LETO XIV. — 163
Ljubljana, november ,1971
j GLASILO KOLEKTIVA PODJETJA »GRADIS«
9 vprašanj, 9 odgovorov
Analitsko planska služba je svojo nalogo v celoti izpolnila — Na naša vprašanja je tokrat odgovarjal direktor analitsko planske službe Albin Bačer
točnosti in strokovne obdelave navedenih podatkov je odvisna kakovost analize, Njena koristnost pa pride do izraza le tedaj, če je pravočasno pripravljena. S tem hočem reči, da je osnovnega pomena za vsako analizo, da temelji ne le na točnih in solidnih podatkih marveč da so ti podatki tudi čimbolj sveži. S postopnim uvajanjem mehanogra-' Tije (v tem pogledu je bil storjen v zadnjem času v podjetju precejšen korak naprej) smo na najboljši poti, da bomo razpolagali s kvalitetnimi in svežimi podatki, kar nam bo omogočalo, da bodo analize odslej še kvalitetnejše, Od drugih strokovnih služb in organov delavskega samoupravljanja je sedaj odvisno, če bodo izsledke analiz v praksi tudi izkoristili. Nam v plansko analitski službi pomeni vsak ukrep, ki ie sprejet na temelju izsledkov naših analiz, novo spodbudo za nadaljnje, še kvalitetnejše delo.
° Vprašanje: Relativno ugodna ka "realizacije nam dokazuje, da dobro gospodarimo, ali to v celoti drži? In kakšni so po vašem mnenju izgledi za leto 1972?
cijski cilji med seboj usklajeni in kako to doseči?
Odgovor: Mislim, da tu ni dileme. Skoraj si težko predstavljam, da bi bilo možno sprejeti oziroma postaviti si določene organizacijske cilje v podjetju, ne da bi si bili predhodni) popolnoma na jasnem, kaj želimo z njimi pravzaprav doseči, Zato menim, da če je kje, potem je tu potrebna popolna uskladitev osebnih zamisli in ciljev z organizacijskimi cilji. Vsakršno odstopanje od tega načela bi bilo samo v škodo podjetju. Tudi mislim, da je prav na tem področju v našem podjetju še precej ledine. . Da je temu tako, potrjuje med drugim tudi nedavno ustanovljena nova strokovna služba v podjetju, to je organizacijsko razvojna služba, katere ena poglavitnih nalog bo prav gotovo proučiti na znanstveni metodi konkretno organizacijo
(Nadaljevanje na 2. strani)
UMRLI SO MLADI
Draga mama! Danes sem obsojen na smrt, radi komunizma. Vem, da sem ti s tem naredil mnogo gorja. Oprosti mi! ... Kratko je bilo moje življenje — a vendar sem živel pošteno življenje. Pisal bi še več pa nimam preveč časa. Torej danes popoldne bom mrtev.
Pozdravlja vse tvoj Dušan
Predraga moja mati! Naj lepša hvala za vse na tem svetu. Bili ste za mene vse na tem svetu. Jaz moram tako mlad umreti. Obdržite me v dobrem spominu. Do zadnjega sem mislil na vas.
Vaš Franjo
Pred smrtjo ti pošiljam zad-. nje pozdrave ... Danes popoldne bo nad menoj izvršena smrtna obsodba. Mislil bom na tebe in na otroka, ki pride.
Zadnji pozdrav, zadnji poljub tvoj Leo
Morda boš izvedela, da sem mrtev. Bodi hrabra kot sem hraber jaz v teh trenutkih. Milijoni so mater na svetu, ki kličejo po svojih sinovih. Umrl sem kot mož in to naj ti bo v ponos. Ne morem ti vsega pisati, kar bi hotel, vedi pa eno: Ni mi žal, da umrem. Kaj bi: Prihaja čas ko bo težko biti še človek in ko bo kri klicala kri!
Tvoj Vlado
Ljubi moji starši! Obsojena sem na smrt. Nisem mislila, da pridem tako daleč. Prosim vas, vse to oprostite. Jaz sem prosila za vas, da bi vas ne izselili, ker ste že tako stari in pri mojem deliktu nič prizadeti.
.smmmti
DELAVSKI SVET JE RAZPRAVLJAL
Vprašanj"e: Nedavno ste bili
Odgovor: Strinjam se, da je dinamika realizacije letos v našem pod-
imenovani za direktorja analitsko jetju ugodna, če jo ocenjujemo z vi-planske,službe. Kakšni so vaši po- dika podjetja kot celote. Gledano po
gledi na pomen in bodočo nalogo analitsko planske službe?
Odgovor: Osebno sodim, da se je plansko analitska služba že s svojim dosedanjim delom dokaj krepko afirmirala tako v samem podjetju kot tudi izven njega. Nedvomno pa je, da bodo njene naloge v perspektivi še vse širše. Nekaj teh nalog je
posameznih poslovnih enotah pa omenjena ugotovitev ne drži povsod in vselej. Je pa neka) drugega, kar hočem reči. Ugodna dinamika realizacije je sicer pogojena z dobrim gospodarjenjem, ni pa s tem še rečeno, da je to že dovolj za dobro gospodarjenje. Dobro gospodariti pomeni mnogo več, pomeni dosegati nadpovprečne rezultate na podlagi
IfllfRllf !■ lil ll Ie ff illillm lili illSi
IA
nf||ip
mm
■
|VV|
Kakšne so spremembe po samoupravnem sporazumu o osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov
bilo nakazanih že v tezah za sestavo ™iP?Vpl6^r .	-	-
nersnekfivneva n-rnctrama	rAvvoia 1 obilnega. v aganja, ekonomične-
ga—poslovanja dobre produktivno-
podjetja 1971—1975 in jih zato ne bi ponavljal.
V nedavno spremenjenem nazivu vodje plansko analitske službe na rang direktorja službe vidim ne le osebno priznanje mojemu doseda-
sti dela, in t, v popolni neodvisnosti od zunanjih činiteljev, kot je na primer konjunktura, monopolizem in temu podobno. Za leto 1971 se Gradisu ni treba bati, če odmislimo težave, ki jih imamo v zvezi s splošno
.	,	“ j ,	.	. z-civc, tvi jln imamo v z
™7ec ,tudi priznanje nelikvidnostjo, ki tare že dalj časa
neposrednih sodelavcev.
• Vprašanj‘e: Znano je, da ima analitsko planska služba množico podatkov. Kakšne so vaše možnosti in moč, da bi te podatke tudi v praksi koristno uporabili?
Odgovor: Razpolagamo z dokajšnjim številom vseh mogočih podatkov. Povečini so to knjigovodski podatki, so pa tudi podatki, ki jih dobimo iz drugih domačih in tujih virov (evidenca, statistika itd.). Od
jgp*	1	•
ff 7	1
Že z oktobrom
seveda tudi naše podjetje. Za leto 1972 pa delim mnenje tistih, ki napovedujejo, da bo to leto za vse težko. Gradis je v času svojega 25-let- Že od spomladi, ko so začeli se-nega obstoja že preživel oziroma stavljati sporazum, je bilo veliko prestal nekaj takih let, zato mislim, govora o štartnih osnovah za delitev da je zanj kakršenkoli strah odveč dohodkov, ki da bodo povečane. Z tudi za^ leto 1972. Seveda bo treba verifikacijo sporazuma je bilo konec vse naše sile krepko strniti in se tudi omejitvi pri izplačevanju oseb-marsičemu tudi odpovedati, pa bo n ih dohodkov. Ta je veljala letos po ®*°-	zveznem zakonu (lansko povprečje,
.	.	.	.	.	povečano za 11%) Govora je bilo
Vprašanje: Ali mislite, da je dalje, da bodo štartne osnove po potrebno, da so osebni in organiza- sporazumu višje za približno 20 %>.
Osrednja točka dnevnega reda seje delavskega sveta, ki je bila 12. oktobra, je bila vsekakor razprava okrog spremembe pravilnika o delitvi osebnega dohodka delavcev. Spremembo terja namreč samoupravni sporazum o osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov v gradbeništvu, ki je bil verificiran 23. septembra. V končnih določbah omenjenega sporazuma piše, da se morajo uskladiti splošni akti z določbami sporazuma najkasneje do konca letošnjega leta. Sistemizacijo, analitično oceno ali drugo metodo in normative dela za vrednotenje dela na posameznih delovnih mestih bomo morali uporabiti do konca marca 1973. leta.
M
f
Poslovna politika je prva in izhodiščna dejavnost upravljanja — S konference Zveze komunistov podjetja
Tudi rok za začetek izplačevanja po novih osnovah je bil nekako predviden že z majem letos. To bi verjetno tudi izpolnili, če ne bi potrjevanje sporazuma trajalo tako dolgo.
Vsaka sprememba pravilnika se lahko uporablja le za naprej: Da bi vsaj delno izpolnili obljube, je delavski svet sklenil, naj se osnove za delitev osebnih dohodkov popravijo tako, da bodo veljale že z obračunskim mesecem (16. oktober), čeprav je rok za uskladitev šele konec letošnjega leta. Sprejel je predlog osnutka za popravek pravilnika, katerega bodo še obravnavali člani delovne skupnosti in ga dokončno sprejel delavski svet po končni obravnavi.
• Ali bo še kaj »zraven«?
Pri tem je na seji delavskega sveta tekla beseda, kolikšna bo razlika v skupni masi sredstev za osebne dohodke, ko bo opravljen popravek osnov za delitev. Ugotovljeno je bilo, da je za sedem in pol meseca letos ostalo še nerazdeljenega za osebne dohodke toliko, kolikor znaša povprečni približno enomesečni prejemek vseh zaposlenih Račun kaže, da se do konca leta ostanek ne bo bistveno dvignil. S popravka osnov za delitev osebnih dohodkov bo do konca letošnjega leta porabljeno približno 530 milijonov S dinarjev, To je kar polovica doslej doseženega prihranka na osebnih dohodkih, oziroma še neizplačanega dobička. Če povečamo osnove za delitev osebnih dohodkov delavcem in hkrati dejansko ne povečamo tudi dohodka z večjo storilnostjo ali boljšim gospodarjenjem, potem zaradi povišanja osnov praktično ni nič več v Ženu posameznika, če se seveda ne spremenijo medsebojni odnosi.
•	Prevoznine
Sprememba v zvezi s sporazumom je potrebna tudi pri višini stroškov za prevoz na delo in z dela. Po sporazumu o osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov v gradbeništvu smemo povrniti tistim, ki se vsak dan vozijo na delo m a dela, le toliko stroškov, kolikor znašajo dejanski prevozni stroški javnega prevoznega sredstva. Sedaj dobivajo za kritje omenjenih prevoznih stroškov na delo in z dela vsi delavci odškodnino, in sicer v višini 40 %>, 60 % ali polnega zneska, ki se sicer izplačuje drugim kot terenski dodatek. Kot je že omenjeno. ne smemo izplačevati od sedaj naprej večjih stroškov kot znašajo za prevoz z avtobusom ali železnico. Predlog za spremembo je delavski svet sprejel in ga dal v obravnavo delovni skupnosti. Tudi to bo veljalo od 16 oktobra 1971 dalje.
•	Terenski dodatek povsod enak
Sporazum nalaga podjetjem, ki so ga podpisala, še uskladitev terenskih dodatkov po načinu, kot ga predvideva družbeni dogovor o terenskem dodatku za vso državo. Tega so sprejeli zvezni odbor sindikata gradbenih delavcev Jugoslavije, svet za gradbeništvo pri zvezni gospodarski zbornici in zvezni izvršni svet. Uporabljal se bo od 1. januarja 1972. leta dalje. Za popravek sedanjega načina izplačevanja terenskih dodatkov v smislu sporazuma so sestavljene teze in so bile že poslane v obravnavo. Tako bo delavski svet o predlogu, razpravljal na eni prihod-nih sej v letošnjem letu, saj mora biti popravek sprejet letos.
Delavski svet je sprejel pravilnik o sprejemu in nagrajevanju vajencev. Predlog je sestavil center za izobraževanje. Veljal bo od začetka šolskega leta 1971/72 dalje.. Z njim se uravnavajo določila z republiškim zakonom o učencih v gospodarstvu.
Po večmesečnih razgovorih o ustanovitvi poslovnega združenja za izkoriščanje mineralnih surovin v Ljubljani je bil sestavljen osnutek pogodbe, katero sklepajo poslovno združenje GTPOSS, GIP Gradis, IMOS in Slovenija ceste,
(Nadaljevanje na 2. strani)

KAJ JE S POKOJNINAMI

Kako velik je Gradis
Ekonomska politika je izdala zanimiv almanah, v katerem je ob uporabi podatkov SDK prikazana ranglista 207 največjih delovnih organizacij v Jugoslaviji. Na podlagi podatkov o skupnem dohodku je izkazana ekonomska moč teh podjetij.
Seznam podjetij je razvrščen v pet skupin, in sicer:
100 največjih proizvodnih podjetij 50 trgovskih podjetij 20 podjetij za promet in zveze 11 zavarovalnic 26 bank___________
207 podjetij skupaj
V	skupini proizvodnih podjetij je v Jugoslaviji največja INA — industrija nafte s skupnim dohodkom 4,367.028 (000 din), na 5. mestu je ISKRA s 2,876.308 din kot največje proizvodno podjetje v Sloveniji. Največje gradbeno podjetje v Jugoslaviji je KOMGRAP s 688.689 din, ki je po ranglisti na 44. mestu v Jugoslaviji. GRADIS je s 504.643 din na 64. mestu rangliste proizvodnih podjetij. Pred GRADISOM so še RAD s 568.597 din (53. mesto) in TRUDBENIK s 509.172 din (62. mesto). Sicer pa je GRADIS edino slovensko gradbeno podjetje, ki je v seznamu teh stotih.
Če iz teh 100 proizvodnih podjetij razvrstimo le slovenska, je vrstni red naslednji: ISKRA (5. mesto v Jugoslaviji, I. mesto v Sloveniji), ZDRUŽENE SLOVENSKE ŽELEZARNE (13., 2.), TAM (30., 3.), GORENJE (32., 4.), ELEKTROGOSPODARSTVO MARIBOR (43., 5.), IMV-NOVO MESTO (58., 6.), GRADIS (64. mesto v Jugoslaviji, 7. mesto v Sloveniji), LITOSTROJ (66., 8.), TOMOS (71., 9.), HMEZAD (90., 10.) itd.
Če pa Gradis uvrstimo v vrstni red vseh 181 podjetij (brez bank) po njihovem skupnem dohodku, dobimo naslednjo ranglisto:
Na prvem mestu je še vedno INA s 4,367.028 (000 din), pred Gradisom pa je 63 proizvodnih podjetij, vseh 50 trgovskih podjetij, 6 podjetij za promet in zveze ter nobena zavarovalnica. Torej je GRADIS po tej razvrstitvi na 120. mestu v Jugoslaviji. Večjih od GRADISA je v Sloveniji 6 proizvodnih podjetij, 9 trgovskih podjetij. 1 podjetje za promet in zveze ter nobena zavarovalnica. Po skupni razporeditvi je GRADIS torej na 17. mestu vseh podjetij v Sloveniji.
Med proizvodnimi podjetji je naj večja INA s 4,367.028 din, med trgovskimi podjetji je največji CENTROPROM - Beograd s 4,283.609 dinarji, med podjetji za promet in zveze je ŽTP - Zagreb s 2,213.250 dinarji, med zavarovalnicami je največja ona iz Beograda s 1,242.
Osem jugoslovanskih gradbnih podjetij, ki so zajeta v seznamu stotih proizvodnih podjetij, predstavljajo po številu ca. 1 % vseh jugoslovanskih gradbenih podjetij, po skupnem dohodku 14%. zaposlujejo pa skupno 40.000 delavcev, to je 11% vseh zaposlenih v gradbeništvu ...
Za oceno ugleda in moči GRADIS je merodajno njegovo 64. mesto na seznamu proizvodnih podjetij Jugoslavije, saj se gradbeno podjetje ne more realno primerjati s posli prometa, kaj šele s posli trgovine.
Vsekakor je naše mesto v letu 1970 zelo častno. Z vsemi silami se moramo truditi, da bi to mesto vsaj obdržali, če ne celo, da se pomikamo po lestvici navzgor.
Ing. Janez Gričar
Kdo je upravičen do dodatkov
V	razpravi so bile teze za spremembo dnevnic, terenskega dodatka, povračila stroškov za prevoz na delo in dodatka za ločeno življenje. V prejšnji številki Gradisovega vestnika smo objavili širše izvlečke iz sporazuma. Vendar nismo mogli podrobno obrazložiti vseh določil. Zato tokrat navajamo nekaj pojasnil, zlasti o terenskem dodatku.
Terenski dodatek dobijo vsi delavci, ki živijo in delajo na terenu. Teren predstavlja terensko delo, ki se pretežno opravlja na gradbišču. Za delo, ki se pretežno ne opravlja na gradbišču, delavci niso upravičeni do terenskega dodatka. To velja za delavce na upravah enot in podjetja, kakor tudi za delavce stalno lociranih (stalnih) obratov.
Ti delavci bodo dobili namesto terenskega dodatka povrnjene stroške za prevoz na delo in z dela — če jih imajo. Delavec, ki dela na primer na upravi in stanuje v neposredni bližini te uprave, nima stroškov za prevoz. Najnižji stroški za prevoz se bodo priznavali delavcem za pot na razdalji 1—4 km.
Delavci obratov, ki opravljajo delo na terenu, bodo dobili terenski dodatek v primerih, ko bodo koristili stanovanje in hrano na naših gradbiščih po njihovih cenah. V vseh drugih primerih pa bodo ti delavci dobivali znižane dnevnice, praviloma toliko, za kolikor so stroški večji.
Trenski dodatek za poročene delavce bo višji kot za samske zato, ker terenski dodatek po določbi sporazuma izključuje dodatek za ločeno življenje. Doslej so dobili poročeni namreč k enotnemu terenskemu dodatku še dodatek za ločeno življenje. Dodatek za ločeno življenje bodo dobili le delavci, ki niso upravičeni na terenski dodatek, pa živijo in delajo ločeni od svoje ožje družine.
Povračilo deleža pokojninskega zavarovanja delavcev, ki so pred 1, cepiembrorp 1969 delali pri pri Gradisu v Zahodni Nemčiji (Frankfurt)
Ker se ta zadeva vleče že skoro dve leti in še vedno ni dokončne rešitve, so prizadeti delavci zelo nezadovoljni in le težko razumejo, kako in kaj se je zataknilo. Zato bomo skušali pojasniti, kakšen je sedaj pravni položaj in kaj lahko delavci pričakujejo.
Določila nemškega pokojninskega zavarovanja so v 1303. členu skušala zavarovati pravice tistih delavcev, ki so imeli prekratko delovno dobo, da bi mogli dobiti pokojnino, ali pa so iz tega ali onega razloga predčasno izstopili iz pokojninskega zavarovanja, ker niso več opravljali dejavnosti. kjer je bilo pokojninsko zavarovanje obvezno. Navedeni člen torej določa, da lahko delavec, če preneha dolžnost zavarovanja v Nemčiji, po dveh letih zahteva povrnitev polovice vseh izplačanih prispevkov pokojninskega zavarovanja, če se seveda medtem ni ponovno zaposlil.
Ker je bilo možno vložiti zahtevek šele po dveh letih od izstopa iz nemškega pokojninskega zavarovanja in je zahtevek bil osebna pravica zavarovanja, je SOE Frankfurt ob dokončnem odhodu delavca vsakemu izročila dokumente, formular za vlogo in navodilo. Tako so delavci svojo pravico uveljavili sami. Dne 1. 9. 1969 pa je stopila v veljavo konvencija o socialnem zavarovanju Jugo-slavija-Nemčija. Po tej konvenciji
se izenačuje zaposlitev v Jugoslaviji s tisto v Nemčiji. Delavci, ki so po
1.	9. 1969 vlagali prošnje za povrnitev deleža, so kar naenkrat dobili ali odklonilno odločbo ali pa zahtevek, da naj dokažejo, da tudi v Jugoslaviji niso več zavarovani. Obenem so Nemci spremenili prijavni formular tako, da je bilo že pri prošnji za povrnitev zahtevka treba predložiti potrdilo o nezaposlenosti od jugoslovanskega socialnega zavarovanja.
Seveda smo zahtevali tolmačenje od nemškega in jugoslovanskega socialnega zavarovanja. Nemci so se zedinili na tem, da je treba po 1. 9. 1969 vložene zahtevke zavrniti. Jugoslovansko socialno zavarovanje se pa sploh ni izjasnilo. Vendar so nam Nemci sporočili, da je jugoslovansko socialno zavarovanje baje pripravljeno povrniti svoj delež v času, ko so bili delavci dvojno zavarovani.
Nekatere odklonilne odločbe so delavci medtem dostavili na centralo, toda šele Franc Valant jo je marca 1971 dostavil pravočasno tako, da se je centrala lahko pritožila na pristojno nacionalno sodišče za usluž-
bence v Berlinu. Isto smo potem lahko napravili v oktobru 1971 za delavca Cahuna Josipa.
Razsodbe sodišča še nimamo, vendar jo vsaj v zadevi Valant pričakujemo v kratkem. Potem bomo o rezultatu obvestili prizadete delavce. Zato priporočamo, da bivši dvojni zavarovanci z zahtevkom pri jugoslovanskem socialnem zavarovanju še malo počakajo, dokler ne dobimo sodnih odločb iz Nemčije.
Pripominjamo, da imamo na centrali dokumente naslednjih delavcev:
Celje: Arlič Maks, Benko Bela, Šalamun Martin.
Maribor: Kalebič Ahmo, Klemenčič Franc, Korotaj Josip, Lesjak Mihael, Smolek Ivan, Šrok Jože.
Ljubljana: Beti Karlo, Solar Franc.
Koper:	Vinčec Štefan, Žabkar
Jože. -
OGP: Duh Franc, Jereb Anton, Kmetec Ludvik, Pavlek Vinko, Šabič Hamdija.
V nedokončanem postopku v Nemčiji so še dokumenti delavcev: Ca-hun Josip (Zalog), Ciglar Alojz (Maribor), Cmrečki Ivan (Škofja Loka), Janušič Ivan (Celje), Kokot Martin (Maribor), Rozman Janko (Celje), Šafarič Janko (Celje), Valant Franc (Jesenice) in Žalig Alojz (Murska Sobota).
Ing. Bleiweis
NADALJEVANJE S PRVE STRANI © NADALJEVANJE S PRVE STRANI 9 NADA
Pravilnik
Delavski svet je dal soglasje k sklenitvi pogodbe in pooblastil glavnega direktorja, da pogodbo podpiše. Hkrati je imenoval tri člane in dva namestnika v upravni odbor poslovnega združenja.
Med Gradisom in Rudnikom Velenje se sklepa sporazum o poslovno tehničnem sodelovanju. Po utemeljitvi sporazuma je dal delavski svet k tem soglasje ter pooblastil glavnega direktorja, da sporazum podpiše.
Odbor za investicije je predložil delavskemu svetu predlog za nabavo avtožerjava, osebnega avtomobila in tovornega avtomobila.
Delavski svet je predlog potrdil.
V nadaljevanju seje je delavski svet dal soglasje k prenosu pravice za uporabo zemljišča v Mariboru in v Škofji Loki. Nadalje je sprejel priporočilo, naj pri enoti Nizke gradnje, kar zadeva projektiranje, urede organizacijo skladno z zakonom in organizacijsko shemo, ki jo je sprejel delavski svet podjetja.
R. Z.
9 vprašani
bodočega Gradisa in razvoj njegovega dela, ki naj bi ustrezal sodobnim zahtevam tehnologije in tržišča.
® Vprašanje: Kaj bi bilo po vašem mnenju potrebno storiti, da bi optimalno izkoriščanje vseh obstoječih proizvodnih zmogljivosti še povečali ter povezali v trdnejšo celoto?
Odgovor: Na to vprašanje bi odgovoril kar konkretno. Mislim, da je slaba stran našega podjetja prav v medsebojni premajhni povezanosti in sodelovanju. Pri tem mislim na medseuujno povezanost in sodelovanje bodisi na relaciji poslovna enota : poslovna enota ali pa na relaciji poslovna enota : centrala in obratno. Slaba povezanost je očitnejša v času konjunkture, se pravi, ko nam je dobro, manj pa takrat, ko nam prede »trda«, se pravi ko nam primanjkuje dela. S povezanostjo mislim koliko smo pripravljeni drug drugemu pomagati, ko je ena ali druga poslovna enota zaradi na primer pomanjkanja materiala, delovne sile, strojev ali celo zaradi pomanjkanja dela v zadregi Osebno mislim, da delamo napak, če čakamo na to, da nas bodo »slabi" časi zopet povezali Tesno medsebojno sodelovanje na vseh področjih je tisti adut, ki nam edini lahko zagotovi optimalni izkoristek naših zmogljivosti in s tem tudi omogoči doseči optimalne delovne rezultate. Dobri rezultati pa so porok ne le za zadovoljitev potreb po razširjeni reprodukciji in s tem prospe-riteti podjetja, marveč tudi za zadovoljitev delovnih ljudi v podjetju.
e Vprašanje: Zakaj se letni gospodarski načrt običajno sprejema šele v drugi polovici leta. kako se izvaja in kje so pomanjkljivosti gospodarskega načrta?
Odgovor:	Ugovarjam netočnemu
podatku. Letos je bilo prvič, da smo sprejeli gospodarsKj načrt šele v drugem polletju. Vzrok za takšno letošnjo zakanitev je bil objektivne narave in smo ga pred delavskim svetom opravičil;. S tem pa seveda še nikakor nočem reči, da smo prejšnja leta sprejemali gospodarske načrte kaj dosti bolj zgodaj. Povsem se strinjam, da v tem oziru kasnimo vsa leta nazaj, eno bolj, drugo manj. Mislim, da bi bil konec marca skrajni rok za obravnavo in sprejem letnega gospodarskega načrta podjetja.
Na splošno lahko rečem, da se pri izvajanju letošnjega gospodarskega načrta pojavljajo kot vedno določena odstopanja. Ta odstopanja pa letos niso tolikšna kot na primer lani, ko smo ža ob tričetrtletju izpolnili za leto 1970 planirano vrednost čiste proizvodnje z 91 %. Letos je ta procent le 71 %, kar potrjuje, da je letošnji plan realnejši od lanskega. To je seveda podatek za podjetje kot celoto. Pri posameznih poslovnih enotah so odstopanja seveda večja. Več o tem bomo lahko videli in brali iz tričetrtletne analize poslovanja.
e Vprašanje: Koliko so vredni podatki, ki jih analizirate in zasledujete ter kdo jih uporablja?
Odgovor: Vprašanje bi se glasilo bolje: »Koliko so vredne analize, ki jih pripravlja vaša služba in podatki, ki jih pri vas obdelujete ter kdo jih uporablja?«
Ce gre za analize periodične narave, potem so te namenjene predvsem organom delavskega samoupravljanja in izvršilnim organom podjetja in to kot pripomoček oziroma napotilo za njihovo poslovno odločanje. Isto velja, če gre za specialne analize ali za strokovne ekspertize, kjer se obravnava določen problem ali konkretna naloga, kot na primer: formiranje cen za storitve strojno prometnega obrata, ali priprava meril za notranjo delitev dohodka oziroma čistega dohodka in temu podobno. Ce pa gre za dajanje podatkov, so ti namenjeni prvenstveno zunanjim forumom, kot na primer: Zavodu za statistiko SRS, Zavodu za ekonomske ekspertize v Beogradu, Biroju gradbeništva Slovenije, republiški gospodarski zbornici in drugim sorodnim organom in ustanovam. Poleg tega pa so vsi naši »proizvodi", če naj jih tako imenujem, namenjeni slej ko prej tudi vsakemu posameznemu članu našega kolektiva. Druga stvar je, kdo jih vse čita in kdo ne. Vsekakor pa sem mišljenja, da so poslovne enote, poleg organov delavskega samoupravljanja in izvršilnih organov podjetja, prve, da izrečejo sodbo o koristnosti in potrebnosti naših analiz in podatkov.
® Vprašanje:	Nelikvidnost je
osrednji slovenski problem, kako se
bo Gradis kot celota vključil v boj proti njemu?
Odgovor: Nelikvidnost ni le osrednji slovenski, marveč tudi osrednji jugoslovanski problem. Kot v vsaki drugi delovni organizaciji ga tudi v našem podjetju občutimo, in še kako krepko! Z rešitvijo problema nelikvidnosti v našem gospodarstvu se danes ukvarjajo na vseh mogočih forumih in nivojih. S tem pa ni rečeno, da moramo mi samo mirno čakati, da bodo problem nelikvidnosti rešili »od zgoraj". Nasprotno, vsaka delovna organizacija je moralno politično zadolžena, da prouči svoj položaj ter da na osnovi tega sprejme nekak svoj stabilizacijski načrt oziroma program, da na ta način po svoji moči pripomore višjim forumom pri njihovem delu za dosego skupnega cilja, to je odprave nelikvidnosti.
V našem podjetju so bile že pred meseci sprožene pobude o sprejetju določenih internih ukreoov stabilizacijskega značaia. Nedavno tega pa je bila imenovana oosebna komisija z-nalogo, da prouči položaj podietja in predlaga konkretne ukrepe. Predlagane ukrepe bi naiprei obravnaval odbor za načrtovanje in notranjo delitev, nakar bi jih v ob'iki predloga le-ta predložil v potrditev delavskemu svetu podietia. Kolikor sem informiran, ere za vrsto nomembnih in učinkovitih ukrepov, ki bodo dokončno formulirani na XI. seji odbora za načrtovanje in notranjo delitev.
* Vprašanje: Koliko podatkov zasledujete in čemu služijo?
Odgovor: Skoraj bi težko podal konkretno številko Naštel bi le nekaj pomembnejših •
—	podatke o gibanju vrednosti proizvodnje in čiste proizvodnje,
—	podatke o gibanju dohodka in čisteea dohodka,
—	podatke o gibanju števila in strukturi zaposlenih,
—	podatke o gibanju števila in vrsti ur delavcev,
—	podatke o gibanju izplačanih osebnih dohodkov delavcev in drugih izdatkov, ki imajo značaj osebnih prejemkov,
—	podatke o gibanju osnovnih in obratnih sredstev podietja. sredstev skupne porabe in sredstev stanovaniskih hiš,
—	podatke o vloženih poslovnih sredstvih podjetja.
—	podatke o gibanju vseh vrst skladov podjetja,
—	podatke o poprečnih zaslužkih delavcev po posameznih kvalifikacijah itd. itd.
To so seveda le nekateri izmed podatkov, ki jih zasledujemo v naši službi, pri tem pa smo izpustili vse vrste raznih periodičnih in enkratnih analiz poslovanja, katerih število gre v nekaj desetin.
C. L. B. A.

Komunisti in sindikalni funkcionarji o ustavnih amandmajih — Ekonomski odnosi v podjetju morajo biti zasnovani na ekonomskem in poslovnem sodelovanju — Dosedanja praksa in razprava na konferenci je dokazala, da smo na pravi poti
Osmega oktobra so se v Ljubljani zbrali člani stalne konference Zveze komunistov in sindikalnega odbora podjetja Gradis. Uvodne besede o ustavnih spremembah je povedal direktor splošne službe Rajko Zupančič. Ko je ugotavljal, kakšna določila imata ustavna amandmaja XXI in XXII zvezne ustave ter XXVI. in XXVII. amandmaja republiške ustave glede ureditve notranjih odnosov v organizacijah združenega dela, je povedal, da naš družbenopolitičen sistem ter gospodarski sistem slonita na blagovnih in denarnih odnosih in je tržno gospodarstvo pogoj samoupravljanja organizacij
združenega deia.
Pri tem ostaja vsekakor poslovna politika podjetja prva in izhodiščna dejavnost, upoštevajoč pri tem neposredno udeležbo delavcev pri upravljanju in odločanju o doseženih rezultatih, katere so delavci dosegli s svojim delom v temeljni organizaciji združenega dela.
• Kako smo organizirani
Enako pomembna je smotrna in pravilna notranja organizacija poslovanja, upoštevajoč pri tem temeljna načela samoupravljanja in odločanja o razporeditvi dohodka, ki je bil dosežen z delom v temeljni organizaciji združenega dela,
V	nadaljevanju je analiziral, kakšno je stanje pri našem podjetju in kakšni so naši notranji odnosi glede izvajanja temeljnih načel naše druž-beno-ekonomske ureditve, določene z ustavo.
V	sestavi našega podjetja je 8 gradbenih enot, 6 obratov, biro za projektiranje, samostojna enota za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, enota za upravljanje delavskih domov in trije počitniški domovi. Na nivoju podjetja so organizirane centralne službe: tehnična, komercialna. gospodarsko finančna, kadrovska, splošna, analitsko planska in razvojno organizacijska služba. Funkcije, ki jih te službe opravljajo, se nanašajo na koordinacijo proizvodnje prek centralne priprave dela za gradbene objekte večjega obsega, razporejanje strojev težke mehanizacije, sestavljanje enotnih kalkulacij za gradbena dela, sestavljanje ponudb in ponudb za prevzeta gradbena dela, vodenje računovodstva in knjigovodstva ter izvrševanje finančne funkcije za celotno podjetje, planiranje in izobraževanje kadrov ter izvrševanje kadrovske politike za podjetje kot celoto, opravljanje splošnih in pravnih poslov, sestavljanje osnutkov splošnih aktov, gospodarskih načrtov in razvojnih programov ter analiziranje poslovanja celote in delov podjetja, sestavljanje razvojnih programov, študije organizacije poslovanja in izdelava predlogov za nove delovne postopke in spremembe v organizaciji dela.
® Temeljna organizacija združenega dela
Enote so v sestavi podjetja kot temeljne organizacije združenega dela organizirane v obliki samostojno delujočih organizacij, čeprav niso pravne osebe. Po obsegu se enote med seboj razlikujejo, vsaka pa predstavlja pomemben del celote. Vsaka enota pomeni delovno celoto, v kateri se zaključuje proces proizvodnje in se uspeh skupnega dela delavcev lahko ugotovi kot vrednost na trgu (in to pretežno, le majhen del vrednosti se obravnava v medsebojnem odnosu v podjetju med drugimi enotami).
Naše enote stopajo neposredno v tržne odnose z zunanjimi poslovnimi partnerji in na rezultate poslovanja v enoti neposredno vpliva tudi trg.
@ Notranja delitev
Na takšnih odnosih je zasnovana tudi notranja delitev dohodka. Delitev dohodka temelji na sistemu vnaprej določenih delitvenih razmerij za delitev dohodka na osebne dohodke in sklade. Proporci delitve se določijo vsako leto z gospodarskim načrtom. Delitvena razmerja so določena različno za posamezne vrste dejavnosti, ki so v podjetju, glede na možnost doseganja večje akumulativno-sti v posamezni panogi. Princip delitve je, da je višina osebnih dohodkov delavcev v enoti odvisna od doseženega dohodka, vendar rastejo relativno počasneje kot sredstva za sklade. Obratno pa tudi pada višina osebnih dohodkov, če optimalni rezultati niso doseženi, če namreč ni
ustvarjenega dovolj dohodka, se pravi do tiste meje, ko je ves dohodek v enoti porabljen za kritje izplačanih akontacij za osebne dohodke in enota nima več sredstev za sklade.
Delitveno razmerje, ki sem ga prej omenil, služi za merilo ne samo višine osebnih dohodkov, temveč tudi za ocenjevanje uspešnosti poslovanja posamezne enote kot temeljne organizacije združenega dela. Prvi signal za organe upravljanja je takrat, ko enota po periodičnem obračunu ali zaključnem računu ne doseže toliko sredstev, da bi lahko pokrila izplačane akontacije za osebne dohodke iz sredstev, ki se po uporabi delitvenega razmerja štejejo za osebne dohodke, s tem pa tudi ni mogla doseči predvidena sredstva za sklade. Takrat je potrebno izdelati natančnejše analize in ugotoviti vzroke, zaradi katerih je prišlo do neugodnega stanja v prizadeti enoti.
Statut ne predvideva, da bi med seboj enostavno pokrivali negativne razlike, to je nepokrite izplačane akontacije za osebne dohodke ali celo poslovne stroške, če katera od enot ne bi dosegla dovolj dohodka. Najprej se v takem primeru porabi rezerva, ki jo ima prizadeta enota in katero je ustvarila v preteklih letih. Ce ta ne zadošča ali enota take rezerve nima, se razlika pokrije iz skupnih rezerv podjetja. Enota pa mora ta sredstva vrniti v naslednjih letih, če bo sanacijski program tudi uresničen. Sicer pa se takšna enota pripoji k drugi ali celo ukine in delavce razporedi v drugo enoto. O tem sklepa vedno delavski svet podjetja kot najvišji organ upravljanja v podjetju.
Tako določa statut podjetja.
@ Doslej ni bilo težav
Trenutno se lahko pohvalimo, da doslej nismo imeli nevšečnosti in da ni bilo treba ukrepati o likvidaciji katere enote, odkar je v veljavi sistem notranje delitve, kot sem ga opisal. Grobe analize kažejo, da je ravno sistem delitve pripomogel, da ni prišlo do tega, ker smo lahko vsaj subjektivne vzroke sproti odpravljali in s tem tudi uravnavali poslovanje v enotah, da so dosegali pričakovane rezultate. Ne smemo pa pozabiti, da so bili časi, ko smo pričeli uveljavljati interni delitveni sistem več ali manj konjunkturni. V takšnem položaju se ne pokaže tako, če je rezultat manjši zaradi subjektivnih vzrokov ali slabe organizacije dela. V naslednjim obdobju zlasti za stabilizacijo v gospodarstvu pri nas bo vedno bolj potrebno spremljati z večjo pozornostjo vsakršna odstopanja in urediti notranjo organizacijo tako, da bo uravnavanje tudi možno.
• Notranja organizacija
Pri izpopolnjevanju notranje organizacije gradimo tudi notranjo organizacijo samoupravljanja.
Z organizacijo samoupravljanja, ki jo določa statut, se uresničuje načelo XV. zveznega ustavnega amandmaja.
Bolj je poudarjena tudi neposredna udeležba članov delovne skupnosti pri upravljanju podjetja. To so sestanki delovnih skupin kot oblika neposrednega upravljanja.
V vsaki enoti volijo člani delovne skupnosti svoj delavski svet, ta pa izvoli svoje kolektivne izvršilne Organe — komisije za posamezna področja (proizvodnja in delitev, delovna razmerja, varstvo pri delu, standard in rekreacija).
Delavski svet podjetja kot osrednji organ upravljanja volijo vsi člani delovne skupnosti po volilnih enotah. Tudi delavski svet podjetja' ima svoje kolektivne izvršilne organe — odbore. •
® Večja odgovornost vodilnih
Posebnost, ki je uveljavljena z novim statutom, je tudi uvedba individualnih izvršilnih organov, ki so poleg glavnega direktorja še vsi direktorji strokovnih služb in direktorji poslovnih enot. Te voli delavski svet podjetja za dobo 4 let z možnostjo ponovne izvolitve. Med štiriletno dobo delavski svet stalno spremlja uspešnost dela posameznega individualnega izvršilnega organa in ga ima pravico zaradi neuspešnosti tudi predčasno razrešiti dolžnosti in ga razporediti na drugo delovno mesto. Poudarjena je torej veliko večja odgovornost vodilnih kadrov v podjetju, kar naj bi bilo zagotovilo za uspešnost poslovanja podjetja,
V takšni obliki organizacije upravljanja in voden ta se oblikuje poslovna politika podjetja. To oblikovanje poteka skozi vrsto posamičnih odločitev na raznih nivojih od splošne poslovne politike do posameznih odločitev pri izvrševanju. Vedno je prisotna težnja, da se ob izbiri ustreznih variant upošteva najboljša rešitev, ni pa nujno, da je vedno tudi racionalna, ker ne odločajo zgolj ekonomski kriteriji, temveč tudi družbenopolitični, psihološki, fizološki, sociološki in drugi kriteriji.
podpore ob nesrečah in pod.), 41 %> pa ostane v neposrednem razpolaganju vsake enote. V tem delu sredstev je 33 °/o namenjenih izključno za stanovanja delavcev enote in za posojila za individualno gradnjo, torej za reševanje vprašanja standarda, medtem ko je pretežni del, to je 67 °/o sredstev skladov, s katerimi razpolagajo enote, namenjenih za razširjeno reprodukcijo. S tem je dana neposredna udeležba ne samo v sredstvih za osebne dohodke, temveč so kolektivi enot dejansko udeleženi s precejšnjim delom sredstev tudi v razširjeni reprodukciji. Poleg tega pa preko voljenih organov upravljanja soupravljajo tudi s sredstvi, ki so koncentrirana kot skupni sklad podjetja za investicije in za obratna sredstva.
4, Glede na prejšnje ugotovitve lahko sklenemo, da je izvedena decentralizacija upravljanja do tiste meje. kot je to smiselno tudi po ustavnem določilu,
S Kaj še manjka
Pomanjkljivo je prav gotovo to, da je zavednost velikega števila članov delovne skupnosti še majhna. Ta bi morala biti v tem, da je tržno gospodarstvo, na katerem sloni naš družbeno ekonomski sistem, povezano z nenehnim tveganjem in da bi moral vsak nase prevzemati tudi
osnovnem elementu se odraža pri nas veliko večja finančna moč v primerjavi z drugimi podjetji iste panoge. V poslovnem skladu znašajo 40 °/o osnovna sredstva, obratna sredstva pa 60 %. Glede na splošno nelikvidnost v gospodarstvu so se letos močno povečale terjatve in to za 52 % v primerjavi s I. poli. 1970. leta. Res pa je, da je povečanje terjatev v drugih podjetjih gradbene panoge še večje. Povprečje povečanja v Sloveniji pa je 49 %. Prav tako so na drugi strani povečane obveznosti do dobaviteljev, in to kar 190 %, Kljub temu, da imamo veliko sredstev poslovnega sklada za obratna sredstva, je krivda nerednih plačnikov, do katerih imamo svoje terjatve, da ne moramo tudi sami izpolnjevati obveznosti do naših upnikov.
Tako kažejo podatki. O tem pri nas le premalo povemo. Sestavljamo redne mesečne analize in tudi na grafični način prikazujemo učinke delovanja delitvenega sistema, pa kljub temu ugotavljamo, da pretežni del članov kolektiva ne pozna na primer principa delit . Dalje še premalo uporabljamo v pripravljanju poslovnih odločitev metode programiranja. Vsekakor pa moramo bolj poskrbeti za ustrezno in pravočasno obveščanje članov delovne skupnosti.
Če način delitve ni pojasnjen, ozi-
® Kako smo uresničili samoupravljanje
Če sedaj analiziramo, do kakšne stopnje je izvedena pri nas organizacija upravljanja in vodenja v smislu načel, ki jih postavlja zlasti XXI. in XXII. amandma zvezne ustave oziroma osnutek XXVI. in XXVII. amandmaja republiške ustave, ugotavljamo:
1.	Temeljne organizacije združenega dela, kot jih imenuje ustavni amandma, po naše enote v sestavi podjetja, so osnovane za tiste dele podjetja, ki pomenijo delovno celoto, v katerih se uspeh skupnega dela delavcev lahko potrdi kot vrednost na trgu ali pa z internimi cenami v medsebojnih odnosih.
2.	Po uvedbi sistema notranje delitve je bilo uresničeno načelo delitve po delu tako, da gre vsakemu delavcu osebni dohodek, ki je sorazmeren uspehu njegovega dela in njegovemu osebnemu prispevku k uspehu in razvoju podjetja.
3 Pri sistemu delitve se zagotavlja načelo, da se z decentralizacijo upravljanja omogoča tudi koncentracija sredstev za razvoj podjetja. Enote neposredno razpolagajo z 80 do 90 8/o dohodka, ki gre za osebne dohodke. Od dela dohodka, ki odpade na sklade, pa se deli 59 °A> v skupne sklade podjetja za razširjeno reprod"k'-ijo, za obratna sredstva in sredstva skupne potrebe (rekreacija.
riziko, kadar ...juo vestno sklenjenem poslu ni bilo zadovoljivega rezultata. Resnica je seveda ta, da pretežni del kolektiva noče niti slišati za kakršnokoli prevzemanje rizikov in vedno išče le druge za krivce, če pride do drugačne situacije, kot je bila želena.
Kakšna je naša poslovna in razvojna politika in kakšno je obnašanje našega podjetja do zunanjih poslovnih činiteljev oziroma kako reagira podjetje na pojave zunaj njega? Razlikovati moramo dejansko obnašanje podjetja od racionalnega, kajti dejansko obnašanje je praviloma vedno slabše od racionalnega. Odvisno je od pravilnega razumevanja in od spoznanja dejstev in dejanskih interesov. Vprašanje je, ali je obnašanje našega podjetja prepuščeno več ali manj stihiji in ali uporabljamo že drugačne metode programiranja. Glede na organizacijo vodenja v obliki decentralizacije se pojavljajo odločitve na več ravneh in so postavljene tudi ustrezne komunikacijske poti za spremljanje učinkov poslovnih odločitev Tako lahko takoj ukrepamo, če nastanejo odstopanja od predvidevanj.
• Tarejo nas dolžniki
Zagotovitev trajnega obstoja podjetja se v prvi vrsti odraža v pravilni strukturi finančnih sredstev, s katerimi podjetje posluje. V tem
roma je slabo razumljiv, čeprav še tako dober, nima nobenega učinka in v zavesti ljudi celo naleti na odpor in na spore. Vse je seveda' odvisno od rezultata delitve, se pravi, kaj je v kuverti, Prav tako se nepravočasna in premajhna obveščenost odraža tudi drugod v poslovnih odločitvah. Če pri višini osebnih dohodkov niso izpolnjene obljube, to pomeni, da se je v predvidevanih precenjevalo, nastanejo nezadovoljstva in celo ostri spori. V prvi vrsti pa nastopi fluktuacija kadrov.
Končno je le potrebno podčrtati, da smo dosegli določeno stopnjo organiziranosti in izpeljali notranjo ureditev do tiste ravni, ki daje zagotovilo, da se bo razvijalo delavsko samoupravljanje in da bo mogoče kljub decentraliziranemu upravljanju zagotoviti sredstva za obstoj in nadaljnji razvoj podjetja.
lili*
Gradisov vestnik
»Gradisov vestnik« tzdaia delavski svet podjetja Gradis. Ureja ga uredniški odbor Odgovorni urednik Lojze Cepuš Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Izhaja mesečno
Se več tesnejših stikov
Kolektiv »Vranice« iz Sarajeva nas pozdravlja — Obisk naših v Sarajevu, kmalu nas bodo obiskali oni
Sarajevska razglednica
Srečanja med gradbenim podjetjem Vranica iz Sarajeva in Gradisom so postala že tradicionalna. Bogate izkušnje so koristne za obe strani.
Tudi letos smo se srečali. Kljub pozni uri so nas v klubski sobi »Vranice« pričakovali generalni direktor Vranice, Miloš Žarkovič, Branko Stojanovič, predsednik sindikalnega odbora, Božidar Sovanovič, direktor splošne službe ter Milorad Vukovič, glavni urednik časopisa Vranica. Sprejem med pobratenimi delovnimi organizacijami je bil nadvse prisrčen. Po uvodnih besedah in govorih predsednikov sindikalnega odbora obeh podjetij, Viktorja Pernata in Branka Stojanoviča, smo sedli za bogato obloženo mizo, kjer se je ob kozarčku Blatine razvij prijeten večer.
Drugi dan smo imeli strokovne pogovore, katerim so prisostvovali vsi vodilni kadri gradbenega podjetja Vranica. Razprava je bila nadvse zanimiva in koristna, saj je Vranica v tem obdobju dosegla velik napredek.
Uradni pogovori v Sarajevu
Gradnja študentskega naselja v Sarajevu, delo »Vranice«
Prešlo je pol stoletja
Jubilej Bernarda Gabrijelčiča, direktorja PE Koper, sodi v utrip živ-Ijena našega skoraj šesttisoččlanske-ga kolektiva. Prav zato moramo o slavljencu zapisati kaj več kot golo čestitko ob polstoletnici njegovega življenja.
Letos sva se srečala sredi pohorskih gozdov, v prijaznem kotičku našega počitniškega doma. »Pustimo službo doma,« je dejal in se poln vedrine in duhovitega humorja podal iskat jurčke med zelene pohorske gozdove. Pravico, če Gabrijelčič ne najde gob, potem jih v vsej Sloveniji ni. Na uho povedano — poleg gob se ukvarja tudi z ribami. Da ne bi kdo napak razumel, ne s tistimi nežnimi, temveč pravimi morskimi. Naj bo že kakor hoče, jedel jih še nisem. Upam, da me bo nekoč povabil na eno izmed njegovih specialitet.
Bernarda Gabrijelčiča pozna pol Primorske, Gradis pa ga pozna kot
Gradbeno podjetje Vranica, se je predvsem spacializiralo za gradnjo stanovanj, saj imajo v gradnji letno prek 2000 stanovanj, letno pa jih prodajo okoli 1000. Postavljene plane dosledno izpolnjujejo, še posebno pa so napredovali glede vključevanja mladih strokovnih kadrov.
Ogledali smo si tudi nekatera njihova gradbišča in moramo pripom-
niti, da kvaliteta dela prav nič ne zaostaja za slovenskim poprečjem.
Se bi lahko pisali o uspehu bratskega podjetja Vranica, toda to naj počaka do prihodnjič. Vsekakor pa je bila izmenjava obojestransko koristna.
Hvala za topel sprejem in prihodnji mesec nasvidenje v Ljubljani.
C.
preprostega in preudarnega direktorja, kot zvestega in ustvarjalnega sodelavca, dobrega organizatorja in tovariša. Po mnogih težavah in odgovornih nalogah v koprskem pristanišču je pomagal spreminjati zunanji videz Kopra in tako bo po njegovi zaslugi in zaslugi celotnega kolektiva ostalo ime Gradis zapisano ob tem lepem koščku slovenske obale.
Gabrijelčič je lik jeklenega moža, strokovnjaka, komercialista, ki veruje v moč kolektiva, v ustvarjalne sposobnosti posameznikov in v naš socialistični napredek. Tako bo njegova prihodnost, tudi po prelomnici bogatega življenja, v bistvu le nadaljevanje delovne in včasih tudi prav garaške preteklosti. Zato se ob njegovem jubileju pridružujemo številnim čestitkam, z željo, da bi še vrsto let deloval med nami.
C. L.
Priznanja in nagrade
Na predlog komisij za varstvo pri delu poslovnih enot je odbor za varstvo pri delu podjetja Gradis podelil priznanje za prizadevno in uspešno delo na področju varstva pri delu naslednjim članom kolektiva:
CELJE
Albert Vešligaj, gradbeni delovodja Marko Jularič, KV tesar Jože Majcenovič, KV tesar Matija Horvst, KV tesar Maljoku Idriz. PK tesar Bahti Galopeni, PK delavec Josip Rožman, VK tesar Franc Čerpnjak, VK tesar Janušič Ivan, skupinovodja Miha Vidovič, VK tesar Ivan Višnjič, KV tesar Anton Marič, KV tesar Jože Zalig, VK železokrivec Andrej Kališnik, KV zidar Mustafa Puškar, KV železokrivec Ivan Jazbec, KV strojnik Nikola Čulibrk, PK delavec Borislav Prelit', PK delavec Franc Rednak, PK delavec Rajko Slavulj, PK delavec Janko Klarič, PK delavec Alič Kasim, KV tesar Ibrahim Hasič, KV tesar Ranko Karan, PK tesar Slobodan Drobac, KV tesar Tajib Hamzič, KV tesar Šalih Ahmetovič, KV tesar Rasim Aličič, KV tesar Evgen Kneževič, KV tesar Luka Jovič, KV tesar Rade Babič, KV tesar Šalih Imamovič, KV tesar Milovan Grumič, KV zidar Avgust Sardi, VK zidar Josip Šafarič, KV strojnik Karel Vršič, skladiščnik Andrija Mesarič, PK delavec Dragotin Medlobi, KV tesar Štefan Murk, PK delavec Ljubo Domuz, KV tesar Savo Zarin, VK tesar Ibrahim Mušič, PK signalist Maks Arlič, gradbeni delovodja Franc Hočevar, dipl. gr. ing.
JESENICE
Ivan Habinc, VK mizar Žarko Žunič, PK tesar Bečir Huseinbašič, PK tesar
MARIBOR
Franc Šmigoc, PK zidar Franc Marko, KV tesar
Anton Zagore, KV strojnik Avgust Cižič, PK delavec Leopold Pečar, KV tesar Stanko Piberčnik, VK tesar Avgust Kerman, KV tesar Viktor Kovačič, KV tesar Avgust Kšela. VK zidar Jože Hari, VK zidar Ludvik Spinglar, KV tesar Janko Čepela, KV zidar Marko Ciglar, KV zidar Rihard Mihaljinec, PK delavec RAVNE NA KOROŠKEM Edvard Bališ, VK zidar Stanko Demšar, VK tesar Karel Ficko, gradbeni delovodja Lovro Guče, VK tesar Emerik Lovenjak, grad. delovodja Franc Rajh, VK tesar Stanko Kostanjevec, gradbeni delovodja
Mirko Perjet, gradbeni delovodja Bernard Meršak, KV tesar Kristijan Heibl, KV zidar Sabid Dv.ranovič, KV železokrivec Franc Mesareč, KV tesar Franc Grubelnik, KV tesar Tomo Vičič, KV tesar Rasim Mamič, KV zidar Adolf Ilanže, KV tesar Savo Štrbac, PK zidar Štefan Bunič, KV zidar Pajo Dondur, PK strojnik Božo Vračar, KV tesar Ivan Vukovič, KV zidar Avgust Hamer, KV strojnik Franc Svetec, KV zidar
NIZKE GRADNJE
Janez Kostanjevec, delovodja Cveto Marjanovič, PK tesar Drago Šavora, VK zidar Jože Peterk, KV tesar Franc Možič, KV tesar Sakač Gabro, KV zidar Ivan Šantek, KV železokrivec Martin Jambrožič, KV strojnik Anton Domanjko, gradb. delovodja Anton Pangerc, VK ključavničar Nikola Mirič, gradb. delovodja
KO LJUBLJANA
Janez Urbančič, skupinovodja Franc Kukovič, skupinovodja Alojz Mišič, VK klepar Franc Šinka, VK strojni ključavničar
KO MARIBOR
Albin Pernat, gradb. delovodja Pavel Šauoerl, KV ključavničar Franc Vnuk, KV strojni ključavničar
Franc Kline, vodja vajn. delavnice Janez Raušl, vodja delavnice Alojz Vinko, VK varilec Simon Petrovič, KV električar Janko Masten, vodja delavnice
SPO
Ferlič Srečko, VK monter žerjavov Čestitamo!
-o

k


Novi direktor
Delavski svet podjetja je na zadnji seji imenoval za direktorja nove razvojno-organizacijske službe Dušana Sodnika, dipl. gradbenega inženirja.
Ing. Sodnik se je rodil leta 1921 v Ljubljani. Po končanem študiju na gradbeni fakulteti je služboval na raznih odgovornih mestih. Med drugim je bil šef tehničnega oddelka pri vojno gradbenem podjetju Majevica v Mostarju.
Od 1952—1956 je služboval kot tehnični direktor pri SGP Pionir v Novem mestu, nato pa štiri leta kot šef gradbišča pri Slovenija cestah v Ljubljani.
Leta 1960 je bil izvoljen za podpredsednika občinske skupščine Ljubljana-Center, kjer je bil zadolžen predvsem za stanovanjsko, urbanistično in komunalno ureditev. Po izteku mandata pa je bil leta 1963 imenovan za šefa investicijske grupe pri skladu za izgradnjo nove bolnice v Ljubljani.
Zadnjih šest let je bil zaposlen kot strokovnjak za gradbeništvo pri etiopski vladi, pri ministrstvu za planiranje. Tu je v okviru mednarodnega tehničnega sodelovanja delal kot glavni gradbeni inženir na pripravi in analizi investicijskih programov za razvoj industrije in drugih panog gospodarstva v Etiopiji.
Na novem delovnem mestu mu že-'imo obilo uspeha.
C.
ČESTITAMO
Janez Škofič spada v tisto vrsto ljudi, ki se nikoli ne postarajo. Sicer pravijo, da ni lepo, če javno razglašaš. koliko si star, še posebno ne, če si že dopolnil 60 let. Pa čeprav naš šef službe varstva pri delu iz-gleda še kot mladenič, je že koledarsko prekoračil tisto mejo življenja, ko nekateri menijo, češ svoje si napravil, pa čeprav si vse življenje delal in garal za dobrobit delovnega človeka.
Vem, da tov. Škofič v sebi ne čuti nikakršnih sprememb, nobene prelomnice, saj nadaljuje svoje poslanstvo, kot da se ni nič zgodilo.
Končno, kdo ne pozna Janeza Škofiča? Gotovo ga poznajo vsi delavci, saj je prav njim v prid že pred leti organiziral varnostno službo v podjetju in jo do danes pripeljal na tako raven, da je že znana širom po Sloveniji. Škofič je eden izmed tistih, ki je odskočil iz množice, toda vedno se rad vrača k njej. Poznamo ga kot strokovnjaka, poštenjaka in kot dobrega in zvestega gradisovca.
Ko je naš narod vstal in se uprl z orožjem, ga že najdemo v borbenih vrstah naših partizanov. Kmalu po osvoboditvi je prevzel mesto šefa lesnega obrata v Škofji Loki, leta 1957 pa odgovorno nalogo šefa službe varstva pri delu.
Vseskozi je pridno delal v prepričanju, da revolucija še ni končana, da moraš v njej še vedno sodelovati. Našli smo ga na gradbišču v sindikalnih vrstah, v organih delavskega samoupravljanja, skratka tam, kjer je bilo potrebno »kakšno reči« za zaščito delavcev. Da. tak je naš Škofič, trden in neizprosen do krivice, po srcu pa nadvse dober. Ponosni smo nate in na tvoje delo. Zato ti ob tvojem visokem jubileju kličemo: Janez še na mnoga zdrava leta!
Lojze
Pomen informacij za samoupravljanje
V vsakem podjetju je odločilno pri organizaciji poslovanja funkcionalno razčlenjevanje opravil poslovnega procesa. Pomanjkljivo je preveč ozko postavljanje razmejitev med po-Sameznimi sektorji. Princip marketinga zahteva aktivno sodelovanje ne samo med nabavo, proizvodnjo in prodajo, temveč tudi sodelovanje med drugimi sektorji podjetja (razvoj, finance, računovodstvo itd).
V	konvencionalni organizaciji podjetij je tok informacij Predvsem vertikalen (od zgoraj navzdol — nalog za izvrševanje — in od spodaj navzgor — poročilo o uresničevanju), medtem ko horizontalnih informacij med sektorji navadno ni. Ta-
| ko zasnovani tok informacij omogoča hitro sprejemanje odločitev in hitro uresničevanje postavljenih nalog. Takšna organizacija pa je ustrezna le ledaj, če lahko osrednje vodstvo hitro reagira in neposredno odloča.
V	današnjem gospodarstvu so odločitve v podjetju odvisne od informacij znotraj podjetja in od raznih vplivnih faktorjev zunaj podjetja Povečan obseg poslovanja in razvoj tehnologije zahteva kompleksno planiranje, za katero so potrebne spremembe v roku informacij in tudi v načinu uprav-
I banja.
Dokončnega vpliva razvoja tehnologije na poslovni proces j in izpopolnitve sredstev za avtomatsko obdelavo podatkov ni j mogoče oceniti, vendar je potrebno intenzivno in hitro prilagajanje upravljanja modernim napravam za proizvodnjo. Karakteristično je, da je težišče upravljanja v procesu odločanja: postavitev problema, analiza, priprava alternativ (variant) in dokončno sprejetje odločitev. Prav za naše samoupravne razmere je takšna orientacija strokovno-vodstvenega kadra družbenopolitično usmerjena. Spremembe naslajajo v pripravljalnem procesu odločanja in v odgovornosti za strokovne ute-i meljitve (razni tehnični in ekonomski izračuni).
Sprememba naslaja tudi pri načinu uresničevanja odločitev, pri čemer gre za uporabo raznih motivacijskih in organizacijskih principov in ne . samo za običajno posredovanje halog. Zato je potrebno razviti sistem usmerjevalnih informacij, ki spodbujajo podrejene k racionalnemu uresničevanju odločitev z raznimi oblikami materialne spodbude (nagrajevanje).
Za takšen spremenjeni način upravljanja (kljub samoupravljanju je pri nas v uporabi še konvencionalni način -poveljevanja« ali odrejanja) so zato potrebne informacije:
—	o možnih rešitvah nastalih problemov,
—	o strateških ali posicvno-političnih ciljih podjetja kot celote ali posameznih sektorjev, ,
—	o izkušnjah pri reševanju enakih ali podobnih proble-mov v preteklem obdobju.
Odločitve v procesu upravljanja (operativne odločitve) so uspešnejše, če imajo odločujoče osebe ustrezne, popolne informacije in izkušnje, pri odločanju gre skoraj vedno za nepopolne informacije, ker ni mogoče spoznati vseh vplivnih faktorjev, ki bodo delovali v trenutku uresničevanja poslovnega t Procesa. Del vplivnih faktorjev je samo ocenjen.
Pri planiranju bodoče proizvodnje ocenimo možnosti in reagiranje trga ter konkurenčnih podjetij. Vključevanje nove Proizvodnje v proizvodni program zahteva temeljito analizo Pripravljenosti vseh sektorjev od razvoja do prodaje, kar je seveda treba upoštevati pri pripravljanju takšne odločitve.
Sprememba načina izvajanja odločitev je povezana z delegiranjem pravic in odgovornosti manjših organizacvskih enot, v katerih je mogoče sprejemati operativne odločitve pri Popolnejših internacijah (trenutna situacija). Pri decentraliziranem načinu odločanja se temeljna poslovna politika ne uresničuje vedno uspešno, posebno če ni izpopolnjena mreža komuniciranja informacij. Za uspešno rešitev kompleknih problemov v podjetju je potrebno sodelovanje različnih specialistov: strokovnjakov za operacijsko raziskovanje, /a marketing, za obračun poslovanja, za avtomatsko obdelavo podatkov. To omogoča komuniciranje informacij, na katerih temelji pripravljanje in spremljanje poslovnih odločitev.
Proces odločanja vključuje tudi funkcijo planiranja. Ta je opredeljena pri nas običajno preozko kot naloga v zvezi s
pripravo raznih vrst planov, ne pa tudi kot priprava za poslovne odločitve. Bistvo upravljanja je stalno planiranje, tj. miselno predvidevanje bodočega poslovanja. V čim večji meri je bodoče poslovanje predvideno — planirano, toliko večja je možnost delegiranja operativnih odločitev in toliko manj je treba sprejemati odločitve po hitrem postopku.
Odločanje o razdelitvi doseženega dohodka, poznavanje virov, aktivno sodelovanje v organih samoupravljanja postaja vedno večja nuja tudi v naših podjetjih. Za vse to so potrebne informacije. Razvijanje samoupravnih odnosov ter učinkovito odločanje je odvisno od objektivnosti informacij.
Cilji informiranja delavcev v naših podjetjih so:
a)	Kar največ sodelavcev moramo seznaniti z osnovnimi cilji poslovne politike. V teh ciljih bo videl posameznik krepitev materialne osnove podjetja in tudi nenehno zviševanje osebnega standarda v skladu z rezultati dela.
Ugotavljamo, da je danes le manjše število sodelavcev informirano o ciljih poslovne politike. V večini informacij manjka sociološki poudarek: premalo so obrazloženi cilji, ki neposredno zanimajo posameznika. Nezadostna informiranost je vzrok, da razumemo samoupravne pravice predvsem kot pravice -pri delitvi doseženega dohodka«, ne pa kot dolžnost pri ustvarjanju dohodka.
Razprave o rezultatih poslovanja so. torej »delitvene« in ne obravnavajo možnosti, s katerimi bi povečali dohodek. Nerazumevanje za krepitev materialne osnove kakor tudi »kritične situacije«, ki nastajajo s prekinitvami dela, imajo svoje vzroke v nezadostni informiranosti sodelavcev. V večini primerov ne gre za vsebino posredovanih informacij, temveč za način posredovanja in za pomanjkljive obrazložitve.
b)	Informacije, ki jih posredujejo organom samoupravljanja in sodelavcem, naj bodo objektivne. Bili morajo oris dejanskega stanja v primerjavi s sorodnimi podjetji. Prav primerjava s sorodnimi podjetji je lahko učinkovita in šele ta omogoča oceno poslovnih rezultatov.
c)	Informacije morajo biti razumljive. Vsebino in obliko poročil moramo prilagoditi izobrazbeni ravni tistih, katerim so poročila namenjena. Značilno za razna poročila, ki jih pripravlja računovodska služba je, da so pisana v knjigovodskem jeziku in so še strokovnim sodelavcem drugih sektorjev nerazumljiva. Takšna poročila ne predstavljajo informacije, ker ostanejo nerazumljiva in so brez praktične vrednosti.
Zaradi nezadostno razvitega informacijskega sistema nismo dosegli ustrezne stopnje samoupravljanja in potrebne aktivnosti sodelavcev pri obravnavi poslovne problematike.
V	ta namen bi. bilo potrebno posvetiti več časa družbenoekonomskemu izobraževanju neposrednih proizvajalcev. Znanje, ki ga dobijo učenci osnovnih šol o družbenoekonomskih problemih, s katerimi se srečujejo že pri prvi zaposlitvi, je premajhno. Izpopolnimo ga lahko s permanentnim izobraževanjem, katerega del je tudi posredovanje primernih informacij.
V	celoti lahko, pritrdimo stališčem strokovnjakov, da je treba menjati način obveščanja sodelavcev in samoupravnih organov v večini podjetij, Ker so ta poročila preobširna, suhoparna in nemalokrat tudi tendenčna. Samoupravni organi odločajo tudi o investicijah, za katere je pripravljena neobjektivna dokumentacija z določenim namenom. Posledice takšnih odločitev pa nosijo vsi sodelavci, čeprav je do investicijske odločitve prišlo na zahtevo majhne skupine strokovnjakov (tudi zaradi osebnih interesov).
Organizacija informacijskega sistema ni samo ozko eko-nomsko-organizacijska naloga, temveč tudi sociološka. V sistemu samoupravljanja je nujno razvijanje ustreznih, objektivnih informacij. Le tako lahko pričakujemo, da bodo samoupravne odločitve zavestne, ne pa samo pritrjevanje predlogom strokovnih služb. Negativna stališča samoupravnih organov o zapletenih ekonomskih problemih nastajajo delno zaradi nezadostne informiranosti in pomanjkljive splošne družbenoekonomske izobrazbe članov samoupravnih organov.
Vinko Koleto
Priprava in polaganje armature za veliki nosilec viadukta pri Ravbar-kemandi
Kratek posvet strokovnjakov
Anton Martinšek
Anica I.enščak
Mirko Polak
Jože Plohi
Leopold Habijan
Ivan Ciringer
Lojze Kobal
Ludvik Benkovič
Ivan Podgoršek
Ludvik Mahnič
Ivan Kerenčič
Ivan Mikac
Josip Lipovec
Glavno breme in odgovornost so nosili ing, Gabro Cveklin, ing. Franc Hočevar ter Maks Arlič
V Šoštanju smo poskrbeli za novo razglednico. V ozadju hladilna stolpa, visoka po 60 metrov, spredaj novi hladilni stolp, visok 95 metrov. Objek je dograjen, problemov ni več
Za nakladanje in razkladanje salonitnega materiala smo rovokopač opremili z vilicami lastne izdelave
Kaj pripoveduje sektorski vodja Franc Hočevar, dipl. gr. ing. o gradnji hladilnega stolpa v Šoštanju — Čudovit pogled z vrha stolpa — Moč šoštanjske termoelektrarne se je povečala za 135 MW ali skupno na 410 MW — Lignita v Šaleški dolini še ne bo zmanjkalo — Centralna žeiezokrivnica je svojo nalogo kljub občasnemu pomanjkanju določenih profilov častno izpolnila
panje od predvidenega bi pripeljala do zastoja in zlasti pri montaži do dodatnih prenosov, premikov elementov in strojev. Vsi elementi so bili pripravljeni na gradbišču v neposredni bližini vgraditve. Teža posameznih elementov je bila različna.
:Najtežji so bili po 23 ton. Za dviganje elementov so v začetku uporabljali naša avtodvigala, pozneje je bil zlasti za plašč postavljen stolpni žerjav.
Plašč hladilnika ima spodaj do višine 10 m odprto predalčje, naprej pa je zaprta konstrukcija. Vsi nosilci so bili napravljeni v železnih kalupih, plošče pa na platoju v paketu po 11 plošč, ker bi sicer rabili veliko delovnega prostora (za 15.000 kvadratnih metrov plošč). Na potrebno velikost so plošče razrezali s posebnim strojem lastne izdelave. Za dosego kvalitetnejših betonov so uporabljali razne dodatke, med njimi zlasti cementole.
Priprava dela je svoje delo v celoti izpolnila
Po projektu je bilo predvideno, da se za montažo plašča v notranjosti objekta montira klasični cevmi oder. Zaradi posebne oblike in velikosti plašča bi tako potrebovali vsaj ca. 100 vagonov cevnega materiala, Razumljivo je. da tako velike količine cevnega materiala ni bilo na razpolago. Zato je služba za pripravo dela pripravila varianto plezajočih cevnih odrov, s čimer smo znatno prihranili na času in materialu. Ti odri so se v praksi zelo dobro obnesli tako glede togosti in premikanja. Služili pa so kot delovni oder in kot oporne konstrukcije, na katero so se naslanjali montažni deli plašča, dokler se le-ti niso med seboj povezali v nosilno konstrukcijo. Kako je potekala montaža, je najbolje razvidno iz priloženih slik.
Pripominjamo, da smo vse pomembnejše faze izgradnje hladilnega stolpa posneli na filmski trak, kar bo predstavljalo bogato dokumentacijo našim tehničnim strokovnjakom.
Brez mehanizacije ne bi šlo
Na objektu hladilnega stolpa smo imeli eno stalno in eno občasno av-todvigalo, veliki stolpni žerjav 112,5 ton, postavljen v sredini objekta in ob končni fazi dvignjen do višine 100 m. da smo lahko zaključili dela na zadnjem vencu na višini 94,85 m, stolpni žerjav LM-25 postavljen na platoju za pripravo montažnih elementov, dva silosa za beton, polavtomatsko betonarno tipa Gradis, prenosna sredstva in še veliko rečnih strojev (vibratorji, brusilni stroji, varilni agregati itd.).
Železokrivnice na gradbišču ni bilo. Vso potrebno armaturo so dobivali iz Ljubljane iz naše centralne železokrivnice. Težave so bile le v občasnem pomanjkanju posameznih profilov armature, na splošno pa smo bili zadovoljni, je dejal ing. Hočevar.
Značilna za gradnjo objekta je tudi uporaba raznih novih materialov. Za boljšo sprijemljivost montažnega in monolitnega betona so uporabljali lepilo »Izola H«, s katerim so premazali staro površino betona in dodali tudi monolitnemu betonu. Za lepljenje posameznih elementov so uporabljali lepilu Euzdan FK-20, S katerim napravimo premaz ali Pa malto. Za sestavo osnovnih montažnih elementov plašča pa so v znatni meri uporabljali ZR-PU pasto, katero nam je dobavil ZRMK iz Ljubljane. Pasta že po 4 urah doseže trdnost nad 400 kg m2.
Velike dimenzije
Objekt ima velike dimenzije. Zato je bilo vsako merjenje na klasičen način nemogoče. Vse meritve plašča so se opravljale z zunanje strani s pomočjo predelskega poligona, ki je bil postavljen ca. 110 m od središča objekta. Za vsako vozlišče plašča so bili izračunani vertikalni in horizontalni elementi (koti) in na sečišče dveh sosednjih vizur so postavili element. V začetku so pri fini montaži imeli težave, ker je bilo element treba premikati prostorsko. Pozneje pa so se ekipe izurile in je to delo potekalo zelo hitro. Za medsebojno sporazumevanje so na gradbišču uporabljali ročne radio sprejemne in oddajne aparate, kar se je v praksi zelo dobro obneslo, saj se večkrat ekipe med sabo sploh niso videle.
Upoštevali smo vse predpise o varstvu pri delu
Gradnja hladilnega stolpa je zahtevala dosledno spoštovanje predpisov iz varstva pri delu. Zato so zelo skrbeli za varno delo. Delavci so stalno uporabljali vsa zaščitna sredstva in tako k sreči niso imeli niti ene večje nesreče pri delu. Delo na objektu je potekalo noč in dan, kar je zahtevalo dodatno pozornost, še posebno, ponoči; zlasti pa, če je žerjavist 100 m nad delovnim prostorom, izključno voden z radio od-dajno-sprejemnim aparatom. Dela res še niso dokončana, vendar upamo. da se nam v zadnjih dneh ne^bo zgodilo kaj hujšega, je ob zaključku razgovora dejal ing. Hočevar in nas povabil na skromno zakusko, ki so jo bili priredili v čast žerjavistov, strojnikov in montažerjev.
O Šoštanj ski termoelektrarni smo že marsikaj napisali. Veliko manj pa o gradnji 95-metrskega hladilnega stolpa, od koder se nudi čudovit razgled po vsej Šaleški dolini. Vzpon na hladilnik ni lahek, še posebno ne za tiste, ki višine ne prenesejo.
Inženir Franc Hočevar nas je prijazno sprejel ter na našo željo peljal na hladilni stolp, kjer nam je iz ptičje perspektive obrazložil funkcionalnost in povezavo vseh objektov. Skušajmo ob njegovi pomoči prehoditi celotno pot gradnje tega velikega — specializiranega giganta.
Termoelektrarna Šoštanj III predstavlja trenutno pri nas največji termoenergetski objekt. V sklopu pogodbenih del za izgradnjo III. faze je tudi izgradnja hladilnega stolpa. Proizvodni proces zahteva, da se para kondenzira, ko opravi delo v turbini. To se dogaja v kondenzatorju, katerega »obliva« — hladilna voda. Hladilne vode je treba zelo veliko. Kolikor imamo v bližini zadostne količine vode (npr. TE Trbovlje), potem kondenzator hladimo pretočno, da voda po pretoku skozi kondenzator odteče nazaj v reko. Kadar pa hladilne vode nimamo dovolj, kakor je to v Šoštanju, potem moramo hladilno vodo ohladiti in po krožni poti zopet poslati na kondenzator. Tehnološko hladilno vodo torej ohlajamo v hladilnih stolpih. Ker je potrebno za 1 m:’ utekočinjene pare do 70 m'1 hladilne vode, bo skozi hladilnik III. v eni uri preteklo do 40.000 m;i vode. Seveda mora biti ta voda poprej mehanično in kemično očiščena.
Za hlajenje kondenzatorja 275 MW agregata je v Šoštanju potrebno zgraditi hladilni stolp velikih dimenzij. Objekt ima dva glavna dela. Prvi del predstavlja »pršišče«, v katerem se voda pretaka in zaradi zračnega prepiha tudi hladi. Drugi del pa je plašč, ki vlek pospešuje. Plašč je lahko različnih oblik. Sedanji hladilni stolp je rotacijski hiperboloid z osnovnimi podatki:
35,00 m 44,43 m
30.97	m
31.97	m
Bile so tudi smrtne žrtve. Toda o teh naša kronika molči
Objekt je zgrajen v neposredni bližini prvih dveh hladilnih stolpov. Nosilnost tal je zelo slaba, zato je temeljenje izvedeno s franki piloti v globini 8—10 m. Zabitih je bilo 486 pilotov v skupni dolžini 4285 m. Vse ostale konstrukcije so v prirodnem betonu. Kljub vitkim konstrukcijam je v objekt vgrajeno ca. 8400 m3 betona MB 450 in MB 300 in salonitnega materiala ca. 3000 ton.
Objekt je zgrajen v montažni izvedbi, zato je gradnja zahtevala veliko predpriprav, dobro organizacijo dela in točen potek gradnje. Odsto-
Plezajoči notranji delovni odri so se v praksi zelo dobro obnesli. Delo na njih je bilo ugodno in varno
Med graditelji šoštanjskega hladilnega stolpa
višina R spodaj R minim. R zgoraj
Opravili so veliko in naporno delo
Demontaža velikega žerjava v šoštanjskem hladilnem stolpu je tekla po predvidenem planu
Šoštanj, četrtek popoldne.
Montažna skupina pod vodstvom Ota Leimznerja je ravno končala svoje delo. Demontirali so veliki žerjav, ki je, kot sami pravijo največji v Sloveniji. Ročica je dolga 45 m, nosilnost na koncu pa 2500 kg. Demontirani žerjav je stal v sredini velikega hladilnega stolpa v Šoštanju in zaradi tega je bila montaža veliko lažja kot demontaža.
Ali ste vi montirali, ali vsaj sodelovali pri montaži žerjava, sem vprašal vodja skupine tov. Leimznerja.
Seveda smo sodelovali, je odgovoril. Prvo montažo smo opravili pod nadzorstvom dobavitelja. Poleg mene
so še sodelovali: Tone Štumberger, Tone Škvarča, Janez Koprivšek, Štefan Vodlin, Rafael Jelšovec in Srečko Ferlič kot žerjavist. Montirali smo ga junija lanskega leta.
In kako je bilo z demontažo sem spraševal dalje. Kot sem že dejal, je bila demontaža, zaradi lupine velikega hladilnika mnogo težja kot montaža. Najprej smo skrajšali ročico za 15 m ter nato posamezne dele demontirali Na obstoječem hladilniku smo morali montirati ploščo, da smo lahko dobili žeriav skozi to luknjo. Demontaža je tekla točno po projektih, ki jih je pripravila naša priprava dela v Ljubljani.
Ce je vse pripravljeno, je tudi delo mnogo lažje.
Med gradnjo je prišfo z investitorjem tudi do spopadov. Eden se je odigral tudi na zelenem gradbišču. Zmagali bi mi, če bi bil rezultat obraten
Jaka Klančar dela z mladimi deset let. Z Gradisovimi fanti več zvedeli o delu in življenju naših
postavili nekaj vprašanj.
Kakšen je sploh namen vašega dela?
Pri nas najdejo svoj drugi dom mnogi fantje ne samo iz naše republike temveč tudi drugih. Razumljivo je, da se taki mladinci, ki se dobijo tako za tri leta, med sabo v marsičem zelo razlikujejo. Naša glavna naloga je vse pomanjkljivosti, ki jih je v začetku mnogo, čim-prej odstraniti. Ena glavnih nalog pa je pravilno organiziranje prostega časa in tu se moramo potruditi, kajti urnik za učence mora biti zanimiv in privlačen. Pri tem našem delu smo se povezali z ljudsko univerzo in poklicnimi predavatelji, ki počasi, a vztrajno oblikujejo z nami vsemi vred pravilne, zdrave osebnostne poteze mladih ljudi.
Kaj mlade najbolj zanima?
Jasno, da je na prvem mestu šport. Vsi vajenci so zelo temperamentni, živahni in z njimi je precej dela. Zanimajo jih tudi predavanja, ki so popestrena z- barvnimi diapozitivi in vsakega takega predavanja se zelo radi udeležujejo V ostalem prostem času pa se večina mladincev pri nas ukvarja z glasbo, kar pa je včasih za naša ušesa kar prebučno.
Še najraje fantje tekmujejo in mislimo, da je njihov tekmovalni odnos v športu pozitiven. Zato pogosto organiziramo najrazličnejša tekmovanja s podobnimi domovi v Ljub-liani Naše ekipe mladincev so se doslej vedno dobro odrezale.
ljudmi kot vzgojitelj že več kot pa se ukvarja že dve leti. Da bi kaj učencev, smo tov. Klančarju
Ze skoraj 10 let delate z mladimi. Opažate v njihovem obnašanju kakšne spremembe?
Včasih so bili mladi malce mirnejši. Danes so bolj svobodni in precej zahtevnejši. Tu pa ne pride do. problema, kajti mi jim lahko vse več nudimo in ugodimo njihovim željam, če niso pretirane.
Vam delo z mladimi veliko pomeni?
Na to delo sem se tako navadil, da bi ga zelo težko zapustil. Spremljal sem razvoj mnogih generacij Človek je vesel..kadar lahko pomaga mlademu človeku pri njegovem razvoju. Napačno pa je, če hoče mladenič dobrohotnost izkoristiti. Tudi to se zgodi in prav zato je to težko delo in od človeka večkrat zahteva, da pozabi na uro in na čas in se mu posveti z vsem srcem.
In vaše želje v bodoče?
Rad bi, da bi se čimprej preselili v nove prostore ter da bi nam preskrbeli več finančnih sredstev za najrazličnejše kulturne prireditve. Menim, da bi se morali vsi fantje, ki pri nas končajo šolanje in nas kasneje zapustijo, vrniti v svoja mesta z lepimi vtisi o naši republiki in našem podjetju. Zato bomo poskrbeli, da bodo vsi čim večkrat obiskali glavne hiše naše kulture.
Poziv k solidarnosti
Dne 21. novembra bodo tudi člani Gradisovega kolektiva ljubljanskega področja glasovali za samoprispevek.
S prispevki občanov bo na osnovi petletnega programa zgrajenih 24 novih vrtcev za 3700 novih mest, 10 novih šol s telovadnicami, 6 prizidkov s telovadnicami, nov šolski objekt s telovad-
nico in delavnico za posebno osnovno šolo Janeza Levca ter vzgojno posvetovalnico.
Osnovna organizacija Zveze komunistov kot vse ostale družbene politične organizacije Gradisa na ljubljanskem območju pozivajo vse člane kolektiva, da solidarno pristopijo k tej tako potrebni akciji ter da vsi glasujemo za prispevek.
In knjižnica, gledališče, TV...?
Knjižnico imamo, a jo mladinci bolj malo obiskujejo, ker so knjige morda za njih preveč strokovne. Tfcfim pa k temu, da bi jim preskrbeti čirnveč zanimivih časopisov in revij, s pomočjo katerih se izobražujejo. obenem pa večajo razgledanost. Tudi za TV je precej zanimanja, saj so včasih za njih zelo zanimive oddaje, na katere jih še posebej opozarjamo.
Povedali ste, da so se pri vas zbrali fantje iz različnih republik. Kako se razumejo?
Dobra lastnost mladih je, da se kmalu spoprijateljijo. Seveda pride včasih tudi do prepira, vendar so taki, ki kmalu vzplamtijo, a tudi ugasnejo. Včasih se poslužujemo tudi kazni, ki pa niso hude, temveč takšne. kakršne jih uporabljajo v ostalih šolah.
fV* : 111	«r
Sp
J
Montaža plašča
Oto Leimzncr s sodelavci
Zgodovinski dan — Slovesnost na kota 94,85 m ob montaži zadnjega venca

Montaža pršišča
V Radencih nov hotel »A« kateoerii
Štetje neplačanega dopusta, suspenza in zapora z zavarovalno dobo
V zavarovalno dobo se v smislu določil temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju ne všteva čas, ki ga je zavarovanec med trajanjem delovnega razmerja prebil na neplačanem dopustu, daljšem kot 30 dni v posameznem koledarskem letu; če je trajal suspenz dalj kot 30 dni, če je delovno razmerje prenehalo z »odpustom« zavarovanca, kot tudi preiskovalni zapor, ki je trajal dalj kot 30 dni, razen če je bil kazenski postopek pravnomočno ustavljen ali je bil zavarovanec oproščen obtožbe ali če je bila obtožba zavrnjena, vendar ne zaradi nepristojnosti. V zavarovalno dobo za pokojnino se ne všteva tudi čas prestajanja zaporne kazni, daljše kot 30 dni.
V. praksi se pojavljajo glede teh vprašanj nejasnosti. TZDR ureja odsotnost z dela brez nadomestila. Delovna skupnost v statutu oziroma v splošnem aktu določi primere in pogoje, v katerih ima delavec pravico biti brez nadomestila odsoten z dela. Med tako odsotnostjo ostane delavec še naprej član delovne skupnosti, delovne organizacije. Prevladuje mnenje, da je delavec na neplačanem dopustu nezavarovan, pri čemer je pri tem mišljeno socialno zavarovanje. Socialno zavarovanje taksnih oseb je namreč posebno urejeno s predpisi, ki zahtevajo področje socialnega zavarovanja. Jasno je, da je delavec na neplačanem dopustu ves čas, dokler traja odsotnost z dela brez nadomestila, zdravstveno zavarovan in da obdrži vse pravice, ki izvirajo iz zdravstvenega zavarovanja. Zaradi tega je delovna organizacija dolžna za ta čas plačevati prispevek za zdravstveno zavarovanje takšnega delavca, in sicer v višini, ki je določena s sklepom skupščine republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev.
Drugače je urejeno vprašanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Delavec, ki je odsoten z dela brez nadomestila ali ki je na neplačanem dopustu, zadrži pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja največ 30 dni takšne odsotnosti v posameznem koledarskem letu. Seveda se največ 30 dni takšne zadržanosti šteje v zavarovalno dobo. Glede na to, mora delovna organizacija plačevati prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za omenjene kategorije delavcev med njihovo odsotnostjo za največ 30 dni. kolikor tudi pride v poštev za pokojninsko dobo in za invalidsko zavarovanje. Nepravima je takšna praksa oziroma mnenje, po katerem je mogoče za ves čas neplačane odsotnosti, torej tudi za čas nad 30 dni, zagotoviti pokojninsko in invalidsko zavarovanje s prostovoljnim plačevanjem ustreznega prispevka.
Slavje v Radencih — Kaj vse smo napravili v dveh letih — Največje gradbišče mariborskega gradbenega vodstva
Morda je bilo premalo, ali pa skoraj nič napisanega o največjem gradbišču gradbenega vodstva Maribor, o gradbišču v Radencih? Tu je že dve leti zelo živo, saj je bilo med tem časom napravljeno veliko novega. Veliko smo pripomogli k preobrazbi Radenc, k spremembi njihovega videza. Prav o tem mislim napisati nekaj besed.
Prvo dejanje je bilo dne 17. 9. 1971 končano, ta dan (morda čudno, zakaj ravno petek — v sobote je bil hotel že poln gostov, ker je bila v njem svetovna konferenca »DEIT«) je bila otvoritev novega hotela »RADIN« — A kategorije. »RADIN« se baje imenuje zato, ker so se prvotni prebivalci teh krajev tako imenovali. Ta dan je bil praznik celotnega kolektiva »RAD^atske« in tudi naš.
Vsi člani kolektiva so iirvli dela prost dan. Otvoritvi pa so prisostvovali vsi in še okoli 400 povabljenih gostov, s katerimi ima ta kolektiv poslovne stike. Med njimi tudi predstavniki našega javnega in kulturnega življenja podpredsednik IS ing. Tone Tribušon. član IS inž. Franc Razdevšek in drugi.
Hotel je s prerezan jem vrvice slavnostno odprl ing'. Tribušon in kot prvi prestopil njegov prag. Ob 10. dopoldne je imel krajši govor najprej predstavnik delavskega sveta Vlado Sandor, ki je orisal pomembnost hotela v turističnem razvoju Radenc. Nato je govoril generalni direk	»Ra d er k e« Bogo Verdev.
Orisal je razvoj Radenc od leta 1900 dalje. S tem hotelom pa še ni končana razvojna pot tega prizadevnega kolektiva, kajti zgraditi je še treba nekaj objektov, ki spadajo k funkcionalnemu delovanju in poslovanju novega hotela.
Po otvoritvi so si gostje, povabljenci in domačini ogledali novozgrajeni objekt in bili vsi impresio-nirani nad njegovo veličino in opremljenostjo. Soglasno mnenje vseh je bilo, da je objekt tako po projektantski kakor izvedbeni strani v redu napravljen.
Po ogledu hotela je sledilo slavnostno kosilo, ki je bilo res enkratno, postregli smo si iz tako imenovanega »ruskega bifeja«. Miza je bila precej dolga, pa tudi široka ne malo, in na njej ni manjkalo nič, saj je bila preobložena z dobrotami, katerih se prav nihče ni branil. Prav nasprotno, vsi so se jih nridno posluževali in se zalagali. Vse skupaj pc nrav pridna v.aUvali z dobro kapljico. ki je v teh kraiih .es l.e primanjkuje, saj po njej slovi Slovenila, ta konček pa posebej.
Začetek del na hotelu sega prav tja v leto 1959 jeseni. Zaradi nepopoln''- načrtov pa se je delo v tisti
zimi ustavilo in se je s polno t____ro
začelo šele leta 1970 spomladi. Hotel je kompletno podkleten s pritličjem, jedilnicami. V enem delu ima 6 v drugem pa 5 etaž. V kleti so nameščeni pomožni pr~3tori, in sicer je tu 7 prostorov za skladišča, 8 hladilnic ločenih po namembnosti (meso, pivo, vino zelenjava itd.), pralnice, likalnice, strojnica za klimo, sanitarije in ga’- ' -obe za strežno osebje ločeno no spolih, trafo postaja, soba za orožje, delavnica, pisarni itd.
V	pritličju je v glavnem hodnik, na eni strani je nameščena recepcije z vsemi pripadajočimi pisarnami, na druqi strani pa ' trgovina cigaretami, spominki in drobno galanterijo. Tu je še meško in žensko stranišče z garderobo. Objekt ima 6 dvigal — 2 glavni osebni. 2 za pomožno osebje in 2 v kuhinji za prevoz hrane iz skladiščnih prostorov. V pritličju je tudi manjši aperitiv bar in velika kuhinja z restavracijo, ki ima 4?0 sedežev. Restavracija se lahko poveča še za 183 sedeže. na pokrito teraso ob njej.
V	medetaži so nameščeni družabni prostori, čitalnica, soba za karte, soba za biljard, soba za šport, glasbena soba, zajtrkovalnica z malim bifejem in kavarnico. Ta del ima tudi del pokrite in 450 ms veliko odprto teraso, kjer se gostje lahko zadržujejo.
Hotel sam ima 154 sob in prav toliko kopalnic in predsob. Kopalnice so zelo lepo in bogato opremljene, vsaka ima poleg ventilatorja za stalno menjavo zraka še poseben sistem odvajanja onesnaženega zraka iz WC.
Vsa vrata v hotelu so fornirana, vsa fasada (okna, vrata, predelne stene, ograje) pa so v ALU izvedbi. Sobe so okusno opremljene, stene tanecirane, podi pa iz tapisona.
Hotel ima ca. 250 ležišč z 11 apartmaji. Sobe se po nntrebi spremenijo v 1- 2- ali triposteljne.
Za popolno funkcionalnost hotela je bilo treba zeraditi še veliko drugih objektov, katerih investicijska vsota znaša čez 700 starih mili ionov, kar je več kot polovica gradbenih del na hotelu samem. Ti objekti pa so:
1. Trafo postaja v tlorisni velikosti 25X10 m. z jaškpm za zajetje svežega zraka za klimo hotela.
Naša betonarna v Postojni
Nov hotel »Radin« v Radencih
2.	Energetski kanal od hotela v kotlarno v skupni dolžini 330 m.
3.	Kanalizacijo III, to je kompletna kanalizacija področja okoli hotela, ločena na fekalne in meteorne vode. Profil cevi so premera od 25—130 cm.
4.	Drenaža kompletnega območja hotela z okolico v skupni vrednosti 70 milijonov. .
5.	Ureditev platojev pri hotelu, ki poleti lahko služijo za 1200 gostov, ki jedo na prostem. Kopališče s čistilno napravo. V njej se zbirajo vse fekalne vode celih Radenc, meteorne vode iz celega zdraviliškega območja in drenaža tega dela. Voda gravitacijsko odteka prek črpališča v Ba-načevski potok. Ob visoki vodi pa se le-ta prečrpava prek čistilne naprave, kjer se fekalije razkrajajo in od tod prek pretokov v Muro.
6.	Ureditev okolice z dovozno cesto v dolžini 300 m. Parkirišče je zelo lepo projektirano in ima prostora za 200 avtomobilov — cena tudi ni majhna, saj je kompletno z vso potrebno kanalizacijo, izkopi, nasipi, dovozi, odvozi, planiranjem in robniki stalo prek 300 starih milijonov.
Glavni projekt so izdelali na »Komuna projektu« v Mariboru. Glavni projektant .pa je ing. arh. Branko Kocmut s sodelavci.
Dosti je bilo našega dela, dosti je bilo živčne vojne z obrtniki, s katerimi je vedno težje sodelovati, saj jih ni mogoče z nobeno stvarjo vezati na rok in je zato sinhronizacija del še težja, dosti ostalih skrb’', toda vse je sedaj mimo in z zadovoljstvom zremo na naše delo, ki ni ponos samo nas samih, ampak ponos tudi investitorja in celega Pomurja.
Stari
Prenehanje dela zaradi posredovanja
netočnih podatkov
Temeljni zakon e delovnih razmerjih in pravilnik o delovnih razmerjih podjetja določata, da neodvisno od volje delavca in delovne skupnosti preneha delo delavcu v delovni organizaciji, če delavec ob sprejemu na delu zamolči ali da netočne podatke glede pogojev za zasedbo določenega delovnega mesta, ki so bistveno vplivali na nastanek delovnega razmerja.
Ko delovna organizacija ugotovi, da je delavec ob sprejemu na delo zamolčal, ali dal netočne podatke, ki se nanašajo na z zakonom ali splošnim aktom določene pogoje za nastop na določenem delovnem mestu, začne postopek za ugotovitev dejanskega stanja. Pri ugotavljanju dejanskega stanja ni pomembno, da je od dneva sklenitve delovnega razmerja do začetka tega postopka minilo dalj časa, morda celo več let. Za prenehanje dela iz tega vzroka je bistveno, da je delavec prevaral delovno organizacijo ob sklenitvi delovnega razmerja oz. da ne bi bil sprejet na delo, če bi delovna organizacija ob sprejemu na delo vedela za obstoj pozneje ugotovljenih okoliščin.
Potem ko delovna organizacija kot nesporno ugotovi, da je delavec | zares zamolčal ali dal neresnične podatke, ki so po zakonu ali splošnem | aktu potrebni za veljavno sklenitev delovnega razmerja in da so ti poli datki bistveno vplivali na sklenitev delovnega razmerja, delovna skup-| nost prek kolektivnega izvršilnega organa, tj. prek pristojne komisije 1 za sprejem in prenehanje dela spreime sklep o prenehanju dela delavca gj v delovni organizaciji, neodvisno od volje delavca in delovne skupnosti.
Delavcu pa ne preneha delo z dnem vročitve sklepa, ker ima prati vico vložiti ugovor zoper ta sklep. Delavec ostane član delovne skupnosti 1 vse dotlej, dokler delovna skupnost ne odloči o njegovem ugovoru.
GRADIS IN PERSPEKTIVA
IZGRADNJE
Vprašali smo nekaj naših strokovnjakov, kaj menijo o stanovanjski izgradnji in Predvsem, kaj bi kazalo še storiti, da bi jo izboljšali
Osnutek novega zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj postavlja občino kot osnovnega usmerjevalca stanovanjske Politike in graditve stanovanj Občice bodo morale obvezno izdelati svoje programe stanovanjske graditve, ki bodo med drugim vsebovali stanje m vrednost stanovanjskega sklada, Zasnove urbanističnih ureditev, izhodišča zemljiške politike, gospodarski razvoj ter načela financiranje stano-vanjske graditve, gibanje cen in re-slizacijo zemljiške politike, skratka Pa področje stanovanjske izgradnje oo vnesel več reda in odgovornosti.
Poleg teh sprememb bodo na stanovanjsko izgradnjo vplivali tudi sPlošni gospodarski ukrepi, sprejeti v boju za stabilizacijo tržišča.
Vprašali smo nekaj naših strokovnjakov, kaj mislijo o stanovanjski Vgradnji.
Jože Zajc, direktor PE Ljubljana-°kolica:
® Še vedno smo najcenejši
Lahko trdim, da smo na področju gradnje stanovanj dosegli dokaj lepe nspehe. Stanovanja smo začeli graditi v slabih časih in smo kljub mnogim preprekam dokazali, da se tudi pri stanovanjski gradnii da živeti.
Iskali smo notranje rezerve, skupno s strokovnjaki projektivnega bi-f°ja izboljšali organizacijo dela in izpopolnjevali projekte. Danes lahko Srnelo trdimo, da smo na področju stanovanjske izgradnje uspešni.
Na velikem kompleksu v Novih Jaršah smo do danes zgradili 900 stanovanj. Naši ljudje so se v tem nasu strokovno že tako izpopolnili, da smo v stanju zgraditi letno 400 stanovanj. Pa tudi glede cene smo
še vedno najnižji v celotnem ljubljanskem območju.
• Za trg Gradis in ne le enota
V	pripravi je druga polovica zazidalnega načrta v Novih Jaršah. V občinskem merilu je zazidalni načrt že potrjen, sedaj je še samo vprašanje časa, ko ga bo potrdil mestni svet. Mi smo pripravljeni. Upamo, da bomo spomladi pričeli s polno paro. Z ozirom na prespektive, pa bi v bodoče želeli več pomoči ter interesa za stanovanjsko gradnjo. Dokazali smo, da znamo kvalitetno in poceni graditi in to naj bo merilo za naše bodoče delo.
Na splošno pa bomo morali v podjetju najti več posluha za tržišče tudi na stanovanjskem področju, ker nas bo sicer čas prehitel. Naše akcije bodo morale biti bolj udarne. Kvaliteta in nizke cene pa bodo porok za uspešno nadaljevanje gradnje.
Berto Praprotnik, direktor PE Celje:
® Spremenimo odnos do te gradnje
Ostra konkurenca JUGOMONT sistema je prisilila našo enoto, da je na področju gradnje stanovanj za tržišče iskala nove načine, ki bi odpravili / znatni meri pomanjkljivosti, ki\j o se pokazale pri klasični gradnji.
V	sodelovanju s projektivnim birojem smo iskali rešitve, ki naj bi omogočile industrijsko gradnjo stanovanj, predvsem pa uporabo materialov, katere proizvajamo sami.
Novi sistem naj bi ustrezal temle zahtevam:
—	uporabiti bi bilo potrebno velike razpone, s čimer je možno svobodneje oblikovati tlorise stanovanj ter znižati stroške nosilnih sten na 1 m2 tlorisne površine;
—	izdelati sistem montažnega stropa v eni tipi, kateri bi imel prednost v serijski izdelavi in lahki montaži;
—	osnovni cilj naj bi bil, (ja bi izločili mokre postopke pri obdelavi sten, tj. ometavanje in slikanje ter uvedli suhe postopke finalne obdelave, kar bistveno skrajšuje dovršit-veni rok in omogoča delo tudi zunaj redne gradbene sezone;
—	izdelati predfabricirane montažne predelne stene, kar omogoča vzporedno finalizacijo predvsem inštalacijskih del (elektroinštalacije), ki so pri klasični gradnji glavni vzrok za dolgo finalizacijo objekta;
—	sprojektirati odprte sisteme nosilne konstrukcije, ki omogočajo racionalnejšo in enostavnejšo uporabo tablastih opažev in omogočijo poljubno uporabo fasadnih elementov za zapiranje zunanjih sten (siporex, lesne membrane, prefabricirani betonski elementi itd.) in poljubno razmestitev in velikost fasadnih odprtin.
Vse te zahteve so bile zadovoljivo rešene v sistemu LIT — 6,40 ml., katerega je naša enota doslej uspešno uporabila pri stanovanjski gradnji v Celju. Z navedenim načinom smo uspeli bistveno skrajšati čas izgradnje objekta in izboljšati kvaliteto finalnih izdelkov. Do. leta 1971 ie bilo izdelano in je že v izdelavi 260 stanovanj, ki po svoji konkurenčnosti v ceni in kvaliteti ne predstavljajo problema pri prodaji.
© Pocenitev je mogoča
Prepričani smo, da je pocenitev industrializacija pri gradnji stanovanj ntc.goča samo v današnjem si-
stemu gradnje za tržišče, seveda s pogojem, da vlada na tržišču primerna konkurenca.
Seveda pa je nedvomno pogoj tudi kompleksnost stanovanjske graditve, katera nudi izvajalcu možnost gradnje po določenem sistemu.
Ugotavljamo pa, da še tako dovršen sistem stanovanjske gradnje skrajšuje več ali manj samo potek gradbenih del, medtem ko industrializacija na področju obrtniških in inštalacijskih del močno zaostaja in predstavlja še vedno ključni problem cene in roka dovršitve stanovanjskega objekta.
Rešitev problema standardizacije obrtniških in inštalacijskih del pa je možna samo s skupno akcijo, ki bi nudiia proizvajalcem možnost izdelave v velikih serijah in s tem pocenitve izdelkov.
Prepričan sem, da bi naše podjetje doseglo boljše uspehe v stanovanjski gradnji, če bi spremenilo dosedanji odnos do stanovanjske gradnje in vsaj v okviru podjetja uvedlo določeno tipizacijo prefabrikatov. katere bi izdelovali naši obrati ne glede na znanega naročnika, in to v količinah, ki bi bile določene skupno za celotno podjetje.
Prav tako je potrebno zaradi nenehnih sprememb cen osnovnih materialov iskati nove sisteme, oziroma primerjati rentabilnost že uveljavljenih sistemov. Zaradi močnega nihanja dinamike in potreb v stanovanjski gradnji se je zelo težko odločiti za sistem, ki zahteva večja vlaganja v delovne priprave. Vedno in povsod ugotavljamo, da smo zelo majhni in da zaradi različnih interesov ni nikjer možno odpreti večjih kompleksov stanovanjske gradnje, ki bi omogočila racionalno izrabo iz-
branega sistema in s tem popolno industrializacijo graditve.
Ing. Ivan Lah, pomočnik direktorja PE Maribor:
• Ostra konkurenca v Mariboru
V Mariboru imamo zelo malo možnosti, da bi se lotili sistematične kompleksne gradnje stanovanj. Gradbeno podjetje Stavbar, ki se je med drugim specializiralo za stanovanjsko gradnjo, ter Konstruktor s svojimi posebnimi enotami, imajo v občini Maribor prednost pri graditvi stanovanj.
Mi smo se vključili v stanovanjsko gradnjo. V ulici Slovenski gospejni smo pričeli gradnjo bloka za 70 stanovanj, v Sladkem vrhu pa blok 24 stanovanj.
Vsekakor pa bi bilo bolj racionalno, če bi gradili kompleksna naselja, katerih pa v Mariboru žal nimamo, ker bi tako že v samem programu upoštevali izkušnje gospodarjenja in zahtev kupcev ter se z lastnimi projekti in temeljitimi ekonomskimi analizami laže pripravili že pred pričetkom gradnje.
Naše kapacitete zadostujejo, da bi pričeli z gradnjo za tržišče, pogoj pa je, da bi imeli na razpolago dovolj kreditov, katere bi v stanovanjski izgradnji stalno obračali. Poleg tega bi bila to kompenzacija v času tako imenovanih »sušnih«- dob. Na taki osnovi bi tudi naš plan laže bolj kontinuirano obračali. Nekatera podjetja so angažirala lastne kredite za trg in prav bi bilo. če bi tudi mi v bodoče vsaj tretjino lastnih sredstev namenili za graditev stanovanj.
•	—^.,.-7*." v. --
Sklepi organov
somoupravllania
DS podjetja
SKLEPI
XI. seje delavskega sveta podjetja, ld je bila dne II. 8. 1971 v Ljubljani.
1.	Sklepi zadnje seje so bili izvršeni oz. so v izvrševanju.
2.	Poročilo overovatelja zapisnika se vzame k znanju.
3.	Potrdi se polletni obračun poslovanja podjetja.
4.	Delavski svet sprejme predlog spremembe statuta GIP GRADIS v osnutku z dne 23 7. 1971 s sledečimi dopolnitvami:
—	Pri 140. členu naj se pri pogoju za izvolitev direktorja gradbene poslovne enote popravi namesto 15 let delovnih izkušenj na 10 let in doda še varianta: »ali gradbeni tehnik s 15 let delovnih izkušenj-*;
—	pri pogoju za izvolitev direktorja lesno industrijskega obrata naj se dopolni še varianta: »ali lesni tehnik s 15 let delovnih izkušenj**;
—	dopolni se 231. člen tako, da se doda novi odstavek, ki se glasi: »Datum, od katerega začne teči rok štirih let za ponovne volitve individualnih izvršilnih organov je 2. junij 1970**.
5 Delavski svet sprejme k znanju priporočila skupščine občine Ljubljana Center na statut podjetja in jih osvaja s tem. da je bil izveden popravek statuta, kakor je navedeno vtč. 4) teh sklepov. Ne more pa se strinjati z mnenjem, da je štiriletna mandatna doba članov delavskega sveta in drugih organov upravljanja, kot je določeno v statutu, v nasprotju z načeli samoupravljanja, ker smatra, da je glede na dolgotrajne razprave v zvezi z mandatno dobo pred sprejetjem statuta bilo to tudi do kraja razčiščeno glede na obseg podjetja in na različnost obravnavanih snovi na posameznih sejah organov upravljanja.
6.	Delavski svet sprejme predlog gospodarskega načrta za leto 1971, kakor ga je predložil odbor za načrtovanje in notranjo delitev s predlogom z dne 31 julija 1971
7.	Delavski svet spre ime organizacijsko shemo novo ustanovljene razvojno organiza-
cijske službe pri centrali, opis nalog službe in opis delovnih mest v tej službi, kakor to predlaga odbor za razvoj in organizacijo.
8.	Na podlagi 134. člena statuta imenuje delavski svet podjetja petčlansko razpisno komisijo za razpis prostega delovnega mesta direktorja razvojno organizacijske službe in sicer: tov. Gačnik ing. Franc kot predsednik, Remec Alojz, Capuder Mila, Smole Mitja, Marinčič ing. Franc kot člani.
Glede višine startne osnove za osebni dohodek za to delovno mesto se pooblašča glavni direktor, da določi to višino v skladu z obstoječim pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov, dokler ne bo sprejet nov pravilnik.
9.	Delavski svet sprejme pravilnik o sistemizaciji delovnih mest in opise delovnih mest kot sestavni del pravilnika v celoti, kakor je gradivo pripravila komisija za sistemizacijo, imenovana na seji delavskega sveta dne 14. 11, 1969 in kakor je v smislu določil statuta sistemizacijo delovnih mest obravnaval tudi odbor za razvoj in organizacijo na skupni seji dne 2. 8. 1971.
Hkrati s pravilnikom potrdi delavski svet organizacijske sheme podjetja kot celote in posameznih enot v sestavu podjetja.
Spremembe ali dopolnitve pravilnika o sistemizaciji, opisov delovnih mest in organizacijske sheme se smejo izvršiti samo po postopku, po katerem je bil sprejet akt o sistemizaciji.
Skladno s popravkom statuta v smislu tč. 4 teh sklepov naj se uskladi tudi pri opisu delovnega mesta direktorja gradbene enote in direktorja lesnega obrata, pogoj za razpis.
Pri končni redakciji akta o sistemizaciji delovnih mest (pravilnik in opisi) naj se popravijo ugotovljene prepisne napake, kakor tudi naj se nazivi delovnih mest v 12 členu pravilnika slovnično pravilno popravijo.
Razreši se komisija za sistemizacijo delovnih mest, katero je imenoval delavski svet na seji dne 14 11. 1969.
10 Delavski svet sprejme osnutek pravilnika o izplačilu denarne pomoči delavcem podjetja, kakor je bil predložen v obravnavo
i
GRADISOV VESTNIK« * Stran S
3) V popisno inventurno komisijo za počit-niški dom Ankaran in Poreč:
Remec Alojz, predsednik
Skrabar Rudi, član
Krmec Cirila, član.
Predsednik DSP:
Saša Škulj, dipl. gr. ing. s. r.
Važnejši sklepi organov samoupravljanja
E Komisija za proizvodnjo in delitev pri Poslovni enoti Maribor je na zadnji seji ob-ravnavala program, ki ga je sestavila poseb-na komisija za reorganizacijo obratov na majorskem področju. Sprejela je naslednje sklepe, oziroma zadolžitve:
Ing. Laha za ureditev potrebne dokumentacije na zemljišče na Studencih, na katerem bo zgrajeno glavno skladišče;
—	tehnično službo pri poslovni enoti, da Preskrbi dokumentacijo za izgradnjo skladišča:
—	ing. Laha, da obdela perspektivni plan obratov in ga predloži investicijski komisiji Podjetja;
—	tov, Janžekoviča, da poskrbi za izpraz-nitev skladišč bivšega podjetja Tehnograd-nje;
—	tehnično službo, da se dogovori z OGP Slede izdelave montažnih elementov.
Ker so nekatera gradbišča pasivna, so sklenili, da bodo proučili vzroke finančnega Peuspeha, predvsem za klavnico v Ptuju, kot tudi za ostala delovišča.
Izvolili so tudi posebno komisijo za odlikovanja v sestavi: Oton Roškar, Miroslav £orž Alojz Zorec in Viktor Pernat.
8 Odbor za načrtovanje in notranjo delitev dohodka je na zadnji seji obširno obravna-Val potek in naloge o podpisu sporazuma °ziroma obravnaval teze navodil za določene °bračunske osnove po samoupravnem spora-Zurhu, ter tez za spremembo določil pravil-Pika o povračilu stroškov za službena potovanja, prevoznih stroškov, izplačil terenske-ga dodatka, ter ločenega življenja.
Ro daljši obravnavi so sprejeli naslednje sklepe:
1	Strokovne službe podjetja naj na podlagi poročila o poslovanju PE Nizke gradnje, dopoljenega z zadnjimi podatki, predlagajo delavskemu svetu podjetja dokončne rešitve.
2	Posebna komisija, ki jo imenuje tehtni direktor, preveri obračun s 15. okto-
brom na vseh sektorjih AC Vrhnika—Postojna.
3.	Obvesti se SPO, da mora takoj uvesti stimulativno nagrajevanje šoferjev.
4.	Najkasneje do 15. oktobra naj izplačajo enote v obliki OD po uspehu 20% ostanka za OD — po razpredelnici delitve za avgust.
5.	Zaradi postopnosti izplačevanja ostanka za OD se za obračunski mesec oktober določijo poprečni OD zneski po enotah, pri Čemer se mora upoštevati uspeh in likvidnost vsake enote.
6.	Na osnovi teh navodil za določanje obračunskih osnov, se pošlje kolektivu v razpravo spremembe pravilnika o delitvi osebnih dohodkov Pravilnik c delitvi OD (spremembe) mora biti usklajen s samoupravnimi sporazumi in sprejet najkasneje do 15. novembra 1971,
7.	V razpravo se pošljejo teze za določevanje terenskega dodatka in drugih podobnih izplačil.
8.	Najkasneje do 15. marca 1972 mora biti sprejet nov pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, ki bo upošteval obstoječe stanje, samoupravni sporazum (s povečanji za leto 1971), sistemizacijo in analitično oceno delovnih mest. Pravilnik pripravila APS in KSS.
9.	Posebna komisija v sestavi: Iko Ravni-, kar, (predsednik), Rajko Zupančič, inž. Branko Vasle in Stane Uhan pripravi kompletno gradivo o stabilizacijski politiki s predlogi do naslednje seje odbora.
10.	Od 16 oktobra dalje se omeji najvišje število mesečno obračunanih nadur na 60. Za posamezne delavce na posameznih sektorjih se lahko obračuna v izjemnih primerih tudi do 100 nadur. Za te izjemne primere mora enota vložiti odboru vlogo z obrazložitvijo najkasneje do 15, oktobra
11.	Odobri se mesečna kilometrina:
inž Branku Pirihu OGP do 800 km,
inž. Marku Primožiču OGP do 500 km in
inž. Juretu Klobučarju OGP do 500 km.
B Upravni odbor centra za izobraževanje je na VIII. seji obravnaval predlog načrta izobraževanja odraslih in mladine v letih 1972—1975, pripravil predlog o preselitvi učencev iz Bavdkove ulice v Nove Jarše ter potrdil plan organizacije tečajev in semiriarjev v zimski sezoni 1971/72.
B Jesenice: Delavski svet poslovne enote Jesenice je na zadnji seji obravnaval problematiko o stanju gradbišč, angažiranosti poslovne enote, o lastnih investicijah ter perspektivnih delih. Med drugim b^o tudi iskali lokacijo za gradnjo dvanajsterčka družinskih stanovanj za delavce.
Skupina mladih gradbincev iz vse države je obiskala naš kolektiv
II. srečanje mladih
Ko ugotavljamo, da dela v jugoslovanskem gradbeništva kar 60% mladih, lahko rečemo, da so problemi mladih gradbincev problemi gradbenih delavcev. Vi ste predstavniki mladih gradbenih delavcev, predstavniki večine zaposlenih.
Tako je na zadnjem srečanju dejal Stane Uhan, predsednik mestnega sindikalnega sveta Ljubljana. To daje našemu srečanju še poseben pomen. Ko hkrati ugotavljamo, da vaša beseda pri vodenju in upravljanju podjetij ni v sorazmerju z vašim številom, se sprašujemo — zakaj? In na ta zakaj bi danes radi odgovorili.
Posebnosti mladih, o katerih je tekla beseda, so:
1. Mladi ročni delavci so fizično močnejši, mladi umski delavci pa imajo praviloma višjo formalno izobrazbo — oboje govori v prid višje storilnosti in višje nagrade zanjo, pa vendar ni vselej tako. Zakaj?
2 Mladi ljudje imajo večje potrebe in želje za gmotnimi sredstvi, skratka za denar. Prvič zato, ker si ustvarjajo družino, dom, drugič zato, ker se mladi ne zadovoljijo več z načinom življenja svojih staršev.
3.	Lahko govorimo tudi o drugačnem pogledu na življenje, na svet, ki ga imajo mladi. Bolj so sproščeni — to je dobro, če ne meji na ne-
disciplino, zlasti delovno, in če ne pretiravajo s podcenjevanjem izkušenj starejših in sploh s pridobitvami pretekle dobe. Tako drugačno gledanje na svet nemalokje povzroča konflikte, ponekod jim pravijo generacijski konflikt, ki ga v miniaturi doživlja skoraj vsak mlad človek v lastni družini.
4.	Te in druge posebnosti mladih morajo priti na dan, vprašanje je le
—	kje in kako? Menda smo si edini, da ne v gostilni in ne s prekinitvami dela, vsaj v začetku ne. Mladinska organizacija je poleg sindikalne organizacije in zveze komunistov prav gotovo najbolj primerno mesto za reševanje problemov tudi mladih oziroma v gradbeništvu še predvsem mladih.
Za uspešnost naših prizadevanj, hotenj in želja pa sta potrebni dve osnovni stvari:
— treba je delati, delovati in
-— treba se je organizirati.
Brez muje se še čevelj ne obuje
—	pravimo. Kolikor bo ta muja or-
Kaj pravijo naše mame za samoprispevek
Vsak dan čitamo v časopisih in poslušamo na TV o pomanjkanju vzgojnovarstvenih ustanov in šol za predšolske in šolske otroke. Velik priliv okoliškega prebivalstva v mesto nujno terja, da začnemo zidati ustanove te vrste, vendar vedno pa konec koncev ugotovimo, da ni dovolj sredstev na razpolago.
V tem nujnem in nevzdržnem položaju se obračamo na občane, da z referendumom potrdijo samoprispe-
ganizirana, toliko smo bolj gotovi, da bomo uspešni.
Danes smo organizirali to srečanje pravzaprav z edinim namenom, da bi se pogovorili prav o teh stvareh, to je o uveljavljanju mladih v samoupravi in v družbenopolitičnih organizacijah v gradbeništvu. Iz pripravljenega gradiva razprave, ki naj pomeni izmenjavo izkušenj, bomo pobrali tisto, kar nam bo koristilo pri našem bolj uspešnem delu v prihod-
vek, ki se bo namenil izključno gradnji teh objektov.
V zvezi s tem smo povprašali nekaj zaposlenih mater, ki vodijo svoje malčke še pred nastopom službe v te varstvene ustanove.
STUPAR ANI je zaposlena v gospodarsko finančni službi centrale ter ima 4 leta starega fantka, ki je v varstvu že od svojega 16. meseca. Mesečni prispevek za otroka je 210 din mesečno, kar jo finančno ne obremenjuje, saj sta z možem oba zaposlena. Na prosto mesto v vzgojno varstvenem zavodu v Vodmatu, ki je v neposredni bližini zaposlitve, je čakala dobro leto ter je še to dobila potom zamenjave drugega otroka v vzgojno varstvenem zavodu v Šiški, kjer je bila zaposlena otrokova mati. Z varstvom otroka je zadovoljna, vendar pa je mnenja, da je le premalo vzgojiteljskega kadra, saj ima ena vzgojiteljica na skrbi 10 otrok.
Je absolutno za samoprispevek, ker vidi, da drugače bo z varstvom otrok čedalje večji problem, vendar naj gredo ti samoprispevki res v določen namen, to je za gradnjo šol in vrtcev.
Predlagala je tudi, da bi morda imelo naše podjetje svojo varstveno ustanovo za ljubljanski bazen, saj je prilično število otrok zaposlenih mater prepuščeno samim sebi, ulici ali varuškam.
Njeno željo po otrocih zaustavlja ravno ta skrb, kam z otrokom, ko si v službi.
BUČAR FANI, zaposlena v tehnični službi centrale, ima dva otroka v
starosti 4 in 7 let. Oba otroka, od katerih obiskuje starejša deklica prvi razred, sta od 6.00 zjutraj v vzgojno varstvenem zavodu H. Andersena v Šiški. Nima možnosti, da bi otroka imela v varstvu doma, ker sta oba z možem zaposlena. Na prosto mesto je čakala dalj časa in v tem času je vodila otroka k sorodnikom v Zeleno jamo. Za enega plačuje po 220 din ter je zaradi tega finančno močno prizadeta, čeprav je z varstvom otrok zelo zadovoljna, ter se šoloobveznim otrokom močno pozna pridobitev vzgoje in predšo-lanja v varstvu.
Je za samoprispevek, vendar s pripombo, da bodo sredstva trošena namensko.
Želi tudi, da bi čimprej uvedli enoizmenski pouk, saj bi na ta način otroci preživeli polovico dne s svojimi starši. Danes pa se otroci zaradi večizmenskega pouka vidijo s starši le zvečer.
PODBREGAR HILDA, zaposlena na gradbenem vodstvu Ljubljana, je samohranilka ter ima štiri leta starega otroka. Otrok je v vzgojno varstvenem zavodu Nove Jarše ter za njegovo varstvo plačuje 240 din, kar je sicer precej za mater samohranilko, po drugi strani pa je zelo zadovoljna, da ima otrok dobro varstvo, da se uči reda in discipline ter da bo imel dobro podlago za nadaljnje šolanje. Težko je sicer vstajati ob pol petih zjutraj in nositi malega v varstvo, vendar še vedno boljše, kot pa za drag denar iskati drugo varstvo. Strinja se z uvedbo samoprispevka, saj dobro ve, da naši malčki morajo imeti dobro varstvo za čas materine odsotnosti, pa tudi v času šolanja bo njen otrok uspeval boljše, kot pa otroci, ki so prepuščeni samim sebi.
dne 7. junija 1971. s popravkom z dne 20. julija 1971.
11. Delavski svet sprejme poslovnik o delu odbora za razvoj in organizacijo, kakor je bil p* M' žen v os:..ti!ki? pne 23 7 1971.
12 Kot pi e d •••: avn ka /a volitve v organe Gospodarske zbornice SR Slovenije se izvoli tov Vasle Branko, dipl. eradb. ing
13.	Za predsednika komisije za investicije se izvoli tov. Lukač Božo
14.	Informacija glavnega direktorja o perspektivni gradnji m o ukrepih v zvezi s stabilizacijo v gospodarstvu, se vzame na znanje.
Overovatelja;
Ivo LEBEN, 1. r.
Janko KOŠIR, 1 r
Predsednik DSP:
Saša ŠKULJ, dipl. gr. ing., 1. r.
SKLEPI
XII. seje delavskega sveta, ki je bila dne 12, 10. 1971 v Ljubljani.
1.	Sklepi prejšnje seje so bili izvršeni.
2.	Poročilo overovatelja zapisnika se vzame k znanju,
3.	V zvezi s sprejetim samoupravnim sporazumom o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov v gradbeništvu sprejme delavski svet sklep, da se uskladi pravilnik o delitvi osebnih dohodkov delavcem podjetja Gradis takole: Upošteva naj se osnova za delitev osebnih dohodkov po sporazumu (12. člen) za vse ročne delavce, za umske delavce pa se pri vsakem delovnem mestu sedanja osnova poveča za 20 Vo. Tako sestavljen osnutek popravljenega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov naj se pošlje v obravnavo delovni skupnosti, tako da bo obravnava zaključena v roku 15 dni, vendar najkasneje do 2. nov. letos, rok za obračun po popravljenem pravilniku pa naj bo 16. 10 1971,
4.	Samoupravni sporazum omejuje izplačevanje stroškov za prevoz na delo in z dela do višine dejanskih stroškov ja/nega prevoznega sredstva. Ker sedanji način izplačevanja prevoznih stroškov za delavce stalnih obratov oz. servisov, projektivnega biroja in delavcev, ki delajo pri upravah poslovnih enot in pri centrali podjetja ni v skladu z določili samoupravnega sporazuma, sklene delavski svet, da se spremeni 24. člen pravilnika podjetja o povračilu prevoznih stroškov, hkrati pa tudi uskladi 25. člen, ki govori o dodatku za ločeno življenje. Osnutek popravka oziroma spremembe pravilnika
naj gre prav tako v obravnavo delovni skupnosti, tako da bo stopila sprememba v veljavo že z obračunsko dobo 16 oktober 1971
5	Delavski svet sprejme pravilnik o sprejemanju in nagrajevanju učencev, kakor ga je v osnutku predložil Upravni odbor Centra za izobraževanje, s tem da se v 16 členu cit. pravilnika dopolni »železokrivec — 36 mesecev«, in »mizar — 36 mesecev«, V 39, členu se v prvem stavku namesto pike postavi vejica in nadaljuje besedilo, »uporablja pa se s šolskim letom 1971/72 «
6	Delavski svet potrdi pogodbo o ustanovitvi poslovnega /druženja za izkoriščanje mineralnih surovin v Ljubljani in pooblašča glavnega direktorja tov Huga Keržana, dipl. gr ing,, da to pogodbo podpiše,
7, V upravni odbor poslovnega združenja za izkoriščanje mineralnih surovin v Ljubljani imenuje delavski svet podjetja kot predstavnike tov. Peleln Alfreda, dipl. gr. ing . tov. Vasle Branka, dipl. ing., in tov. Škulj Sašo, dipl gr. ing , za namestnika pa tov. Erjavec Silva, dipl. gr, ing in tov Pečenko Borisa, dipl. gr. ing.
8 Na podlagi 143 člena poslovnika o neposrednem upravljanju in delu organov upravljanja podjetja in enot v sestavu podjetja ter na predlog razpisne komisije za razpis prostega delovnega mesta individualnega izvršilnega organa i- direktorja razvojno organizacijske službe izvoli delavski svet na podlagi tajnega glasovanja za direktorja razvojno organizacijske službe tov. Sodnik Dušana, dipl. gr, ing,
9. Odobri se nabava: avtožerjava znamke COLES 250 T v vrednosti 39 500 oz skupno s carino in obrestmi 2,000.000 din; osebnega vozila za centralno podjetje znamke Citroen-Tomos — DS-21 — Palas« v skupni vrednosti 129 000 din; poltovornega avtomobila TAM 2001 za potrebe enote Ljubljana okolica v vrednosti 62 770 din.
10.	Delavski svet ugotavlja, da organizacija poslovanja pri enoti Nizke gradnje v Mariboru ni v skladu s sprejeto organizacijsko shemo, kakor tudi da ni poslovanje v skladu z določili zakona, ki urejuje določena vprašanja s področja investicijske dokumentacije Glede na ugotovljeno stanje, ki ga je potrebno popraviti, sprejme delavski svet predlog odbora za organizacijo in razvoj, po katerem se zadolži projektivni biro Ljubljana in projektivna grupa pri enoti Nizke gradnje v Mariboru, da najdeta skupno rešitev oblike poslovanja, ki odgovarja potrjeni organizacijski shemi.
11.	Delavski svet sklene, da pristopa k poslovno tehničnemu sodelovanku z Rudnikom
Stran 10 ★ »GRADISOV VESTNIK«
lignita Velenje in daje soglasje k sporazumu o poslovno tehničnem sodelovanju ter hkrati pooblašča glavnega direktorja tov. Hugo Keržana. dipl. gr. ing., da sporazum podpiše.
12.	Dne 12. oktobra 1970 je bila sklenjena osnovna pogodba o združevanju sredstev za izgradnjo javnih skladišč v Celju, po kateri je bil obvezan kot član GIF Gradis, da vplača delež 1,000.000 din. Ker je ugotovljeno, da je omenjeni znesek prenizek, sprejme delavski svet sklep: Poviša se vrednost osnovnega deleža za 30 °/o to je od 1.000.000 din na 1.300.000 din. Delovna organizacija Gradis se obvezuje združiti finančna sredstva in stvari v smislu 3. točke citirane pogodbe v višini nove pogodbene vrednosti 1.300 000 din z besedami: enmilijontristotisoč dinarjev).
GIF Gradis se obvezuje vplačali sredstva
iz prejšnjega odstavka,	kakor sledi: dtn
v oktobru 1971	200.009
v novembru 1971	200.000
v decembru 1971	200.000
v januarju 1972	200.000
v februarju 1972	200.000
v septembru 1972	300 000
Skupaj:	1.300.000
Delavski svet dovoljuje poslovnemu odboru konzorcija investitorjev za izgradnjo javnih skladišč v Celju, da sredstva vroči pri Ljubljanski banki ali kateri drugi banki, ko sklene vročitev vezanja sredstev do maksimalno 8 let in 25 % deležev na 9 let z minimalno letno obrestno mero 6 °/e in ko podpiše kreditno pogodbo, katera bo zagotovila po investicijskem programu potrebna sredstva za izgradnjo javnih skladišč v Celju v višini 28.422.000 din
Bančni kredit se sme najeti po maksimalni letni obrestni meri 8%, s polletnimi anuitetami in rokom vračila najmanj 6 let.
13.	Delavski svet sklene, da brezplačno prenese pravico uporabe na zemljišču pare. št. 278/67 travnik v izmeri 1 830 m* na Zdravstveni dom Maribor.
14	Delavski svet podjetja da soglasje k odplačnemu prenosu pravice uporabe na delu pare, št. 100/3 gozd ter na delu pare. št. 88/2 gozd k.o. Stari dvor v skupni izmeri 3.189 m4 na Temeljno izobraževalno skupnost Škofja Loka proti plačilu odškodnine 20 din za m4 zemljišča oziroma za skupni znesek 63.780 din.
15	V zvezi s koriščenjem prostorov po podjetju Tehnogradnje sklene delavski svet, da se morajo do 31. 12. 1971 izprazniti upravni prostori v poslopju v Lavričevi ulici v Mariboru in se zadolži enoto GV Maribor, da pre-
skrbi ustrezne druge prostore. Za izselitev iz prostora na Fobrežju v Mariboru je že po-stavljeni rok izselitve 21 oktober 1971 izpolniti.
16. Delavski svet imenuje naslednje člane inventurnih komisij:
a)	V centralno inventurno komisijo za redni letni popis:
Remec Alojz, predsednik Ciringer Ivan, član Rizmal Ludvik, član
b)	V glavno inventurno komisijo za popis osnovnih sredstev:
Zupan Janez, predsednik Komar Ivo, član Lovrenčič Jože, član
c)	V inventurno komisijo za popis nedovršene proizvodnje in lastnih investiciji..
ing. Brenčič Ignac, predsednik ing. Erjavec Silvo, član Zorko Franc, član
č) V glavno inventurno komisijo za popis terjatev in obveznosti:
Kunej Peter, predsednik Lenščak Anica, član Stotel Cvetka, član
d)	V inventurno komisijo za popis sredstev centrale:
Sarič Slavko, predsednik Petrič Janez, član Soper Zinka, član
e)	V inventurno komisijo za popis materiala in drobnega inventarja v centralnem skladišču:
Urnak Franc, predsednik Pucelj Anton, član Kaparič Mate, član Plevčak Marija, član
f)	V inventurno komisijo za popis sredstev za delavski dom Bavdkova:
Švajger Anton, predsednik Palfi Ivan, član Sinko Josip, član
g)	V inventurno komisijo za popis sredstev za delavski dom Koželjeva:
Švajger Anton, predsednik Sinko Josip, član Mlakar Maks, član
h)	V inventurno komisijo za popis sredstev za delavski dom Mislejeva:
Švajger Anton, predsednik Mlakar Maks, član Palfi Ivan, član
i)	V inventurno komisijo za popis sredstev za vajeniški dom Škofja Loka:
Remec Alojz, predsednik Zorko Franc, član Stanovnik Slava, član
či Gradisa
so zborovali
V oktobru so se zbrali člani kegljaškega kluba Gradis na svojem rednem letnem občnem zboru in pregledali svoje delo v klubu
V	klubu je trenutno včlanjenih 47 članov, od tega 30 moških in 17 žensk. Ker nimamo svojega kegljišča, gostujemo po enkrat na teden na kegljišču »Maks Perc«, kjer imamo v najemu ob četrtkih štiri steze od 15.—20. ure in na kegljišču »Saturnus« ob sredah na štirih stezah ob istem času. Prav to, da imamo na razpolago določeno število ur za treninge, nam tudi omejuje število članstva v klubu.
V	klubu imamo tekmovalce in tekmovalke, na katere računamo, da bodo tekmovali na vseh organiziranih tekmovanjih v okviru tekmovalne skupnosti Ljubljana, v republiškem in zveznem merilu. Pri moških moramo zagotoviti redne treninge 12 članom, pri ženskah po 8 članicam, ki bi morali praviloma trenirati dvakrat tedensko. Na skupščini smo ugotovili, da ni mogoče ustreči tistim, ki bi želeli kegljati zaradi rekreacije, niti tistim, ki so že člani kluba, oziroma ki bi želeli še vstopiti v naš klub.
Časovno bo v bodoče vedno več članov in članic, ki bi želeli potem, ko ne bodo zmožni več nastopati v tekmovalnih vrstah, kegljati v rekreacijske namene. Ob takšnih sedanjih možnostih je skupščina kluba zavzela naslednja stališča in smernice glede sprejemanja novih članov, kakor tudi odločitve, kdo bo nastopil v tekmovalnih vrstah:
—	vsem članom kolektiva Gradis, ki so tudi člani kluba, je omogočiti enkrat tedensko 100 lučajev:
—	v tekmovalno vrsto se lahko poteguje vsak perspektiven član kluba ki doseže pri moških pet zapovrstnih rezultatov na dveh kegljiščih na 100 lučajev rezultat 430 podrtih kegljev, pri ženskah pa ob istih pogojih 360 podrtih kegljev;
—	novih članov, ki niso perspektivni in bi hoteli kegljati rekreacijsko, ne moremo sprejemati, če niso člani kolektiva našega podjetja;
—	vsak novi član, za katerega bi se smatralo, da je perspektiven, bo moral v teku enega leta po sprejemu v klub doseči normative, ki so določeni za tekmovalne vrste;
—	da bi omogočili treninge vsem dosedanjim članom kolektiva, je potrebno najti vsaj termin enkrat tedensko na dveh stezah po dve uri;
—	utrditi disciplino glede rednega prihajanja ob določeni uri na treninge.
S temi ukrepi bo po mnenju upravnega odbora — s tem so se strinjali tudi vsi člani, navzoči na skupščini — lahko klub normalno deloval, izvršena bo selekcija za tekmovalne vrste in omogočeno rekreacijsko kegljanje članom našega kolektiva, ki so člani kegljaškega kluba Gradis.
Seveda smo na skupščini pregledali tudi uspehe našega kluba. Naša ženska ekipa je na zadnjem državnem prvenstvu zopet dosegla lep uspeh, v močni konkurenci je zasedla tretje mesto. Članica naše ženske ekipe Francka Remic je postala na zadnjem prvenstvu posameznic slo-
venska prvakinja in pustila za seboj rutinske keglja-čice, ki nosijo državni grb na dresih državne reprezentance. Francka Remic-je postala tudi članica državne ženske reprezentance in je tudi dvakrat že oblekla državni dres ter uspešno nastopila proti reprezentanci iz Avstrije in Madžarske. Seveda je tudi kandidatka za državno reprezentanco, ki bo nastopila na prihodnjem svetovnem prvenstvu v Splitu leta 1972.
V moški vrsti kegljačev imamo prav tako člana državne reprezentance Jožeta Farkaša, ki je že sedaj večkrat uspešno oblekel dres državne reprezentance. Tudi on je kandidat za nastop na svetovnem prvenstvu v državni reprezentanci. Tov. Farkaš in Dore Zdešar sta bila tudi zmagovalca v disciplini parov na Gromovem memorialu v letu 1970 v Kranju pred celotno slovensko in še posebej kranjsko elito. Farkaš je ob tej priložnosti dosegel na kranjskem kegljišču zavidljiv rezultat svetovnega pomena, saj je prvič podrl prek 1000 kegljav v 200 lučajih.
Med mladinci imamo tudi člana državne reprezentance, in sicer Stojana Tršarja, ki je že večkrat oblekel državni dres in uspešno nastopil. Čeprav mladinec je stalni član naše moške tekmovalne ekipe.
Med starejšimi člani smo imeli v letu 1970 s Francem Mlakarjem državnega prvaka. Imenovani je star prek 60 let in je še vedno žilav in borben in za zgled mlajšim.
Na skupščini smo podelili Ljubi Tome, Ferdu Lazarju in Francu Mlakarju pismena priznanja za dolgoletno in požrtvovalno delo v klubu. Prav tako smo podelili diplome in praktične nagrade prvim trem plasiranim moškim in ženskam na klubskem prvenstvu v letu 1970. Končno je skupščina po poročilih predsednika, tehničnega sekretarja, blagajnika in predsednika nadzornega odbora stari odbor razrešila in izvolila novega, kateremu je zaupala vodstvo kluba v naslednji mandatni dobi.
Tone Martinšek
Velik razvoj
Nedavno je zvezni center za izobraževanje inštruktorjev v gradbeništvu svečano proslavil 10-letnico Uspešnega dela.
V desetih letih se ju usposobilo J3.376 kandidatov, med njimi številni elani našega kolektiva, predvsem strojniki težke in lahke mehaniza-eije, inštruktorji, kompresoristi, sig-nalisti itd., in moramo priznati — strokovno znanje kandidatov po končanem tečaju je bilo kvalitetno.
Časi se spreminjajo in zvezni center je v tem obdobju napravil velik korak naprej. Preuredili so delavnice, učilnice, nabavili potrebno orodja in sodobna učila za usposabljanje strojnikov, stroje za težko in lažjo gradbeno mehanizacijo. Sledijo razvoju gradbeništva, uvajajo nove vrste gradbenih materialov, proučujejo sodobno tehnologijo ter poučujejo po vseh sodobnih principih izobraževanja odraslih.
. Zveznemu centru za izobraževanje inštruktorjev', inštruktorjem in celotnemu vodstvu ob 10. obletnici Ustanovitve centra iskreno čestitamo ter želimo, da se naše sodelovanje v bodoče še poveča v obojestransko korist.	C.
V kleti naše poslovne enote nizke gradnje v Lavričevi ulici v Mariboru je gorelo.
»Pa menda tega ne boste zapisali,« n>i je dejal vodja kadrovske in splošne službe tov. Zemljič, ko sem stopil v klet Gradisa v Lavričevi ulici.
»Zakaj pa ne,« sem dejal. »Saj ni nikoli prepozno «
»Kako je prišlo do požara?« sem Vztrajal.
Saj vse skupaj ni omembe vredno, vse je bilo pravočasno pogašeno.
»Pa naj bo,« je dejal tov. Zemljič ler začel pripovedovati.
»Kurjaču je med delom padla iz r°k sekira ter se skotalila med drva. J^er v mraku ni videl, kam je padla, ■e z vžigalnikom prižgal košček pa-Pirja. V prepričanju, da je papir zgo-jjek je odšes iz kleti. Ker je bilo v kleti še več papirja in drv, so se le~ta vnela. Le hitri intervenciji mariborskih gasilcev se imamo zahvali, da škoda ni večja, saj je skupno
pogorelo le dober kubični meter drv. Čeprav je bil požar majhen, se je deset poklicnih gasilcev skupaj s prostovoljno trudilo skoraj 4 ure.«
Poceni smo jo odnesli. Kaj bi se zgodilo, če bi se požar razširil v ostale prostore in na celotno stavbo?
Razmislimo, kaj lahko povzroči trenutna nepazljivost!
IZ VOJSKE NAM PIŠEJO
Dragi tovariš urednik.
Oglašam se vam iz Banja Luke, kjer služim vojaški rok. Tukaj sem že 6 mesecev. Srečal sem se tudi s Franjem Blagušem in Antonom An-glom, tako da se včasih pogovorimo.
Pred vojsko smo delali pri Gradisu, kjer smo se tudi izučili za gradbene strojnike pri poslovni enoti SPO.
Tudi tu pri vojakih upravljam na-kladač T-NOS, na katerem sem že delal pri podjetju.
Prosim vas, če je mogoče, da nam pošiljate vsak mesec Gradisov vestnik, da se seznanimo z novicami, ki se dogajajo v našem bivšem, oziroma v bodočem podjetju. Prav tako želimo še zadnji dve številki, ki sta izšli v avgustu in septembru. Mislimo, da boste naši skromni želji ustregli.
Na koncu vse najlepše pozdravljamo in želimo celotnemu kolektivu Gradis veliko uspeha, še posebej poslovni enoti SPO Ljubljana.
Franjo Blaguš, Anton Angel, Stjepan Čulek
V začetku je bil velik, zdaj je veliko manjši
Tudi letos cepljenje proti gripi
V oktobru in novembru 1970 je obratna ambulanta Gradisa izvedla dvakratno cepljenje proti gripi v vseh enotah ljubljanskega bazena.
Z živim cepivom je bilo cepljenih 950 ljudi enkrat in 899 tudi drugikrat. Z mrtvim cepivom pa je bilo cepljenih 17 ljudi dvakrat.
V zimskih mesecih leta 1970-71 je bila obolevnost za gripo relativno majhna, oziroma nismo zasledili večje epidemije. V naši ambulanti smo registrirali 32 primerov influence. Od obolelih ni bilo cepljenih 21 oseb. Oziroma je 11 cepljenih oseb zbolelo za influenco. Torej je bila v našem primeru obolevnost cepljenih 34 °/o.
Zasledili smo tudi, da je bilo pri osebah, ki so bile nepopolno cepljene ali niso bile cepljene, povprečje bolniških dni 11. Pri osebah, ki so bile 2-krat cepljene, pa znaša povprečje bolniških dni 7. Lahko torej trdimo, da je pri cepljenih obolevnost veliko manjša, kolikor pa obolenje kljub temu nastopi, traja krajši čas in nastopa v lažji obliki.
Letos bo prvo cepljenje od 2. do
5.	novembra, drugo pa od 29. 11. do 3. decembra.
Smrt pod vlakom
Viljema Bukviča ni več. Boleče je odjeknila žalostna vest med nami in vsi vemo. da Vilija, kot so ga klicali njegovi ožji tovariši, ne bomo kmalu pozabili. Bil je dober, iskren tovariš in priden delavec Sele letos se je pridružil našemu podjetju, a smrt mu je preprečila vse njegove mladostne načrte, ideale in želje.
Rodil se je 1. maja 1941 v Strajni pri Ptuju, zaposlen pa je bil pri poslovni enoti Maribor na gradbišču TAP.
Mlado življenje mu je odvzel potniški vlak v trenutku, ko je opravljal svojo delovno dolžnost. Kazalci njegovega življenja so se ustavili 18. oktobra ob 12.30, ko se je vračal na svoje gradbišče.
Ob izgubi vestnega sodelavca izrekamo sožalje vsem njegovim.
Zahvala za sodelovanje
Ko zapuščam republiški odbor sindikata gradbenih delavcev' Slovenije, se mojim sodelavcem in celotnemu kolektivu iskreno zahvaljujem za vse sodelovanje v teh letih našega skupnega dela. V tem času smo dosegli velike in vidne uspehe v prizadevanjih za zboljšanje položaja naših članov, kar se tudi odraža v splošnem družbenem napredku.
Sem gradbinec in bi se nekoč spet rad povrnil v stroko, sedaj pa nisem mogel odkloniti vabila občinske organizacije ZK v Kranju, naj prevzamem funkcijo pri občinskem komiteju. Če se bomo v svoji družbeni dejavnosti še srečavali, želim, da bi sodelovati prav tako uspešno.
Še enkrat vsem iskrena hvala.
Štefan Horvat Republiški odbor sindikata gradbenih delavcev Slovenije
Člani kolektiva, ne izogibajte se cepljenja proti gripi, temveč se enotno vključite v to za zdravje tako koristno akcijo.
Dr. Vida Šaranovič
Zahvala
Prijetno presenečen in hkrati srečen se najlepše zahvaljujem sindikalni organizaciji KO in SPO Ljubljana in njenemu vodstvu za izkazano pozornost in pomoč, ki mi je po večmesečnem bolovanju vlila novo upanje za skorajšnje okrevanje in vrnitev med prijatelje in sodelavce.
Lepo pozdravljam vse člane kolektiva in kmalu na svidenje!
Jože Karun
MISLI
Prijatelj mi je drag, toda sovražnik mi je koristen: prvi mi pove. kaj MOREM, drugi pa kaj MORAM.
Schiller
Fanatično verovanje v demokracijo ustvarja demokratske ustanove nemogoče.
Russel
Demokracija ni mogoča, dokler ni rešeno nacionalno vprašanje, toda nacionalnega vprašanja ni mogoče rešiti brez demokracije.
Masleša
Izobražen je, kdor ve, kje bo našel to, kar ne ve.
Kitajski pregovor
Kdor molči, ta je bedak: zato so ribe najneumnejše živali.
Tudi največji počasne, ki cilja ne izgubi izper oči, gre hitreje od tistega, ki brez cilja blodi.
Lessing
Vojski lahko ubijeta generala, toda ne moreta ubiti ambicije v navadnem človeku.
Konfucij
Na vseh gradbiščih dobivajo delavci pišite Gradisovemu vestniku
Ob prerani smrti Franca Škodnika
V	soboto 9. oktobra smo se na pokopališču v Preski pri Medvodah poslovili od našega dolgoletnega člana kolektiva Franca Škodnika.
Pokojnik se je rodil 18. 8. 1923 v Dama j inči pri Murski Soboti. Leta 1948 se je zaposlil pri našem podjetju in mu ostal zvest vse do svoje prerane smrti. V podjetju je napravil izpit za kvalificiranega minerja.
Svoj poklic je imel rad in ga je z veseljem opravljal. Delal je pri gradnji avtoceste Ljubljana—Zagreb, na cesti na Trojanah, v obratu Gradbenih polizdelkov, na gradbišču Kranj in nazadnje pri PF, Ljubljana okolica.
Pri delu je bil vesten, priden in discipliniran. Zato ga je enota v zimi 1970-71 tudi poslala na tečaj za pomožne delovodje, katerega je uspešno opravil.
Toda kmalu po tem tečaju ga je zahrbtna bolezen prisilila, da je iskal pomoči v bolnici. Ko je prišel iz bolnice, je rekel, da se' dobro počuti in da bo kmalu prišel nazaj med nas, vendar ga ni bilo več. Kmalu smo zvedeli, da mu je vedno slabše in ni več vstal s postelje.
V	Medvodah si je ustvaril družino. Bil je skromen in kljub številni družini si je zgradil svojo hišo, toda zahrbtna bolezen mu je preprečila, da bi užival sadove svoje pridnosti. Kruta smrt mu je 7. oktobra pretrgala nit življenja.
Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
Janez Plemelj
Zahvala
Podpisana se iskreno zahvaljujem poslovni enoti Ljubljana-okolica za moralno in materialno pomoč ob smrti mojega najdražjega moža. Še posebno se zahvaljujem tov. Zajcu, direktorju poslovne enote Ljubljana-okolica, tov. Nani in vsem, ki so sočustvovali z menoj.
Mira Škodnik
topel obrok. Ce kje ni kaj v redu,
»GRADISOV VESTNIK« * Stran 11
mmammmm


bi lahko odgovarjal na vprašanja, ki zanimajo mlade o gospodarskih : in političnih vprašanjih.
Pri kulturnem udejstvovanju mladih v tej rubriki bi lahko posamezni mladinci opisovali razna kulturna srečanja med seboj in tudi razne literarne prispevke bi j lahko objavljali v tej rubriki. Isto bi veljalo tudi za razna športna srečanja in interna tekmovanja.
To je le del predlogov, ki naj bi vzpodbudili mladince in tako prispevali k spoznavanju mladih o Gradisu in njegovem delu.
Upam, da ne bom ostala prva in ne zadnja, ki bo prispevala k novi rubriki »Mladi o sebi in svo-jem delu«.
Predsednik MO Centrale: Vesna Plemelj
MLADI O SEBI IN SVOJEM DELU
misija za disciplinske ukrepe, katere člani so Jožo Jularič, Simo Anušič in Boro Lakič.
Po živahni razpravi o delu komisij in ostalih članov mladinskega aktiva nas je naš mentor tov. Brežnik seznanil z novim pravilnikom o nagrajevanju vajencev ter o delitvi osebnega dohodka po podpisu samoupravnih sporazumov.
Ob zaključku skromnega poročila o delu mladinskega aktiva Gradis Celje pa naj izrazim še željo nas vseh, da bi uživali več razumevanja s strani sektorskih vodij ter vsega vodilnega kadra.
Tajnik MA Celje: Jadranka Čmak
Jadranka Cmak, tajnica MA Celje
luči celjski gradisovci aktivni
Že dalj časa je prisotna potreba, da se mladina v našem kolektivu organizira in tako nudi več možnosti, da se ustvarjalno in učinkovito vključi v dogajanje v podjetju.
Na predlog občinskega komiteja zveze mladine in osnovne organizacije sindikata GV Celje se je ustanovil petčlanski pripravljalni odbor z nalogo, da, pripravi potrebno gradivo za ustanovno konferenco mladinskega aktiva, ki je bila 29. 9. 1971 v Celju. Pred konferenco smo anketirali vse mladince, ker za nas ni član zveze mladine tisti, ki samo plačuje članarino, ampak tisti, ki sprejema program zveze mladine in je pripravljen ustvarjalno dopolnjevati delo. Z anketo smo želeli vedeti, kdo bi bil pripravljen aktivno delati v organizaciji in večina mladih je izrazila željo po ustanovitvi organizacije.
V septembru smo imeli ustanovno konferenco. Udeležba sicer ni bila polnoštevilna, vendar je vse skupaj steklo. Začeli smo. izvolili smo delovno predsedstvo, zapisnikarja, komisije. Povabilu so se odzvali tudi Ivanka Pogačnik, vodja splošne in kadrovske službe, Ela Zdovc, članica predsedstva sindikalnega odbora podjetja, Albin Brežnik, predsednik sindikata in Milan Bratec, predsednik OKZM Celje. Vsi so nas spodbujali k aktivnemu delu in nam zaželeli še veliko uspeha pri nadaljnjem delu.
Dne 12. oktobra smo se ponovno zbrali na prvi seji odbora. Prišli so vsi privabljeni mladinci in naš mentor lov. Brežnik. Uvodno besedo je imel predsednik MA Gradis Celje Janko Akerman.
Pregledali smo rezultate dosedanjega dela, izvolili blagajnika in razne komisije. V športno-re-kreativni komisiji so naši najbolj aktivni člani:	Zvonko Marič,
Branko Bobičanec, Stefan Repa-lust in Tatjana Juvančič. Ta komisija bo imela največ dela, saj je zanimanje za to dejavnost največje. Nekateri mladinci so se že udeležili športnih iger »Gradisa«, vendar so športna srečanja enkrat na leto občutno premalo. Aktivno se mislimo ukvarjati z malim nogometom, streljanjem z zračno puško, kegljanjem, odbojko, namiznim tenisom in s šahom. Priredili bomo tudi več športnih srečanj z ostalimi mladinskimi aktivi,
V kulturno komisijo pa so bili izvoljeni Miloje Aleksič, Martin Hojnik in Jadranka Cmak. Ta komisija se je ustanovila zaradi popestritve kulturnega programa ob praznikih. Prav tako bomo sodelovali pri ostalih kulturnih prireditvah. Izvoljena je bila še ko-
Ztiružimo svoje sile!
Dragi tovariš urednik!
Najprej se moram zahvaliti za vzpodbudo in pomoč, ki ste jo ponudili s tem, da ste ponovno uvedli rubriko »Mladi o sebi in svojem delu«. Pravzaprav bi se kot predsednik morala sama pozanimati, če obstajajo možnosti takega obveščanja ter zainteresi-ranja mladine.
Priznati moram, da delo mladinske organizacije na centrali ni v celoti zadovoljivo, vendar upam, da se bo s tem in s podobnimi prispevki naše delo izboljšalo. Zainteresirali bomo mlade tako, da bo tudi delo mladinske organizacije steklo lažje in brez večjih težav.
Pravzaprav se dostikrat bojimo javno javno razpravljati ali dajati pripombe na probleme, ki jih mladi bolj vidimo in občutimo. Bili bi pa manj boleči za njih in tudi za druge, če bi se reševali še v prvi fazi nastajanja. Mislim, da bi bilo zelo vzpodbudno, če bi bili prispevki anonimni. Pri tem predlogu je veliko variant, ena možnost je tudi ta, da bi prispevki prihajali na naslov s polnim podpisom in mestom službovanja, kar bi zagotavljalo povezavo med urednikom in piscem ali razpravo. To se mi zdi precej pomembno pri reševanju problemov v podjetju, saj se mladi predvsem bojijo sankcij starejših.
Sicer ne vem koliko bo odziva
Mladen Zrnič, predsednik MA Jesenice
Jeseničani ne izostajale
Tudi na Jesenicah smo začeli z organiziranim delom že januarja. Naša mladinska organizacija šteje 70 članov. Smo aktivni, najbolj pa na športnem in kulturno zabavnem področju.
Že spomladi je naš aktiv sprejel svoj program dela. V tem programu so bile zajete vse akcije in sploh program za- leto 1971.. ,V letošnjem letu smo ob pomoči sindikalne Organizacije izvedli, že tri večje akcije, kot,npr.: urejanje" okolice in čiščenje, menze v našem naselju, napravili srno ' si na tako akcijo, vendar upam, da*—-igrišče za mali nogomet, pred-L, ■vsem pa smo lepe uspehe dosegli
na športnem področju. V času proslave mladosti smo tekmovali športnih igrah mladincev v Škofji Loki, kjer smo dosegli II. mesto, nadalje na Jesenicah, kjer
smo od 26 ekip dosegli 7. mesto.
-
Janko Akerman, predsednik MA Celje
bo to malo poživilo ter razburkalo mlado kri, kar je pa tudi skrajni čas. Mladina je padla v spanec, iz katerega se bo morala sama zbuditi.
Glede politike sem prepričana, da se mladi vedno ustrašijo, če se kje razpravlja o politiki, kar pravzaprav niso po eni strani zainteresirani, po drugi pa se bojijo mnogih nerazumljivih ter visokih političnih razprav, kar je pa tudi posledica neobveščenosti. Mislim, da bi se tudi tu dalo precej pomagati. S tem mislim predvsem na stalno konferenco zveze komunistov Gradisa in predsednika sindikalnega odbora podjetja, ki
Izredno uspela so bila tudi sre s pripadniki jugoslovanske armije na naših mejah. Sodelovali smo v pohodu mladinskih in pionirskih brigad na Pristavi, kjer smo se srečali z borci narodno-osvobodine borbe. Prav gotovo nam bo to srečanje ostalo v lepem spominu. Zvečer smo zapeli ob tabornem ognju, 25. maja pa smo sodelovali v paradi mladosti, katero je organiziral občinski komite EO Jesenice. Lep je bil pogled na naše nove delovne obleke, na katerih so bile pripete značke Gradisa. Delo naše mladinske organizacije so uspešno ocenile tudi druge mladinske organizacije, predvsem pa občinski komite zveze mladine. Zaradi dobrega dela smo bili poklicani na proslavo III. zbora gorenjskih aktivistov v Preddvor, kjer so nas prisrčno sprejeli. Naš mladinski aktiv je med drugim obšel tudi več graničarskih postaj na naši severni meji, kjer smo spoznali življenje naših vojakov in "naše najnovejše orožje.
Tudi na idejnem področju ni-' smo zaostajali. Skupina mladincev, ki je bila predložena v Zvezo komunistov, je obiskovala posebna politična predavanja v delavski univerzi na Jesenicah.
Za tako uspešno delo se seveda moramo zahvaliti sindikalni organizaciji naše enote, ki nas je vseskozi materialno in moralno podpirala. Naš aktiv je bil tudi večkrat pohvaljen prek oddajne postaje Jesenice, prav tako pa tudi posamezni člani mladinske organizacije.
Podpiramo misel o ustanovitvi enotnega organa mladinskih organizacij za celotno podjetje, saj se bo le na ta način naše delo v podjetju izboljšalo. Predlagam, da mladinska organizacija centrale podjetja čimprej skliče sestanek predsednikov mladinskih organizacij vseh naših poslovnih enot. Istočasno pa predlagam, da rubrika »Mladi o sebi in svojem delu« v Gradisovem vestniku ostane kot stalna rubrika naših mladincev.
Predsednik aktiva mladine Gradis Jesenice Mile Zrnič
Učimo se nemško
29 L e k t i o n
In der 28 Lektion sprachen vvir von den Kausalsatzen (vzročni stavki). Solche Satze sind Nebensatze und beginnen mit dem Bircde-VVort (veznik) »vv e i I«. In diesen Nebensiitzen steht das Zeitv/ort am Ende. Statt des Bindewortes »vveil« gebraucben vvir auch das Bin-devvort »den« (kajti). DEN ist beigeordnetes oder koordiniertes Bindevvort (priredni veznik) und verlangt die normale Worttolge (normalni besedni red). Das Zeitvvort sieht also NICHT am Ende. Nun einige Beispiele:
a)	leh kann nicht reisen. Ic babe kein Geld.
b)	Ich kann nicht reisen, WEIL ich kein Geld HABE.
c)	Ich kann nich reisen, DENN ich HABE kein Geld.
a)	Ich komme nicht. Der Weg ist zu weit.
b)	Ich komme nicht, WEIL der Weg zu vveit IST.
c)	Ich komme nicht, DENN der Weg IST zu vveit.
a)	Der Hund ist krank. Er hat zu vici Fleisch gegessen.
b)	Der Hund ist krank, VVEIL er zu viel Fleisch GEGESSEN HAT.
c)	Der Hund ist krank, DENN er HAT zu viel Fleisch gegessen.
Iz gornjih primerov posnamemo naslednje: drugi stavek utemeljuje prvega s tem, da navaja vzrok.
a)	Oba stavka sta glavna stavka.
b)	Oba stavka smo zvezali z veznikom »vveil« (ker). Drugi stavek se je podredil glavnemu stavku — postal je odvisni stavek, besedni red se je spremenil tako, da je povedek (glagol) stopil na konec stavka.
c)	Oba stavka smo zvezali z veznikom »denn« (kajti). Drugi stavek je še vedno glavni stavek (vzročno priredje). Ohranil je isti vrstni red.
V gornjih stavkih stoji vzročni odvisnik za glavnim stavkom. Vzročni odvisnik pa more stopiti tudi pred glavni stavek.
Stavek s prirednim veznikom »denn« pa stoji vedno le za prvim glavnim stavkom.
Tale most pa je zgradila naša PE Nizke gradnje v Bosni
Folgende Beispiele:
tVEIL ich kein Geld habe, kann ich nicht reisen.
Weil der VVeg zu vveit ist. komme ich nicht.
Weil der Hund zu viel Fleisch gegessen hat, ist er krank.
V tem primeru se pa besedni red glavnega stavka spremeni tako, da stopi povedek na drugo mesto (obratni besedni red).
Folgendes Beispiel:
ICH FAHRE ins Ausland, weil ich fremde sprachen lernen will-Weil ich fremde Sprachen lernen will, FAHRE ICH ins Ausland Uebungen:
Verbinden Sle folgende Satze mit »denn« und mit »weil«!
Ich muss meine Strumpfe stopfen. Sie sind zerrissen.
Du darfst nicht ins Kino gehen. Du bist mit der Arbeit noch nicht fertig. Sie erschrak. Der Mann trat plotzlich ins Zimmer. Ich bin noch nicht fertig. Er hat mir nicht geholfen. — Er hat das Geld. nicht angenommen. Er ist zu stolz. — Ich habe den Regenschirm ge-ncimmen. Es hat geregnet. — Ich bin nicht ervvacht. Der Wecker hat nicht geklingelt. — Er ist zuriickgekommen. Der Zug ist schon abge-fahren. Auf den Gassen hat man Lichter angeziindet. Es ist schon dunkel gevvorden. — Der Freund wird nicht kommen. Er vvird morgen abreisen. — Ich zog warme Kleider an. Es ist kalt gevvorden. — Er bedankte sich bei ihr. Sie hat ihm geholfen. — Sentzen Sie die Kau-salsiitze vor die Hauptsatze!
Bilden Sie kausale Nebensatze mit den Wortern in den Klani-mern! Ein Beispiel: VVarum bist du miide? (sehr viel arbeiten). Ic* bin miide, vveil ich sehr viel arbeite. — VVarum hast du kein Geld mehr? (neue Schuhe kaufen) — VVarum bist du nicht gekommen? (keine Zeit haben). — VVarum hast du die Fenster aufgetmacht? (schlechte Luft im Zimmer). — VVarum gehst du zum Schneider? (einen neuen Anzug haben vvollen).
Nun noch einige starke Zeitvvorter:
beissen	biss
reiten	ritt
greifen	griff
schreiben	schrieb
steigen	stieg
gebissen	schneiden
geritten	pfeifen
gegriffen bleiben geschrieben schreien gestiegen verzeiheb
schnitt geschnitten pfiff	gepfiffen
blieb	geblieben
schrie geschrien verzieh verziehen
Statt der Gegenvvart gebraucben Sie die drei andern Zeiten! Z. B. Der Hund beisst das Kind ins Bein. Der Hund biss das Kind ins Bein. Der Hund hat das Kind ins Bein gebissen. Der Hund vvird das Kind ins Bein beissen.
Der Schneider schneidet das Tuch mit der Schere. — VVer reitet so spat durch Nacht und Wind? — Die Lokomotive pfeift vor dem Bahnhof. — Das Kinf greift nach dem bunten Spielzeug. — VVie lange beiben Sie noch hier? — Ich schreibe Ihnen eine Ansichtskarte. Das kranke Kind schreit vvahrend der Nacht. — VVcgen des langen Regens steigt das VVasser. — Er verzeicht ihr nichts; sie verzeiht ihm alles.
VV 6 r t e r
vveit — daleč s Ausland — inozemstvo stopfen — krpati zerrissen — raztrgan du darfst nicht — ti ne smeš erschrecken — prestrašiti se plotzlich — nenadoma annehmen — sprejeti stolz — ponosen ervvachen — zbuditi se anzunden — prižgati s Licht 1— luč. svetlo anziehen — obleči sich bedanken — zahvaliti se e Klammer — oklepaj
beissen — grizti
pfeifen — žvižgati
greifen — prijeti, segati po čem
schreien — kričati
verzeihen — odpustiti, odpuščati
steigen — stopati
s Spielzeug — igrača
e Ansichtskarte — razglednica
vvahrend — med
vvahrend der Nacht — po noči
s VVasser steigt — voda narašča
vvegen — zaradi (predlog z 2.
sklonom) bilden — tvoriti s Beispiel — primer, vzgled