/f
Strokovni list za povzdigo gostilničarskega obrta.
Glasilo »Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem",
List izhaja 25. vsakega meseca.
Za čianc v „Deželni zvezi" včlanjenih zadrug stane list celoletno K 2-—. Sicer stane list celoletno K 5.—, polletno K 2.60, četrtletno K 1.30; posamezne številke -=	25	vinarjev.	—.......i ._=
== Cena inseratom: '/48 strani K 1'50, pri večkratnih objavah popust. =
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Marije Terezije cesta štev. 16.
Strankam je uredništvo na razpolago vsak ponedeljek in petek od 4.—6. popoldne.
Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 5. oziroma do 20. ===== vsakega meseca, s tem dnem se uredništvo zaključi. ======
Št. 16. in 17.
V Ljubljani, 25. oktobra 1918.
Leto V.
Vabilo
na
Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem,
ki se vrši v ponedeljek dne 18. novembra ob treh popoldan v Ljubljani, v gostilniških prostorih gospoda Kavčiča na Privozu št. 4 (tramvajska štacija Privoz) po sledečem dnevnem redu:
1.) Nagovor.
2.) Poročilo o položaju na vinskem trgu.
3.) Sklepanje o možnostih ustvariti reelnc
vinske cene.
4.) O razmerju napram državni Zvezi na Du-
naju, eventuvalni izstop in snutje Jugoslovanske državne zveze.
!.) O Zveznem glasilu.
6.) Raznoterosti.
V	Ljubljani, 10. novembra 1918.
Vinko O g o r e I e c,
predsednik.
Gostilničarstvo in vinske cene.
Na inicijativo načelstva gostilničarske zadruge ljubljanske je sklicala Deželna zveza gostilničarskih zadrug na Kranjskem dne 30. oktobra t. 1. sestanek v gostilno pri Mraku na Rimski cesti, kateri je bil zelo številno obiskan. Povod temu je dala najnovejša konšte-, laclja na vinskem trgu. Prihajati so pričela namreč iz največjih vinorejskih krajev bivše
monarhije poročila o silovitem padanju vinskih cen. Poročal je o položaju vsled obolelosti Zveznega tajnika g. Anton C e r e r, zadružni načelnik v Kamniku, prav temeljito in stvarno ter se je vnela nato zelo živahna debata. Del tega poročila podamo tudi v uvodnem članku današnje številke. Obširnejših podatkov o debati in 'raznih utemeljevanj radi pomanjkanja prostora ne moremo danes priobčiti. Na predlog načelnika gosp. Kavčiča se je sklenilo soglasno, vina letošnjega novega pridelka nikakor plačevati čez tri, v najboljšem slučaju 4 K za liter, ter se zavežejo vsi navzoči razglasiti ta sklep širom dežele svojim tovarišem. Iz Dolenjskega se je neki gospod sicer zavzemal za vinorejce, češ da imajo tudi oni silno velike stroške z delavci, kako drago morajo plačevati potrebščine v trgovini in drugod, ter skušal na ta način opravičiti dosedanje fantastične cene. Zavrnil ga ie g. Kavčič, da je dokazano, da so vinogradnikom v prvem letu teh visokih cen že popolnoma plačani vsi grunti, v drugem letu dvakrat in v tretjem pa trikrat, tako če bi dajali letos vino »bavada« (zastonj), ne bi imeli vinarja škode.
K položaju.
Kakšen imamo razgled na bodoče vinske cene?
Trgatev se je izvršila povsodi v popolno zadovoljstvo.Vinski trg se ni skoro nič predrugačil. Res da so Wilsonove predloge glede miru od centralnih držav sprejete in da je to dejstvo v vseh panogah trgovine povzročilo precejšen potres, je vendar vse še čakalo na odgovor Wilsonov, katerega ima mož podati na tako z mrzlično hitrostjo podano izjavo Nemčije in Avstrije.
Odgovor je prišel pa tak, da je pogoje, pod katerimi se ententa hoče pogajati o miru, še bolj privil. V tem pogledu bi bili miru še precej oddaljeni, nasprotno se pa na vseh bojiščih kar lomi in vodi hočeš nočeš moreš k miru, priti zna toraj kar čez noč zopet tak potresni sunek, ki bo zrahljal trdovratnost
samodržcev visokih cen pri vsem blagu. Ni dvoma, da je ta »tavmel«, ki se je pojavil letos spomladi pri vinskih cenah, dosegel svoj višek. Nazadovanje cen smemo na vsak način pričakovati čim bližje smo razsulu upornosti napram sovražniku in čim resnejši bodo razvoji notranje - političnih odnošajev v monarhiji.
Prvi potres, ki je nastal vsled sprejema Wilsonovih pogojev, je učinkoval najbolj na Madžarskem, tam so se vinske cene kar čez noč prekucnile. Izkazalo se je, da o kakem pomanjkanju vina niti sledu ni, marveč da je vino edini predmet, ki ga je v vsej obilici še v zalogah, dasiravno se ga več kakor v mirnem času izvaža in za konjak destilira.
Kakor došla poročila javljajo, se v večjih produkcijskih krajih zadnji teden ni sklepalo nikakih kupčij za večje množine, samo tam pa tam za male partije.
Okrog Blatnega jezera se plačuje mošl po 300 do 450 kron za hektoliter, boljše rdeče po 500 do 600 kron* Kvaliteta je mnogo slabejša od lanskega in ima po največ komaj 15% sladkorja. Tudi na Nižje Avstrijskem tožijo o slabi kvaliteti in da bo treba letošnji pridelek z lanskim zboljševati. Da je vince letošnjo spomlad zlezlo na tako pravljično visoko ceno, je vzrok mnogo tudi tisti pro-kleti takozvani »Kettenhandel«. V nekem češkem agrarnem časniku čitamo: Nebrzdana vinska verižna špekulacija je speljala posamezne dele dežel Ogrske do katastrofe. Cene letijo sedaj kar skokoma navzdol. Posebno v Tokajskem vinorejskem ozemlju je ležal denar takorekeoč kar na cesti, tu so namreč Madžari še več pa Galicijani pokupili velikanske množine vina, niso pa imeli ne posode ne kleti, in vina še videl ni nobeden, še manj pa prevzel, ampak svoja sklepna pisma so z dobičkom po desetkrat dalje prodali, vsled česar je potem cena vina narasla na 2700 kron za hektoliter, tedaj kratko pred novo trgatvijo, ko bi se stara vina morala prevzeti, da se napravi prostor za novo bla? go, ga ti špekulanti, ki niso imeli ne posode.
ne kleti, niso mogli nikamor spraviti, in to »papirnato« vino je čez noč začelo lomiti nazaj v ceni in špekulantske barabe so se ga morale znebiti za vsako ceno ter so posamezni oromno denarja zgubili. Tako velikanski je bil ta polom, da če navedemo le en slučaj, se lahko že povzame, kako vplivajo na cene take prekucije. V Marošvasarhelyu je namreč neka vinarska družba nakupila že velikanske množine novega vina ter samo za »aro« izdala čez 200.000 kron in je takoj vso kupčijo razdrla ter raje pustila vse na kup dane svote v znesku nad 200.000 kron.
Ne glede na to rapidno padjUlje cen pa ni kljub temu nobenega povpraševanja za novo vino.
Vinski trg se bo šele razvil, ko se enkrat te prehodne cene vstalijo. Največ bode odvisno od izvoza, računa se, da bo šlo kakih 600.000 hekto v Nemčijo in Ukrajino, ali ravno ta dva faktorja se branita plačevati dosedanje visoke cene. Za vojaštvo se je določila cena vina za nakup na Madžarskem na 5.50 K. če se sklene mir, tudi to ne bo držalo, ker odpade nakup za armado, i_n tudi vinska carina bo dvignena, vinske centrale bodo poginile in bo vince v slučaju sklenjenja miru zlezlo v najboljšem slučaju na 100 I< za hektoliter.
Tako je domnevati, da je vino s svojo pobezlano ceno iti naovzgor končalo. Tudi za izdelavanje špirituoz se bo baje več koruze in krompirja dovolilo, da se tudi za te vrste destilat ne bo toliko vina porabljalo. Politična in gospodarska negotovost na znotraj in zunaj kakor tudi vojaški položaj in dr. znajo povzročiti, da bo ta iz kart sestavljena vinska hišica čez noč podrta.
Skrb za naraščaj! v
Težki časi nas čakajo po vojski, dvig-nati moramo gostilničarsko obrt, mi potrebujemo gostilničarsko šolo.
Vojska je oškodovala celo vrsto obrti, morebiti največ pa je trpela naša gostilničarska obrt in vse hotelirstvo. Največje so bile žrtve: izgube na osobju. Padel je marsikateri gostilničar ali postal invalid. Pobrali so v armado skoraj vse natakarje in tudi naraščaj, tako da strežejo večinoma natakarice, ki deloma niti izvežbane niso.
Po končani vojski ne bo nič boljše, invalid ne more biti več natakar, bolnik tudi ne, razun tega moramo računati, da bo tako pomanjkanje delavnih sil v drugih strokah, da bo prav težko dobiti osobje za gostilni-čarstvo, ker je zaslužek slabši kakor bode drugod.
Med vojsko je zaradi slabe aprovizaci-je gostilničarska obrt sploh le životarila, kaj pa bode, ko nastopi zopet mir in redne razmere, ko se vrnejo iz vojske vojaki in se bodo gostilne zopet polnile, odkod bodemo vzeli izvežbano osobje? Posebno v večjih gostilnah in hotelih se bodo te razmere z vso resnostjo pojavile.
V	drugih kronovinah imajo gostilničarske šole in tečaje za natakarje. Tam so si med vojsko vzgojili z mladimi fanti naraščaj. Pri nas tega naraščaja ne bo, ker nobene šole nimamo.
Od drugod osobja jemati ne moremo, ker pri nas mora dandanes biti osobje zmožno slovenskega jezika, če ne postanejo gostje nevoljni, kmečki gostje pa sploh drugega jezika ne znajo.
Že pred leti se je marljivi organizator gostilničarstva na Kranjskem g. Ivan Kenda resno bavil, da se ustanovi šola, ko je odšel,
se je vse to pod vodstvom načelstva gostilničarske zadruge ljubljanske, zadružnega in-štruktorata, trgovske zbornice in dr. že za-vršilo. Sestavljen in predložen je bil učni načrt, zagotovljene podpore, pripravljeni prostori, učno osobje in vse. Kar pride ob izbruhu vojne odlok deželne vlade, ki naznanja, da so obrtne šole sistirane in v tem položaju se nahajamo še danes.
Danes se moramo s tem vprašanjem prav resno pečati, ker sicer bodemo brez osobja. Mladi natakarji se ne bodo mogli kakor sicer pred Vojsko v dolgih letih le vsled svoje službe izobraževati, temveč izobraževati jiff bode treba hitro in naglo, to pa za-more storiti le šola.
Sploh se je izkazalo pri vsem obrtnem gibanju v Avstriji, da se je moglo šele takrat razvijati, ko je dobilo strokovno izobrazbo. Tudi naše hotelirstvo in gostilničarstvo se hoče dvigniti in zaradi tega tudi zasluži, da se mu da prilika izpopolniti in izobraziti se.
Danes smo hoteli o tem vprašanju le kratko izpregovoriti, preverjeni smo pa, da bode to vprašanje gotovo prišlo na dnevni red in da ne bode več zaspalo, dokler šole ne dobimo. Kako se ta šola ustanovi, v kakem obsegu, s kakimi stroški, to je vprašanje onih faktorjev, ki se imajo v deželi s šolstvom in z obrtjo pečati.
Upamo, da se bode vsestransko izpre-videlo^da taka obrt kakor je gostilničarska, ki je izmed vseh obrti najštevilnejše zastopana, se ne sme zanemarjati, posebno ker je gostilničarstvo tista obrt, ki nese po posrednih in neposrednih davkih največ, ki nese prav za prav državi in deželi veliko več kakor gostilničarju samemu, ki je pri teh razmerah itak velik revež. Od samh naredb, ki rastejo kakor gobe, se naša obrt ne bo povzdignila, zatorej naj pride tista naredba na dan, ki nam bo dala šolo.
Vojno-kreditni|zavod za južno
vojno okrožje,
ld ga je ustanovilo c. kr. finančno ministrstvo sporazumno s c. kr. pravosodnim ministrstvom z naredbo od dne 16. grudna 1917, drž. zak. št. 307, ima nalog in namen, da že sedaj, predno bo še urejeno vprašanje o odškodninah za po vojni provzročene škode, daje fizičnim in pravnim osebam, ki so utrpele v južnem ožjem vojnem ozemlju vsled vojnih dogodkov kako škodo na posestvu, obratu ali poklicu, v obliki posojil pod čim najugodnejšimi pogoji potrebna denarna sredstva za zopetno zgradbo in vzpostavitev po vojnih dogodkih porušenih ali poškodovanih hiš, obratov, obrtnih podjetij i. t. d.
Skoda, ki pride tu v poštev, je morala nastati ali neposredno vsled sovražnih dejanj, n. pr. obstreljevanja, razstreljevanja, zračnega napada itd. — ali pa posredno, n. pr. vsled nasilne izpraznitve (evakuacije), navala sovražnia (invazije), omejitve prometnih razmer itd.
Za plačilo že obstoječih dolgov, zaostalih obresti, davkov ali za nabavo uničene ali odnesene hišne in osebne oprave, živil itd., pa ta zavod ne daje posojil.
V	delokrog tega zavoda spadajo samo dežele, ki so bile ali ki so še v ožjem vojnem okrožju, t. j, Dalmacija, Istra, Trst z okolico, Goriško-Gradiščanska, Kranjska, Koroška in južna Tirolska.
Ta zavod daje v zmislu pravil posojila:
1. kreditnim zavodom v svrho izpolno-vanja njih obveznosti;
2. občinam in obe. zavodom v svrho vzdržavanja_ njih tekočega gospodarstva. obnove in nadaljevanja njih podjetij in obratov, ter v svrho poprave v ta namen potrebnih stavb;
3. kmetovalcem, t r g o v c e m, o b r t -n i k o m, industrijcem in podjetjem za tujski promet v svrho
v z d r ž e v a n j a in nadalje v a n j a njih obratov; kakor tudi v svrho poprave za ta namen potrebnih stavb;
4. hišnim posestnikom za zopetno zgradbo in popravo njih stanovanjskih in drugih poslopij;
5. pripadnikom prostih poklicev (odvetnikom, notarjem, zdravnikom, civilnim inže-nerjem) za nabavo za poklic potrebne oprave, za zopetno izvrševanje poklica neobhod-no potrebnega dela hišne in osebne oprave;
6. okrajnim bolniškim blagajnami za vzdrževanje njih tekočega gospodarenja;
7. distributivnim in produktivnim zadrugam za zopetni pričetek in nadaljevanje njih obratovanja, kakor tudi za zopetno zgradbo njih poslopij; zlasti takim produktivnim zadrugam, ki se ustanovijo šele med vojsko ali v začetku mirovnega časa v svrho nabave surovin in orodja za zopetno zgradbo ali potrebščin za 'kmetijstvo;
8. kmetovalcem ali zakupnikom kmetskih zemljišč za posetev neobdelanih zemljišč (predujmi za setev);
9. zdraviliščnim komisijam in od dotične dežele priznanim zvezam za pospeševanje tujskega prometa za zopetni pričetek in vzdrževanje njih poslovanja ter za izvršitev poprav, ki so za tujski promfft neobhodno potrebne.
Obrestovanje teh posojil se določa z ozirom na potrebnost in razmere prosica v raznih stopnjah, od '/?% nad eskontno mero avstro-ogrske banke kot najvišje pa doli po 4%, oziroma 3% do popolne brezobrest-nosti.
Za varnost posojila je zastaviti posestvro, terjatve, vrednostne papirje itd. ali dati menice, plačila zmožne poroke itd.
Ako prosilec ne ,more nobene teh varnosti nuditi, prevzame zanj v ozira vrednih razmerah država sama jamstvo z a i z p o d e k, ne kar se posebno opozarja.
Rok za plačilo posojila zamore se v zmis-lu pravil podaljšati do 20. leta po sklepu miru z Italijo.
Iz navedenih pogojev je razvidno, da ima ta zavod edino namen prebivalstvu južnih dežel, ki je po vojnih dogodkih škodo utrpelo, nuditi denarno pomoč in njega gospodarsko vzpostavitev pospeševati.
P o v d a r j a t i pa je, da d o t i č n i poškodovanec, ki je prejel pri tem zavodu posojilo, nikakor ne izgubi s tem svoje more-bitne pravice do kasnejše vojne odškodnin e 1
Prošnje za posojilo je vložiti na vojno-kreditrii zavod za južno vojno okrožje in sicer pri njega krajevno pristojnih tajništvih, pismeno ali ustmeno. V prošnjah je navesti: a) visokost škode in kako je nastala, b) visokost zaželjenega posojila, c) za kaj se namerava posojilo porabiti, d) premoženjske razmere, e) kakošno varnost se za posojilo nudi in f) kako se namerava posojilo vrniti.
Prošnjam je priložiti: potrdilo okrajnega glavarstva o škodi, posestne liste, zeinlje-knjižne izvlečke, zavarovalne police itd.
Natančnejša pojasnila dajejo ravnateljstvo tega zavoda v Celovcu, Vil-Iacherstrasse 6, ali njega tajništva, ki sr* za posamezne prizadete dežele in sicer: za G o r i š k o - G r a d i š č a n s k o v Gorici, via Seminario 5, — za Trst z o k o 1 i c o in Istro skupaj v Trstu, via del Campanile 13, — za K r a n j s ko v Ljubljani. Poljanska cesta št. 2, — za Koroško pri ravnateljstvu v Celovcu, Villacherstrasse 6, — za Dalmacijo v Dubrovniku in za T i r o 1-sko v Boznu, Silbergasse 5.
Razun tega se bodo odredili v posameznih krajih redno ali po potrebi od slučaja do slučaja posebni uradni dnovi, na katerih se bo dajalo prebivalcem vsa pojasnila. O teh uradnih dnevih bo prizadeto prebivalstvo obveščeno po okrajnih glavrstvih, hobčinski uradih itd. ter po časopisih.
Okrajnim glavarstvom, županom in župnim uradom je zavod že razposlal svoja pravila in določila o pogojih, pod katerimi se posojilo daje. Občinstvo se torej v lastnem oziru poživlja, da se pri navedenih uradih čim najbolj natančno poduči o nalogah in namenu zavoda in o načinu, kako se posojilo dobi.
Poziv Narodnega sveta.
Zgodovina človeštva stoji na pragu velikih dogodkov. Tudi za prihodnjost našega naroda je sedanja doba odločilna. Mi in naši otroci bomo uživali toliko svobode, kolikor si je sedaj priborimo. Sedaj je čas, da si ustvarimo srečno bodočnost za nas, ki živimo in naše pozne rodove. Gorje, ako zamudimo te usodepolne trenutke!
Ker si je naš narod svest visokega pomena sedanjega časa, si je zbral »Narodni svet« v Ljubljani kot najvišjo politično stopnjo. »Narodni svet« bo skušal lajšati bremena, ki težijo naš narod. On bo vodil borbe našega naroda za svobodo, samostalnost in neodvisnost, da postane na naših tleh iz tlačanov samostojna svobodna država — Jugoslavija. Predno dosežemo ta veliki cilj, nas čaka obilo težkega dela. A ne strašimo se,ga, ker vemo, da je pravica na naši strani.
Da bode mogel premagati »Narodni svet« to ogromno nalogo, ga mora podpirati ves narod, ga mora podpirati moralno in gmotno. »Narodni svet« ne more pobirati davkov, pač pa je dolžnost naroda, da si sam naloži 'ta narodni davek. Prostovoljno naj naš narod plačuje ta davek svoji najvišji politični stopnji.
Delovanje »Narodnega sveta« bo odvisno tiidi od gmotniji sredstev, ki mu bodo na razpolago. Zato Doživljamo vsakogar, ki ljubi iugoslo-vjinsVn domovino, da plača no svojih močeh na-rodni davek našemu vrhovnemu vodstvu »Na-rpdurmn svetu« v T.inhlinni.
Prispevki se pošiljajo na naslov »Narodni svet« v Ljubljani, sprejemala pa jih bodo za naš račun drage volje tudi upravništva naših listov.
V L j u b 1 j a n i, dne 21. septembra 1918.
Dr. Anton Korošec.
P
V Ljubljani, 6. novembra 1918.
Zadrugi gostilničarjev.
Načelnik gospod Fran K av č i č, v
Ljubljani.
Načelstvo zadruge se opozarja na nared-bo poverjeništva za notranje zadeve Narodne vlade SHS z drte 3. novembra 1918, št. 3, zadevajoč odpiranje in zapiranje gostilniških in krčmarskih obratov ter prepoved žganjetoča, katera je izšla v »Uradnem Listu« z dne 4. novembra 1918, št. 1 in bila razglašena tudi po dnevnikih.
Magistrat naroča, da je združene člane obvestiti o vsebini z dostavkom, da imajo organi policijskega ravnateljstva nalog, nadzorovati kar najstrožje izvršitev te naredbe in da sc bodo prestopki brez ozira občutno kaznovali.
Magistrat pripominja izrceno, da se bode n. pr. vže prvi slučaj prestopka prepovedi žganjetoča kaznoval z globo najmanj 100 K. To pa tem več, ker je zlasti v sedanjem času dolžnost vsacega državljana, da podpira prizadevanje Narodne vlade SHS glede vposta-vitve javnega reda in miru.
Dr. Ivan Tavčar, župan.
Listnica upravništva.
Današnja številka se je vsled preobilice posia v tiskarni na prve, v drugo pa vsled čakanja na poročila nekaterih zadrug, ki so nameravale sklicati občne zbore, zdatno zakasnila.
Ekstrakt
ja
za
sadni punč.
Ia kvalitete umetno s saharinom oslajen da z vročo vodo izborno pijačo. Okus in vonj pravega punča. Sladkorja ni potreba. Pošilja ===== se od 5 kg naprej po K 10"— kilogram. =====
ADOLF TOSEK, Praga
Kral. Vinogradi štev. 1274 G.
—====»F===il5iy51F=i n- ........
M UDIH SLIVOVKO,
tropinjevec in konjak
:: le trgovcem in gostilničarjem. ::
Viljem Spitzer, Ljubljana, Kolizej.
prve vrste umeten, z saharinom oslajen, zelo izdaten in se ne pokvari, koncentrirano fini okus in vonj, razpošilja od 10 kg naprej po 10 K kg.
Adolf Tosek, Praga
Kralj. Vinogradi, čislo 1274-G.
Zamaške
nove in stare, kupi vsako množino
tvrdka Ljubljanska industrija probkovih zamaškov
Jelačin & Ko, Ljubljana.
I. kranjska tovarna mineralnih voBa, sodavice i. t. D.
Ljubljana, Slomškova ulica štev. 27
priporoča:
sodavico, pokalice, naravni malino* in citronov sok, nadalje izborne sadne pijače v pat, steklenicah: jagodovec, nektar, kristalno citronado, jabol-čnl biser.
Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje!
^avgust jflgnola
Ljubljana, Dunajska cesta 13.
Zaloga raznovrstnega namizja 242 za gostilne, hotele in kavarne.
J
i
m & * 3»
m
3«
m
30
W W 30 &
I	30
pekarija, siaččičarna in
kavarna3i 25—24
Stari trg 21
se priporoča sl. občinstvu posebno z dežele
na zajutrk.
la la
gostilničarske zadruge v Ljubljani
Marije Terezije cesta štev. 16
posreduje brezplačno za vse slnibo Iščoče
: v gostilničarskem obrtu :
Gospodarji iz Ljubljane plačajo 60 v, ■	z	dežele	1	K.	 -	•:
Tovariši gostilničarji I Poslužujte se te ugodne prilike!
26 23—24
NaJvedJ, slovenska hranilnica
£jubljana, Prešernova ulica št. 3.
le imela koncem leta 1916 vlog . . K 66,200.000*— hipotečnih in oblinskih posojil . . „ 27,000.000'—
rezervnega zaklada..............„	2,000.000'—
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje najvišje po 4°/o, večje in nestalne vloge po dogovoru.
Hranilnica je pupi-larno varna.
Za varčevanje ima vpeljane lične — domače hranilnike. ——
Posoja na lemljiffa in poslopja nn Kranjskem proti S '/o, lino Knnjsko pa proti 5 */. °/o obrestim in preti najmanj I “/o
---------oilr.	3/4°/o	odplačevanju	na dolg.---
V podpiranji trgom* in obrtnikov Ima ustanovljeno
Kreditno drultvo.
(vehe In čepinci) leseni v vsaki množini in velikosti so na razpolago.
Vpraša se pri
JOS. ŠREYU,
v Ljubljani,
Sodna ulica št. 2 II. nadstropje.
Tovariši! Tovarišice! Kupujte le pri tvrdkah, ki podpirajo ia oglašajo v ,,Qostiiničarju“, v Vašem glasilo.
Z vsemi v špecerijsko In delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh vrst namiznimi In buteljskimi vini postreže gostilničarjem najceneje 8 25—24	in najsolidneje tvrdka
T. MENCINGER, Ljubljana, vogal Sv. Petra ceste ln Resljeve ceste.
 Velepražarna za kavo s električnim obratom. =====	=====	Zaloga mineralnih voda. =====
I
Zalega stekla, porcelana in svetiljk
Fr.Kollmann
ll
v Ljubljani
24—24
dovoli gostilničarjem in ka-varnarjem pri večji naročbi Izdatno znižane cene.
& f- B>i« ®
cvetlični salon
SČV Pod Trančo 2
vrtnarija s Tržaška cesta 34s lig
v Ljubljani.2
Mazilo zoper „SrbeiicOu garje, lišaje za ljudi in živino, stane en lonček 4 krone, po pošti 5 K. Mazilo je belo, ne smrdi, ne maže perila. — Dobi se v lekarni
Trnkocz9. Ljubljana.
Ista trgovina Id ttslaraija ■
Peter Stepic*
Spodnja Sla Itev. 256	■
priporoča p. n. gostilničarjem svojo ® veliko zalogo zajamčeno naravnih k vin iz dolenjskih, goriških, istrskih in štajerskih vinskih goric.	■
Telefon it. 262.14 25—24 h
priporočata svoja najboljša piva, kakor:
#-4	—"" ^
/ marčno carsko, vležaao ln bavarsko v sodcih in ^	steklenicah.	27	23-24
\
%
Specijaliteta Relnlnghansovo dvojno sladno pivo „St. Peter" v originalnih steklenicah.
ii
Tslelon II. BO. V Ljubljani, Martinova cesta 28. Tslelon it. BO.
Z
m m
Pivovarna Goss
priporoča svoj priznano priljubljeni izdelek
marčno pivo
v sodčkih in steklenicah.
Pojasnila daje Fr. Sitar, zaloga pivovarne GSss, Ljubljana VII. (Spodnja Slška.)
^ Istotam se nahaja zastopstvo preblavske slatine. □Laaaa JLXXiXX X
N
N
M
H
H
H
M
r
N
M
H
h
H
r
EjE
VINO
belo in rudeče
od 56 litrov dalje.
Klalo vodOii-S
mmmw+m*v w w	zdrgv	s|atjno
od 25 steklenic dalje. Razpošilja:
A. OSET, Guštajn, Koroško.
Kupim vsake vrste steklenice, zamaške in sode.
3E
Uh
3E
Ed* brinjevec
te dobi po primerni ceni pri
Franc Mu na Brasu
pošta Borovnica, Kranjsko.
Kleinoscheg- l Derby sec
Vlnometre „Bernatot“. — Asbestov bombaž in prašek. — Eponit. — Francosko’ želatino Lipovo oglje. — Marmornat prašek. — Modro galico. — Natrijev bisulfit. — I?lbji mehur. Špansko zemljo. — Tanin. — Žveplo na asbestu. — Žveplo v prahu. — Limonovo kislino. ——— Vinsko kislino. — Soda bikarbono. — Strupa proste barve itd.
ima v zalogi po najnižji ceni
Drogerija Anton Kanc
Ljubljana, Židovska ulica 1.	_____________
Pivovarna nUNION“ v Ljubljani
(Spodnja Šiška)
priporoča svoje izborne izdelke, kakor:
marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah.
Dobč se tndl tropine ln sledne cime, ki so kot živinska krme zelo priporočljive.
3 24-24
Izdaja in zalaga „Dež. zveza gostilničarskih zadrug na Kranjskem". — Odgovorni urednik Avguštin Zajec. — Tisk ..Narodne tiskarne".