Stev 143 /SLOVENSKI NAROD«, 3. julija, 1933 Stran 3 Dnevne vesti _ Vaom organizacijam JRKO! Akcijski odibor za .prireditev velikega maaife-stacijske^a zborovanja JRKD dne 23. t, m. v Beograd je odločil, da ženske osebe k (potovanju v Beograd ne bodo pri-puščene pod nobenim pobojem radi velikih napo pav 6 katerimi bo zvezano potovanje v Beograd in iz BeogTada nazaj. Na ehod v Beograd tedaj fcihko potujejo izključno le moški Sani naših organizacij. Banovinslao tajništvo JRKD. — Promooije. Na zasrrebäki univerzi eo bili pcomoTlrani v petek za doktortfe prava Franco Bengez, £vam Span In Josip Gernač, za doktorje medicine pa Mirto Cinmaji, Vladimir Dolar, Zrvonimlr C«kelj in Leopold Potok ar. — Prieröen »prejem češkoslovaških Sokolov v Splitu. Včeraj ejurtraj se je pripeljalo v Split okoli 1000 če&kih Sokolov e ipokrajinskeiga eJeta v LeoilCiiani. V Splitu so jim priredili jprisrčen sprejem, ki mu je prisostvoval tudi ban dr. Jabla-novič. V dolgi povorki eo jih spremili Splitčani v mest», češkoslovaški Sokoli eo ee razkropili po Dolmaciji in mmogi ostanejo na našem Jedra nu na počita i-cah. V Split je prispel včeraj tudi vodja poljskega sokol&tva grof Za mo veki. Jutri pa prispe v Split druga skupina češkoslovaških Pokolov in sicer 400. — (z finančne službe. Za računskega pripravnika 9. po!oža}ne skupine je imenovana pri rfiravski finančni direkciji v Ljubljani Vimdi^er A'lojrzija, maturantka t vJitblja.Ti1. _ Seja vo-dstve V &e slovanske pevske zveze. V petek je imelo vodstvo Vseslovenske pevske zveze v Pragi sejo, ki jo Je o tvoril ob n a vzočmoett delegatov jiu-goeđovenskih, poljskih, rusikih in ukra-jjnfifeih emigrantskih pevskih zvez dr. Je?ia.hek, Vodstvo zveze za leta 1933, 1934 in 1935 bo ma češkoslovaškem. če-š&i listi sicer poročajo, da je bila v Pragi ustanovna skupščina Veeslovanske pevske zve2e, toda po naših informacijah ce biJa Zveza ustavo v Ifiena že 1&29. Zato gre najbrž samo za vsakoletno se(jo vodstva. — Zahteve in želje zagrebških najemnikov, Včeraj dopoldne je bila plenarna seja zagrebške organizacije najemnikov in med poročili je bilo tudi poročilo posebne delegacije, ki se je mudila nedavno v Beogradu. Delegacija ie izročila maršalatu dvora spomenico z velikim številom podpisov najemnikov. Zagrebški najemniki prosijo, naj bi se čimprej uredila vsa važna Vprašanja, nanašajoča se na stanovanjske razmere, sa j gre za socialna vprašanja. Ministru socijahie politike je pa izročila delegacija spomenico, ki v nji prosijo najemniki, naj bi čimprej dobili zakon o regulaciji najemnin ter zakon o zbornicah hišnih posestnikov Ln najemnikov. Deputa-cija je prosila, naj bi se razpoložljivi kredit v znesku 15 milijonov Din. določen za zidanje stanovanjskih hiš, razdelil med zadruge za zidanje malih hiš, da bi sc poživila gradbena delavnost m omogočilo gospodarsko šibkejšim ljudem, da pridejo do svojih hišic. Vse te predloge je podprl tudi ban dravske banovine g. dr. Marušič. — Burno zborovanje hrvatskih planincev. Včeraj so zborovali v Zagrebu hrvatski planinci in njihovo zborovanje je bilo zelo burno. Stari upravi je bila izglasovana nezaupnica, in sicer s 346 proti 240 glasovom. Takoj po glasovanju je predsednik HPD Pasarič izjavil, da vsa stara uprava odstopa. Za novega predsednika je bil izvoljen vpokojeni ravnatelj preparandije dr. Ante Cividmi. Danes pranje, fntr! krpanje. Posledica uporabe »pralnih« sredstev. »Hubertus« milo nima teb svojstev. Cenejše in nič slabše »Hubertus« milo se dobi pri vsakem trgovcu. — Izletniški vlak iz Plzni v Jugoslavijo. Od 3. do 20. septembra bo vozil iz Plzni v Jugoslavijo izletniški vlak, ki ga pripravljata ravnateljstvo Češkoslovaških železnic in potovalna pisarna »Cedok«. Vlak bo "vozil preko Dunaja in Zaereba na Jadran, vračal se bo pa preko Celovca in Solno-gTada. — Nov grob. V soboto je transi v Ljubljani odvetnik g. dr. Make Pire. Tiho in skromno je živel in delal, tiho ln skromno je prestopil prag večnosti. Pogreb bo dajies ob IS. iz Cigaletove ulice St. 1. Bodi ruu lahka zemlja! Žalujočim naše iskreno sožaije! — Vreme. Vremenska napove*! pravi, da bo лиавј oblačno in toplo. Včeraj Je skoraj po vseh krajih naše dtržave v presledkih deževalo, dež so tmell tudi v Dalmaciji. Najvišja temperatura je znašala v Spnt/u 36, v Ljuti^ani Ln Mariboru 24, v Beograda 31 sto-pinl}. Davi Je kaaal barometer v Lf)ubXjani 769.08. temperatura je znašala 14.4. — Paäar na Dravskem polju. V nedeljo dopoWme okoli 10. Je nenadoma izbruhnil v gospodarskem pofilopju posestnika Josipa Korena v vasi örefedevec blizu Prager&kega požar. Poslopje je bilo mahoma v pd-amenlh in čeprav so takođ prihiteli gasilci iz Slovenske Bistrice, ognja niso mogli udiišiti. Poslopje Korena je mala stara hiša, agrajensa iz lesa in pokrila s slamo. V eni ari je plamen uničil vse. Gasilci so se morali omejiti le na lokaliziranje ognja, ker so bile zaradi ivetra tudi sosedine hiše v nevarnosti. škodia znaša 30.000 Din. _ Poirkušen samomor, 23*letna delavska v tovarni Store, Mileba Setlna, je dane« ponoči doma v Zg. Šiški na Kosovela polju v samomorilnem namerni pila lizol. Takod so Jo pripeljali v ljubljansko bolnico, fe^er so j! izpraznili želodec. Zaenkrat Je izven nevarnosti. Vzrok po-iakušenega samomora ni zjnan. — Štiri mlade volkove so ujeli. V vasi Gornja Mičioca pod planino Skakavo blizu Sarajeva je ujel neki kmet štiri mlade volkove. Kupili so jih sarajevski turisti, ki jih nameravajo zrediti, da bi jih pozneje parili s psi in dobili dobre pse volčjake. Nosečim ženam in mladim materam, pomore naravna »Franz Josef o va« gren-čica do urejenega želodca in črevesja. Glavni zastopniki modernega zdravilstva za žensko so preizkusili, da »Franz Jose-fova« voda v največih slučajih učinkuje hitro, sigurno in brez bolečin. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Ljubljane —lj Danes vae gospodinje na proti-draginjsko zborovanje.! Zveaa gospodinj odsek Spilošnega ženskega društva, priredi v soglasju z Jugostovemskfm ženskim eavezom v ponedeljek, 3. t m. ob 20. uri v divorani Delavske zbottnlce protestni shod proti naraščajočim cenam najvažnejših ljudskih branil, zlasti sladkorja. ki ga CimJaltfe Inolj nadome&ča za mladino nlčvredmi eaharm. To prvo zborovanje naj tvori nekak uvod k drugim podobnim sestanätccn. Gospodinje se pač pavedajo, da so tndi mnoge druge neobhodno potrebne življenjske potrebščine srednjim in nižjim slojem že skoraj nedosegljive. Dosežemo pa kal le tedaj, aikjo borno eloene 1 —lj Branjevke so že nekaj časa zelo wanemiiriene. Nič več niso tako brezskrbne in hudomušme, kot so bile včasih. Nekaj jim leži na srcu, pa ne morejo niti potožiti nikomur svo;ega gorja. Vendar nekatere tožijo taidi bolj javno. Baje bodo morale zapustiti tržni lopi na Pogačarjevem trgu. Toda ne zato, ker mie-lijo urediti tudi ta trg. Odpovedali so jim prostore, ker niso redno plačevale najemnine. Braneevke tožijo, da ne zmorejo tako visoke najemnine ter da eo upale, da bodo omehčale gospode. Toda nič nI pomagalo in zdaj branjevkam grozi najhujše, morale bodo zapustiti trg. Najbrž se bo pa našla sredinca pot, dia bo na obe strani prav. —lj > Ljubljanskega Sokol a, je zadela Bopet težka izguba; neisbežna usoda mu de iz njegovih vrst iztrgala dolgoletnega, Evestega člane brata dr. Maksa Pirca. Bratje in sestre! Ko vam javljamo to žalostno vest, vas obenem pozivamo, da se pridružite društvenemor bojevniko-tr. r>ne 9. julija priredi zveza bivših bojevnikov velik tabor na žalostni gori pri Mokronogu. To bo svidenje vseh onih tovarišev in prijateljev, ki so stali med svetovno vihro ramo ob rami, tako v strelskih jarkih kakor tudi v pregnanstvu ter pričakovali veliki dan vstajenja. Dolžnost nam veleva, da se ob tej priliki spomnimo tudi vseh onih tovariše v-s o trpinov, ki niso našli svobodne domovine, temveč so obležali na bojiščih. V Mokronog bo vozil poseben vlak in vabimo vse, da se tabora udeleže. Iz Celja —e Kres na Starem gradu bosta žgali moška in ženska podružnica CMD v Celju v torek 4. t. m., na predvečer praznika slovanskih blagovestnikov. Pri kresu bo pel moški zbor Celjskega pevskega društva. —C Navaden pasji k on tuma o je razglašen v občini Celje-okolica. Ce psi nimajo nagobčnika, jih je treba voditi na vrvici, če pa so opremljeni z dobrimi nagobčniki, lahko prosto tekajo okrog. —c Umrli so v soboto 1. t. m. v celjski bolnici 321etni posestnik Vinko Jago-diČ, 77 letni občinski revež Janez Košak s Polzele in dveletni sinček dninarice Ivan BlakšiČ od Sv. Pankracija pri Gri-žah. —c Pri oeijski bond dela se je od 21. do 30. junija na novo prijavilo 77 brezposelnih (51 moških in 26 žensk), delo je bilo ponujeno za 53 oseb (21 moških in 32 žensk), posredovanj je bilo 47 (za 15 moških in 32 žensk), odpotovalo je 53 oseb (14 moških in 39 žensk). Dne 30. junija je ostalo v evidenci 830 oseb (788 moških in 42 žensk j napram 854 ( 766 moškim in 88 ženskam) dne 20. junija. -—c Tujci v juniju. V prejšnjem mesecu je obiskalo CeHe 909 tujcev (napram 1084 v maju), in sicer 659 Jugoslovenov, 141 avstrijcev, 41 öehoslovakov, 21 Nemcev. 15 Italijanov, po 8 Poljakov in Madžarov, 6 Rusov, po 3 Angleži in Azijci, 2 Švicarja tet po 1 Francoz in Američan. Po poklicu je bilo 343 trgovcev in trgovskih potnikov, 158 uradnikov, 109 obrtnikov, 45 inženjerjev, 26 odvetnikov, po 16 todustrijcev in učiteljev, 9 dijakov, 5 zdravnikov in 4 profesorji, 178 oseb pa je bilo brez poklica. —c Nedeljski nogomet. V nedeljo 2. t» m. dopoldne se je vršila na Glaziji v Celju prijateljska nogometna tekma med SK Železničarjem iz Maribora In SK Celjem, v kateri je SK Železničar zmagal v razmerju 3:2 (1:1)- Celjani so igrali požrtvovalno, a so bili pred nasprotnikovim golom zelo nesigurni. Ce M bil napad prečiznejši, bi bilo Celje z lahkoto zmagalo. Gostje so nudili lepo kombinatorno igro, a so v prvem polčasu zagrešili mnogo foulov, ki jih je sodnik po večini izpregledal. SK Celje je vodilo do 40. minute drugega polčasa z 2:1, potem pa so gestje izrabili ne- kaj napak Celjanov in zabili Se dva gola. Goli za E»K železničarja so padli v 16. min. prvega ter v 40- in 42. min. drugega polčasa, gola za SK Celje pa v 40. minuti prvega in v 15. minuti drugega polčasa. Tekmi je prisostvovalo okrog 300 gledalcev. Sodnik g. Adolf Presinger je bil zelo površen ln je z nekaterimi odločbami neugodno vpüval na kakovost Igre. Popoldne je bila pri »Skalni kleti« odigrana prijateljska tekma med SK Rapidom iz Maribora in SK Atletiki, v kateri Je Rapid zmagal v razmerju 3;1 (,2:0). Rapid je nudil tehnično boljšo, toda ležerno Igro, dočim so Atletiki šgrRli zelo požrtvovalno. Goli za Rapid so padli v 9. in 17. minuti prvega ter v 4. minuti drugega polčasa. Častni gol za Atletike pe v 20. minuti drugega polčasa iz enajstmetrovke. Tekmo je sodil g. Janežič ležerno. Gledalcev je bilo okrog 250. Na veselem prekmurskem gostfivanju Sobotna Ljubljana, 3. julija. V senci velikih dogodkov zadnjih dni je bil prihod Prekmurcev v soboto bolj tih dogodek, brez pompa. ceremonije pa, ki se jih je težko izogniti pri takšni priliki, so bile prisrčnejše. Prekmurci se niso pripeljali v Pulmannovih vagonih, nego s tovornim avtomobilom. Skoraj 11 ur jih je treslo neudobno vozilo, preden so prispeli iz obmejne Bogojine. Vendar jim naporna vožnja ni iztresla humorja in židane volje. Presenečeni so vstopili v sredo gruče Ljubljančanov, ki so se zbrali z odličnimi predstavniki javnosti pred Bavarskim dvorom. da jih pozdravijo. Bili so malo v zadregi ob ognjevitih govorancah. A najstarejši med njimi, preprost in razumen mož, se je jedrnato zahvalil za lep sprejem in dejal, da so prišli, da se pokažejo dragim Ljubljančanom, kakšni so, da so prav tako ljudje, čeprav ne morda tako izobraženi, a »volkov« ni med njimi. Zvečer so se nam pa pokazali- A v taborski dvorani se jim je najbrž zdelo vse preveč slovesno in oficijelno, kar jih siceT ni motilo pri nastopu. Dvorana s stranskimi prostori je bila polna Ob pogrnjetrh mizah so se zbrali najpreprostejši ljudje do najodličnejših. Slednji so zasedli ospredje tik ob odru. Nedvomno bi bilo bolje, da bi ljudje vsaj pri prvih mizah ne sedeli obrnjeni s hrbti proti odru, kot da jih ni zanimalo, kaj se je godilo za njimi. Da Ljubljana ve ceniti drage gose, ie najlepše pokazala prava množica zastopnikov našega javnega življenja. Med njo smo opazili gg.: dvorno damo Franjo Tavčarjevo, senatorja dr. V. Rožiča, podbana dr. Pirkma-jerja. komandanta mesta generala Popovi-ča, rektorja univerze dr. Slaviča, predsednika odvetniške komore dr. Zirovnika, Mašo Gromovo, soprogo sreskega načelnika 2mdaršičevo, občinske svetnike dr. Fet-ticha, Olupa in Čotarja. zastopnika sokol-stva dr. Pipenbacherja. ravnatelja trgovske akademije dr. Pirjevca, predsednika Zveze trgovskih združenj J. Kavčiča, ravnatelja Kmet. družbe Iva Sancina in zastopnike več kulturnih organizacij. Predsednik »Soče«, župan g. dr. Dinko Puc je pozdravil Prekmurce in vse, ki so jih počastili z udeležbo na večeru. Posebej je pozdravil rektorja dr. Slaviča, ki se mu moramo prav za prav zahvaliti, da je Prekmurje naše, ker se je tako odločno zavzel na mirovnih po- tajanjih v Parizu za pravice prekmurskih lovencev, ter dokazal, da Slovenci žive tudi onkraj Mure. G. župan je poveličeval odpornost ter Žtvljensko silo Prekmurcev, ki so ohranili svojo samobitnost kljub več stoletij trajajoči nacijonalni in socijalni sužnosti pod Madžari. — Prekmurce je še pozdravil v daljšem nagovoru zastopnik Kluba koroških Slovencev g. Uršič. V takšnem slovesnem okolju še ni bilo nikdar prekmurskega gostiivanja, tudi v Mariboru ne, kjer so Prekmurci prrič pokazali svoje ženitovanjske običaje na ljudski univerzi. Kakšno je prav za prav prekmursko gostüvanje, Ljubljančani niso mogli dobro zvedeti, čeprav so Prekmurci »re-producirali« lepe narodne običaje povsem verno ter živo, pa tudi neprisiljeno. Y dobrih dveh urah pač ni mogoče pokazati vsega, kar se godi na takšnem gostiivanju tudi več dni! Ljubljančani pa tudi niso dovolj razumeli prekmurskega dijalekta. Nedvomno je pa zapustila prireditev pri vseh globok vtis; iz dijalekta in prastarih običajev našega ljudstva na severovzhodu diha mističen čar, v katerem je patina sive davnine, ko so še živeli Slov eni. Nikjer drugje med Slovenci ni ohranjeno toliko staro-slovenskega — v jeziku, običajih in menta-liteti — kot med panonskimi Slovenci, in sobotna prireditev na Taboru je bila kljub vseonu močan odraz te slovenske prvobitnosti. Številni Primorci, ki so se udeležili večera, so morda občutili veliko razliko med seboj in Prekmurci — saj so si tako različni kot ogenj in voda Najprej sta prišla pozvačina (v Prle-kiji pozavčin, enako Pleteršnik) vabit na gostüvanje v kmečko hišo. Največ pozornosti sta vzbujala zaradi pisanih pokrival. Vieok klobuk, nekakšen cilinder, je na debelo obložen e papirnatimi rožami in traki in pravim cvetjem. Tako okrašeno pokrivalo je podobno papeževi mitri... Traki K vsem zakrivajo obraz pozavčinu. Pod leno m ima privezane zvonce. Cez pleča je ogrnjen s pisanim blagom. Če ni drugega, je dobra ruta. Kot praktičen znak dostojanstva nosi leseno sekiro, ki je na koncu oblečena z ježevo kožo; s tem orožjem pozavčin odganja paglavce, ki mu radi nagajajo pri častnem poslu. Poslušalci po večini niso mogli razumeti, za kaj gre, ko sta pozavčin a zgovorno vabila na svatbo ter se bahala, kako imenitna gostija je pripravljena: stene oblečene s siničmim perjem, da bi se kdo ne potolkel v pijanosti: zaklan je prašič, prava zverina, meso so obesili na sleme, a bilo je tako težko, <3a je padlo na strop, ga preibilo in obviselo — na pajčevini, ki ga je komaj zadržala, slanino so pa spravili v jajčno lupino; itd. Pri drugi točki sta prišla pozavčin a po nevesto, a pri hiši so se delali vsi silno nevedne in ju niso hoteli poslušati. Rekla sta, da sta prišla po tisto, kar so tedaj in tedaj zapečatili s kruhom in vinom. Domačini so jima končno privedli fanta, ki je imel poveznjeno čez glavo nekakšno korbo. Pozavčina sta bila ogorčena nad »korbfilcem«: pa so jima privedli dekle, tudi s korbo na glavi — to je bila korbül-Jčica, tudi z njo nista bila pozvačina zadovoljna in »ta morala iti Meat §ama ene-ho (nevesto). Privedla sta za roko poevat-bici ( v Prlekiji svatevca, na jugu družica), za njiona so pa prišli še drugi svatje. Po-svatbici m sneha so belo oblečene, fantje z ženinom (mladoženja, ženjih) so pa oblečeni v široke, e čipkami obšite bregiiše. na Taboru je bila močan odraz slovenske prvobitnosti Svatba »e prične. Družban (v Prlekiji zdriižba. na jugu drug) prinese vodo ne mizo. Starejšina (v prvotni obliki г j) govori z obredno resnobo o vodi in citira na pamet evangelij o Kristusovem krstu. Potem prinese družban orehe. Starejšina zopet govori simbolično o sadu, o plodovito-sti. končno raztrese orehe med svate. Tudi v avditorij jih je nekaj padlo. Obvezno jc še da družbam prinese na mizo pred ne-oficijelnim goščenjem — pletenšk (štruca, podobna vezivkam na Kranjskem) in kise-lah (kisel, mehek sir). Svatje zapojo oče-naš. Tudi v pesmi je nekaj staroslovenske-ga, ruska tožnost in elementarno pogansko čuvstvo. Srbska pesem je otožna na svoj način, panonska pa budi neopredeljeno čuvstvo otožnosti. — Polka je ponarodel ples, ki smo ga prevzeli od Nemcev, a Prekmurci so jo plesali tako, da jih ne more nihče posnemati. To je ples krvi: s vojsk i temperament Prekmurca daje ritem in ognjevitost plesu. In kako po prožni ter lahki ti ljudje pri plesu! Kar plavajo po zraku, to ni ples gorjancev s težkimi čevlji. Pozneje so se plesalci zlasti razžrveli pri čardašu, ki je seveda mad/erski ples. toda nedvomno ga ne znajo niti Madžari plesati tako temperamentno, V dvorani se je dvignil vihar odobravanja Plesalci 90 morali ponavljati. Ljubljančanom so bile izredno všeč ognjevite Prekmurke, ko so fe tako razvnele pri plesu. Sledila je skoraj neskončna vrsta napit-nic in pesmi, pa zopet plesov. Prireditev je imela 28 točk. ki jc vsaka pokazala lepoto prekmurskih svatbenih običajev. Posebno je bila ljudem všeč šujster polka in ples kuharic. Pokazali so nam tudi brno. ki se ne razlikuje mnogo od kranjskega običaja. H koncu je spregovori* starejšina v imenu snehe, ki se poslavlja od samskega stanu, nakar so evatje zapeli odhodnico »Domov, domov«. — G. župan dr. Dmko Puc se je zahvalil Prekmurcem za nastop, udeležencem se je pa zahvalil v imenu 1'rekmurcev starejšina Horvat, primerjajoč Prekmurje s svetopisemskim Benjaminom. S preprostimi besedami in jedrnatim govorom je potegnil vso dvorano za seboj. — Sledila je prosta zabava. Elitni kino Matica Telefon 2124 Danes nepreklicno zadnjikrat! HEINRICH GEORGE v filmu ljubezni, hrepenenja, strasti in osvete Morje kliče Predstave ob 4., in %10 zvečer Nov Paramountov zvočni tednik! Znatno znižane letne cene! Ameriška zračna pošta Letos 15. maja ie minilo 16 let, odkar je nastopijo prvo ameriško poštno letalo v New Yorku pot v Washington. V zaoetku je letelo na tej 350 km dolgi zračni progi vsak dan eno vojaško letalo s pošto. Zdaj pa meri poifaio letalsko omrežje Amerike 76.000 km. Od tega je 43.000 km poštnih zračnih prog v Zedinjenih državah, droge so pa v Srednji in Južni Ameriki. V siuž-bi letalske pošte je zdaj nad 500 teta! ki prevažajo pošto ki potnike. Lani so preletela ta letala skupaj 51.5 milijonov km. Prepeljala so 274.000 potnikov ter 8.8 milijonov funtov letalske pošte in tovorov. Kljub gospodarski krizi pomeni to še vedno lep napredek. Za letošnje leto cenijo število po zraku prepeljanih potnikov na 400.000. Pri tem se je pa letalskim družbam posrečilo močno znižati prevozne stroške. Od leta 1930 do 1932 so se znižali prevozni stroški od 82 na 57 centov za miljo. Edinstven je razvoj ameriškega nočnega poštnega leialstva. Nad 30.000 km letalskega omrežja ima letalske svetilnike in naprave za pristajanje letai ponoči. Letalo, ki zapusti New York opoldne, je prihodnje jutro že v Miami na Floridi, od koder gre letalska pošta dalje na Karibske otoke. V Zedinjenih državah so zdaj tri transkontinentalne zračne proge, ki sta z njimi zvezani obali Atlantskega in Tihega oceana. Samo vprašanje rednega zračnega prometa preko Atlantskega in Tihega oceana v Evropo in Azijo, ki je biio sproženo že pred leti, je bilo za dališo dobo odgo-deno._ AH «i obnovil Članarino Vodnikove družbe za leto*