MUZEJSKI RAVNATELJ LJUBLJANA JUG03IAVIJ Letnik kil 1% «nc* & F« fcldtvteo mndaiškrn. RokopUl m mm rrUmio. — Laoft, n^oibm Im tUk Tkkam« ▼ O or le i i ttftoa GIom* Carduoci Itl.U - TaUL tt. »I Oltvri fak odgovora! uradniki proi Filip Pvk Kot varina iebela Marsikateremu se bo idel ta ,naslov Čuden, preveč otročji za uvodni članek političnega dnevnika. Toda poudarjam, ^ je danes treba bolj kot kdaj prej Lrledov, katerim moramo slediti Časi so danes resni m tega 63 moramo mi zavedati, rta ne e a vozimo preveč na kriva pota, da se še pravočasno dvignemo is težkega položaja, v katerrega nas je napeljalo n*£e živine in nače razmere. — Zgledov nami je treba in ko jih dobimo, moramo tem slediti. Kot pridna čebela!... — časi so nastopili za nas. Grozi, skoraj M rekel, pravi gospodarski polom. Mi se tega danes še ne zavedamo popolnoma Čutimo r>ač nekam podzavestno, da nrava trdna tla izginjajo pod ££ami; ne da bi pa ukrenili da bi se stanje izboljšalo. Le 'nekako poskusno se dotipa-vamo do rešitve. Navajeni smo preveč onemu življenju, katero smo živeli prej, in bridke izkušnje sedanjega časa nas niso iz-modrile *e dodobra, nam še niso dale pobude, da bi mislili na to, da bi naše življenje danes pre-©krenili, fstbrali drugih, novih poti, po katerih naj bi se usmerili. Moj namen je namreč govonti o Audi gospodarski krizi, v kateri živimo danes. Naše gospodarstvo je deloma zavoženo, deloma pa, in največ, fio ga spravile v današnje stanje razmere same. Brezposelnost, slabe letine, hud davčni vijak, naša zastarelost v gospodarskem življenju samem. To so oni glavni vzroki, ki so nas pri tirali do te rospodarske krize, v kateri živimo danes. Davčna bremena so skoraj ne-cnosljiva naše malenkostne dohodke. Nobenemu področju našega gospodarstva ni prizane-seno niti za malenkost. Davčni pritisk se čuti na vseh straneh in to s tako silo, da ga še močno, dobro urejeno posestvo, obrt trgovina, ki je v temelju trdno in nenačeto, težko prenese. Pišemo o težini davčnih bremen le iz namena, da naše ljudstvo pravilno oceni svoj gospodarski položaj in po tem uravnava svoje delo in varčevanje. — Drugo bi fciio brezposelnost. Med nami ni mnogo strokovno povsem iz-vežbanih delavcev, ampak so večinoma navadni dninarji, ki si takorekoč znajo pomagati le s svojim krampom, lopato itd. Dela za take danes ni. Kam torej? V tujino? Tujina nima kruha za nas, oziroma ga ima samo za strokovno naobražene delavce. Ostane torej samo ono sezonsko delo. Od časa do časa se kdo v dnini. Od tega naj živi. — O slabih letinah in o vsem tem niti ne pišem; preveč se je že pisalo o teh stvareh in nepotrebno je, da bi to ponavljali. Položaj je torej za nas povsem resen. Mi se ga moramo jasno zavedati, imeti vedno pred očmi oni gospodarski polom, ki nam grozi, upirati se temu s trdno voljo, neomahljivo, iskati in misliti moramo na različne poti, da bi nato krenili z večjo samozavestjo, brez omahovanja po njih. Kot pridna čebela moramo zbirati prihranke za čase, v katerih bi nam grozil gospodarski polom. — Mi smo se, sem rekel, preveč privadili onim letom ki so nastopila hitro po vojni. Takrat ni bilo treba ne veliko davka, denarja je bilo dovolj, dela zadosti in sploh so nam cveteli boljši časi. Nastopil pa je nanagloma preobrat za vse naše življenje. Davčni pritisk, brezposelnost, beda, reči, na katere mi nismo bili navajeni ne pred vojno, ne po vojni in na katere se le danes ne moramo privaditi. — Za Italijane same, kateri so le navajeni takemu sistemu življenja, to ni težavno. Ne občutijo tako silno kot mi, koža Jim je že utrjena. Na drugi strani pa so si v dolgih izkušnjah tudi življenje tako usmerili, da lahko izhajajo. Ce se kje upošteva štednja, se nikjer ne toliko kot pri Italijanih. Oni so mojstri v tem, taki kot malokdo. Stedi priprosto italijansko ljudstvo pri pijači, tobaku, obleki, hrani; sploh pri vsem. — Navajam ta dejstva njihovegp življenja, ki bi morala veljati tudi za nas same, za našo odporno č v krizi, y kateri živimo. — Kakšni so rvtšj fantje, naši mofcjot Ce veo teden gara in trpi, v nedeljo mora spraviti vsa* del onega, kar si - ^ri dobil po dolgem veete-denskem trudu. Gostilni, tobaku in podobnim stvarem se je tako privadil, da tej svoji strasti, tej nepotrebni reči mora zadostiti. V delu ima tako veliko voljo, da hoče dovršiti ono stvar, ki si jo je poetavil v svoj delovni program. Ko pa je treba premagati malenkostno duševno strast, tedaj omaga, za to nima moči. Držimo se dejstev zaradi jasnosti, — Koliko človek lahko prihrani samo pri tobaku v enem letu? Zagotovim, da čeravno ni prav strasten kadilec, nalmanj 150-200 L. Poglejmo nadalje pri pijači. Leto ima 52 tednov; naj vsak teden popije sarmo četrt litra vina, se nabere že lepa vsota, približno 57 L. Toda to upoštevajo med nami že takozvani strogi abstinentje. Kaj pa drugi? O teh niti ne govorim! — In koliko je takih nepotrebnosti, katerim se človek noče odpovedati! To so vsote, katere mi tako bridko občutimo v naši sedanji I v«*Tz^toSTurki hi rad z I potom Svojih pridelkovlzvedba K^JiSS?' JflitoS- SSS £vorti. Zaniboni ga je ttetja bo poverjena trgovinskim nni Quaglia ter ga prosil, na. Nadzorovanje se je pričelo že ob 5. zjutraj in zaposlenih je bilo s tem 29 Agentov Zasledovale so'se tudi vse osebe, ki so imele kak opravek z Zaniboni jem. Predsednik prekine razpravo za pet minut, nakar se zasliši priča dr. Epifanio Pennetta, policijski komisar, ki je bil za časa atentata načelnik sodnijske policije. 5. novembra je dobil nalog preiskati stanovanje Tor-rigianija in sedeže framasonske lože, kjer je našel prazne arhive. Tajnik lože mu je rekel, da so bile listine deloma uničene, deloma pa so jih framasoni skrili. «V -kabinetu velikega mojstra, nadaljuje priča-, sem našel framasonsko izkaznico Duccija, na kateri so bili podpisani republikanski poslanec Conti, Amen- dola, Cianca, Mteurl in Benci-venga.* Priča poda še razne druge izjave, ki se nanašajo na framasonsko ložo, na Duccija, Tor-r igrani j a in generada Capella. Zasliši se nato policijski komisar Josip Etosi, ki je zasledoval Zanibonija iz hiše na Borgo Pio v hotel Dragcsni. Izvedel je takrat, da je Zaniboni dobil meseca septembra 1925. anonimno pismo, v katerem ga je neznanec obveščal, da so njegovi načrti znani policiji ter naj radi tega opusti vsakršno akcijo opazaval 3. kinja razpravo za pet minut. Priča Roman Dragoni, lastnik hotela Dragoni, izpoveduje, da je oddal ono sobo, v kateri je hotel streljati Zaniboni, šele na ponovne prošnje častnika, ki jo je hotel najeti, dočim mu je ponujal drugo sobo. Priča D'Alessandro Peter, tajnik v hotelu Moderno, pripoveduje, da je bila par dni pred atentatom najeta soba za nekega častnika. Dotičnik, ki je sobo najel, je hotel na vsak način, da morajo gledati okna sor-be na Corso. Priča Permi Peter ne izpoveduje ničesar važnega. Ravnotako ne tudi priče Alojzij Toso, Ivan Savio in Friderik Cantarutti. Razpravo prekine predsednik ponovno za pet minut. Po aopetni otvoritvi prihaja na vrsto kot priča komisar Ma-rotta Mihael, ki izpoveduje: »Podal sem se v Bujo, da pozovem Zanibonija, da takoj zapusti Purlanijo. V hiši njegove ljubice Pauluzzi sem izvedel hišno preiskavo, potom katere sem u-gotovil, da je bil Zaniboni v oni hiši in da se je morda Še vedno nahajal tamkaj skrit. Ni se mi posrečilo ga iztakniti. Priča komisar Errico izpoveduje, da je hotel skupaj s komisarjem Bel-lonijem aretirati Zanibonija. V ostalem ponavlja izjave, katere je podal komisar Belloni na predpoldanski razpravi. Priča podkvestor Bosi potrjuje, da do 3. novembra ni poznal Quaglio Izjavlja, da se je o Quagliji na tančno informiral, ker je dvomil o njegovi iskrenosti. Izjavlja pa to rajditega, da ovrže vse one obtožbe iz tu- in inozemstva proti Zbor visokošolcev v Gorici od-goden RIM, 13. (Izv.) Tiskovni urad fašistovske stranke sporoča: Načelnik fašistovskih visokošolcev on. Turati je sklenil preložiti na nedoločen čas visokošolski zbor, ki bi se moral vršiti v Gorici dne 23. In 24. aprila. Ouaglio je opazaval 3. novem- braTko se je razgovarjal z gene-1 policiji, češ da je pretiravala v ralom Capellom. General se je popisovanju dogodka T takrat sumljivo obnašal. 4. novembra zjutraj je stal komisar Dosi že pred hišo na Borgo Pio. Videl je Quaglio, ki je ob 6. stopal, da bo sam delal, ker se je ročk tazi. Priča govori nato o svojem potovanju v Buio na Furlanskem, kamor ga je poslala policijska direkcija Tam je doznal, da je bil Ni col oso največji prijatelj Zanibonija. Nekemu miličniku je Nicoloso mesec dni pred atentatom dejal: «Boste še videli, vi fašisti; v kratkem boste viseli na obcestnih svetilkah!* Ker je Nieoloeo vedel, da ga zasledujejo, se je predstavil na kvesturi. »Zaslišal sem ga, nadaljuje priča, v ječi in takrat mi je dejal, da je bil v stikih z Zanibonžjem, kateri mu Je zaupal, da bom sam delal, ker se je načrt za velikopotezno akcijo izjalovil.* Predsedujoči prekine ob 12.15 raspravo, ki se bo nadaljevala popoldne. Popoldanska razprava RIM, 13. (Izv.) Predsednik o-t var j a popoldansko razpravo točno ob 15. uri. Sodni dvor nadaljuje z zasliševanjem številnih prič. Priča Ivan Cleva izpoveduje, da je dobil v Tolmezao pismo Zanibonija, v katerem ga je prosil, da mu posodi puško. Priča mu je odgovoril, da mu je ne more dati, ker jo je medtem ž« prodal. Priča Gin* Pareti iZr-javlja, da je bil navzoč v trgovini De Franceschi, ko je bila kupljena za 800 lir puška, katero je hotel porabiti Zaniboni pri atentatu. Kupec je izjavil, da jo kupuje za svojega prijatelja Priča Emil De Franceschi spozna puško za ono, ki je bila kupljena v njegovi trgovini, čeprav je bila pozneje nekoliko popravljena. Kupec mu je dejal, da potrebuje puško za lov na gamze Priča Sagona-Concetta, lastnica hiše, v kateri je prebival Zaniboni pred atentatom, izjavlja, da je prišel dne 20. oktobra, k nje, Zaniboni v spremstvu neke gospe in Quaglie ter najel sobo Ostal je tri dni. Pozneje se je zopet vrnil s Quaglio. Za njegovega bivanja je tičal vedno doma, pač pa je mnogokrat prihajal in odhajal Quaglia. Dne 3. novembra zvečer sta odpovedala sobo ter odšla. Priča Um-berto Maccorati, planinski poročnik, izjavlja, da je prišel poslednjih dneh oktobra k nje- Informi- ral se je natančno o Quagliju tudi radi tega, ker se je bal, da »i Zaniboni z ovadbami Quagli-ja nastavil past policiji. «Dne 3. novembra zvečer sem se sestal s Quaglio, ki me ni spoznal ter sem ga vprašal o sestanku, katerega je popoldne imel s Capellom. Quaglia mi je podal izjave, ki so bile popolnoma v skladu z onimi, ki so bile naslednjega dne vzete na zapisnik. Na vprašanje odvetnika Petro-nija izjavlja, da ne more potrditi, da bi bil Quaglia zaupnik policije že od marca 1915. Predsednik zaključuje razpravo Ob 1915. Sporazum konfederacijo in udruženjem bančnih uradnikov RIM, 13. (Izv.) Danes dopoldne je sprejel on. MussoJini v palači Viminale zastopnike fašistovske bančne konfederacije in fašistovskega udruženja bančnih uradnikov. Zastopniki so mu poročali o popolnem sporazumu, ki je bil dosežen v teh dneh med obema organizacijama glede medsebojnih obveznostih. Predsedniku vlade je bilo prepuščeno, da odloči o poslednji sporni točki med obema organizacijama, ki je ostala še nerešena, in sicer o delovnem urniku. Predsednik vlade se je izrazil za osemurni delavnik. Obe organizaciji sta se obvezali, da bosta še tekom tega leta natančno proučili vprašanje ustanovitve fašistovskega podpornega sklada za bančne uradnike. Splošno štetje Letalska nesreča v Neaplju T^EAPELJ, 13. (Izv.) Včeraj je dcžlo na tukajšnjem letališču tekom preizkušnje nekega novega letala do težke nesreče. Juž-no-italijanska tovarna je zgradila nov tip civilnega letala in ga je poverila mehaniku Gustavu Castaldiju v preizkušnjo. Preizkušnja je potekala spočetka v popolnem redu. Ko pa je hotel Castaldi izvesti nekaj težjih vaj, je vsled nepredvidevane odpovedi motorja letalo padlo z višine 150 metrov. Castaldi je bil takoj prepeljan v bolnico v težkem stanju in je le malo upanja, da bo okreval. U MdlkBlškein Y\m Aoa Staaojevlć skuša odpraviti nesporazumi j enj a BEOGRAD, 13. (Izv.) Nocoj so meli Uzunović, Maksimović in dr. Srskić konferenco, na kateri so razpravljali o poizkusu, da bi se vlada učvrstila v radikal-skem klubu in da bi pregovorila pašičevce, da odstopijo od svoje namere, da bi 19. aprila v narodni skupščini vrgli Božo Ma-ksimovića. Vlada predlaga nezadovoljnim pašičevcem, naj bi oristali na to, da bi glasovali 19. aprila proti obtožbi, ki so jo vložili davidovičevci proti notranjemu ministru Maksimoviču, ter obeta, da se bo potem izvršila rekonstrukcija vlade po njihovi želji. Pašičevci odločno odklanjajo spravo in vsled tega je danes v radikalskem klubu došlo do spora med pašičevci in uzunovičevci. Pašičevci so izjavili, da absolutno ne žele nobenega kompromisa in da je njihova edina želja, da Uzunović poda takoj ostavko. Ako vlada tega ne stori do 19. aprila, je razkol v radikalskem klubu neizogiben. Posvetovanja, ki jih je začel Aca Stanojević, se intenzivno nadaljujejo in zdi se, da je Stanojević odločno proti delu sedanje vlade. Na drugi strani pa preti vlada radikalskemu klubu, da bo razpustila narodno skupščino, ako se klub ne bo pokoril, in da bo razpisala nove volitve. Ekspooce ministra Churchilla LONDON, 13. Pri proračunski razpravi je podal finančni minister Churchill ekspoz6, v katerem je ugotovil, da bodo morali državni izdatki neizogibno presegati dohodke za 37 milijonov. Na ugovore nekaterih poslancev, ki so zahtevali znižanj^ izdatkov za 50 milijonov, je pripomnil, da se to v nobenem slučaju ne da izvesti. Radi padanja denarne vrednosti rastejo zahteve državne uprave. Skrčenje provizij za oboroževanje za kakih 10 do 15 milijonov bi povzročilo prej ko slej paniko. Odgovornost vlade ravnotako ne dopušča, da se znižajo izdatki za prosveto ali zdravstvo. Nato se je Churchill v svojem ekspozćju dotaknil vprašaji j a dolgov. Dne 31. marca t. L so znašali nominalni dolgovi 7.554.750.000 funtov šterlingov napram 7.558,500.000 funtov ob istem času v jpreteklem letu. Zunanji dolgovi so se znižali od 1.101,500.000 za kakih 9 milijonov funtov. Glavni zunanji dolg Anglije je dolg napram Združenim državam in znaša štiri in pol milijarde dolarjev. Obresti in kapitala je bilo tekom poslednjih pet let izplačanih v znesku 162 milijonov funtov šterlingov. Tem dolgovom nekako odgovarjajo angleške vojne terjatve od Nemčije in dolgovi, ki so jih napravile zavezniške države. V j tem oziru se je položaj nedvom-I no zboljšal, zlasti odkar je stopil v veljavo Dawesov načrt. Minister Churchill v svojem ekspozćju skoraj ni niti omenil angleške ekspedicije na Kitajsko. In celo na medklice: «Kaj je s Kitajsko?« je dejal: «Tega še sam ne vem.» V finančnih krogih so mnenja, da velja pospešeno izter javan je dolgov baš stroškom za to ekspedicijo, posebno pa letos, ko bi sicer ta pohod le še povečal deficit v angleškem budgetu. fat podjetij RIM, 13. (Izv.) S kraljevim de-kretom-zakonom z dne 20. marca 1927. je bilo določeno, da se ho gotovega dne tekom tekočega leta, ki bo še natančneje določen s kraljevim dekretom, vršilo splošno štetje tovarn, industrijskih in trgovskih podjetij, bančnih zavodov, prevoznih podjetij in vsake vrste drugih podjetij, ki so gospodarskega značaja. Hočejo namreč ugotoviti njihovo število, njihov značaj, njihovo delovanje, kakor tudi število oseb, ki so v njih zaposlene, dalje motorne sile, ki se uporabljajo in druge podatke, ki bodo predvidevani v pravilniku. Od Štetja bodo izključena samo kmetska podjetja, v koli- Trl mi železniške proge ee bodo gradile v Sloveniji SUŠAK, 13. (Izv.) V »mislu skle-I pa ministrskega sveta se imajo v Sloveniji zgraditi tri nove železniške proge, med njimi zveza Slovenije z morjem iz Kočevja na Sušak. Gospodarski krogi na Sušaku pripisujejo temu veliko važnost, ker upajo, da se bosta z novo progo zelo ojačila tudi promet in trgovina ne samo s Slovenijo, temveč tudi s Cehoslovaško. Obžalovanje nemJke vlade radi napada na ruskega konzula v Koenigsbergu BERLIN, 13. Ravnatelj vzhodnega oddelka v zunanjem ministrstvu Wallroth je včeraj popoldne v imenu nemške vlade izrazil sovjetskemu poslaniku Krestinskemu obžalovanje, da se je izvršil v Koenigsbergu napad na ruskega konzula Obvestil je Krestinskega o ugotovljenem dejanskem položaju ter ga zagotovil, da ae je Se začelo sodno postopanje. _ Klanje v severnih kitajskih pokrajinah LONDON, 13. V severni Kitajski vlada najhujši teror. Radikale ubijajo na stotine. V kraju Tsingtan je bilo 150 agitatorjev ustreljenih. «Daily Telegraph* poroča iz Sanghaja, da je bilo 5000 mol jušne armade, ki je prej služila Sun-čuan-Fangu obglavljenih. Istotako so bili vsi ujetniki nekega regimenta, ki je predel h Kantone em, usmrčeni. flota radi Mov v Kaoign izročena kantonski vladi SANGHAJ, 12. Kakor poroča agencija «United Press», so predali včeraj popoldne angleški, ameriški, francoski, italijanski in japonski zastopniki istočasno v Šanghaju in Han kov u Kantone em noto radi dogodkov v Nankingu. V Hankovu je sprejel noto kantonski zunanji minister Cen, v Šajighaju pa njegov namestnik Tej-Cung-Sin. Nota vsebuje sledeče tri za>-hteve: 1. Častniki in vse osebe, ki nosijo odgovornost za izgrede v Nankingu, ali ki so se teh izgredov sami udeležili, se morajo strogo kaznovati. — 2. Kantonski vrhovni poveljnik mora pismeno obžalovati te izgrede ter obenem pismeno zagotoviti, da se bodo Kantonci v bodoče vzdržali vseh izgredov in napadov na inozemce. — 3. Kantonska vlada mora docela poravnati vso pri izgredih napravljeno škodo ter skrbeti za sorodnike onih, ki so pri teh izgredih izgubili življenje. Prvotno so nameravali dati tej noti značaj ultimatuma, a se to ni zgodilo. Vendar pa zahtevajo inozemske sile, da jih kantonska vlada prepriča o svoji dobri volji, da vzame vse zahteve na znanje in da ne bo odlašala z njihovo izpolnitvijo. Drobne vesti Dohodki dirigenta. V velikih mestih imajo večji hoteli svoj lajtni orkester. Tako tudi hotel May Fair v Londonu. Sedaj je nafe! kot dirigenta temu orkestru ravnatelj hotela gospoda Ber-ta Ambro»e-ja, ki dobdva kot plačo 10.000 funtov na leto. (en milijon lir). Bert Ambrose je Se mlad mož, ki je vodil prej orkester v klubu Emba»sy, kjer je pa dobival manj-So plačo. Ce dobiva dirigent orkestra tako plačo, si lahko predstavljamo cene v takem hotelu, kjer »tane samo zabava tako ogromno vsoto. S letalom čres ocean. Inženir Klamtf v Breslau-u je izdelal načrt se novo letalo, določeno sa polet iz Hamburga v New-York. Tudi vzorec tega letala je dovršen. Letalo bo kovinasti eno-k ravnik, od enega krila do drugega bo meril 140 m, dolgost bo znašala 46, visokost 17 m. Imel bo pet motorjev po 3000 P. S. torej skupaj 15.000 konjskih sil. Povprečna hitrost bo 265 km na uro. IL cKDlltOSTi V Trstu, dne 14. aprila 1927. Ko so dne 8. novembra leta 1918. zasedle mesto Postojno prve italijanske tete in se je narodna str^fca, katera je bila sestavljena iz par »to domačinov In neka) Cehov, morala umakniti proti Liublj&ni, se mi je takoj zdelo, da Je Postojna postala važno, pomembno, obmejno mesto, in da bo njegovo ime So preko mej po celem avetu, deloma zaradi svetovno znane Jame, deloma zaradi obmejne postaje, katera je po izpraznitvi Logatca postala definitivna. Kdo bi si bil mislil? — • Tam, kjer je pred kratkim časom fee gospodoval Borojević, kjer je Avstrija določevala bitke in podpisovala smrtno obsodbo stotisočem na smrt izmučenih ljudi, kjer so se pozno v noč tolikokrat zabavali visoki vojskovodje, baš tam je 8. novembra zaplapolala italijanska zastava. Kako pa je to mestece nastalo? Ali je res rimskega izvora? Ali je bila res preje «Postumia» ko Postojna? V neki manjii knjižici, katera je izšla leta 1925. v Postojni, neki g. pisatelj slika postanek mesta Postojne na zelo samovoljen način. Med drugim pravi,da ime «Postuimw»> izvira od rimskega konzula Postumija, kateri je baje okoli Postojne vodil v boj svoje legije, ali pa da to ime izhaja od besed: «Arae Postu-miae» ali tudi «ultimae arae», kar bi pomenilo toliko, kot da je pri Postojni bila stara rimska meja in da so tukaj bivale zadnje rimske straže. Dalje trdi g. pisatelj, da so prvotno besedo «Postumia» pozneje Slovenci popačili v slovensko Postojno, nakar so Nemci takoj napravili iz nje «Adlersberg» in «Adelsberg». Zdi se mi vsekakor, da so takšne trditve zaenkrat preveč smele in da hočejo Postojni na vsak način vtisniti čisto rimski postanek. Da je kedaj živel konzul Post umi ua, ni čudno, toda da je baš okoli Postojne vodil v boj svoje legije in da je od njega mesto dobilo svoje ime, je za danes težko dokazati. Stara rimska cesta, katera je vezala Italijo s Panonijo, je vodila iz Ogleja preko izliva Vipave v Sočo po vipavski dolini mimo Prvačine in Ajdovščine čez Gol v Logatec in Ljubljano, a tu se je ena cesta odcepila čez Trojane na Celje in Ptuj, a druga je peljala na Sisek. O tej cesti nam poročajo že naj stare j Si pisatelji kakor so bili Strabon, Plini j, Ptolomej itd. Važni viri v tem oziru so tudi «Itinerarium Antonini», Itinerarium Hieroso-lynitanum», in tudi «TaJ>ula Pentinguiana», kateri so bili spisani takoj v prvih stoletjih po Kr. in kjer lahko najdemo zapisane vse one kraje, ki so bili stokrat le količkaj znani in so imeli kolikor toliko pomena za rimsko državo. Tudi rimska ali latinska imena so se nam ohranila in tako jih še pozno v srednjem veku najdemo zapisane, Acquileia, Emona, Celeia, A-drantes (Trojane), Siscia (Sisek), Longaticum, Nauportus, ad Pyrum (Hrušica) in mnogo drugih. V vseh teh krajih so se našli prej ali slej ostanki rimskega gospodstva; kdo ni še občudoval oglejske bazilike, prekrasnih izkopanin, katere hranijo v muzeju mesta Ogleja? Koliko prekrasnih spominov na Rimljane so na£li na Vačah pri Ljubljani, v Dmovem, na Trojanah, v okolici Trsta itd. Lahko pa rečemo, da povsod tam, kjer so bile zgrajene ceste in kjer se je v tedanjih časih vršil glavni promet. Druga cesta, katera je vezala Trst (Tergeste), z Vrhniko in Ljubljano, je peljala preko gorovja «Okra» ob Lngejskem močvirju «Lugeum palu s» (mogoče tudi CirkniŠko jezero) ali pa «ljubljansko barje». Bržkone Je šla mimo Senožeč, kjer je baje stalo staro mesto «Anes!ca» na Razdrto, dalje na Smihel, kjer so našli v 19. stoletju množico znamenitih rimskih ostankov: posod, starih novcev, o-kraskov. Odtod je šla cesta dalje na Studeno in Planino, a nato preko Logatca v Ljubljano. Še dandanes okoličansko ljudstvo govori o «rimski cesti». Tako se Postojne ni dotikala nobena trgovska pot; v nobeni zgodovini nimamo zapisano ime jcPostumia», ves srednji vek se govori le o »Adlersberg—Postojni«, zato je težko trditi, da bi bila dobila svoje ime od kon-rula Postumija. Ravno tako, da je dobila svoje ime od «Arae Po-stumiae», zakaj že leta 102.-107. po Kr. zgodovina omenja, da Je bila Emona na italskih tleh, taisto trdijo o Vrhniki. (Dr. Fr. Kos). V polovini ae nam Postojna prvič pokate okoli leta 1136; kjer se omenja ime »Auersperch, Aarsbergte slovenski Postojna, morda po ptici, katera je tedaj bivala v okolici. Grad sam pa je nastal okoli leta 1200, v dobi, ko so se vrinili med Slovence nemški knezi in so postali gospodarji naše zemlje, v času, ko je nastalo v naših krajih največ gradov. Res je zidov je postojnskega gradu mogočno in tudi mogoče spominja na rimsko zidavo, toda prav lahko je bil grad sam zi-dajn v srednjem veku. Važno za zgodovino Postojne je tudi dejstvo, da je bila še do leta 1844 odvisna od slavinske dekani je in da je svojega prvega duhovnika dobila šele v poznem 17. stoletju, ko so bile že vse večje okoličanske župnije kakor v Ko-šani, v Hrenovicah, v Slavini ustanovljene. Torej iz vseh teh podatkov vidimo,-da je Postojna nastala precej poeno in da ne gre trditi, da bi bil« mesto nastalo že t rimskih časitL Mesto se je začelo razvijati šele v 1®. stoletju, saj vidimo, da je imelo na pr. 1. 181?. 1366 prebivalcev, a leta 1896 že 1709, a danes jih ima že čez 3000, torej ratvoj se je začel po francoski invaziji« ko so prestavili v mesto nebroj različnih uradov, ko so zgradili južno železnico in se je trgovini odprla nova, širša pot. Tudi jama je v vsakem oziru veliko pripomogla k njenemu razvoju, saj je ba& na ta načiii postalo mefeto celemu svetu znano, in mnogi Postoj nci so si tako opomogli. —-«Postumia romana!» Ako bi bila res rimska, ako bi bil res tukaj kedaj hodil smeli konzul Postumius in vodil v boj svoje zmagovite legije, bi bilo danes še veliko bolj slavna, in v starih knjigah bi brali takoj na prvem mestu besedo: Postumia. Tako pa najdemo le: «Adlersberg — Postojna» in drugega ničesar. Slava mesta se je začela dokaj1 pozno. H. K. tem privodi ondot neki c&sebni avta* s katerim je bil Roversi prepeljati v mestno bolnilinico, kjer j« tdtavnik dognal, da ima nesrečni Strojevodja počeno lobanjo na čelu ter da je njegovo stanje zelo nevarno. Siromak je bil sprejet V krrurgični oddelek, a kljub prizadevanju zdravnikov je sinoči ob 20.15 izdihnil, ne da bi bil ves čas priiel k zavesti. Poalediea neprevidnosti 19-letni poštni uslužbenec Ri-lard Chicco, stanujoč v ulici S. tfaurizio Št. 9, je včeraj opoldne stopil na tramvaj proge Skedenj -Boschetto, da bi se popeljal do pofttnega urada v ul. C. Battisti. Ko je doepel tja, je mladenič sko-iiil s tramvaja, ko je bil ta še V teku. Kakor se pač pogostoma pripeti ob sličnih prilikah, je Chicco i>rl skoku padel ter se pri tem precej hudo pobil po glavi; pretresel si je tudi možgane, a ne hudo. Neprevidni mladenič je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer bo ozdravil, ako ne nastopijo kake komplikacije, v 10 dneh. DNEVNE VESTI Družina Pišejo nam z dežole: Prav je poudarila «Edinoet» ni dolgo tega v enem izmed člankoV v Dnevnih vesteh važnost članka v «Novicah» z naslovom «Nrč obupa". Ce pregledam dopise z dežele in tudi druge uvodne in važne članke poslednjih dni in mesecev, je glavna njih snov ie vedno le klicanje na pomoč in tožba o slabih razmerah. Izseljevanje, gospodarski križi in druge težave so obdelovani problemi. Priznati moram, da je temu v resnici tako* da živimo težke čase, a povedati na drugo stran, da se jih m treba bati. Prestali smo 5e težje dni in ni nas bilo konec. Ni vrag torej, da bi v teh razmerah ne zmogli vsega. Zgodovina nam kaže, da se nismo ud ali in ne popustili, ko nam je bilo še huje. Žato ni treba, da mislimo danes na smrt, ko je še vse polno lepega in upanja vrednega pred nami, ni treba, da položimo orožje, ker 6e so v nas moči. Zato je tudi čisto prav in dobro, da je prinesel D. B. malo čiste luči v ta mrak, ki je straiil in postajal nadležen. Njegov Članek z gornjim naslovom je sicer še raaniiljujoč, važen v toliko, kolikor hoče dati družini na splošno pomen in veljavo, kolikor jo hoče opredeliti. Poglejmo danes malo, je-li naša družina zdrava, ali je ona taka, da zamore nuditi' pogoje za bodočnost. V našo družino je posegla raz- trapanoet v precejšnji meri. Naši i j ud je so dali vojni preveč in so preveč trpeli v begunstvu, da bi si zamogli znova zgraditi ono sveto ognjišče, ki je nekoč bilo in krog katerega se je zbiralo vse, dobro in slabo. Vendar je Uprav neprestan strah pred izgubo kakega svojca povzdignil ljubezen na višjo stopnjo. Čeprav ni več one vezi v družini, kot je nekoč bila, je o-stala vendar vez, ki je še močnejša. In to je medsebojna ljubezen. Dandanes hite naši ljudje za kruhom širom sveta. Ce bi kdo to odhajanje »matral za razpad družine, bi se motil. Oni daljtii naši rojaki so zvečine s svojo duSo doma in si žele nazaj. Pišejo pisma in pošiljajo denar. Mnogi se tam udomače in pokličejo za seboj svoje žene. In daleč na tujem raste nova družina in tam šele se začne razpad slovenske, naše družine, za katero nam je predvsem skrb. Izseljeniško vprašanje js sploh pri nas dobilo čudno lice in časopisi so mu dali nepravo obilefcje. Naš narod se množi, zemlja mu postaja preozka, pa se seli. Vsepovsod in vedno je tako. Selijo se moški in dekleta. Eni kot drugi Leže pred brezposelnostjo in tenkim delom doma. Toda ali ni resnica, in časopisi so jo neštetokrat premleli, da imajo ti izseljenci na tujem nebroj neprilik in da delajo težka dela, težja kot doma. Pa vendar ostanejo, ali pa se vrnejo, če jim delo ne odgovarja. Mnogokrat pa si pomagajo dalje iz kraja v kraj v tuji zemlji. In naša dolžnost bi bila, držati našo narodno družino v oni celoti, ki jo zamore nekdo ustvariti iz ljudi, raztresenih v pet kontinentov. V tem oziru se je bil čisto pravilno lotil dela Branfcnir D., ko je pozval našo javnost, naj ona sama,, ker nam drugače to ni mogoče, sestavi statistiko vseh izseljenih in pa seznam krajev, kamor so se ti naselili. Pa še to: naši izseljenci se naro-čujejo na naše časopise. V tujini si ustanavljajo društva, zgodilo se je celo, da so taka njih društva nabirala prispevke v korist društvom v domovini. Ni en slučaj, več jih je. Izseljevanje ne more torej škodovati naši družini, če je prav urejeno. Zato treba navezati izseljence na dom preje, dokler so tu, zato treba tudi potom propagande započeti dvigati misel in čast družine. Ni le naša, evropska bolezen razpad one edinice, ki je najbolj naravna in od vekov uroje-na; tam, kjer se neha ljubecen do otrok, tam, kjer ni več želje po potomstvu in so otroci nadlega in zoprno nasprotje družinske misli. tam se začenja tista bolelo. Pri nas, med našim kmetskim ljudstvom, tega še ni. Zato je Še zdrav rod, zato je še upanja v nas, da bo ta družina vzlic vsemu zmogla Vse napade in bolezni, pa se znova dvignila. ___ Promocij« 10 trgovinski utverzl V zadnji izredni izpitni dobi, ki je trajala 7. in 8. t. m., so bili promoviram za doktorje gospodarstvenih in trgovinskih znanosti na tukajšnji trgovinski univerzi sledeči gospodje: Emilij Garza-rolh, Herman Carlini, Viktor VI*-novec, Karel Levi* Adam Marija Koch, Adolf Laufer, Mihael Lan-des, Bruao Suppanzlg, Simon De-vescovi, Ivan Agolanti. Med tem* je napravil ispite Ivan Agolanti z vsemi glasovi in pohvalo, Karel Levi z vsemi glasovi ter Emilij Garzarolli in Adolf Adolf Lauler z vsemi postavnimi glasovi. V izpradevalni komisiji šo bili poleg članov akademskega svsta še gr. ufi. Agostino Margara, prVi predsednik prizivnega sodišča, kom. dr. Cesare Marinig, srariCni Kvdnik, gr. uff. Carlo T. Arch in dr. Giorgio Mann. Iz tržaškega življenja smrt dela Včeraj predpoldne se je dogodila v prosti luki V. E. III strašna nesreča, pri kateri je reven delavec izgubil življenje. Okoli 10.30 so nekateri Železničarji razmikali pred skladiščem št. 1 železniške vozove, da bi jih uvrstili V vlak. Dek> je bilo v polnem teku, ko je prišel po svojih opravilih ondot mimo 4t-letni težak Henrik Masiero, stanujoč v ul. Cesare Battisti št. 24; hotel je preko tira baš v hipu, ko so se železničarji pripravljali, da pri-klopijo k vlaku nov voz, ki ga je vlekel par volov. D&si je bil voc Se čisto blizu vlaka, je mož vendar stopil vmee, očividno meneč, da bo še utegnil prekoračiti tir. Ta neprevidnost ga je stala življenje; bodisi, da ni bil dovolj ročen, bodisi ,da se mu je obleka kam zapletla in ga zadržala, siromak je obtičal med odbijačema, ki sta ga stisnila z neznansko silo čez prsa. Železničarji, ki so biH priča groznemu prizoru, so naglo odmaknili voz . In priskočili na pomoč nesrečnemu težaku. Nekdo je pohitel v bližnji urad kr. javnih skladišč ter od tam obvestil po telefonu o nesreči rešilno postajo. Ker pa je bil ta mošnji zdravnik nujno zadržan drugje in ni mogel naglo prihiteti na lice mesta, je bil Masiero prepeljan v mestno bolnišnico z nekim javnim avtomobilom, ki je na srećo slučajno pri-vozil tam mimo. Toda ko je revež prispel tja, se je že boril s smrtjo; izdihnil je v obvezovalnici. čeprav mu je zdravnik skušal z močno injekcijo podaljšati življenje za par trenutkov. Podlegel je težkim notranjim poškodbam. O žalostnem dogodku je bila obveščena oblast, ki je odredila tozadevno preiskavo. Trngtfoa konec mlatsga Carja. Predsinočnjim okoli £1. ure se je pomikala na želeaiiški progi Tržič - Trst lokomotiva, ki je bila prej spremila neki tovorni vlak do Tržiča in se je vračala v tržaško kurilnico. Vodil jo je 32-letni Ar-mand Roversi, stanujoč v našem mestu v ul. R. Manna št. 12. Med vožnjo se je Roversiju zazdelo, da pri stroju ni vse v redu, zato ss je nagnil z lokomotive, da bi videl, ali tiči kje kaka napaka. Toda pri tem opravilu je mož izgubil ravnotežje ter padel z lokomotive kakih pet metrov globoko čez škarpo ot> progi. Kurjač, ki je to videl, je maglo Ustavil lokomotivo ter pohitel na pomoč tovarišu; našel ga Js težko poškodovanega in nezavestnega pod Škarpo. Uviđevši, da mu sam ne more pomagati, je kurjač pohitel na bližnjo postajo Bivie, ter obvestil o nesreči tamoflaje železničarje, ki so se podali na lice mesta ter prenesli ponesrečenca na postaio. K sreči je kmalu po- TržaJko kczensKo sstfltie Kriva ovadba. Vetnik Peter pok. Petra iz MiJ-kića v Jugoslaviji, stanujoč v Trstu, se je moral Včeraj zagovarjati pred tržaškim kazenskim senatom, kateremu je predsedoval cav. Sbis4, in sicer radi krive ovadbe na škodo nekega Ivana Carpinetti. Vetnik je namreč bivši gospodar gostilne v hiši št. 51 v ulici Molino a vento. To gostilno je pred časom prodal z obrtnim dovoljenjem vred imenovanemu Carpinettiju. Ta je seveda zahteval, da se obrtno dovoljenje prepiSe na njegovo ime. Prodajni znesek je znašal 7000 lir. Carpinetti je tudi ž>e Vložil na pristojno oblast prošnjo za prepis omenjene gostilne. Dne 21. maja je napravil Vetnik kaj Čuden korak. Vložil je na kr. komisarijatu ovadbo proti omenjenemu Carpinettiju, čet, da je za dogovorjeno in imenovano svoto prodal poslednjemu le inventar gostilne, ni pa nikakor odpovedal obrtnega dovoljenja in ni imel namena odstopiti lokala. Še druga, zelo kočljiva točka stoji v ovadbi. Pravi, da sta &a Carpinetti in Marij SantanieJlo pripravila do podpisa prodajne pogodbe. Vedela sta, da on ne zna ne čitati, ne pisati in mu pri sestavljanju pogodbe satrjevala, da je vse tako v njej, kot želi on. On da je podpisal, ne da bi vedel, kaj sta imenovana napisala Vetnik je na sodišču vzdrževal trditve, ki jih je navedel v ovadbi, in zdelo se je, da se skoraj čudi, kako da je sploh on na zatožni klopi, kjer bi po njegovem mnenju meral sedeti Carpinetti. Carpifietti seveda taji. Vetnik mu je pred časom ponudil v nakup omenieno gostilno z vsemi priti-klinami. Ovadba je po njegovem mnenju brezjfiiselna, ker inventar, katerega pravi, da je prodal Vetnik, ni vreden niti 200 lir in je vrhu tega zaplenjen od sodne oblasti. V prodajni oeiii je tudi svota za odkup obrtnega dovoljenja. Marij Santanielle pove, da sta Vetniku večkrat preči tala prodajno pogodbo, predno sta jo podpisala, kar bi izključilo vsako pomoto. Po zaslišanj-u nekaterih manj važnih prič je povzel besedo odvetnik Kezich, ki je v svojem govoru dokazoval, da navzlic vsem dejstvom, ki so izSla iz obranave, zamore sodišče Upoštevati omejeno izobrazbo obtoženca, ki je morda sestavil ovadbo v popolni dobri veri, četudi mu je bila pogodba večkrat prečitana, predno jo je podpisal. Peter Vetnik bo moral radi te krive ovadbe odsedeti deset mesecev ječe. Aretacija kriv« priče Včeraj se je vršila obravnava proti trgovcu Petru Semeraro pok. Angela in Martina Franca, ki je obdolžen goljufije na škodo trgovca Aleksandra Weltner, od katerega je dobil na upanje partijo žebljev v vrednosti 4100 lir. Ta mu je blago zaupal, ker mu je Seme-raro pokazal, da je upnik napram trgovcu Josipu Netermaz za svoto 21.000 lir. V plačilo za blago je dal menico s podpisom Netermaza. G. Weltner je kmalu doznal, da je menica ponarejena. Na ta način je Semenaro osleparil še več drugih tvrdk, kakor tvrdko Ernest Laurenti, tvrdko Bratje Fratte v Turinu itd. V dobi preiskave je Netermaz bil skrajno obtežilna priča za Se-merara. Na obravnavi pa se je menda — skesal. Priznal je, da je dolžan Semeraru svoto 21.000 lir, kar je vedno tajil. In menice sicer res niso bile podpisane od njega, pač pa jih js podpisala njegova hči po njegovem ukazu. Semeraro torej po mnenju Netermaza govori čisto resnico. Predsednik je opomnil pričo, kakšne posledice zamore imeti ta sprememba izpovedi, toda Netorna až zanika odločno vse, kar je dejal prsdskovalnemu sodniku, in pitrjvja kar je trdil na obravnavi. Državni pravdnik, odv. eav. Trombj, Je nato stavil predlog, da se proti priči sodno nastopi. Po kratkem posvetovanju Je sodni dvor predal stvar preiskovalni oblasti. Predsednik je nato tada! nalog, da se pričo takoj zapre, kar se Je tudi zgodilo. Obravnava proti Semeraru Je bila seveda nato prenešena. TELESNA VZGOJA SPORT TB&N. VODSTVO NOOOMEATA S. u. Uradno poročilo seje 12. 4. 1927. Odobrene tekme: Prosveta-Tom-maseo 4:1. Sv. Ivan-Rocol 1:1. Ba-zovica-Opčine 2:0 (for.). Rezerve: Sv. Ivan-Rocol 1:5. Obzor-Proste-ta 4:1. Strog mkor: Zor zon Lan do (Sv. Ivan) radi dejanskega napada soigralca. Štokavs (Prosveta) in Mi-hel (Obzor) radi medsebojnega žaljenja. Globa: M. D. Prosveta, OpČhie se naloži L 30 globe plačljivih do 20. t. m., ker ni javila dveh zaporednih forfaitov. Odobri se v celoti pismo M. D. Prosveta, Opčine glede rezervne čete. Sklene se, da morajo rezervne čete članic nastopati pri tekmovanju z enotnimi majicami. Članice se morajo tega sklepa strogo držati. Ker se radi velikonočnih praznikov prenesejo v nedeljo vse prvenstvene tekme, se iste vršijo dne 24. t. m., in td: Igrišče Obzor ob 16. - Tommaseo - Obzor; — igr. Obzor, ob 14.: Sparta - Obzor; — igr. Bazovica, ob 16.: SV. Ivan - Rocol (finale); — igr. Bazovica, ob 14;: Opčine - Sv. Ivan; igr. Adria, ob 13.: Prosveta - Rocol. Uradno redovanje I. divizije: Adria 12 9 1 2 28: 8 19 Obzor 11 8 2 1 35: 7 18 Prosveta 12 7 1 4 30:12 13 Tommaseo 11 7 1 3 21:16 13 Zora 12 3 0 9 10:39 6 Concordia 12---0:23 0 Sparta 12---6:31 0 II. divizija Sv. Ivan 12 9 1 2 32:14 19 Rocol 12 9 1 2 36:16 19 Jadran 12 8 — 4 23:17 16 Bazovica 12 7 — 5 25:24 14 Opčine 12 3 — 9 9:29 4 Val II. 12---U:22 0 Primorje 12---5:22 f Rezerve Obzor Rocol Sv. Ivan Prosveta Opčine Sparta 1 1 1 1 i — 1 — 4: 1 3: 1 1: 3 1: 4 Koledar tonr-tekem rezerv Nedelja 24, IV.: Sparta - Obzoi Opčine - Sv. Ivan, Prosveta-Rocol. Nedelja 1. V.: Rocol - Obzor, Sv. Ivan - Sparta, Prosveta - Opčine. Nedelja 8. V.: Obzor - Sv. Ivan Prosveta - Sparta, Rocol - Opčine. Nedelja 15. V.: Opčine - Rocol Rocol - Sparta, Sv. Ivan - Prosveta. Nedelja 22. V.: Sparta - Opčine. Mladinsko društvo Zarja, Bazovica, je naprošeno, da začrta v nedeljo 24. aprila igrišče za nogom tekmo proti povrnitvi stroškov. T.V.N. Savez sodnikov Sodniki za prihodnja prvenstvene tekme: Tomaseo - Obzor — g Kraljič; Sv. Ivan - Rocol — g. Kravo«; Sparta - Obzor — g. Pertot; Opčine - Sv. Ivan — g. Škerjanr: Prosveta - Rocol — g. Verč. Dolžnost vsakega sodrrika jt redno zahajati na sestanke Sav<^ za, ki se vršijo vsak torek ob 8 zv v prostorih Športnega Udruženja. Oni, ki bi radi položili sodniški izpit, naj se javijo v torek 2«. t. m. v prostorih Saveza. S.S. Katera četa je pripravljena igrati prijateljsko nofomstno tekmo v nedeljo ali pondeljek? — Odgc-vo* T «Bdinostl». 8v. Ivan. Vesti zJioriSkega Goriške mestne ves ti Smrtna koea V torek popoldne je umrl v Gorici pekovski mojster Jakob Bra-tuž. Bolehal je že delj časa. Doma je bil iz Lokovca, prišel je Že v mladih letih v Gorico in si ustanovil dobro idočo pekarijo. Bil >e dobro znana oseba. Pokojnemu naj sveti večna luč, njegovi družini pa naše iskreno sožalje. Na poučnem potovanju V pondeljek zvečer je prišlo v Gorico večje število trgovskih akademikov iz Karlovih vari s prof. K in as tom in Wirschiiitzerjern. V Gorici jih je sprejel in pozdravil ravnatelj Vierthaler kot zastopnik trgovskega zavoda in dva inženirja Brunnerjeve tovarne. Cehoslova-ški gostje so si ogledali drugi dan Gorico, tovarne v Strašcah, popoldne se je polovica odpeljala v Re-dipuglie na vojaško pokopališče, druga je pa odhitela v Oglej in Gradež. Izlet in bivanje med nami ostane gostom v trajnem spominu. BTANJEL Na velikonočni pondeljek priredi tukajšnje bralno in pevsko društvo veselico, ki se bo vršila v rajskem vrtu. Začetek točno ob uri popoldne. Na sporedu sta dve italijanski deklamaciji, dve slovenski pesmi («Nazaj v planinski raj!» in «Ena ptica») in drama v štirih dejanjih «S tari in mladl». Med odmori svira godba. Po Igri prosta zabava. Udeležite sel Odbor. IZ KANALA Smrtni kosa. V sredo ob 5. uri zjutraj je preminul g. Mihael Ivančič, sodni oficijal v pok. Dosegel je visoko starost TI let. Med ljudstvom Je Ml ob£« priljubljen radi svojega mirnega značaja in dobrega srca. Bil ie tudi naistaretšl član kanal- ske Čitalnice, kateri ie ostal zveg* do zadnjega. — Mir In pokoj nje* foVi duši. Preostalim naša gloho-O soialje. Toča. V torek, okrog 5. uro popoldno, se je kar naenkrat n^bo stemnlki in začela je padati toča, ki je pobelila ceste in bližnje hribe. Na pravila je precej škode prvim »a* deftem. SVINO PRI KOBARIDU Malokdaj se sliši kakšen dopia iz male vasice pod Matajurjam. Ali potreba je, aa »e včasih kaj oglasimo. V vasi je star od vojn« pokvarjen vodovod, kateri ob deževju daje malo vode, ob času suša in velikega mraza pa nič. Tako morajo vaftčani v potokih iskati vode za iivino in za sebe, toda tudi tu je ie zopet malo. Lansko leto so merili ter delali nafrtp za zgradbo novega vodovoda n^ račun vojne škode, ali letos je vse nekam zaspalo. Ne ve se, kje tiči vzrok. Upamo pa, da bo serlanjl naš občinski načelnik g. potrfltat v Kobaridu kaj stvar pogjhal. ako ne bo imel preveč posla s preureditvijo trga v Kobaridu. Letos imajo vaščani mtK>go drvi na prodaj, škoda, da so cene nizke v jft imeri z lanskiim letom. AH nekaj bo Že za zimski zaslužek. Mlekarna se je tudi letos temeljito popravila, kupil ee je pvsnemalnik, novi kotel za izdelovanje sira. ni pa prave kupčije, čeravno je srednje dober. Sploh se razmere že nekam gibljejo, da ne bi bilo strica Matajur-ja z njegovim skalnatim vrhom, s katerim tlela razi>or med mnlitni in velikimi posestniki zaradi delitve planine. Žalibop. so nv»raJi rudi letos mali reveži iskati konj j K) bližnjih vav-eb, da so preoraii -voje njivice. Razmere so se res nekam izboljšale ter so nekateri izprevideli, da -e najboljše eden z drugim Živi. Je pa Se mnogo onih trmastih; pfci se pa od zato postavljenih blasti, da tudi te spore pravično rpdi. — Drugič morda se kaj. TEMNICA Frireditev. Pri nas prirede lia velikonočni ondeljek gojenci dopolnilne Sole e-liko veselico s takim le spore-lom: 1) deklamacija; 2) veseloigra: Poslednji mož, in 3) komična fgrp« Kmet in avtoinat». — Med pos nežnimi točkami bo svirala godba. Pričakuje se večja uJeležba Iz bližnje okolice. Na svidenje pri >rireditvi. BRJE- Po dolgem postnem času snivo se iiolično le približali veselim velikonočnim pravnikom, ki so najlepši v letu. Vsh narava se je odela v novo razkošno zelono obleko, vse je oživljeno in pomlajeno. TudJ lovek si po težkem spomladan-kem delu zaželi razvedrila, hoče e mu nekoliko na sprehod, da pohabi vsakdanje skrbi, vsaj za pai ir... Velikonočni pondeljek jr dan /letov, ob sevanju krasnega pf-nladanskega solnca, da je človeku ^hko pri srcu. Kdor se hoče pošteno pozabavati (*r razvedriti v prijetnem oddihu li po ceni, naj ne zamudi na velikonočni pondeljek pop. ob 3.30 uri >bfeka-ti v KasoVfcjab »Poslednjega moša»l V resni'-i, kajti danes ii več takih mož, ki bi so jih ke bale, bile jhn pokorne, ter jih ubogale na migljaj, marveč se godi !e obratno. M o* k i bodo imeli priliko videti, kakšni bi morati biti, la bi bili eHi možje, ne le Muge '.en.sk; žen«ke nasprotno bodo mele zgled pokornosti in vdano-ti do moAkejfH. «Pon je tudi kotel, pravi parni kotel poln pare, ki sika in goni, ker ni-na drugega dela, svojo druJunico ^ebi v zabavo. Podrobnosti in u-stroi tega kotla ter njegov mehanizem pozna in razreši le inženir Sod ar. Isrra je prevedena iz Češeihe. Tuli značaji so domala vsi češki: živahni, veseli, brezskrbni. Vsebina lahko umljiva, ne kot je pri mnogih takih burkah, da se jim radi /.amotanih nerazumljivih pri/"rov ne more slediti. Torej ta dan ob-ŠČite nas, ne bo vam žal! Brejsko druMvo lopo m pridno deluje, kolikor jo to v njeeovi moči m mu današnje razmere dopuščajo. Po vsej prftvici se lahko postavi za zgled marsikateremu drugemu društvu v Vipavski dolini. Ono nJma navade padati v >pa-nec, bolezen, ki se pri društvih tako rada pojavi, ampnk gro svojo začrtano pot naprej. Seveda nam manjka marsikaj, pomenjkhvosti in nedostatki so tudi pri nas, a za božjo voljo, kje pa gre pri društvu dandanes vse gladko, brez neprijetnosti? Menda nikjer. A do dane« smo vse take stvari reševali druStvu v prid doma, ni pa bil toga mnenja dopisnik «Oor. Stra*e» v ?A. številki, kjer se je zelo netočno obregnil ob naS pevski zbor. IVi pevskih vajah vidi on revolucijo in zmedo, gotovo ima za to posebna očala in vidi, česar ni. Opazka o par mladih, ki se vrinejo v zbor la o priliki pogreba, da pijejo je zelo neumestna in ne spada v javnost. Kaj o nas mislijo tujci na podlagi takih «poročil», je jasno; radi enega ali dveh slučajev trpi ugi^ celega društva. S takimi opa<7k»mi se ne dela za dobrobit, amp«K /» razdor v društvu. Take zadev* smo do sedaj reševali doma. med sebojno, prijateljsko. Lepo bi po hn dopisnika, če bo Se kdaj poročal o druStvu, naj se prej it orre okoli eebe, da ne bo spet za blodili V Trsta, dne 14. aprila 1927. ciSDlNOSfi S TOLMINSKEGA. Ce beleži kroniko ena vas na Tolminskem, tedaj so nam znane več ali manj novice vseh vasi. Po vseh vaseh je isto hotenje in ne-hanje, isto trpljenje in veselje in Ae posebno isti običaji ter navade. Navezani so stanovalci ene kot druge vasi na enaka dela celega leta. Delo na polju se je pričelo z novo močjo in novim upanjem. Prebili smo dve hudi leti, upanje nas podžiga, da bo morda tretje boljše. Kot vsako leto je tudi leto&njo pomlad po vseh tolminskih vaseh mnogo sira, ki ne more dobiti trga. Trgovci s sirom pa krčijo že itak nizke cene, kar morejo. Ker ni mogoče sira oddajati skupno, ga mlekarnice dele, zato ga posamezniki silijo in ponujajo, kjer morejo. K temu šo prisiljeni, ker ananjka denarja za živež, ki se ga lani "ni pridelalo niti za najmanjše potrebe. Tu sta dva pritiska: trgovska premetenost in pomanjkanje denarja in kmet mora dajati svoje produkte po zelo prenizkih cenah. Iz tr!aške_pokraiine IZ RADAHOVEVASI PRI ŠT. PETRU NA KEASU Nimam poročati nič posebnega. Ta pondeljek dopoldne smo pokopali gospo veleposestnika Kate-rino Kebec, katero je kruta smrt prav ukradla hišni družini. Bila je mati več otrok. Eden je padel v vojni, tri je pa kruia smrt utrgala iz njeneea naročja v cvetju mladosti, tako da je materinsko stce prestaio najhujše udarce. A vse je prenašala vedno vdana v božjo voljo. Crna zemlja, pa domača, pokriva Tvoje telo, draga pokojnica. Vzel Te je angelj smrti iz naročja dobremu soprogu in ljubečim o-trokom ter Te združil z umrlimi hčerkami in sinovi tam v večnosti. Pokazalo je občinstvo dobrotnici in dragi materi vse svoje spoštovanje na njeni zadnji poti. Ogromna množica ljudi jo je spremila k večnemu počitku. Naj Ti bo rahla domača zemlja in počivaj v miru- Blagi ženi, blag spomin! - Prijatelj. Vesti jz Istre IZ BREZOVICE Dekleta iz Brezovice pri Materiji prirede na velikončno nedeljo in pondeljek razstavo ženskih ročnih del, s katero hočejo dokazati, da morejo tudi priprosta kmetska dekleta brez posebne izobrazbe koristno porabiti svoj prosti čas zlasti v zimskih večerih, ako imajo le veselje do dela in napredka. Pomembna je ta razstava zlasti za sedanji čas, ko mladina po na ših vaseh trati prosti čas z vese-Ijačenjem in trosi težko prisluženi denar svojih starišev za neumno, brezplodno zabavo. Dekleta, pridite pogledati uepehe svojih tova-rišic in »e naužiti veselja do dela, ki vam edino more pridobiti spoštovanje in sposobnost za bodoče resno življenje. Znanost injmetnost Lord Jos. Lister Te dni so slavili na Angleškem in v vseh zdravniških krogih stoletnico rojstva znamenitega kirurga Josipa Listerja, ki je postal po svoji «antisepti-Cni>> metodi velik dobrotnik človeštva. Znano je, da je dognal učenja^ Louis Pasteur, čigaf stoletnico bo predlanskim najsijajneje proslavili v Franciji, kako posebne najdrobnejše kali povzročajo kipenje mošta, kisanje vina, kisanje mleka itd. in kako druge vrste takih kali zakriv-ljajo razne nalezljive in hude bolezni človeka, živali in rastlin. Odkrivši ogromni svet nevidnih mikrobov med nami, je ustvaril Pasteur novo vedo, bakterijolo-gijo imenovano, ki je postala pravi temelj moderne higijene in zdrav je slov j a sploh. Ali praktična in koristonosna uporaba notui Pasteurj evih. naukov nI bila lahka naloga za one čaise; saj so iz prva taka odkritja prav malokoga zanimala, ker je ves učenjaški svet še preveč tičal v srednjeveškem preziranju vseh prirodnih pojavom. Na veliko srečo je po. doznal kmalu za Paste urje ve nazore genijalni Anglež, sloveči kirurg edinburški, prof. Jos. Lister in jih skušal takoj pri svojih operacijah dejanski uporabljati. «Če res one nevidne kali iz zraka povzroču-jejo gnojenje ran in zastrup. krvi, za katerim navadno umirajo ranjenci, operirane! in porodnice, zabranimo takim kalem vsak dostop do onih ran,» je stuhtal Lister ter razpiše val karbolno raztopino v zrnku okoli ran in namakal Ž njo tudi sicer nepro-dirae povoje. In res; ta priprosta «antiseptična» metoda je imela prav povoljne u-spehe; skoro brez gnojenja m brez mrzlice je ozdravila Večino njegovih pacijentovi Profesor Lister je po svoji «antisepsi» kmalu zaslovel daleč na okrog, saj se mu'je posrečilo odvrniti največjo nevarnost «sepse» ali zastrupljenja krvi, ki je do tedaj tako grozno kosila po bolnišnicah. In iz vseh strani sveta so priromaii k Lister j u učit se zdravniki antisepeo, ki jo zlepa niso verjeli niti jo razumeli; in v kratkem se je pojavil v kirur-gičnih krogih preokret, ki je postal največja blagodat za trpeče človeštvu. In res so bili to plavi Čudeži za one Časel Že preko dolgih dveh tisočletij je bil namreč pozabljen pravilni nauk Hipokratov, «da se rane same najbolje celijo»i Bogato zdravniško znanje in izkustvo starih narodov se je polagoma in docela porazgubilo tekom srednjega veka; španski zdravnik Peter je bil še vreden, da sede na papežev prestol kot Ivan XX L, a sto let kasneje je sam papež prepovedal duhovnom pečati se z zdravilstvom; in ranocelstva so se lotevali povsod razni brivci, mazači in izkoriščevalci vsak po svoje; na rane so de vali neverjetne nesnage in kvarne zmesi, kakor je to ostalo še v rabi tudi dandanašnji med neukim ljudstvom. Koliko gorja in trpljenja med nesrečnimi ranjenci minulih bojevitih stoletij, ko so tru-moma umirali na zagnojenj th in zastrupljenjih radi neprimernih povojev še v vojni 18661 In prav do pred 60. leti je še prav malenkostna operacija celo pod roko na.j spretne j čega kirurga dovela često do smrtonosnega gnojenja. Takrat je pač le goli slučaj odločeval še o usodi človeka, ker je vse tavalo še v popolni znanstveni temi, in učenjaki so najraje modrovali o slabih zvezdah, zlih duhovih* škodljivih vlogah in pokvarjenih sokovih. V tako mračno ozračje je razpršil Lister svojo antiseptično karbolno kislino in na mah je razkril vso grozno zmoto žalostne minulosti: zmerom manj so se mu rane gnojile, vedno redkeje je tresala mrzlica na njegovem oddelku, vidno so pojemali primeri zastrupljenja krvi in skoro ni bilo več nepričakovanih smrti. Pozvali so tedaj Listerja na vseučilišče v London, kralj ga je imenoval za lorda in prvikrat je vstopil zdravnik v pairsko zbornico med najvišje dostojanstvenike in plemiče. Lis ter j u je bila pač tudi sreča mila, da je nastopal ob času in v krogih, ki so mu bili naklonjeni. To kaj jasno osvetljuje dogodek na* Dunaju z nesrečnim Ignacem Filipom Semmelweisom, ogrskim Zidom, ki se ravno ob tej priliki omenja kot značilen «pendant» k Listerjevi slavi. Semmelweiss je bil asistent dunajskega porodišča in že leta 1861., torej pred Pasteurjem in Lister jem, je spoznal, da je za- struplenje, na katerem tako po-i gostoma umirajo porodnice, prav isto okuienje, kakor smrtonosno gnojenje ranjencev. In ko mu je umrl celo tovarlA Ko-lečka na posledicah majhne rane, zadobljene slučajno na pr-Stu pri preiskavi umrle porodnice, je stopil odločno pTed profesorski zbor in izjavil, da se porodnice okufcujejo z nevidnim strupom, ki ga prinašajo zdravniki od drugih bolnikov in od mrličev. Zato svetuje, da se prepove pristop v porodiSče vsakomur, kdor Se ni prej preoblekel in temeljito oehažil. Na poverjenem mu oddelku pa je dal o-snažiti vse s klorovo vodo in klorovim apnom. Dasi je takrat še pe>sebno slovela dunajska medicinska fakulteta, je dobil Semmehveis v odgovor od profesorjev le nasprotovanja, zasmeh in romanje; nastal je tako hud prepir znanstvenikov, da je Semmelweise moral oditi osramočen kot «krivoverec» ž Dunaja. Zaman so se zanj potegovali trije dunajski profesorji iz Češke, znameniti Itebra, Škoda in Rokitanski. Semmelweissa so le naprej preganjali, da je izgubil še profesUTo v Budimpešti in je ha zadnje od same žalosti zno- rel in umrl I. 1865. v umobolnici kot prava žrtev svojega prepričanja, ca katero niso imeli na Dunaju ie nikakega razumevanja, a ki se je kmalu za tem izkazalo po zaslugi Listerja povsem pravilno in velja še danes za neporušho ugotovljeno! Nesrečnemu I. F. Semmel-Veissu so postavili pred leti V Budimpešti lep spomenik in njegova tragedija je ovekovečena tudi v nemškem leposlovju. Po devetih letih vedno uspešnejšega delovanja z antisepso je napisal Lord Lister leta 1874. (Dalje na IV. strani) MtODATA SE dva laksometra v per-fektfiem stanju ▼ zelo prometriem kraju. Odstopita se tudi koncesija in eventuel-do garaža. Lepi dohodki Naslov pri tržaškem upravništvu. _477 BABICA avtorizirana sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Giuiia 29. 472 BABICA, avtorizirana, diplomirana, sprejema noseče, Adele Emerschitz-Sbaizero, Farneto 10 (podaljšana Ginna-sticaj. lastna vila. tel 20.64. 4C8 Mi CA se bo odprla za vellKonočne praznike na Trsteniku pri Petelinu. Potrti velike žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl včeraj popoldne nai soprog* oče. JAKOB BRATUŽ pekovski mefsur v Gorici t 96. latu svoje starosti Pogreb predragega pokojnika se bo vrli I jutri v Četrtek db 4. uri in pot pop. izpfed mestne bolnišnice v ulici Brigata Pavia. GOftJCA, dne 13. aprila 1927. Matij« roj. černfgef, soproga; Radolf, Ma--sn in Frane, ainovi; Marija roj. Foma-zar!2, snaha. Oblecite se elegantno! V prodajalni VSSINTIN Via delte Torri 2, vogal ulice S. Imvo ceito Sj. Mm) najdete veliko izbero izgotovljenih moških oblek od L lOO'— naprej. Velika zaloga tu- in inozemskega blaga Danes ob 5. uri po večmesečni bolezni je preminul sodni nadofici al v pokoju _ MIHAEL IVANČli v 79. letu starosti. Potrti najglobokejfie žalosti naznanjamo tudi v imenu ostalih sorodnikov to bridko izgubo vsem prijateljem in znancem. Pogreb predragega pokojnika se vrsi na veiiki četrtek ob 15. url. KANAL OB SOČI, 13. aprila 1927. Žalujoči ostali. Vaš interes je, da obiščete pred nakupom obuvala staro tEVUAHNICO VOOOPIVEC TASf, VIA MBOROO M kier dobite bogato izbero moškega, ženskega in otroškega Obuva 3a navadne in boljše vrste po najnižjih cenah. Blago in delo prvovrstno; poštene cene. Sprejemajo se naročila po meri in popravila. 362 TI NALI OGLASI BESLtTZ-SCUOCL \odi v vseh jezikih. Via Fablo Pilzi 23, pottk m pre-455 ff ATIt&NA N. Bortttti A Fig lio. Trst, £LRIhKM Corso 47 (lekanta Rovis) popravlja, prodaja in kupuje zlato, »rebro po poltenih cennb. Govori venski. •lo-393 harmon jl, avtomatični klavirji, n< vi. za)ftničeni, iz MAHIH, __________ pivovrstn h tovarn. Piačtnje na obroke. — Riosa, Trst, Valditivo 24._3*6 MLADENK, poznan v mesta, vajen tudi konja, se sprejme kot težak. Via Media 12, od 10—12 aH 4—6. «8 POSTELJA ta 2t.__ VEČJA HIŠA, pravkar prenovljena, s hlevom, dvort»č«m in vrtom v Krombergu se odda v najem s 1. majem. Pojasnila daje goriška uprava. 490 TRGOVSKI POMOČNIK mešan« Stroke, odda. VU Colofna 2, vra-489 samostojna moi želi vstopiti Pripravljen tudi sprejeti vodstvo kaka po- družnice. Naslav pod riško upravo. T shižbo. > I (Zanesljiv* |go-491 A. MAJRČ, urama hi zlatarna, Ajdovščina 17, ima v zalogi vsakovrstne ivicartke in druge ure, zlate in srebrne predmet«. Sprejema ▼ to stroko spadajoča popravila. Prvovrstno delo zajamčeno. Con« nizke._463 DVA DEČKA, dobrih in poltenih star- šev, se sprejmeta za pekovsko obrt. Zadnik Josip, pekarna, Trnovo pri 11. Bistrici. 483 PRODAJALKA, knjigovedkinfa, Uće primerne službe. Naslov pri tržaikam n-pravniitvu. ^ SOBICA, meblirana za «no osebo, s« odda. Naslov pri tržaškem upravniltvu. - 485 KUHARICA, srednjih let, velča v gospodinjstvu, želi službe v župnilča, zavodu ali pri boljii družini v mestu ali na d«< Želi. Naslov pri tržaškem upravniitvn 486 VOJNI OŠKODOVANCI, Id želijo pospo-filti ie nereiene, sv o j očesno predi ožeOe proto« g.ede vojne ikodo ftn rekvizicijo, se lahko obrnejo na koneeatjoafa-aai nrad, ki se nahaja v Sežani, «Hotel Central* L nadstropje. Omenjeni urad dajo todi natančna pojasnila v zadeti Invalidnih petz i j (pokojnin) invalidom, vdovam Hd-Uradr-e ure: ob delavnikih, od 9—13 In od 15—18 pop; ob nedeljah ftn praznikih od 9—12. SMILAJOD (Trpofici sok), izborno sredstvo proti arteriosklerozi, reviratizmu in težkemn dihanju, kašlju in kataru, ti-speino Čistilno sredstvo, posebno priporočljivo za osebe, stare nad 50 let, se prodaja samo v lekarni Gistellanovich, Trst, via Giuliani 42 (paralelna ?lica Vin delTIstria). 470 ZAPOMNITE SI! NajlepSe, najboljše in ijcenejfte obuvalo dobite pri Rebcu, via Carducci 36. 454 muii-iisiiiiMiiii KONCERT na Kontovefrt priredita («9«) g. Košata (gosli) in gdč. Košuta (solopetje) s spreroljevanjem klavirja u ntaiu utt m 17.45 Začetek boja s cenami MsvskHi oMak. 15*95 Jato, fch, imi ili m&i L Obleki (iriil) bik. ram Hi Mln Hlače. Icianke/p^ira Wte HtafcMlR, mat, di dn Tutc „ „ t* »• Jope a taterjg, 1. mta . m...Hi z onimi promenadnih oklek Obleka, m&laa. asBa . M 1M' Mik«« n\m usu Kostimi ... Povrifllk! iacanSai Hlače, n\m, itt« Hlače. nI mi turj jope, n\mi &M Hlače, kntke . . Alla Cittii Trlests |40 Via Carducci 40 29*91 1815 14%- 21*95 31S5 J5*— 25-120-35'— 20-69-14- podlistek cm y. I. KRI2ANOVSKA: NEMEZA ROMAN Grofovo stanje Se je tako naglo slabftalo, da ■0 je želel pripraviti na smrt in sprejel zakramente umirajočih. Naslednjo noč ee je ^Jo^da umirajoči sni. Valerija je skrila oblrfje t blarfne ftn tiho jokala, ko je nenadoma »čutila, da ji je oče položil roko na glavo. — Ne joči, dete moje, W>je solze mi trte jo srce, — je utfepetal. — MoJe trpljenje ia nasto- smrt je aeualulena kaaen *a moje vihra-Tosti- saradi njih. sem prišel ob premoŽenje in ob tdravje, zaradi njih si U prišla ob rrojo srečo draga hčerka, in to očitanje vesti mi ■aatrupija Badnje trenotke življenj a*. — Ne očita j si ničesar, oče; ti si ielel samo mojo srečo I... Bo^ me kaznuje za mojo neusmiljenost in ostala bom popolnoma osamljena, ker niti moj otrok mi ne more biti v tolažbo; prt po grledu nanj se mi krfiii srce in tako sem alate mati. —Ne govori tegra, Valerij«; imaš brata, sestro, ki te ljubita in moža, ki hrepeni spraviti se s teboj. Odpri svoje sree spravi in poiftbljebjv, pa ne boš osamljena. — Ne, oče, — je odgovorila trdo Valertja, — ne morem poeafoiti, da me je Faul »vrgel ter vrgel tak madež na mojo čast. In kakšnega pomena naj bo sprava, če bo Amadej stal med nama kot strašna tajna; in jaž ne moreta ifvett S človekom, ki mi je naprtil tako nizko dejajkje ter rekel, da je med nama nastal prepad. — Ne bodi krivična, hčerka, — je rekel letnik; — takšno nenavadno strnjenje sumljivih okolnosti je pač lahko moglo spravRi 11 num>-vesja naglega, aaljubljenega mladega, mota; toda Raul se je selo itpremenil; ljubezen In vera ▼ tebe V dobroznantfi skladiščih blaga in izgotovljenih oblek za moške in dečke „AUE GStUNDE FABBRICHE TRST« Cor&o G. Oarlbaldi 10 - Til. 31-21 dobite velikansko izbero sledečega blaga: OBLEKE, volnene, moške.....od L OBLEKE, „ deške . . . . . w OBLEČICE, w sport, ^eške OBLEČICE, n modre, mornarske „ HLAČE, tt moške . . . . w HLAČE, » deške POVRŠNIKI Gabardine, Covercoats ali iz blaga angleš. tipa v vseh barvah „ ISTI, za dečke ......... PLAŠČI loden, s kapuco, za šolarje „ Z8losa blssa za moške ©bfske toflkč za prodajo nt meter kcllbr za narolila do meri z iamstvom dokfsne»5 dete. 115-— naprej 70'- „ 45— 30*— „ 35— w 25— „ 210— 160— 45— NaročlU se l«vr»«ieio v naši UroJ»čnica I red« vi nedstropjn Istega poslopja. NB. Blago, ki ne odgovarja, tudi ako je naročeno po meri, menja ali pa se vrne denar brez vsakega pridržka. se za- nista umrli v njem. To dokazuje njegoVm ljubezen do otroka. Ne odbijaj od sebe miria in areče is ponosa; obljubi mi, da se boi premagala ter se spravila z Raulom; ko se to egodi, bom tam srečen. Zapomni si, da je to mofa porfecto|a prošnja — Potrudila se bom, oče, sčaaoma, — je za-šepetala in solze so jo oblile. Nekaj dni po tem pogovoru je gtof umrl, a kneginja je zbolela od izmučen j a in bolesti. Kd ji je postalo nekoliko bolje, je izjavila, da se povrne na svoje samotno posestvo, toda brat in Antuaneta, pa tudi zdravnik so se odloCno prcrti-vHi tej nameri. Zdravnik je tohteval* da mora Valerija na nekaj mesecev v Italijo, da si popravi pretresene živce in ji nova okolica zbrifce otožne vtise zadnjih časov. Dasi prav nerada, se je Valerija končno le udala. Antuaneta je takoj obvestila o tem Raula m ▼ kratkem ji je knez odgovoril, da je s posredovanjem nekega znanca najel na bregu Koroškega jezera dve vili, ki sta nedaleč druga od dru^e ; ena, manjša je za Valerijo, v drugi pa se nastani —™ da čuva. nad mlado ženo brez njene vednosti Vb* počaka ugodnega, trenotka za spravo. Ker te Antuaneta zaradi svojega »taajani mogla »dati na potovanje, se je obrnila do neke stare sorodnice, ki jo je Valerija zelo rada imela. Tata Adeta, kakor se je imenovala, je bila rade v»lje pripravljena spremljati knegtnjo. Bila Je to " starih dobrih devic, ki so na svetu samo za to, da drugim koristijo. Bila je uslužna, prav nič jezi j iva, vesela, zgovorna. Vsi so jo imeli radi in žievla je zaporedoma zdaj pri eni, Zdaj pri drugI rodbini svojih mnogoštevilnih so-rodnkov. Ko ji je Antuaneta zaupala tajno odno-šajev Raula z ženo in ji povedala, kaj je knezov načrt, je bila vsa vneta za to in prisegla di je, da napravi, kar bo v njeni moči, da spravi zakonca Teta Adele je rada posredovala pri Cenitvah in ni mogla prenašati rodbinskih sporov. Valerija, ki ni slutila, kakšno mrežo so predli okoli nje, se je brezbrižno podvrgla vsein4 ukrepom in ji je bHo popolnoma vseeno, kam jo; 5611 Dan pred odhodom je kneginja sedela zatopljena v misli v prijateljičinem buduarju. — Ali veš, Feja, — ji je rekla Antuaneta, — moram tf povedati nekaj silno zanimivega. Slikala sem od očeta pl. Roteja, da se je Samuel Meier, ali Hugo, kakor se sedaj imenuje, da*, krotiti ■ svojim sinom vred. — Ali Je to mogoče! — Je vzkliknila Valerija In se zdnnila. — Ali nisem imela prwv, — je rekla Antua^ neta, — ko sem govorila, da Samuel... Hotele* reči da Hugo ni taAJen Jud, kakor so ostaii. V Trstu, dne 14. aprila 1927. skromnemu kemiku Pasteurju zgodovinsko pomembno in ganljivo pismo, s katerim se mu prisrčno zahvaljuje za njegovo veliko odkritje škodljivih kali, katere se mu je posrečilo potom tise pse» uspešno odvrniti od evo jih pacijentov. Tako časino priznanje je pripomoglo Paste-urju do zaslužene slave in je po-kazalo tudi vso plemenitost List er j a, katerega so dičile še mnoge duševne vrline. Njegova anti-sepsa s sicer nevarnim karbolom se je kasneje nadomestila in spopolnila z «asepso», pri kateri se že pred operacijo najtemeljiteje razkužuje vse, kar se le razkužiti da, tako da se je ne-varnost infekcije neprimerno zmanjšala, a nikakor še povsem odpravila. Listerjeva antisepsa je pa ustvarila najboljšo podlago za moderno kirurgijo, porodništvo in higrijeno, da so se te znanosti razvile tudi v praktičnem življenju do nepričakovanih možnosti. Razumljivo je torej, da je slava Listerja postala nevenljiva. Ko je leta 1912. umrl ta veliki dobrotnik človeštva v svojem 85. letu, so ga pokopali v gToh-nici Westminstrske opatije med angleške kralje in najslavnejše državnike. no dividendo (Danca Commerciale 13%, Credito 10», a Banca Nas. di Credito in Banco di Besna po 6*). Največji dogodek italijanske finančne politike je bil preteklega torta prehod Iz inflacije k deflaciji. Ta prehod je namreč ▼ cved s vladno detflacijsko politiko in Je s nastopom hude borane krize ■ertal vsem pomembnejftkn italijanskim Gospodarstvo EanUe v letu 1926. Med velike Italijanske kreditne zavode prištevamo Banca Commerciale Italiana, Credito Italiano, Banca Nazion. di Credito in Banco di Roma Najstarejši zavod je Banco di Roma, sledita Comcmerciale ItaJiana in Credito, ki sta bila u-stajiovljena v devetdesetih letih. Med najmlajšo banko v tej četvorici spada Banca Nazionale di Credito, ki je izšte. iz znane Banca Ita-liarsa di Sconto. Vse naMele banke razpolagajo z 2350 milijoni lir delniškega in rezervnega kapitala Največja in najpomembnejša med n/fmi je Banca Con*m*»rciale Ita^ liana, koje kapital znaša 700 milijonov, a rezervni sklad 500 milijonov lir. Velebanke igrajo v gospodarskem življenju Italije zelo važno vlogo in javnost pričakuje vsakega leta z veliko napetostjo objave njiaovih bilanc. V bilancah izkazani dobiček za ' leto 1926. dosega po večini onega iz prejšnjega leta. Čeravno je pa bil potek poslovnega leta za banke manj ugoden, so vendar razdelile med delničarje neizpremenje- Rana 469.2 470.7 401.6 385.3 hz. i tnL 81.2 107.0 126.8 152.9 bankam težak udarec, ki se zrcali v velikih izgubah v valutah in efektih, kar pa ni prišlo v letošnjih bilancah vselej na dan. lahnft o krepitev tečajev borznih papirjev v prvih mesecih tekočega leta, katere pa Še nikakor ne moremo istovetiti z izboljšanjem gospodarskega stanja dežele, je morda v zvezi z večjim dotokom inozemskih posojil. Hranilne vloge velebank kažejo skozi celo leto, a posebno še od septembra dalje izrazito padajočo tendenco. Naslednje številke nam podajajo izpremembe zadnjih let (podatki v milijonih lir): Ciaaertiata Credito L. 1923 846.5 918.3 „ 1924 961.4 1059.5 „ 1925 950.4 988.5 „ 1926 922.6 940.2 Iz navedenih Številk sicer še ne izhaja, da splošno hranjenje In tvorjenje novega kapitala nazaduje, kajti agrarne m ljudske banke in hranilnice izkazujejo celo povečanje hranilnih vlog, katerih ritem se je pa v primeri s prejšnjimi leti vsekakor zmanjšal. Tako so n. pr. poskočile vloge pri hranilnicah le za 200 milijonov lir, medtem ko je porast v prejšnjih dveh predhodnih letih znašal 600 oziroma 1600 milijonov lir. Vloge pri poštni hrar nilnici, ki so 1925. napredovale od 9,800 na 10,500 milijonov, so preteklega leta nazadovale na 10,200 milijonov lir. Zmanjšanje hranilnih vlog pri vel ©bankah kakor tudi pri po&tni hranilnici je po ogromni veČini v skladu s kreditno restrikcijo centralnega emisijskega zavoda Banca d'Italia in v zvezi z mno-žeči-md se potrebami italijanske industrije, ki boluje na oddajni krizi. Kot najvažnejšo novost is preteklega leta je treba omeniti zakona o zaščiti hranilnih vlog z dne 7. septembra in 6. novembra, po katerih je bila uvedena neke vrste kontrola nad bankami, ki se pečajo z depozitno kupčijo. Nadzoroval ni organ je po zakonu Banca d'Italia. Nove določbe, ki postavljajo gotovo razirrverje med lastnim kapitalom bank z rezervnim skla-dctfn vred in hranilnimi vlogami, predpisujejo postopno zvišanje rezerv na 40% podpisanega bančnega delniškega kapitala. Opisane odredbe je rodila potreba časa, kajti občinstvo je bilo radi večjih in manjših bančnih polomov iz zadnjih let neprestano vznemirjeno Sporedno s tem pa je hotela vla- de zbuditi v IJuđrtru ve^JI cmM za hranjenje. Ukrep« pa se enkrat *e niso dosegli kakega pozitivnega uspehe. Vzrok Uti v dejstvu, de se je vzporedno s gornjimi določber eni započela tudi deflacije In is te izvirajoče oddajna in denarna kriza, u ovire vsakrflM neloftbe teko-čega kapitala. Ne ravno majhen del hranilnih vlog Je absorbiralo tudi liktorsko posojilo. In h koncu naj še dodan*, da po-imenjfe preteklo leto, karakterizirano po izpremembi veljavne politike za ItaMjanske banke nekak odmor v njihovi ekspanzivni politiki in pa zbiranje moči, ker bo prihajala do izraza v nadaljnji krepitvi bančnih rezerv. F. C ŽVEPLO IN KOBRA OlUOA Žveplo. Prva pošiljatev žvepla je kmetijski družbi že dospela. Skrbela je, da naroči za svoje naročnike najboljšo vrsto tvepla znamke «Trezza» ne glede toliko na ceno, da lahko ugodi svojim članom in naročnikom z dobrim in zanesljivim blagom. Naročnikom, kateri so naročili požiljatev po železnici, smo že odposlali. Ostale naročnike vabimo, da ga dvignejo. Modra galica. Težje kakor s žveplom bo letos z modro galico. Angleške modre galice bo radi radarske stavke na Angleškem malo ne trgu. Mi smo dobili le manjšo količino, le za manjša naroČila posameznikov. Naslednja poAiljatev bo dospela v Trst koncem mesece junija ali julija. Naročili pa smo večjo količino ntr«ikt modre galice memke «Johannlsthal», katera nam doapa v sodih po 250 kg tekom tega meseca Tudi ta je že vsa oddana in jo dobijo le naročniki, ki so jo predznamovali. Ostali se bodo morali zadovoljiti z drugo gollco.__ VINOORADNI&U POTREBA0DTB Za letoAnjo vinogradniško sezijo je preskrbela Tržaška kmetijske družba vse vinogradniške potrebščine, kakor: Škropilnice znamke «Vennore!» originalne, «Volpi», «Ferrara» in vse posamezne nadomestne dele. Žveplalnike: ročne koprske in nekaj drurgih sistemov. Nahrbtne žveplalnike: ploščnate «Volpi* in okrogle «Viktoria» in «IdeaJ». TRANSPORTNI VRČI ZA MLEKO Prifeli stao večjo zalogo transportnih vrčev za mlako is Inozemstva, kateri so na ogled v našem skladišču ul. Torre bi a« ca 19. KOSS ZNAMKE «MZRKUR» Ta vrsta kos «Merkur» se je iskazala pri nas kot najboljša in je pri naših kmetovalcih najbolj priljubljena. Zadruge in preprodajalce, ki si želijo nabaviti večje Število kos «Merkur», naj prijavijo pravočasno svojo potrebo. t Trsta ▼ zalogi: kodu-1. M« islfe SEMENSKA AJDA Sprejemamo naročila za semen-eko ejdo. Vsak naročnik naj nar vede, katero vrsto ajde želi; črno Štajersko, ali sivo francosko ajdo. Tržaiks kmetijske družba v Trsta «L Torreblenca lt ln Rafllnerla 7 SEMENA Ravnokar smo prejeli noro zalego semen is Nemčije. Ohrovt (vrzote), zgodnje sv. Ivana in kasne, belega zelja zgodnjega Dit-marškega in poznega Brunšvicar-akega, karfijole ali cvetoči kapus, solato ljubljansko ledenko, redkvice okrogle, rdeče in podolgaste, majaron, čebulno seme belo spomladansko, koren j ček za juho, kolerabo, mirne za krmo (oribano seme), ter francosko pahovko ali klasnico (travuljo). Razun tega imamo v zalogi VBa ostala vrtna zelenjadna in travnata semena. Tržaška kmetijske družba v Trsta ul. Torre bianca 19 in Ralfineria fit. 7, tel. 44-39._ BORZNA POROČILA Amsterdam 809-819, Belgija 279.50-284.50, Francija 79.50-80, London 98.62><-98.72K, New York 20.25-20.35, Španija 347.50-357.50, Švica 391-305, Atene 27.50-28, Berlin 478-489, BukareSt 12.25-1275, Praga 00-60.50, Ogrska 350-360, Dunaj 281-291, Zagreb 35.60-36.10. Urad. cena zlata (12. IV.) 397.62. Vojnoodškodn. obveznice 60.85. te se niso zanje zmenile in Jih tudi niso plačale. Cerkev sv. Štefana je toro) tako rekoč sama zadela glavne dobitke. Spalne bolezen. V Mostar ju v Hercegovini Je na-stopila kot posledica gripe spalna bolezen. Naznanuje se več smrtnih slučajev. Tako je umri deček po petnajsrtdnevnem, deklica pa po tri in dvajsetdnevnem spanju. Osem let — norec. Leta 1919. je bil v M onakoveni Josip Hetzenecker obtožen, da je umoril svojo ženo. Ni bil obsojen, pač pa oddan v blaznico. Osem let se je delal, da je norec, osem let so mu sedali zdravniki na limani-ce. Končno je te prišla na dan njegova hlinba in pretvara in prav te dneve je bil izročen preiskovalnemu sodniku. Z grožnjo jo je rešil. V Isny-ju na Wurtemberškean je skočila gospodična Tbierlelder s samomorilnim namenom v kanal. Njen skok v vodo je videl policaj Huber Josip, ki pa ni znal plavati. Kaj naj napravi? Človeško življenje je bilo v nevarnosti in on ga ne more rešiti, sicer tvega še svoje lastno življenje. In nenadoma je potegnil policaj svoj revolver izza pasu in zaukazal potapljajoči se ženski: «Takoj, ven iz vode, sicer bom streljal 1» Grožnja je imela popolni uspeh, samomorilka se je potrudila doseči obrežje, pri čemer ji je policaj pomagal. _ RAZNE ZANIMIVOSTI gr. fttefana na Dunaju ima Pred nekaj dnevi se je vrMl na Dunaju občni zbor cerkveno gradbenega društva, ki oskrbuje cerkev sv. Štefana. Te cerkve ni zgradil cesar Franc Jožef, kakor se je zareklo neki agenciji in po njej «Edinoeti», kar ei je pa vsak naš bravec že sam popravil, o čemer se je pa moral neki goriški list prepričati komaj iz Meyer-jevega leksikona in iz Drezlerjeve: «Kunst-geechichte*. Na občnem zboru omenjenega društva se je izkazalo, da ima 35.000 šilingov (en šiling približno tri lire) prebitka, kar bo zadostovalo za cerkvena popravila. Da ima toliko prebitka, je pripisali dejstvu, da društvu ni bilo treba plačati treh glavnih dobitkov pri loteriji cerkveno-gradbo-nega drudtva. Dotične srečke, ki so zadele dobitke, so bile pač odposlane posameznim osebam, toda Ob dopisniku Is srednje Ietrs: ; Prosimo, pišite nam malo krajše dopise. Predolgi dopisi so le težko , uporabni. Lahko pišete tudi v hrvaščini. O. dopisniku is RenAi Dopis o Čudni zadevi s potnimi listi smo prejeli, toda ga ns moremo obja- ; viti, ker nas uči Izkušnja, da M nihče ns hotel nastopiti kot priča, če dotični uradnik ali poteštat vložil tožbo. Ce je vse to res, kot je navedeno v dopisu, potem vložite kar ovadbo na sodno ob- i lastvo. Ni druge uspešne poti v takih slučajih. Iz BriJ o razmerah v šoli: Ne moremo objaviti, ker nimamo prič. Ce je vse res, potem velja isto, kar glede dopisa iz Renč o potnih listih; napravite ovadbo na šolsko oblastvo. LISTNICA UREDNIŠTVA Dopisnikom iz Podbrda: Dopis o aretaciji desetih fantov smo prejeli. Malo bi jim bilo pomagano z objavo in gotovo so prizadeti Že poskrbeli, da se izposluje njihova izpustitev. Preiskovalni sodnik jih gotovo ne bo zadrževal v zaporu, Če se prepriča da je ovadba neutemeljena. Ce še niso prizadeti očetje ukrenili potrebnih korakov v Gorici, bi svetovali, naj to nemudoma store. Lahko se obrnejo v Gorici na pod uredništvo «Edinosti«, ki jim bo Šlo na roko z nar svetom. Upamo pa, da se je med tem vse to že zgodilo. Prosili bi za natančnejši opis incidenta, potem bomo lahko kaj objavili. JAKOB BEVC urama ln ataterna Trst, Catapo S. Glacorno 5 Zlato kupnje v vsaki množini po najvišjih cenah. Krono plačuje vJSJe kot vsi drugi. Zaloge raznovrstnih nr ln zlatenlne. 479 1 Ne pozabite, da bo prodajala ob priliki velikonočnih praznikov tvrdka i mM TnUoral.L 26 (natproli lastiTljihitd) Hoife obleke oi L 140'— naprei Površnike ofl L ISO'— Velika izbera tu-ln inozemskega blaga. lastil kronska Lt. IzcitavSa oMb meri. tari $8 stopiti Ve DROSNIQ - Trgaulna žslsznln In Kculn Trst — Via S. Car§© 2 — 2S7 Brzojavka: VIDRO Plošče žeiezne črne, žlebaste in kotli. — Zavornice za vozove In kočije. — Vsakovrstne potrebščine. — Železni drogi. - Svinčene cevi. Pipe in zaklopnice. — Cevi Mannesmann. (398) EESaVBbtJZv V^-Dt'.'fcr- Okr eo£e val n o sredstvo, predpisano od zdravniških avtoritet proti MALOKRVNOSTI, BLEDICI ln za OKREVANJE 180 LEKARNA ZANETTI - TRST - Via Mazzinl Ob priliki bližajočih se velikonočnih praznikov si je dobroznana PIAZZA GOLDONI 12 nabavila popolno zalogo blaga,ki ga nudi svojim ceni-odjemalcem po konkurenčnih cenah Blago volneno, gladko . \......od L. — „ „ fantazija..............„ — »» Cower coats v vseh barvah..........„ 3M>.— „ Blago volneno, damaskirano 140 cm «, 97.— » Crep Georgette od L iS.— naprej, Orep marocalno od L paprejj VELIKA ZALOGA 8VILENIN x tvadni...........od L — itasija .......... m lo.— ca. podvlako . . „ ld.— naprej, Crep de Ohlne Iz naravne evlte od L 30.— naprej. 9f Moderčkl bombažai Cnlottes 99 „ is sukanca „ iz svile Combinć svileni Razparoda|a gilet in Največja izbera moških in ženskih maj in majic za otroke, iz bombaža, sukanca in svile ti ........od L 8.50 napref • tt H i vil en Ut bln w 18-„ 13.— 15.- n Maj« bombaža ste, moške „ lahke, volnene . „ barvane in črtane pp športne ...... pp asa nogomet .... Kostimi moskl..... od L. naprej n — m »» 8-— tt 10.f- „ it 1 n „ «5.- „ 1 ■ a w a- mmm a.aavuaa. * F» -- Maje za otroke, z dolgimi In kratkimi rokavi, barvane In bele, sport ln Robeeplerre od L 3.— naprej. Nogavice ženske, is sukanca . . . 99 99 99 99 od L boljše vrste švedske 9» 9» 99 —.90 naprej 4.25 --9» Nogavice 99 99 99 loške „ fantazija od L. 99 99 posebne vrste prvovrst., švedske >9 >9 99 l.SO naprej 4.50 e.— 7.50 99 »9 99 Najbogatejša Izbera NOOAVK ZA OTROKI belih, barvanlh, fantazija, novost z robom, po zelo nizkih oenah. VELIKANSKA ZALOGA UGOTOVLJENEGA PERILA IN NA METER Platno se rjnl* Madapolam" . IDO cm Me cm • • m • od L 5.90 naprej 12.— » 1.90 Platno za rjnlie aoo cm . 9 n 870 cm • Peue d* novo........ • • • od L io.— naprej 4.— ------ 99 ------H Namizno perilo na meter In prti« barvani In beli od L. S.OO naprej. 9» .99 # PARTIJA BLOK Srajce mefir, barriuie od L 1». PRILIKA || Srajce satir, boljfte vrate......od L 29.— naprej Nadalje ee nudi bogata Izbera sefflrla, crep« In popllna za srajce, ki se Ugotavljalo tudi po mart po Izredao koakuranCnlh cenah. Izkoristita priliko I Zalog« okraskov, zapon. gumb. mehkh in trdih ovratnikov, perioto, platoa, rigathn. penam, a;otraštalobleflco ta obleke »delavce, \rjiln Pr«,^ish^l"lhk"vfekai[ew- pr6pr0fl' p^& HVK. bris-bise, stores. svilenih Serp. ovratnic (rektonmi vzorec iz pristan svBe po L 5.50) gumbov za zapestnice in drugih drobnarij. OMiCIta aaso trgovino, k|« bode*. doblB m, kar potrebaj^e po Mm mmai coaah. - Poakualte In sadovoUH bodete . nakupom. Manufakturna trgovina ROMEO CIPRIANI - Piazza Goldoni 12 Govori se slovensko 535353534853532353485353484853235323480002