcih vseh pošteno čutečih in iskreno mislečih Hrvatov in Srbov iskre zlovolje in ogorčenja, ki sc utegnejo ob neprestanih nasilnostih sedanjega vladnega režima razgoreti v krvave plamene, ki naj očistijo narod sramote ter ki naj iz njih ognja izide zopet neoskrunjena čast domovine!
Kakor glas globoko užaljene narodove duše se glase besede splitske »Svobode«, ki pravi: »Mi. hrvaška pravica in državna avtoriteta, smo krivi obupa in trpljenja narodovega!... Ti (Čuvaj) si kriv, da je del mladine jel izgubjati vero v svobodo rodu našega in da v svojem obupu jemlje v roke orožje, ki ga jc vsekdar v roke potiskal obup žarkim, a razočaranim idealistom vseh časov in naj so se imenovali Judita, Scevola ali Gor-gayjeva... Blagoslovljeno trpljenje enega mladeniča, ako bo to trpljenje zalog, ki bo v zamrli zavesti hrvaškega in srbskega naroda Prebudil take misli!...«
Res je tako! V hrvaški javnosti je bilo vse preveč tistega gostoljubja, tiste trenutne, zunanje navdušenosti, ki je slepila oči, glu-šila ušesa, da se je tiranstvo in krvništvo globoko zajedlo v vse javno poslovanje, ne da bi se zbudil v narodu odpor, ne da bi izbrani del naroda čuval svoje ljudstvo pred krvnikovim bičem. Narod v svoji veliki večini trpi, liira, propada. Javni funkcionarji ga izžemajo do usmiljenja božjega. Kakor nema žival trpi muke. da mu dostikrat v resnici teko krvave 1 solze!
Koristolovci, pijanci in babjeki v večni omotici od pieuživanja naslad sede na visokih odgovornih mestih, odkoder trpinčijo narod! i stoka v nižinah' bednega življenja. Če se samo pol obupnega vzklika izvije iz stiskalni prsi, brž mu skočijo za vrat vladni pan-durji, ki ga uklenjenega in do krvi bičanega vržejo v ječo kot veleizdajnika, morilca', upornika!...
/Lepa naša domovina« — naša zemlja hrvaška — ki jo blagoslavja s svojim mečem junaški Jelačič, ki jo tolaži s svojo ljubeznijo veliki Strossmayr, ona je danes stokrat bolj »vdova tužna, zapuščena«, nego je vaša bratca slovenska zemlja, kakor jo opeva vaš mi-'jcnec Gregorčič...
fa U"''; rji JRiri .Ciu_	OUHimiViUlt'
Treba nam velikih, jakih duševnih potenc, da zdramijo narod iz motrila; zakaj tako kruta in nasilna je tiranova pest, da je ubila v širokih plasteh vsak razmah svobodnega razmišljenja, da je v izobraženstvu zbudila poguben pohlep egoizma, ki ubije vsako socialno zavest in jo je pri nas tudi ubil!
Jukičev krvavi proces je najžalostnejša slika naših neznosnih razmer, a je obenem glasan memento,. da moramo od navdušenih besed na delo med narod, ki ga naj prešine samozavest in ponos, sicer nam bodo zares začeli jermene rezati iz kože!
Kaj bo z mladimi obsojenci? Kdo jim pripisuj zavestno politiško zločinstvo? Pod solncem ni poštenega človeka, ki bi to mogel storiti! A vem, da se zdrami, dvigne, raztogoti tudi užaljena justica, ki je danes ponižana, a ki v bodočih dneh obsodi tiste, ki so jo ponižali!
Dajte nam vseučilišče!
Opozorili smo že na »spomenico slovenski javnosti« z naslovom »Vseučilišče v Trst« ki izhaja pravkar iz peresa znanega publicista K. v goriški »Soči« in ki bo, kakor čuje-mo, izišla kesneje tudi v obliki brošure. Ta spomenica ima namen vzbuditi iznova ne le zanimanje za slovensko vseučilišče, ampak mnogo več. Zato naravno najprej rešuje vprašanje, zakaj bodi Trst sedež našega bodočega vseučilišča. Ko bo spis izišel, bomo videli, kaj avtor pravzaprav hoče. Gibanje za slovensko vseučilišče naj začne iznova z ono elementarno silo, kakršna je potrebna, če ho-čemov kaj doseči.
Žalostno pa je, da je vsako tako vprašanje pri nas konjiček za strankarstvo. Zato je tudi »Slov. Narod« že sedaj, komaj se je pričela agitacija v »Soči«, udaril s svojim skeptičnim in nevednim kopitom, češ, vprašanje o slovenskem vseučiilšču »ni aktualno«, ker klerikalci »nočejo«. Tisti sobotni uvodnik pa dela utis. da kdo drugi »noče«.
: Seveda smo drugačnega mnenja, nego oni nesrečni »Narodov« uvodnik. Že avtor zgo-rajsnjc brojure trdi, da je za nas življenjskega ua. dosežemo junktim med našo in laško fakulteto v J rstu ter da je trajen odpor proti laški fakulteti zaman, ker jo oni bodo prejalislej dobili ondi. Pa tudi mi jo moramo dobiti, in aktualnost vprašanja ne leži v domači strankarski konstelaciji, marveč v naši narodni potrebi. Mi moramo dobiti slovensko vseučilišče in S. L. S. sc mora ravno-tako bojevati zanj, kakor mi. Če ona tega doslej ni storila.'jc to sicer žalostno za stranko. ki ima moč v rokah; to pa ne da nam izgovora. Mi moramo biti možje dejanja. Meni jc prav vseeno, ali nam pribori vseučilišče ta ali ona stranka, meni gre za to. da si ga priborimo. Če ga pribore klerikalci, nam jc tudi prav. Vseučilišče, in sicer ono v Trstu, moramo dobiti. To pa je danes, ko je to vprašanje ravno vsled laškega vseučilišča aktualno, mogoče le tako, da zanesemo to vprašanje izvenstrankarsko med narod in zainteresiramo za to vprašanje tudi S. L. S.
Govoriti mora Trst, kasneje shodi, na katere morajo biti vabljeni vsi brez razlike strankarskega prepričanja. Poslanci S. L. S. bodo potem prisiljeni formulirati svoje stališče v tem vprašanju, event. tudi vzeti agitacijo v svojo roko, če jc nočejo prepustiti nam. Če že hočete, da je tudi vseučiliška agitacija
strankarska prireditev, bodi vsaj tako strankarska. da zanesemo mi šiloma agitacijo med narod. Listi, občinski zastopi, društva in shodi, to že nekaj zaleže, tudi če bo napredna stranka to vse sama prirejala in če S. L. S. odkloni vsako sodelovanje. Sicer pa opozarjamo obe stranki na »Vseučiliški zbornik« in na govore Šušteršiča, Povšeta, Kreka, pa Štefeta in dr. Danes bodo oni težko desavo-irali sami sebe. Dr. Šušteršič je celo dejal: »Tudi če vseučilišče ne bo nam v korist, ampak liberalcem, ga moramo dobiti, ker je potrebno narodu«. Res, da je bila S. L. S. tačas v drugačnem položaju, toda to so besede, za katere ga moramo prijeti! Onih 700.000 K fonda pa je bilo namenjenih tačas za ljubljansko vseučilišče, dočim je zahtevamo mi v Trst!
Položaj našega vseučiliškega vprašanja je ta-le:
Vprašanje je aktualno. Zahteva je narodna brez razlike stranke. Agitacija za vseučilišče v Trstu je pa dvorezen meč: Ali se morajo postaviti poslanci S. L. S. in Tržačani na čelu agitaciji, soglašanje slov. naprednjakov in socialistov bo potem krepka rezonauca zahtevi večine, — ali pa prevzemo ob nesogla-šanju večine agitacijo naprednjaki in socialisti. V prvem slučaju imamo nekaj upanja na uspeh stvari same, v drugem pa si morejo napredne stranke s to hvaležno agitacijo zrahljati tla. Saj se bližajo kranjske deželnozbor-ske volitve!
Prečitajte si torej ono »spomenico« in razširjajte jo, ko bo izišla v brošuri, ter pričnite z delom. V kratkem bodete slišali kaj več o nas! Toda ne bodite neverni Tomaži! Kdor danes širi frazo »Vprašanje ni aktualno«. škoduje stranki in narodu. '1 ega le naj-okostehelejši politični starinarji ne bodo razumeli, možje one vrste, ki delajo slovensko politiko v salonih in niso dostopni nobeni moderni ideji ter ne znajo politično delj misliti, nego sežejo z žlico. Naprednjakom kličemo: Proč z »neaktualnostjo« in z lenobo! S. L. S. pa pozivamo na skupno delo z nami: Ne iz solzavosti! Edino le, ker hočemo, da se to vprašanje reši. Stranka, ki ga jc rešila, je rešila sebe.	V.
DOPISI.
Ježica. Z največjo radovednostjo pričakoval jc slehrni Posavec, kdaj bode župnik, kateri je toliko sovraštva na Ježici napravil, slovo vzel od prelepe Ježice. V zadnjem času pogrešali so ga kakih 14 dni doma — pa glejte največji njegovi navidezni prijatelji, katerih je vedno manj, veselili so se tega dne, kdaj odide. Pa župnik ve, kje njega čevelj žuli — zato ie napovedal v nedeljo raz lece za sv. Roka dan bero, kajti on ne more pri takih dohodkih m pri svojem po celi Kranjski deželi znanem bogastvu shajati. Radovedni smo, ali bode Savlje in Kleče, katere vasi ima za najbolj liberalne oprostil teh fehtarij. Mislimo, da ne, k«jti pri njemu je vse dobro — samo da daš
pa prideš v deveta nebesa.
V nedeljo šle so marinarice pogledati Gorenjke. katere vedno bolj na Ježico prodirajo. Župnik, katerega nos vse zavoha, ni zavohal teh marijinih otrok, kje'so te brumne device krokale?
Z Bleda. V petek. 16. avgusta se odpre nov poštni urad na Bledu pri kolodvoru v '■otelil »Triglav«. Poštni pečat ima napis:
Galerija naših mož.
>«€111111%;
Jr
Dr. VLADIMIR RAVNIHAR, drž. poslanec.
Bled 2. Imel bo v sezoni skozi 4 mesece štirikratno poštno zvezo. Uradoval bo za vas Rečico in vile okoli kolodvora. Število prebivalcev v Zaki.je tako naraslo, da bo poštni urad vedno imel dovolj opravila. Kaj šele v poletnem času, ko ostane nad eno tretjino tujcev po tukajšnjih hotelih in vilah. Dosedaj je bila poštna zveza jako slaba. Pisma in druge pošiljatve so prihajale dostikrat po 18 ur prepozno adresatu v roke, čeprav imamo samo pol ure do poštnega urada na Bled, ki se bo zdaj imenoval Bled L Marsikateri tujec je odšel zaradi tega nedostatka drugam. Pa brez beja ni zmage. Tudi za novi poštni urad smo se morali več let bojevati, predno smo ga dobili. Prosili smo na vse kraje: na poštno direkcijo v Trst, na ministrstvo, na razne urade in oblasti, ki so naše tozadevne prošnje, podpirale in priporočale. Pa ni šlo. Imeli smo nasprotnike doma in drugod. Šele zdanji minister javnih del. dr. Trnka, ki zdaj stanuje na Bledu, in ki je sam skusil siabe poštne zveze v Zaki; nam je pomagal. Saj je tudi skrajni čas, da se ustanovi. Stari urad bo za nekaj let razbremenjen in bo točneje vršil svoj posel, čeprav ima 7 uradnikov, posebno v sezoni. Pritožbe radi prepočasne in netočne postrežbe in premajhnega prostora bodo prenehale, ter bo precej dela odpadlo na zaškovški poštni urad. Da dobimo tudi telegrafski urad, je gotovo samo vprašanje par mesecev. Največje zasluge za ustanovitev ima g. J. Peternel, ki sc je najbolj trudil in storil vsa pota. da so merodajni krogi našim željam in prošnjam ustregli. Hvala mu!
Gornji grad. Našemu kaplanu Rabuzi je zopet vsplamtela goreča ljubezen v njegovem vročem srcu, čeprav je imel v Škalali precej sitnosti in je bil končno srečnejši kakor njegov sobrat Berk. O Rabuzu trdijo ljudje, da jc ali malo prifrknjen ali pa zloben. Verjetnejše bode prvo, ker si jc zbral za prijateljico punco.
LISTEK.
emile zola:
Vode naraščajo.
Meni je ime Louis Roubien. Star sem sedemdeset let in sem bil rojen v vasi Saint-Jory, par milj od Toulosa, če greš ob reki.
Štirideset let sem se boril z zemljo za vsakdanji kruh. Nazadnje je prišlo tudi blagostanje. Pred dobrim mesecem sem bil še najboljši posestnik cele občine.
Zdelo se je, da počiva božji blagoslov vidno nad našo hišo. Da, sreča je stanovala v nji in solnce je bilo naš zaveznik, — niti ene same slabe letine se nisem spominjal. Bilo nas je dvanajstero v hiši in živeli smo skupaj srečno. Tu sem bil jaz, neki krepak, star mož, ki je navajal otroke k delu, moj mlajši brat Pi-erre, ki je bil neoženjen in je poprej služil za seržanta, moja sestra Agata, ki je živela po smrti svojega moža pri nas, bujna, zmerom vesela ženska, katere zvonki smeh se je razlega! po celi vasi. In potem mladi naraščaj: moj sin Jaques, njegova žena Roza in njiju dvoje hčera: Aimeč, Veronika in Marija. Prva je bila omožena s postavnim, krepkim fantom Cyprienom Bouissonom in mu je bila porodila dvoje otrok; prvi je imel dve leti drugi deset mesecev; druga je bila zaročena z Ga-spardom Rabuteau; tretja je bila nežno dekle, blondinka, taka, kakor meščanske gospodične.
Bil sem torej stari oče in tudi praded. K#-dar smo sedeli okoli mize. sedel sem med mojo sestro Agato in mojim bratom Pier-rom. okoli nas pa so sedeli otroci v krogu, po letih razvrščeni, do naimanišega, ki ie že iedel
juho kakor kak odrastel človek. Kako so ropotali z žlicami! Da, vsi so jedli navdušeno, cela družba. In zraven smo bili vsi tako veseli. Čutil sem se tako pogumnega in veselega, kadar so mi malčki moleli rokce in klicali:
»Stari oče, daj nam vendar kruha, pa velik kos, ne. stari oče!« Zares, lepi dnevi, dela-polni in veselja. Zvečer je kazal Pierre nove igre ali pa je pripovedoval zgodbe iz svojega regimenta. Ob nedeljah jc pekla teta Agata kelač za naše male deklice. Marija pa je znala toliko pesmi in jih je prepevala z zvonkim otročjim glaskom. Pri tem poslu je bila kakor svetnica, kadar so ji padali plavi lasje po vratu navzdol in je prekrižala roke čez predpasnik.
Ko sta se Aimeč in Cyprien vzela, sem sklenil, da zvišam našo hišo za eno nadstropje; večkrat sem rekel nato, da bomo potrebovali po poroki Veronike z Gaspardom še tretje in da bi se hiša dvignila gotovo do neba, če bi šla stvar tako naprej. Ločiti se namreč nismo hoteli in raje bi bili sezidali na praznem prostoru za našo hišo celo mesto. Če vlada mir v hiši, de tako dobro, ostati tam, kjer si bil rojen, in tudi umreti.
Mesec maj je bil posebno lep tistega leta. Ze delj časa se ni obetala letina tako dobro.
Prav tistega dne sva šla s sinom Jaque-som na polje, ogledavat. Ob treh sva bila odšla. Naši travniki ob bregu Garone so bili vsi v svežem zelenju. Trava je bila že pognala za tri pedi in brezova grmičja, ki smo jih bili zasadili prejšnje leto, so brstela. Ogledavala sva nato naša žitna polja in vinograde; pokupili smo bili namreč njivo za njivo, kakor je rastlo naše premoženje. Žito je rastlo na gosto, vinogradi. v polnem cvetju, so obetali izborno letino. Jaques na me je potrka! po rami in dejal.
smeje se dobrovoljno:
»Hej, oče, ne bo nam manjkalo ni vina ni kruha? Zdi se, da sta z Bogom dobra prijatelja, ker ti pošilja tolikanj bogastva!
.. Večkrat sva se šalila nad našim nekdanjim pomanjkanjem. Jaques jc menil prav; zdelo se je resnično, kot da bi me imel kak svetnik ali Bog sam zelo v čislih, kajti usoda nam je bila zmerom mila. Če so šle pri sosedih trte^ v nič, — našim je prizaneslo. Šla jc toča, sla je le onkraj naših polj. In zdelo sc mi je polagoma, da je vse v redu. Nikomur nisem storil ničesar žalega in sem si priznal, da sem zaslužil vso to srečo.
Preden sva šla domu, šla sva še čez polja, ki smo jih imeli onkraj vasi. Nasadi murve so vspevali čudovito in pravtako mandljeva drevesa. Pogovarjala sva se veselo in zidala gradove v oblake. Če bi le imeli potrebnega denarja, kupili bi zemljišče, ki je ležalo med našimi njivami, in bi razširili naše posestvo na polovico občine. Če se obnese letošnja letina tako, kakor kaže, lahko uresničimo naše sanje.
Pnšedša domu, videla sva Rozo, ki jc nama živahno migala in klicala:
»Pojdita vendar urno!«
Ena naših krav je imela telička. Vse se je gibalo v hiši. Teta Agata se je pridno obračala sem in tja in deklice so občudovale malega. Bilo je, kot bi nas nebo posipalo iznova s svojim blagoslovom. Pred nedavnim časom smo bili že morali razširiti naše hleve. Imeli smo zdaj sto glav živine v njih, krave, pred vsem ovce in tudi konje.
»Srečen dan, danes,« sem vzkliknil. »V ta namen zvrnimo zvečer steklenico vina!«
Nato nama je povedala Roza prikrito, da je prišel Gaspard, zaročenec Veronikin, in želi
pogovora o ženitvi. Gaspard je bil najstarejši siri gozdarja Morangesa. Bil je postaven fant, pri dvajsetih letih, znan po svoji moči po celi okolici; pri neki veselici v Toulousu jc bil zmagal Martiala, »južnega leva«. A bil je dobrosrčen mladenič, skoro preveč boječ in je zardel vsakokrat, kadar ga je Veronika pogledala.
Prosil sem Rozo, naj ga pokliče. Ostal je bil na dvorišču, da pomaga deklam, ki so obešale perilo. Ko je stopil v jedilnico, se je obrnil Jaques k meni z besedami:
»Govori ti. oče!«
»No,« sem rekel, »torej moj dragi, želiš, da določimo dan poroke, kaj ne?«
»Da, oče Roubieu«, je odvrnil z žarečim obrazom.
»Nikar ne zardevaj radi tega. moj dragi, če ti ni prav, pa določimo praznik sv. Felicite, to pa je 10. julija. Danes je 23. junija, torej komaj trije tedni —- moji ubogi rajnki ženi je bilo ime Felicitas, prineslo Vama bo srečo. No, si zadovoljen?«
»Seveda, oče Roubieu, na praznik sv. Fc-licite torej.«
Nato je stisnil nama roko, kot bi hotel zares zagrabiti. Končno je objel še Rozo in jo je imenoval svojo mater. Res. veliki fant s krepkimi pestmi je ljubil Veroniko tako, da je radi nje pozabil jed in pijačo. Priznal je nam, da bi bil gotovo zbolel, če ne bi dovolili zakon.
»In zdaj ostaneš pri kosilu,« sem dejal nato. »Pojdite otroci, strašno sem lačen.«
Tistega večera nas je bilo pri mizi enaj-stero. Gaspar je sedel poleg Veronike. Zrl je vanjo tako nepremično in je bil tako ginjen, da so se mu oči solzile.
(Dalje.)
ki ni povsem normalno razvita, zavedajoč se naukov sv. pisma, ki pravi: Blagor neumnim, ker njih je božje kraljestvo! Mi pa rečemo: Gliha vkup štriha. Če hoče kdo imeti prijateljico, mora z njo govoriti in potem jo povabiti na sestanek. Tako je storil tudi Rabuza. Pred enim mescem je rekel dotični deklici: Pri-di kaj k me-ni v vas! K spo-ve-di pa mo-raš samo k me-nl ho-di-li! In dobro je opravil. Dne 25. julija je Rabuza obhajal svoj god. V šoli so mu učenke podarile gate in nogavice, katere je že nujno rabil. Popoldne ob pol 2. uri ga je obiskala prijateljica. Da ju ni mogel nikdo motiti, je Rabuza vrata zaklenil. Kaj sta neki delala? Nič hudega! Pila sta vino do 6. ure zvečer, vmes pa sta molila veseli del rožnega yenca. Baje sta bila zelo sladko ginjena. Kaj poreče k temu nadpastir morale g. dekan?
POLITIŠKA KRONIKA.
Poincare — Kokovcev — Sazonov. Di-plomatični dnevi v Petrogradu so končani. Francoski ministrski predsednik Poincare je imel s Kokovcem in Sazonovom daljše konference. na kateri se je med državniki doseglo popolno soglasje v vseh političnih dnevnih vprašanjih. V diplomatičnih krogih pripisujejo razgovoncym veliko važnost. Iz dobro imoi-miranih krogov se zatrjuje, da se je na konferencah zelo obširno razpravljalo tudi o lta-lijansko-turški vojni. Tako Poincare kakor Kokovcev sta edina v tem. da je med obema Vojskujočima se državama skorajšnji mir ne-obhodno potreben, in zato bosta Francija in Rusija takoj v tem smislu pričeli uplivati na Italijo, zlasti ker so se sedaj v Turčiji razmere temeljito spremenile.^ Dalje se je razpravljalo o notranjem položaju v Turčiji in o kitajskih zadevah. Mornariška konvencija je bila sestavljena v navzočnosti Poincareja. Manjka le še podpisa. Na željo Poincareja bo izšel v Parizu poseben komunike, v katerem se bo odločno konstatiralo, da vlada med Francijo in Rusijo v vseli političnih vpraša-njih popojlno soglasje. Poincare je za jesen povabil velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča, 'da se udeleži francoskih vojaških manevrov, kar je ta tudi obljubil. Poincare je s svojim obiskom predvsem dosegel ta vspeh, da so se prijateljske razmere med obema zavezmma državama, ki so se v zadnjem času precej ohladile, sedaj zopet utrdile in da bosta šla Francija in Rusija vedno složno v boj proti nasprotnikom.
Konflikt ined Nemčijo in Holandsko. Med Nemčijo in Holandsko je prišlo radi nemških fcarinskih načrtov do precejšnjega konflikta. Holandska namreč nikakor ni zadovoljna s temi načrti in se odločno upira proti njim. Zato je Nemčija sedaj zagrozila, da bo reko Ren kot prometni kanal med Rotterdamom in kontinentom uničila, ako Holandska ne odneha s Svojo opozicijo proti nemškim carinskim načrtom. Nemčja namerava izročiti kontrolo nad Renom mednarodni upravi, pri kateri pa bi renske države imele večino. Ker pa Holandska to odločno odklanja, hoče Nemčija zgraditi kanal Koln-Emden, da tako uniči holandski promet z Rotterdamom.
Liberalni šolski zakon za Luksemburg. Liberalni šolski zakon, katerega je luksemburška zbornica sprejela z veliko večino, je sedaj velika vojvodinja luksemburška potrdila. Ko je zbornica sprejela ta zakon, so bili duhovniki in klerikalni inozemski dvorni krogi radi tega silno razburjeni. Posebno duhovščina je z vso silo delovala na to, da zakon ne bi dobil sankcije. Začela je v resnici takoj intrigirati pri vladarici in jo tudi nazadnje dobila na svojo stran. Ko je ljudstvo zvedelo, da namerava duhovščina preprečiti sankcijo liberalnega šolskega zakona, je bilo silno Vznemirjene*. Nastalo je celo precej napeto razmerje med narodom in vladarico, ki je konečno sprevidela svojo napako in podala zakonu svojo sankcijo.
Nadomestna državnozborska volitev v Novem Jičinu. Nemci postavijo vsled smrti 'državnozborskega poslanca Ulricha v Novem Jičinu za kandidata dr. Bodirskega. Dr. Bodir-sky bo kandidiral kot kompromisni kandidat ivseh nemških strank.
DNEVNI PREGLED.
velikanov čudokrasne Gorenjske naj zazveni prvi razmah krepkih mišic slovenskih Sokolov, ki se naj prelije kot bojne pesmi odinev po vsem slovenskem ozemlju! Tam naj udari ob našo zemljo prvi pohod naših bratov kot spev samozavesti, ponosa in moči v jubilejsko leto! Današnji dan — izpričevalo dosedanjega dela — bodi poziv k novemu, neumornemu delu, ki mu dodeli venec zmage 15. avgust 1913. 1., ko se ob vsesokolskem zletu v Ljubljani razvije pred tisoči domačinov in tujcev vsa lepota in moč slovenskega Sokolstva! — Sreča junaška z vami, bratje Sokoli! Na zdar!
Zadnja beseda. »Slovenskega Naroda« urednik ne da miru. Sinoči se zopet zaganja v naš list, nam očita zvijačnost, nelojalnost, nehonetnOst itd., da se nam je zdelo, kakor da čitamo kak klerikalni list, ki bi o nas ne mogel pisati v lepšem tonu! Tako gre ta pesem naprej in nobena beseda .nič ne pomaga! Končno prihaja do gorostasne trditve, da nam sploh ni za napredno stvar! V petek bo že nemara povedal, da smo klerikalen list. Ob takih razmerah in ob takem fanatičnem sovraštvu nasproti nam je polemika izključena in bi bila tudi brezplodna. Dopoveduje do sodnega dne znani ženski, da travo kosimo, ona trdi vedno, da jo strižemo! Pa jo strizi, če hočeš! — Mi se ne bomo z znanim gospodom več prerekali. Res bi rad, kakor kažejo njegovi napadi, provociral razdor, ampak nas ne spravi iz ravnotežja! Ne bo dolgo, ko nas bodo krvavo potrebovali; in tedaj se bo pokazalo — ako še sedaj tega ne vidijo — ali smo napredni ali nismo. To je glede tega poglavja z naše strani zadnja beseda. Če hočete .— razdirajte; mi bomo združevali in delali naprej po svojih načelih! In s tem; basta.
Splačani nizkotni indlvidiji. Slovenski de-nuncijanti in nizkotni ljudje na višjih mestih pri nas nimajo sreče. Ovaduhi pri nas doživljajo sramotno zaničevanje ljudstval preko katerega mislijo ti naši gospodje, da bodo vladali. Toda zadnje čase padajo neusmiljeni udarci pravice na te ljudi, padajo obsodbe z najvišjih mest nanje in njim sledi ljudska sodba. Ovaduštvo klerikalnega deželnega odbora je doživelo nesmrtno blamažo pred ljubljanskim sodiščem ob priliki Ribnikarjeve afere. Sedaj pa je doživel slično blamažo deželni šolski svet z afero profesor Juga. Kako kre-aturstvo je igralo tu poleg svojo vlogo, tega ne bomo pogrevali. Pri prvi disciplinarni preiskavi je pa doživel plačilo za svoje delo nekdo drugi. Ministerstvo je sedaj potrdilo, rezultat disciplinarne preiskave proL Juga, — prof. Jug je prost in sme zopet poučevati, lo je tista katastrofalna točka za ljudi, ki sede na mestih — na katera ne spadajo. Naši grehi so. da sede na njih. Ljudska sodba tiči sedaj nad njim in če še ne bodo končali s svojim ostudnim poslom, bode ljudska sodba skrbe-a; da svet spozna denuncijante.
Čuki v uniformi se vozijo zastonj. Čuki delajo škandale, kjerkoli se pojavijo. Seveda lili pri vsaki slepariji vodijo kaplani. Njih krščanska morala se izpremeni v nemoralo, posebno če jih je več vkup. Neki potnik po južni železnici nam je javil sledeči slučaj čukarske morale: Od Št. Jurja ob južni železnici so se pripeljali v nedeljo z vlakom Čuki. Na čelu im je korakal petelinji kaplanček s čukarsko čepico na glavi. V Celju jih je pa sprevodnik pometal iz vlaka in jih citiral pred postajena-čelnika. Čukarski bratje so se namreč vozili samo s polovičnimi voznimi listki. Hoteli so železniško upravo oslepariti. Značilno je, da jih je polovica imela cele listke, nekateri polovične, nekaj se jih je pa hotelo kar po krščansko zmazati. Ko so prišli pred postajeua-čelnika, so postali še arogantni in so se prav surovo obnašali. Zatrjevali so, da se j majo pravico voziti z polovičnimi voznimi listki, ker so v uniformi, da saj imajo tudi vojaki znižano vožnjo po železnicah.	hočejo
torej biti nova državna garda.^ Uboga država! Ker se tudi v vlaku med vožnjo niso prav spodobno obnašali, je bilo še več povoda, te ljudi malo potipati. Ostati so morah v Celju do prihodnjega vlaka, da se je vsa zadeva preiskala. Čuki so bili vsled tega zelo poparjeni in razburjeni, ker hočejo biti na vsak način nova državna garda, da bi se vozili s polovičnimi kartami.
Dr. Pegan se svojih ljudi sramuje. To se ni nikjer tako izraženo pokazalo, kakor pretečeno soboto, ko je dr. Pegan od nekod od
Sokoli na Bledu. Danes se zgrinjajo vrste naših junaških Sokolov na rajskem Bledu. Njih pohod je pripravil »Slovenec«, ki ga tare zelena zavist in slepa strast, kadar čuje klic slovenskega Sokola! Pustimo inferiozno hudobijo, ki meji že na blaznost! — Po naši čudovito krasni zemlji, ki jo hodijo občudovat tisoči tujcev, bobni današnji dan korak naj boljših naših sinov. Ako gleda tujec krasoto naše zemlje, naj vidi še cvet našega naroda! Z veličastvom naših planin, z zelenjem jezer skih valov naj se zlije sivo-rdeča barva sokolskih krojev v slikoviti prikaz lepote naše zemlje in našega naroda! To je naš ponos, ki ga ne smemo skrivati pred nikomer! S čim in s kom se ponašaj Slovenec, ako ne s tem, kar je njegova svojina, njegova čast?! Naše bogastvo leži v nas samih! In tega, kar imamo, kar smo si prisvojili in vzgojili sami 5 .velikim naporom, nas ne sme biti sram pred nikomer! — Naj vidi ves svet, kako umeva naš slovenski Sokol svojo vzvišeno nalogo. V tujini je že izpričal svojo moč, naj jo razvija tudi na domačih tleh, ki mu jo hočejo iz-podnesti lastni bratje po krvi in jeziku, a tako ponižani pred njegovo veličino od besnega
solucija g. Pustoslemška: »Zaupni shod slovenskega delavstva zbranega dne 10. in 13. t. m. v Narodnem domu. odklanja ustanovitev nove politične stranke in se izreka za to. da se osnuje čim najpreje tesna stanovska strokovna organizacija slovenskega delavstva na-rodfio-naprednega mišljenja. Obenem se pooblaščajo tovariši:	Juvan, Repovž, Mlakar,
Jakopič, Bavdek, Jermolj, Drenovec. Ferrant in Rus, da sestavijo pravila te organizacije ter jim izposlujejo vladno odobrenje.« Resolucija g. Černega, naj bo »Narodno-socialna zveza« strogo strokovna in politično samostojna organizacija, v kateri naj bi se slovensko narodno delavstvo organizhalo brez ozira na politično prepričanje, je ostala v manjšini.
Samo za polovico se je »zmotil«. Kako resnicoljubni so klerikalci, nam je pokazala razprava o prečinski aferi. Lažejo celo tam, kjer nimajo prav nobenega povoda za to. In to je gotovo pri zaslišanju takozvanih »genera-lij« obtoženca. Predsednik vpraša Vintarja, če ima kai premoženja. Vintar, ki je na vsa vprašanja dosedaj gladko odgovarjal, se pri tem vjirašanju kar naenkrat začne razmišljati in praskati za ušesi. Videlo se mu je. da bi bil najraje odgovoril, da nima čisto nič premoženja, kakor je to dejansko storil takrat, ko je prosil svojo občino za ubožno izpričevalo za svojega otroka. Mimogrede bodi v ilustracijo razmer pri županstvih na deželi omenjeno, da je Vintar to ubožno izpričevalo res tudi dobil. Po dolgem premišljevanju je mož vendar le odgovoril, da ima 40.000 K premoženja. To se je tudi zabilježilo. Potem pride na vrsto izpričevalo, ki mu ga je za slučaj te obravnave izdalo njegovo županstvo. Ko ga isto najpreje strašno pohvali kot moža poštenjaka (kot tak se je pri tej aferi tudi res izkazal), pristavi h koncu še: ima čez 80.000 K premoženja. Vintar je pri tem ratal rudeč kot rak in se nervozno muzal po klopi. To je osupnilo tudi predsednika, ki ga je opozoril, da je Vintar. ki je bil vendar sam župan, malo popreje svoje premoženje taksiral le na 40.000 K. Vintar v veliki zadrugi: »Eh, kdo bo tako natančno povedal!« — Res, kdo bi bil pri denarju in pri resnicoljubju tako natančen, saj se je tu šlo samo za — polovico, če smemo Vintarja po tej njegovi lastni taksi oceniti tudi glede njegovih izpovedi, kar se tiče njegove krivde, moramo k eni polovici najbrže dodati še — drugo.
Pruska postaja na Kranjskem. Z ozirom na naša zadnja dva dopisa, v katerih smo bičali protislovenske razmere v kolodvorski restavraciji Št. Petei na Krasu smo dobili od več strank sledeče stvarno pojasnilo: Restavracija se vodi sedaj odkar je v slovenskih rokah v popolno zadovoljstvo vsega potujočega občinstva in je vsakdo lahko postrežen v domačem jeziku, Natakarji razumejo vsi slovenski, razven enega, g. restavrater pa je znan kot zaveden Slovenec. Tudi mi smo se na svojih opravkih že večkrat ustavili v imenovani re stavraciji, a zgodilo se nam ni ničesar, kar bi moglo žaliti naš narodni čut. Dopisnika, ki sta poročala vašemu listu sta dobila najbrže napačne informacije od gotovih strank, ki so sedanjemu restavraterju osebno nasprotne. Kar se pa tiče slovenskih natakarjev, je ž njimi velik križ, ker jih ni. To občutimo lahko tudi v Ljubljani. Upamo, da sprejmete to stvarno objektivno pojasnilo, posebno ker nikakor ne gre, da bi spodjedali tla slovenskemu podjetniku. (Mi nočemo dela'.i nikomur krivice in zato radi priobčujemo tudi to pojasnilo. Vendar pa moramo tukaj odločno povdarjati, da v restavraciji še sedaj ni slovenskih jedilnih listov. Južna železnica pač misli, da je za Slovence vse dobro. Bomo videli! Op. ured.)
Drobiž Iz Štajerske. V B r a s lo v č a h se vrši dne 1. septembra t. 1. velika sokolska slavnost, pri kateri bo po telovadbi obdarovanih 6 najboljših telovadcev s krasnimi darili. Priprave so velike in je pričakovati najboljšega obiska. — Prostovoljna požarna b r a m b a v Bukovcih pri Ptuju priredi v nedeljo 18. avgusta popoldne ob 3. uri v gostilni M. Korenjaka tombolo z veselico in plesom. — V Prvencih pri Ptuju je umrl kmet Lovro Janžekovič, star komaj 30 let. — U b o j. V Ljubiji pri Mozirju so na večer 3. avgusta popivali fantje v gostilni Frančiške Ravš-nik. Pri tem je Blaž Merzlak brez vzroka udaril s pivovo steklenico po glavi tovarniškega
rnoria kier vživa prezaslužene počitnice, pri- delavca Pavla Muzga. Neki Hočevar iz Gore-
J * J	,	•	 ;_______  ._____«	I	.	!	„	 i.	_	  i	IV4____1^1,«	a	f	n	n	f	i	o
jadral v Novo mesto prati svojega zamorca iz Hruševca. Ne samo, da je moral radi te afere, ki bi se bila brez njega ravno tako končala, kakor se je, prekiniti svoje počitnice tam nekod na morju, imel je še to smolo, da je imel na zatožni klopi poleg svojega khjenta se dva svojih ožjih somišljenikov. Ne vemo, ali
nja je nato vrgel Merzlaka na prosto, fantje so se vsuli nanj in ga tako obdelali, da je Merzlak vsled poškodbe črev in ledvic 6. t. m. umrl. Žalosten slučaj in svarilo za fante, ki bi naj rajši vzeli v roke knjige, čitali in se izobraževali. — Zgornještajerski rokodelski s h o d so imeli dne 11. t. m. v Trofaiachu
je to mržnjo do njih le markiral v prid svo-	Tam je bila te dni tudi rokodelska razstava,
jemu klijentu ali ga je ženiralo, da onadva ni-	Ustanovili so »nemško rokodelsko zvezo za
mata toliko 'premoženja kot ga ima Vintar,	Štajersko in Koroško« — Spremembe pri
njegov klijent. Dejstvo je, da ju je ignoriral na	južni železnici na Štajerskem:	Za
način, ki je vsakega v oči zbadal. 1 e ljubezni
do svojih ožjih somišljenikov se tudi potem ni mogel otresti, ko je »Slovencu^ poslal brzojavno poročilo o izidu razprave. Ze v naslovu brzojavke je razvidno, da zanj ne eksistirata onadva klerikalna soobtoženca, kajti tu go-
uradn. aspiranta v Vuhredu je imenovan Bruno Vrba; postajenačelnik Karl Hauželič je prestavljen iz Hoč kot adjunkt v Beljak, v Hoče pa za postajenačelnika adjunkt Ernest Jeras iz Trbovelj; uradn. aspirant Amand Solir je premeščen iz Vuhreda; iz Sevnice v Trbovlje je
vori samo o Vinterjevi oprostitvi. In tudi za-	premeščen asistent Ivan Zorko, iz Zaloga v
ključujoč svoje poročilo, omenja samo, da se	Sevnico aspirant Rud. Mejak, iz Donavvitza v
ie ta afera končala samo z Vintarjevo oprostit-	Celje asistent Leopold Kučera, v Račje aspirant
vijo' in seveda z veliko liberalno, blamažo. Na	Franc Zekar; iz Poljčan je premeščen v Tob-
to vendar ni pozabil, ko je že pozabil na svoja | iach asistent Albert Deutschmann. Za postaje-
druga dva somišljenika.
Narodno-napredna stranka in Narodno-socialna zveza. V soboto se je vi šil v Narodnem domu shod po § 2., na katerem se je raz-
sovraštva, od strankarske slepote in nemoči  	---------—-	,	n„„rpfina	ctranka«
Preverjeni smo, da dvignejo bratje Sokoli Piavhalo ,0 _temi:_»Narodna-nap|edna.
tudi današnji dan slavo naše zemlje in utrdijo vero v našo moč! Današnji blejski zlet je le tesna slika mogočnosti in nezmagljivosti sokolske misli, ki ravno od danes za leto dni razvije svojo silo in lepoto nad belo Ljubljano. Danes se začenja jubilejsko leto sovenskega Sokolstva! Pod vekovitimi skalinami gorskih
in »Narodno-socialna zveza«, član pripravljalnega odbora »Nar. soc. zveze« g. Juvan. Radi dolgih in burnih debat se je shod nadaljeval v torek zvečer. Govorih so gg.: Juvan, Repovž, dr. Triller, Tomažič, Fiala, Radešček, Pustoslemšek, Mlakar, Zirkelbach
načelnika v Sevnici je imenovan g. Jenčič iz Opčine pri Trstu. — I z C e 1 j a. Tukaj je bilo v noči od 12. na 13. t. m. polno vojaštva. Prišli so bosanci, belgijci in razni drugi oddelki. Dne 13. t. m. zjutraj so nadaljevali vaje proti Žalcu in Vranskemu. V noči od 13. na 14. t. m. so prenočevali na Vranskem in potem nadaljevali vaje čez Trojano proti Ljubljani. Odtam pojdejo na Kras, kjer bodo letos glavne vaje 3. armadnega kora. V pondeljek 12. t. m. zvečer bi se bil imel vršiti na vrtu hotela pri Belem volu
in Černy.* Končno je bila sprejeta sledeča re- | koncert vojaške godbe bosansko-hercegovske-
ga polka. A celjski magistrat in nemškutarji so tako dolgo intrigirali, da je bil koncert odpovedan. — V Poljčanah je padla posestniška hči Marija Kidrič v kozolcu 5 metrov globoko z lestve in je obležala z zlomljeno hrbtenico na mestu mrtva. — Od Sodnije. Ofici-jal pri okrožni sodniji v Celju Anton Siiende je imenovan za riadoficiala pri okrajni sodniji v Litiji. — Zopet avtomobil! Dne 6. t. m. so se peljali kmetje Franc Cetin iz Sel pri Dobovi ter Jož^f Starin, Janez Toperišič, Martin Cetin in Franc Perdovič na vozu Franca Cešima iz Dobove v Sela. Nasproti jim pride avtomobil grofa Kulmerja iz Zagreba. Dasi je Cetin dajal šoferju znamenja, vendar je ta ravno v trenutku, ko je šel mimo voza silno hitro vozil, in ker se Cetin ni mogel pravočasno umakniti, je avtomobil zadel v zadnji de! voza in ga zdrobil. Vsi, ki so se peljali, so pa odleteli na cestno kamenje in so težko poškodovani. — Nevarnega vlomilca Franca Pučnika sta vjela te dni dva orožnika blizu Sevnice. Ko sta ga hotela zgrabiti, je potegnil Pučnik samokres in ga nameril proti glavi enega orožnika.
V tistem hipu pa se je spodtaknil in padel. Po hudem boju sta ga nato orožnika uklenila in spravila k celjski okrožni sodniji na varno. —
N a S p o d n j e m Mestinju v gostilni g. Jan. Zupanca se vrši v nedeljo 18. avgusta t. I. ob 3. uri popoldne shod gospodarjev bližnjih občin, kjer bodo ti zavzeli svoje stališče glede nameravane okrajne ceste. Pritožili se bodo tudi radi skrajno zanemarjenih občinskih cest. Če le mogoče. bo tudi kmetijsko predavanje.
Ižanski občinski očetje na deiu. Ižanski občinski očetje si hočejq menda zagotoviti trajen spomin s svojimi »kunštnimi« odloki. Sedaj so sklenili nov davek na vino in na meso. da bi ja nihče ne okusil dobre kapljice ali pa si včasih privošči košček mesa. Popolnoma razumljivo je, da je ta davek v prvi vrsti naperjen proti gostilničarjem, mesarjem in izkuharjem. Škodo bo seveda imel pri vsej stvari tudi kmet sam. ker bodo cene gotovo poskočile, oziroma se blago poslabšalo. Čudimo se, zakaj podjetni ižanski občinski možje niso raje sklenili naklad na žganje, ki je prava poguba za naš narod. Zganja se na Igu iztoči več kakor vseh drugih alkoholnih pijač. Dobro bi tudi bilo. da bi se županstvo malo pobrigalo za to, da bodo »šnopsarije« vedno v pravem času zaprte kakor je določeno po zakonu. Seveda, če oče župan s svojimi prijatelji sami zahajajo v prepovedanih časih v. »šnopsarije« na trakeljčke, potem je to težko. Vas Ig šteje približno tisoč prebivalcev, ima pa kar devet žganjetočnih koncesij in štiri gostilne, v katerih se prodaja žganje. Kaj bi neki bilo, če bi si župan malo ogledal cele potoke gnojnice, ki se pode po občini, posebno pa po okrajni cesti, ki pelje skozi vas.
Hotelir Mayer in njegovi posli. Vodstvo
največjega ljubljanskega hotela »Union« ima sedaj v rokah g. Mayer, bivši restavrater v kazini. Mož ne zna čisto nič slovenski in vedno rad kaže svojo zagrizeno nemško barvo. Popolnoma razumljivo je torej, da slovenske posle jako težko vidi in da bi se jih prav rad iznebil. Za to jih šikanira kolikor more. Delavec je vsled tega hočeš načeš primoran zapustiti službo, katero je opravljal v popolno zadovoljstvo prejšnjih šefov in si iskati kruha drugje. Hrana, katero dobivajo posli, je taka, da je ne morejo uživati in si jo kupijo rajše drugje. Pod prejšnjim ravnateljem Cundrom je bilo v tem oziru vse dobro preskrbljeno, Mayer seveda nima srca za posle. Opozai-jamo g. hotelirja naj se ne igra prevcc z delavskimi silami.
»Pod koš-djanje« ali kmečka sodba na Gorenjskem. Dasi je privatno sodovanje po celem civiliziranem svetu že zdavnaj odpravljeno, so se vendar tega nepostavn. uradovanja lotili 11. marca t. 1. v Čadovljah na Gorenjskem štirje kmečki fantje. Za to nenavadno službo so si pa izbrali tudi izvanredne uradne ure in sicer enajsto uro ponoči. Tudi žločina, glede katerega so imeli krojiti pravico, ni zabelježenega v našem kazenskem zakonu, kakor tudi ne vi ste kazni, katero so nočni sodniki nad obsojenci izvršili. Stvar je bila namreč sledeča: dotični gorenjski fantje so v lepem nočnem hladu radi hladili svoja srca pod okni svojih izvoljenih in neizvoljenih krasotic. Med njimi so bili trije »čedni« fantje, a četrti ni bil ravno nevaren niti fantom nit dekletom, ker je telesno pohabljen in manj vreden. Ta je bil pa duševno bolj razvit in je znal mladeniče navduševati in podpihavati. Razen teh štirih prideta v poštev se dva mlada fanta, med katerima se je kmečka sodba Izvršila, namreč 171etni Franc Kalan in 161etni France Gale. Leta še nista dobila od fantov dovoljenja za ponočevanje in vasovanje in sta bila sploh zapostavljena od svojih tovarišev. Vsled tega sta se pa tudi zadnja dva znala maščevati nad starejšimi kolegi. Pridno sta zalezovala ponoči neumorne vasovalce in jih motika pri njihovih fantovskih opravilih. Vsled te nedovoljene špijonaže sta šla »hudodelca« na obtoženo klop. Obtožili in obsodili so jih pa tako: 11. marca t. 1. ponoči je povabil A. Mrkuta.eden od treh kmečkih sodnikov, imenovana dva špijona iz hiše, kjer sta se po opravkih mudila. Prišedši kakih sto korakov od hiše do neke jKidrte šupe, so skočili iz teme ostali sodniki ali bolje sodnijski izvršilni organi. Zgrabili so špijona in ju vtaknili v zapor, in sicer pod velik gnojni koš. Da nevarna ptiča ne bi ušla, so obremenili koš s težkim kamenjem, nato je A. Ušlakar polival vjeta »hudodelca« ne morda z razbeljeno smolo kakor so to delali srednjeveški inkvizitorji temveč $ hladno, svežo studenčico. Ko so mladi sodniki tako kazen izvršili, so šli dalje svojo pot. Vi tem neprijetnem zaporu sta tičala mlada fanta kakih 10 minut, nato so pa prišli iz hiše ljudje in so ju izpustili v zlato prostost. Za to kmečko obsodbo je pa zvedela tudi ljubljanska dež. sodnija, ki je pa to obsodbo včeraj ovrgla in vloge izpremenilo: vjeta »hudodelca« sta postala tožnika, a kmečki sodniki so prišli na obtožno klop glasom § 93. k. z., ki prepoveduje osebne svobode. Sodnika »izvršitelja« A. Ušla-
Cementne cevi v vseh merah, barvaste plošče itd.
Kranjska betonska tvornica Tribuč & Komp., Ljubljana
Pisarna, delavnica in skladišče na Tržaški cesti. — Telefon štev. 296
Stopnjice, balkoni, spomeniki, stavbni okraski itd.
kar in J. Urbanček sta dobila vsak po 4 tedne ječe, A. Mrkuta 14 dni ječe, a intelektualni povzročitelj in fantom in dekletom manj nevarni grbavec F. Studen pet tednov ječe.
Splašeni konji. Veletrgovec v Kranju g. Edvard Dolenc se je peljal v nedeljo s svojo materjo in kontoristinjo Mat. Š. iz Stražišča proti domu. Blizu župne cerkve pri Sv. Martinu je naenkrat skočilo na cesto pred konje neko tele, katerega so se konji preplašili in odškočili s ceste na polje. Pri tem se je prekucnil voz in se zlomila os. Dolenčeva mati je prišla pod kolo in si zlomila nogo. Sin Edvard in kontoristinja Šega sta dobila le neznatne praske na nogah in rokah. Le koči-jaževi ravnodušnosti se je zahvaliti, da se ni dogodila še večja nesreča.
Zvita lisica na Jesenicah. Zadnje dni straši med jeseniško perotnino nenavadno premetena in predrzna lisica. Pri belem dnevu po-seča vas in grabi brez milosti vse kar nosi perje bodisi pišče ali petelin. Nekega dne je ukradla neki kmetici kokoš. Le-ta je tatico zasačila in ji z loparjem prerešetala kosti. Toda lisici ni upadel pogum. Spočila je k sosedu in odnesla tri piščance. Vaščani so po pravici ogorčeni poklicali na pomoč lovca. Pripovedovali so mu lisičje muhe in hudobije, a komaj je lovec zapustil vas, se je na smrt obsojena žival že zopet pojavila v vasi in odnesla eno od najlepših kokoši. Komaj so se osupli ljudje dobro zavedli, je lisica že izginila čez drn in strn pred nespretnimi preganjalci.
Zadersko italijansko telovadno društvo.
Cesarsko namestništvo dalmatinsko je razpustilo italijansko telovadno društvo v Zadru, ker je izdalo neko prepovedano italijansko pesem.
Velika poletna veselica v Postojnski jami. Na veliko poletno jamsko veselico, ki se .vrši pri vsakem vremenu danes dne 15. t. m. v Postojni se p. t. občinstvo s tem še enkrat opozarja. Cene raznih posebnih vlakov so polovične ter se na ta način nudi p. t. izletnikom izredna prilika ogledati si največji in najkras-nejši podzemeljski čudež. Torej v četrtek vsi ,v Postojnsko jamo. Poseben vlak odhaja iz Ljubljane ob 12.32 popoldne.
Stara dama zgrela. Iz Ustja na Češkem poročajo 12. t. m.: Danes ponoči je nastal požar v hiši meščanskošolskega ravnatelja Tucha, pri čemur se je 871etna ravnateljeva mati Ana iTuch tako opekla, da je kmalu nato umrla. Stara zenska je hotela prižgati svečo, a ta ji je goreča padla iz rek in ji zažgala obleko. Požar V hisi so kmalu pogasili.
Denarni zaklad. V Ullersdorfu so prezidavah zidarji hišo posestnika Ivana Preislerja Ko so podirali strop, so našli med kamenjem trhleno vrečo,, v kateri je bilo 1160 starih šestič iz leta 1800. Nekaj denarja je bilo skoro kot novo. Zakopal je nekdo denar najbrž v vojskem času.
Denar so ponarejali. Viktor in Josip Er hatič in Ivan Ilinič v Križevcu na Hrvaškem. Imeli so za to svrho celo tvornico. Nameravali so kovati zlati denar po 30 K in so naba Vili zato potrebne stroje, stiskalnico in jeklene aparate ali kovanje cekinov se jim ni posrečilo. Pri Erhatiču so našli 52.824 komadov napol izgotovljenih dvajsetič in 1115 gotovih ponarejenih dvajsetič.
Neprijetna vožnja. V Vinkovcih v Slavoniji so našli 6. t. m. na brčanskem vlaku ad locum secretum izloženega 3 mesečnega otroka. Paznik je stvar prijavil policiji, ki je na to odredila zdravniško preiskavo pri ženskah na 'dotičnem vlaku. To je izzvalo med ženskim osebjem silno kričanje in joku. Storilke vendarle niso zasačili.
Stomilijonska dedščina. V Njujorku je umrl v starosti 94 let milijonar Jones Lyle. Zapustil je svoji mladi ‘ženi, ki je bila prej bolniška strežajka in jo je šele pred dvemi Jeti poročil, premoženje vredno 100 milijonov kron.
Bankovci v želodcu. Pred kratkim smo poročali, da je bil poslanec Blun v ekspresnem Maku okraden za 74.000 K. Zaprli so mednarodna žepna tatova brata Arona in Izaka Ro-senfeld. Ker le-ta nista hotela v zaporu sprejemati hrane, se je to zdelo sodnijski upravi sumljivo in jima je ta dala močno dozo ricinovega olja. Olje je spravilo iz enega 16.000 kron, a iz drugega 20.000 kron papirnatega denarja, ki sta ga požrešna Žida spravila v svoje notranje »blagajne«.
Sumljiv okostnjak v Čurgu. V kraju Čurgo na Ogrskem so pred kratkim našli pod zidovjem krčmarja Čordasa človeški okostnjak baje mihonskega defravdanta Viktorja Kecs’ kemetyja. Kecskemety se je mudil sredi no vembra 1901 v Čurgu pri tamkajšnjem koči-jažu Cordasu. Čordas je Kecskemetyja urno ril in zakopal njegovo truplo na dvorišču. Kmalu po Kecskemetyjevi smrti je prišel Čordas do velikega premoženja. Na policijska poizvedovanja je odgovarjal, da je denar podedoval po starših in sorodnikih. Orožništvo se je obrnilo na hranilnico v Veliki Kaniži glede njegovih vložkov, a ni dobilo nobenega odgovora. Dalje je izvedla policija, da je kupoval Čordas pred kratkim veliko posestvo, a ko je zvedel, da se zanima policija za njegove imovinske razmere, je odstopil od kupne pogodbe in izgubil na ta način 20.000 K are
Policijski škandal v Njujorku. 11. t. m. je prijela policija v Arkansaon glavnega morilca Rosenthala po imenu Sam Scheppsa. Aretiranec je priznal, da ga je policija svarila pred aretacijo in ga na begu podpirala.
Tepež med slovanskimi in nemškimi de lavd. Prošlo soboto so se stepli v Duisburgu
poljski in hrvaški delavci z nemškimi. Vnela se je pravcata bitka, tako, da je morala policija in orožništvo rabiti orožje. 5 delavcev je bilo težko, 8 lahko ranjenih.
Konj ubil kočijaža. Hotelski kočijaž Tomaž Hofer je vozil 11. t. m. j)onoči po Hollen-talu. Voz je zadel ob pregrajo ob robu ceste s tako silo. da je kočijaž padel s kozla pod konja, ki mu je stopil s kopitom na glavo in ga na mestu ubil.
Nečloveška morilca. V Halleinu sta umorila železniška delavca Machetti in Zwogar delavca Wallingera s kamenjem in znoži. Suro-veža sta že mrtvo truplo teptala z nogami.
Pri boksanju našel smrt. V nedeljo sta se borila v Ostendu Belgijec Tolly in Francoz Rudel. Prvi je drugega tako nespretno udaril, da je Francoz padel mrtev na tla.
Zakaj je Maczoch zblaznel. Zdravnik blaznice, v kateri je zaprt čenstohovski morilec Maczoch je ugotovil, da je zadnji zblaznel vsled silne potrtosti, ker se je njegova zaprta ljubica zaljubila v drugega.
Usodepolna zmota. Mešetar Callaghan v Londonu je prišedši zvečer z banketa svojo ženo umoril, misleč, da je vlomilec.
Vihar podrl most. Močan vihar je podrl novozidani most čez Volgo na Ruskem. Dve osebi sta bili Ubiti, dve težko ranjeni.
Promenadni koncert »Slovenske filharmonije« se vrši ob ugodnem vremenu v petek, 16. t. m. od pol 7. do pol 8. ure zvečer v »Zvezdi«.
Kinematograf »Ideal«. Danes zadnji dan izvrstnega sporeda. Velezanimivo Pathe-journal. Krasni varietetn’. film Ladi Hadij Hoursouk. Ellen je izborna Nordiska drama. Za smeh skrbe amerikanska veseloigra »Potegnjen oče« in »Luka sluga«. — Jutri specijalni večer. Loterijske številke: Praga 54, 57, 33, 19, 7.
DRUŠTVA.
Telovadno društvo »Sokol II.« v Ljubljani naznanja slavnemu občinstvu in prijateljem Sokolstva, da se vrši IV. javna telovadba in veselica, ki jo je v nedeljo preprečil dež, dne 18. t. m. v »Hribarjevem gaju« ob isti uri in z istim sporedom. Apeliramo slavno občinstvo, da nam izkaže svoje simpatije in zaupanje z najobilnejšim obiskom, ter tako pripomore, da pokrijemo izgubo, ki nam jo je provzročil nedeljski dež. Komur je torej na srcu napredek in procvit našega društva, pridi v nedeljo v »Hribarjev gaj« na našo javno telovadbo in veselico.
Idrijska Sokolska Župa priredi lil. sokolski dan dne 18. avgusta v Cerknici, kjer bo tudi slavnostno razvitje prapora cerkniškega Sokola. Se nam je v spominu I. zlet I. S. Z. v Cerknico, lepo uspeli izprevod in telovadba, dan poln navdušenja — in letos bomo zopet videli korakati Sokole v izprevodu z novim sokolskim praporom. Cerkniški Sokol razvije svoj prapor — znak, ki se ga hoče držati, katerega pomen mu bo vedno pred duševnimi očmi, od kogar mu bo vedno in vedno opomin:	bodimo Sokoli, bratje svobodni
in napredni! Zopet en znamenit dan v razvoju cerkniškega Sokola! Vzored sokolskega dneva je sledeči: 1. ob 3. popoldne zbila-lišče članstva pred telovadnico, 2. ob pol 4. pozdrav gostov, 3. ob 4. slovesno razvitje prapora pred hotelom Javornik, pohod po trgu na telovadišče, 4. ob 5. javna telovadba: a) praške proste vaje članic, b) praške proste vaje članstva, c) orodna telovadba, d) skupine obrtnega naraščaja, c) ljubljanske proste vaje izbranih telovadcev I. S. Ž. 5. velika ve-
selica na vrtu hotela Javornik. Sedeži k javni telovadbi I K, stojišča 20 v, vstopnina k veselici 20 v. Sodeluje br. sokolska godba iz Herpelj. Bratje in sestre, prijatelji sokolstva, prihitite vsi, da preživimo zopet en lep sokolski dan, ki nam bo nudil krepčila k nadalj-nemu delu, k nadaljnemu tihemu, a stalnemu razvoju!
Velika vrtna veselica v Grosupljem. Podružnica C. M. D. v Grosupljem priredi dne 8. septembra dan veselja. Ljuba duša! To bo špas: v lepi senci, če hočeš na solncu, nad | glavo rdeče-rmena jabolka, na mizi dobra papca in pupca, za smeh špenjolski komedi-jonti, za mlada srca in noge — ples! Vsega pa povedati ne smemo!
Trst.
— Postajenačelnik pri sv. Ani v Trstu postopa zelo arogantno S Slovenci in jim sploh ne odgovarja, ako govore v slovenskem jeziku. Razume se, da je ta človek zagrizen Nemec. V zadnjem času je postal neznosen. Slovence šikanira na vse mogoče načine. Ta gospod misli menda, da je kje v »Reichu«. Ako ne odneha takoj, napravimo potrebne korake do oblastnij. To vendar ne gre, da bi tak človek nastopal tako osorno s Slovenci. Upamo, da mu to pomaga:	v nasprotnem
slučaju pa udarimo brez pardona na pristojnem mestu po tem človeku. To je vendar škandal, da se take stvari dogajajo še danes.
— Narodno-socialna mladinska organizacija v Trstu sklicuje za danes ob 8. zvečer važno odborovo sejo pri »Jadranu«. Vsi bratje odborniki naj se seje gotovo udeleže.
Petletnica »Narodne delavske organizacije«. O priliki petletnice obstoja priredi N. D O. dne 1. septembra t. 1. veliko slavnost Dopoidne bo velik tnanifestacijski shod. Po shodu obhod z godbo in društveno zastavo po mestu. Popoldne bo veselica, na kateri se razvije zastava zidarske skupine N. D. O. Društva, ki so pripravljena pri tej slavnosti sodelovati, naj blagovole javiti najkasneje do 20 avgusta na naslov: Predsedstvo centrale »Narodne 'delavske organizacije« v Trstu, ulica sv. Frančiška št. 2
— Tržaški socialni demokratje menda nimajo nobenega važnejšega opravila kakor napadati v »Zarji« posamezne osebe. Sedaj imajo opraviti s Škerjancem, predsednikom
zopet »dolarska princesa«. Bliščala bo njena oblekca. Na pragu cerkve pa se bo plazil berač, lačen berač po trebuhu in — molil bo. Ako ima 2 krajcarja v žepu, jih ponese v pušico, mesto da kupi košček kruha. Je pač zastrupljeno ljudstvo od pet do ušes.
— Velika nesreča v škedenjskih plavžih pri Trstu. V škedenjskih plavžih, ki so last »Kranjske industrijske družbe«, se pripeti vsaki hip kaka nesreča. To pa zato, ker morajo delavci delati po 12 ur na dan. Pri dvanajsturnem delu se delavec tako utrudi, da ni čuda, če se ponesreči pri delu. Vsakokrat se pripeti nesreča takrat, kadar se bliža dnevni delavni čas h koncu, kar dokazuje, da je res predolgi delavni čas kriv vseh nesreč. — Dne 13. t. m. zjutraj proti 6. uri — ob šesti uri namreč konča delavni čas nočne partije — je delavec Prah padel pri koksovih pečeh iz višine 20 metrov ter si polomil obe nogi. roko in razbil glavo. Ponesrečnec zapušča ženo z večjim številom otrok. To ie grozno, vsaki mesec toliko nesreč. Kapitalistična drnhal. nodjetniki, akcionarji kranjske industrijske družbe pa se vsemu temu smeje. Delavci zahtevajo skrajšanje delavnega časa. družba jih pa rajše kakor bi jim ugodila, kaznuje. Kri teče v tej tovarni. delavska kri. Neprenehoma grozno zvenenje. Pogreb se vrsti za pogrebom. Današnij sistem, ta kolje ubogo ljudstvo. Kdaj se boš spametilo. ljudstvo, in vstalo?
— Brezbrižna inteligenca. Dr. Rvhnf ie na nedeljskem shodu političnega društva »Edinost« takozvano tržaško slovensko inteligenco prav pošteno pokritiziral. Kakšna da ie tržaška slovenska inteligenca, to je povedni že »Dan« pretekli teden. Prav veseli nas, da je dr. RvbaF istega mnenja.
— Shod N. D. O. v Skednju. Preteklo soboto se je vršil pri velikanski udeležbi javen shod delavstva škedenjskih nlavžev in čistilnice petroleja. Shodu ie predsedoval odbornik skupine N. D. O. »Plavže« Bezjak. Poročala sta ob burnem pritrjevanju strokovni
tajnik Brandner in predsednik centrale N D
O.	dr. Kisovec. Oba govornika sta temeljito pojasnila razmere delavstva v omenjeni!' tovarnah. oziraje se zlasti na zadnji *tmlk. Paz tolmačila sta pomen organizacije za delavstvo ki se nahaja posebno sedaj pri tej veliki draginji v zelo slabih življenskih razmerah. Dr. Ki sovec se je pečal precej 7. »Nar. soc. zvezo.« Dejal je, da bo ta prepir, ki se ie vršil v I luF
Z J. Ž. »Zarja« iz Trsta še nikdar ni prinesla .	    -.	.	.
kaj pametnega. Osebnosti N. D. O., ali pa liani o priliki ustanovnega shoda N.
»Edinosti«, to je vsak dan na dnevnem redu. delavstvu na Kranjskem odprl oči
Lepa duševna hrana za ubogo delavstvo! S tem se ljudstvo le bega. Mi smo že neštetokrat poudarjali, da trž. soc. demokrati niso nobeni soc. demokrati. Ti ljudje so slabši, kakor marsikateri buržva. Med delavstvo trosijo samo sovraštvo. Pa so plitvi ti ljudje! Pa kaj se hoče globokega znanja o socializmu nimajo, sicer bi ne postopali tako. Jih bo pač treba izobraziti, pripeljati do pravega socialističnega spoznanja.
Za okradeno mater božjo sedem žalosti v
župni cerkvi pri sv. Jakobu je pridigal kaplan te župne cerkve preteklo nedeljo. Dejal je. da mati božja ne sme ostati naga, temveč se mc-ra zopet obleči v zlato obleko. »Z ozirom nato je nujno potrebno, da se zbira v ta namen denar skupaj.« — Kakor se vidi, kaplani zelo žalujejo po dragocenostih, ki so jih odnesli tatovi. Ampak ljudstvo — o to naše ljudstvo! — žaluje z njimi vred. In uspehe bodo imeli pridigarji. Ljudstvo bo prineslo skupaj »kraj-carčke«. In kmalu bo mati božja sedem žalosti
in spoznalo
bo svoie sovražnike ter pravo pot. katere se mu treba onriieti. Pojavljati se je začela t"di pri nas na Slovenskem potreba, da se vsi. k enako čutijo, ki se jim gode enake krivice strnejo skupaj. Celo kmetiči v Tsfri so začu tili potrebo organizacije. Zbirati so se začel, skupaj, da se na jrodlagi solidarnosti branile pred izsesevalci. Kmalu se jiojavi v Istri kmečka organizacija, ki bo stala v zvezi z Nar. del. organizacijo. Potreba se čuti po ne-kašni zvezi vseh obstoječih strokovnih organizacij. Ideja je nekaj lepega. Nam je simpatična, za njo bi se morali ogrevati vsi trpeči kajti le velika enota, le velika moč zamore v boju z močno falango organiziranega podjetništva kaj doseči. Z ozirom na neobhodne potrebo take zveze, se je vršil že lansko lete kongres, sklican po N. D. O. Na kongresu sc bili zastopani zastopniki vseh jugoslovanskih dežel. Sklenilo se je, najprvo vse stroke okre piti v teh deželah, posebno na Kranjskem, Sta-jeiskem in Koroškem in potem, kadar je de*
— 708 -
— Da, da, je pritrdila: z blaženim smehljajem na ustnicah ona, pravico imate zapovedovati mi in poslušna hočem biti.
— Pri živem Bogu, je pomislil vojvoda, divna čarovnija! S peklom in z nebesi mora biti zvezan ta človek; zlodej ne more imeti vpliva na tega angelja.*
— Pripravljena sem, slediti vam, je dejala Odette, kadarkoli hočete. Le eno prošnjo mi dovolite: naj se razločim s kraljem — z mojim dobrotnikom.
— S kraljem, je zagolcal temno vojvoda, zdaj ni čas, misliti na kralja, dete moje...
Dete moje! Beseda ie_ udarila na njeno uho tako resnično, tako božajoče in je odgovarjala njenim pričakovanjem, da se je nagnila k vojvodi v otroški udanosti:
— Zapovedujte, le vas bom poslušala, je zašepetala
v tem hipu je strašno nerazporazurnlje-nje napravilo prve stopinje, vodeče k tragičnemu zaključku.
Ivan Nevstrašni je vzdrhtel v ljubezenskem trepetanju, v glavi mu je zadivjalo in kri mu je zavrela. Njegova misel je vzletela v višave gnana od vrtincev strasti.
— Ne boj se, je zajecljal z vročičnim glasom, vse naredim, kar hočeš. Reci in kralj je rešen. Ti boš zapovedovala od zdaj naprej. Zapovej in kralj bo spoštovan, vse tilnike bom uklonil pred njim. Povrnem mu njegovo mogočnost, napravim ga za pravega kralja Francije, ah reci le besedo!...
Težko je sopel. Ona ga je gledala s svojimi velikimi, nedolžnimi, otožnimi očmi. Ni
r»»- ) ?D5 - —
— Da. kralj. Visokost. Nikogar nima, ki bi mu privoščil dobro besedo. Vsi čakajo, kdaj premine, plemstvo, kakor ljudstvo. Čutim, da je blizu trenotek, ko bo zaklical klicar: Kralj je mrtev... Vzel me je k sebi in me krajev-sko nastanil; ne premaknem se od njega, dokler ne poneha biti njegovo srce. Mene in kartopisca ima sedaj, dva uboga človeka, ki jima je dodeljeno, lajšati mu bridke ure. Cel narod se mu smeje kot norcu, ali njegovo srce je blago. In njegova norost se mi ne zdi tako kvarljiva za ta narod, kakor delo plemstva, ki sc bije in sovraži v težkem pričakovanju trenotka, ko omahne njegova roka z žezlom in bo prestol prost za naslednika... Ne, ne vojvoda, iz te hiše se ne prestopi moja noga, dokler živi kralj!
— Vi torej zasmehujete moje varstvo? je vprašal vojvoda z jeznim poudarkom, zakaj na ugovore ni bil navajen.
Tudi strast je jela goreti v njem. Pa bil je trdno odločen, zadržati se moško in prodreti s svojo voljo do konca.
— Čarodejec, je vzkliknil sam pri sebi, sedaj se izkaže, je-li moč besed, ki si mi jih izročil. tako silna kakor si trdil! Ah, gorje ti, če si me ogoljufal!
— Madame. je pristavil na glas, medtem, ko vas bližajoča smrtna nevarnost niti najmanj ne vznemirja, trepeče moje srce za vas kakor plaha golobica pred roparskim jastrebom. Glejte, nevarnost preide in zopet se lahko svobodno vrnete h kralju... Čas poteka in požu-riti se morava. Preide ura in morebiti bo že prepozno. Odločite se!
Hiša Saint-Pol.	150
avstvo dobro organizirano, združiti vse strokovne organizacije v eno enoto. Za to torej pri nas v Trstu do zveze še ni prišlo. Imamo oa že idejno zvezo z Z. J. 2. in N. D. O. Ti dve organizaciji sta najmočnejši in stojita vedno v najboljših stikili. Pri nas v Trstu je N. D. O. strogo strokovna. Torej, je samostojna in ne privesek soc. dem. stranke, pa tudi ne pol. društva »Edinost«. Članom je dana v tem oziru popolna svoboda. Mi za pfičkanje nimamo časa. Zato pa v Trstu N. D. O. in Z. J. Z. tudi tako lepo napredujeta. Tam na Kranjskem je drugače. Vse ječi pod političnim pritiskom. To je napačno. Delavstvo ima vse druge interese. Delavstvo sc ne sme begati s klerikalizmom, ali pa liberalizmom, ker potem nima časa se posvečati strokovnemu delu, strokovnim organizacijam, katere vsled politične gonje veliko trpe. Za to pa se delavstvu tam na Kranjskem tudi tako slabo godi. Na ustanovni sliod N. S. Z. v Ljubljani so prišli nekateri z poštenimi, zopet drugi pa z nepoštenimi, delavstvu škodljivimi nameni. Ta shod pa bo obrodil dober sad. Delavstvo na Kranjskem se bo začelo gibati ter posnemati odločne bojevnike — tržaške delavce. Gospodje naj se le prepirajo med seboj, klerikalci m liberalci, delavstvo za to nima časa, delavstvo se nahaja v trpljenju in mora gledati xa kruh. Povsod, tudi na Kranjskem bo prišlo delavstvo do zaključka, da ^e treba emanci-pirati od vseh.
Zopetno dovoljenje uporabe šolskih telovadnic Sokolom.
Ravnokar smo zvedeli, da je deželni Šolski svet zopet dovolil šolske telovadnice v uporabo sokolskim društvom v gojenje sokolske telovadbe.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
NESREČA PRI ZGRADBI NOVOMEŠKEGA TUNELA.
Novo mesto. 14. avgusta. Pri zgradbi novomeškega tunela se je včeraj popoldne ponesrečil akordant Karavanja. Bila mu je odrezana noga.
ČEŠKO-SLOVAŠKA KONFERENCA.
Brno, 14. avgusta. Včeraj se je vršila v Lu-liačovicah češko-slovaška konferenca, katere se je udeležilo mnogo politikov. Na konferenci je bilo sklenjeno sestaviti odbor, ki bo imel pre-tresavati in reševati skupne češko-slovaške interese
POINCARE V RUSIJI.
Pariz, 14. avgusta. Reasume rezultatov Poincarejevih konferenc z ruskim ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom je sledeči:
1.	Veliki knez Nikolaj Nikolajevič se udeleži letošnjih velikih jesenskih francoskih manevrov in bo slavnostno sprejet' v Parizu. 2. Francija izjavlja, da hoče načelno podpirati ruske težnje v Mongoliji. 3. Francija pristopi v konzorcij ■velevlasti za kitajsko posojilo, a delovati hoče sporazumno z ruskimi interesi. 4. Anatolske železnice, katerih koncesija se nahaja v rokah Francije se bodo gradile tako, da nove linije ne boilo šle v bližini kavkaške meje, da se tako prepreči tamkaj prehitro koncentriranje turških čet. 5. Kritični položaj na Balkanu in možnost skorajšnjega konca italijansko-turške vojne je bila predmet natančnega razmotrivanja tekom kterega se }e izkazalo, da med Francijo in Rusijo v tem oziru ni ni*.i najmanjšega nasprot-
stva. Časopisi izjavljajo, da hoče Rusija vso svojo vojsko in mornarico postaviti v službo aliancc.
Črnogorski emigranti proti vladi
v DOMOVINI.
Belgrad, 14. avgusta. Kot odgovor na neki članek v »Cetiniskem Vestniku« prinašajo v »Tribuni« črnogorski emigranti, med njimi tudi dva bivša ministra oster članek, v katerem vsi energično obsojajo črnogorski režim od 1. 1862 naprej do danes. V članku črnogorski emigranti obtožujejo vlade izdajstva nad narodom.
Odgovorni urednik RadivoJ Korene.
Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Išče se babica ali gospodinja z dežele blizu Ljubljane, katera sprejme gospodično na stanovanje in hrano za nekaj mesecev. Naslov naj se pošlje na:	Angela	22. Ljubljana,
poštno ležeče.
:v,-&■':’0r: ■ -V
I	Zahvala.
Povodom smrti in pogreba naše ljubljene soproge, matere, stare matere i. t. d. |. gospe
Kristine Petrič
roj. Grundner
izrekamo za iskreno sožalje, za častno spremstvo nepozabljene pokojnice k večnemu počitku vsem sorodnikom, prija teljem in znancem tem potom najprisrč-nejšo zahvalo.
Ljubljana, 14. avgusta 1912.
(
Žalujoči ostali.
Kavarna
se proda v Ljubljani iz proste roke.
Pisma je pošiljati pod šifro .kavarna" poštno ležeče Ljubljana I.
Pojasnilo. — Poslano.
Slavno občinstvo, izvolite vzeti na znanje, da se bo tvrdka
Fr. Čuden
trgovina z urami, zlatnino in srebrnino, kolesi in šivalnimi stroji
neizpremenjeno naprej vodila s pomočjo sina Frana Čuden, kateri se je v tej stroki v Švici izvežbal. Obenem se za vse izrekano in dokazano zaupanje vljudno zahvaljujeva in se za nadaljno naklonjenost priporočava. Z odličnim spoštovanjem
Josipina Čuden. — Fran Čuden.
3.
4.
5.
6. 7 8. 9. 10. U. 12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20. 21.
DAN* se prodaja
po G vin.:
V Gorici: Karol Schmelzer, južni kolodvor
Ter. Leban. Corso Verdi 20.
Jan. Sardagna. Gosposka ul. 9.
U. Likar, državni kolodvor.
V Kranju: Adamič. Glavni trg;
Rant:
Šifrer na kolodvoru.
Na Bledu: Pretnar in A. \V61fling.
V Bohinjski Bistrici: M. Grobo tek
V Radovljici; Oton Homan.
V Skolji Loki: M Žigon.
V Idriji: tiskarnar Sax.
V Cerknici: K. Werli.
Na Rpkeku: A. Domicell.
V Gor Logatcu: Josip Rus.
V Postoini: I Marinčič.
V St Petru na Krasu: K. Selim; i' r
V Novem Mestu: Josip Kos.
V Opatiji: A, 'lnmašič.
V Reki: J. Trboievič.
V Divači: K. Schmelzer.
V Komnu: A. Komel
V Nabrežini: K. Schmelzer.
Na Zidanem mostu: M Peterman.
V Celju: Zvezna trgovina.
V Mariboru: Vilko Weixl.
„V senci jezuita”
Novi roman „Dneva"!
Naš drugi roman „Hiša St. Pol“ se bliža koncu. Sledi mu „V senci jezuita", velik zgodovinski roman iz časov vlade francoskega kralja Franca I. Izmed glavnih oseb, ki v njem nastopajo, naj omenimo samo Ignacija de Loyola, ustanovitelja jezuitskega reda; naši bralci dobe s tem romanom jasno, pretresljivo sliko peklenskih spletk teh »vojščakov Kristovih“. Nastopajo pa tudi osebe, znane iz romana „Otroei pnpeia“: Vitez Raga-stens, Beatrice, njiju sin ter zvesti Spa-dacappa.
Povejte vsem, ki so čitali ta roman, da se „V senci Jezuita44 nadaljujejo
w*t- „Otroci papeža" "SM
Trgovci! I
Dne 16. t. m. ob 9 uri se začne prisilna prodaja vsega konfekcijskega blaga, v fakturni vrednosti 62.000 K v trgovini
Oroslav Jezerška v Ljubljani, Mestni trg.
			DTcXyT(5Xy!fG)t)l Ig	S m	mmm	
						
						
T. MENCINGER, Ljubljana
Resljeva cesta 3
Špecerisia 10 Mita
Specialiteta!
Martinova cesta 18.
obratom in vroči zrabn.
Specialiteta!
Kavarnarska mešanica . . kg K 4-— Tržaška mešanica...............360
Na vogalu Resljeve ceste vinarna. Odprta ob delavnikih do 9. zvečer, ob praznikih dopoldne. Vsak dan sveže: kuhana praška, graška, sirova šentdanijelska gnjat in dunajske klobasice.
Sv. Petra cesta 37 in 42
laliiica za kavo z
Žgana kava.
Posebna mešanica ... kg K 4 80 Ljubljanska mešanica . .	„	»	4	40
„Angleško skladišče oblek*
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5.
naznani a
okasijsko prodajo
voielnlh oblek in slamnikov za gospode in dečke, ter ooieine damske konfekcije z globoko reduciranimi cenami.
— 706 —
— Visokost, je priprosto odgovorila Odcttc pripravljena sem slediti vam. Le trenotek potrpite, takoj bom zopet tu ...
Naglo se je obrnila k vratom in je hotela zapustiti sobo. Pa vojvoda je zaslutil, kam na-merja; zastavil ji je pot in jo trdo vprašal:
■— Madame, kam hočete?
<— H kralju, le z njegovim dovoljenjem o'didem iz Hiše Saint-Pol. Z njimi se moram posvetovati. Pustite me, Visokost!
Vojvoda se je prestrašil. Na noben način ni smel dopustiti, da bi govorila Odette s kraljem. Dosegel bi potem ravno nasprotno, kar je hotel. Kralj bi je ne pustil od sebe in le še pomnožil bi straže okoli nje in sebe. Prišel je trenotek in moral je poseči po zadnjem sredstvu, s katerim je razpolagal. Zapovedovalno ji je zaprl izhod in je srepo dejal:
— Nikamor ne pojdete, madame!
— Moj Bog, kaj mi hočete, je jeknila Odette in je pobledela.
— Hočem da mi sledite! Pravico imam, zahtevati to od vas. Zakaj čujte: vem, kdo ste!...
Učinek teh besed je bil nepopisen, vojvoda sam se ga je prestrašil. Odette je zavpila, opotekla se nazaj do srede sobe in zopet planila k vojvodi, jecljajoč:
— Vi veste, kdo sem... kaj sem... Vi veste!...
— Vem! je podmoiklo potrdil Ivan Nev-strašni, da je Odette mrtvaško pobledela.
— On ve, da sem njegova liči, je zaorilo v, deklici in v glavi ji je zaplesal vrtinec slabosti. •
707
Izbruhnila je v pretresljivi jok.
Vojvoda je osupel opazoval nenadno spremembo deklice.
Zdaj je uprla oči vanj, (Ja ga je zadelo v dno duše, zdaj je pojemala od bridke bolesti in sc naklanjala proti njemu, kakor da sc mu hoče vreči v naročje.
Ivan Nevstrašni je začutil blagodejno žar-kost v svoji vztrajnosti in vse je prekipevalo v njem v enem samem vrisku:
— Ljubi me!., ljubi me!... nioja je!...
Polagoma pa.se je Odette umirila. Približala sc je svojemu očetu in s sklonjeno glavo, roki prekrižani na prsih je sladko spregovorila:
— Ker veste kdo sem. vas moram ubogati. Vse mi pravi tako. Moja dolžnost je in moje veselje. Pogosto, gospod, še preje predno sem vas poznala, sem hrepeneče želela, videti vas, poznati vas. Pričakovala sem vas. Čutila sem, da pride dan, in z dnevom vi, da me branite, da me vzamete v svojo posest... Oh! kako sem vas plašila spočetka in kako mi je žal tega ... Bala sem se vas, zakaj?... Ali takrat še nisem vedela... odpustite mi, glejte, moje veselje je brezmejno in brez konca je moja sreča!...
— Kaj pravi? je zamrmral vojvoda. Ali slišim prav, ali me ne vara sluh? Moja glava je bučeč uijnak in moje telo je v ognjeni peči...
Na glas je pristavil z mehkim glasom, kakor ga Odette še ni čnla govoriti:
— Pripravite se torej, da zapustiva ta kraj, žuriti se morava.	t
V
Dan“ Dan“ „Dan“
„Dan“
„Dan“
„Dan“
je edini slovenski neodvisni politiški dnevnik, je najbolj informirani slovenski dnevnik.
je edini slovenski dnevnik, ki izhaja tudi ob nedeljah in praznikih.
je najodločnejši neodvisni jutranji list.
je najcenejši napredni dnevnik; posamezni izvodi po 6 vinajev, s pošto mesečno le K 1'70. je razširjen v najširših ljudskih slojih, ker ga vsakdo rad čita in je zato jako uspešno oglaševanje v njem.
Učiteljska tiskarna
priporoča v nakup vsemu učiteljstvu, vsem učiteljskim društvom ln vsem okraj, učiteljskim knjlž-:::	nlcam	:::
po vsebini in opremi krasno Ganglovo knjigo:
Beli rojaki.
Elegantno vezana knjiga stanc 3 K, — broširana 2 K 60 vin., s poštnino v.:	26 vinarjev več :::
Naroča se v Učiteljski tiskarni v Ljubljani.