ii-tf Ntjv«čii za vse leto » • It pol l«£a • • • Z« New York eelo leto Z« inozemstvo celo leto dnevnik državah 96.00 71 I 13 • $3.00 g . $7.00 i $7.00 J GLAS NARODA list slovenskih .delavcev v Ameriki. TELEFON: C0RTLAHDT 2876 tfce Untied a Issued every day except Sunday* and legal Holidays. 75,000 Readers« Entered as Second Class Hatter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876. NO. 16. — ŠTEV. 16. NEW YORK, THURSDAY, JANUARY. 20, 1927.' — ČETRTEK 20. JANUARJA 1927. VOLUME XXXV. — LETNIK XXXV. ČRNOGORCI ZAHTEVAJO SVOJO NEODVISNO DRŽAVO Črnogorski rojalistični kcmitej v Rimu zahteva jugoslovansko izpraznenje ter zvezo s Hercegovino. — Prav gotovo ima Mussolini svoje prste Poleti med Parizom in New Yorkom. Francoski letalci izjavljajo, da se bodo v tekočem letu vec kot enkrat vmes. — Oživi jen je vprašanja je ojačilo strah preletali razdaljo med Bukarešte glede namenov Italije na Balkanu. New Yorkcm in Parizom in nazaj. BEOGRGAD, Jugoslavija, I 9. januarja. — Ma. nifest iz Rima, objavljen od črnogorskega komiteja za narodno obrambo, ki zahteva jugoslovansko izpraznenje Crnegore ter zvezo Hercegovine in Crne-gore v neodivsno državo, pripisujejo italijanskemu vplivu. S tem je bil tudi potrjen dvdm, da bo sledila Italija albanski pogodbi s tem, da bo oživila sosedno črnogorsko vprašanje. Se predno je Jugoslavija anektirala leta 1918 Cr-nogoro, baje brez njenega privoljenja in proti protestom črnogorskega kralja Nikite, ki je bil prisiljen odpotovati v inozemstvo, je kazala Italija živahno zanimanje za majhno kraljestvo, ležeče severno od Albanije. je pojasnil Lecointe. _ Xa motor_ Dejstvo, da je sedanja italijanska kraljica hčer- je se soda j lahko zanese, da bo ka pokojnega kralja Nikite, smatrajo v večji merilno tekli brez napake številne ure. za učinek kot pa vzrok tega italijanskega zanima-1 aeroplani imajo na I T mm • r v krovu dovolj kuriva, da vzdrze nja. Italija je izgnanega kralja Nikito hnancno | eroplan v zraku veC; kot trideset podpirala ter tudi podpirala propagando njegovih j ur, z naglico 200 kilometrov na pristašev. Zadnjih par let pa je bilo črnogorsko vprašanje pozabljeno, celo v Italiji. Ko je umrl Nikita leta 1 921, še vedno vztrajajoč pri neodvisnosti Crnogore, je majhna tolpa njego- Državni tajnik za razsodišče. Državni tajnik Kellogg je zadovoljen z razso-diščno uravnavo sporov z Mehiko. — Trdno pa - vztraja pri svoji politiki v Nicaragua. V ARIZ, Francija, 10. januarja.] MEXICO C'lTY. Mehika. 10. ja-Dva najbolj odlična francoska nuarja. — General Joe Alvarez, o-avijatika, Sadi Lecointe in poročnik Lasne, sta včeraj izjavila, da se bo v tckoeem letu več kot enkrat izvršilo polet med Parizom in Npw Ycrkom. Oba sta prperičana, da bo Francoz v aeroplanu prvi, ki bo zopet preletel Atlantik in Lasne je rekel, da bodo kmalu zračna potovanja med obema mestoma prav tako pogosta kot sedanja dnevna zračna služba med Parizom in Londonom. Število zaposlenih se znata6 manjša. Število tvorniških delavcev je nazadovalo. — Isto prikazen je bilo tudi opaziti meseca decembra. WASHINGTON', I). 18. j:,n. Y nekfMii poročilu delavskega de-partmenta se glasi, da j<1 bilo tudi sebni načelnik štaba predsednika tekom meseca decembra opaziti včeraj izjavo v nazadovanje Števila delavcev v Callesa, je izdal kateri se glasi, da ima mehiška'manufakturnih industrijah, ki se vlada dokumente, katere je pod-|^e Počelo meseca novembra pisala večina katoliških škofov in Prav no v tako nadškofov, in ki kažejo jasno re- meseca novembra. izdatni meri kot volucijonarno delavnost episko-pata: S tem je podtrdil general Alva- — Dosegli smo pravo dovrše nje v konstrukciji motorjev, —j episkopat odločno zanikal. Med dokazi, je. izjavil, se nahajajo tudi priznanja ujetih vsta- Xazadovanje števila zaposlenih je znašalo pol odstotka, dočim je znašalo meseca novembra 1.2 od-rez obdolžitev, katero je že preje stotka. Mezde v decembru so zna-dvignil. da je namreč organiziral šale »ekoliko več kot meseca no-katoliški episkopat katoliško vsta- vembra. jo proti vladi Callesa. kar pa je Poročilo navaja število zaposlei • , i ..... , ,ni1- + . , o ! nister komisiji zbornice, nih v 10,111 t vomica h na 2 nun-i J - KABINET JE ODOBRIL BRIAND0V0 POLITIKO Francoski zunanji minister bo pojasnil svojo politiko pred komisijo za zunanje zadeve v poslanski zbornici. — Nesoglasje v ministrstvu konča-no- — Vlada je postala vsled tega močnejša. P ARIZ, Francija, 1 9. januarja. — Kadar govori francoski zunanji minister Aristide Briand, le red kokedaj naleti na kako opozicijo. Vse kritike in govorice o nesoglasju med njim in kabinetom so izginile, ko je predložil včeraj zjutraj v odobrenje pojasnilo svoje politike. Isto pojasnilo bo pred-joži! danes komisij z a zunanje zadeve v parla mentu. Tekom zadnjih par tednov je bilo opaziti v ča sopisju desnice kampanjo proti zunanjemu mini stru, o kateri so v gotovih slučajih domnevali, da je bila inšpirirana od kakega njegovega tovariša v kabinetu. Včeraj pa ni bilo čuti teh kritik na sestanku kabineta. — Kabinetni svet, — se glasi v komunikeju, — je odobril zmisel izjave, katero bo podal zunanji mi- uro, vsled česar je mogoče premeriti velikanske razdalje v najkraj- šem e asu. —Z drugimi besedami je vse pripravljeno za veliki doživljaj in prepričan sem, da bo to več kot ... .. . v 1 •! v i • i enkrat izvršeno y tekočem letu. vih izgnanih pristasev proglasila črnogorskim kra-rMisHm da bo Francoz prvi. kajti ljem njegovega sina Danila. Slednji se je odpovedal teden pozneje na korist princa Mihaela, vnuka Nikite, ki je sedaj star devetnajst let. ^ Ce bi se tudi slednji odpovedal, je vedno mogoče, da bi črnogorski nacijonalisti izbrali njegovim naslednikom italijanskega prestolonaslednika Um-berta, ki je tudi vnuk Nikite. To zveni sicer nevr-jetno, a sama možnost kaže, kako zapleteno lahko postane vprašanje. Tudi brez tega je očividno, da nudi Crnogora vzrok za vznemirjenje in zadrege, če bi Italija zasedla Albanijo — in Jugoslovani se boje, da name rava storiti to prej ali pozneje. Jugoslovani trdijo, da bi le neznatna manjšina Črnogorcev rajše imela neodvisnost kot pa zvezo s Srbijo. Kralja Nikito opisujejo kot despota in hlap- poletu. Hitro napredovanje v konstrukciji aeroplanov omogoča poskus, te rga ned ela drznih. \ kratkem času, mogoče v dveh ali treh letih, bo zračna črta med Parizom in Xeiv Yorkom zagotovlje-r-v - i . - - i v-___ . na, po mojem mnenju prav tako Da pa je ideja avtonomije se vedno živa, je raz- 1 vidno iz obstoja majhne črnogorske federalistične stranke v jugoslovanskem parlamentu, vendar pa je dvomljivo, da bi se Črnogorci sedaj uprli. List Politika poroča, da je albanski predsednik Ahmed Zogu bej organiziral revolucijonarno ko-mitaško organizacijo, imenovano Kosovari, v namenu, da agitifa za vstajo proti Jugoslaviii med albanskimi podaniki Jugoslavije. ___ sramota bi bila za Francijo, zibelko avijatike, če bi ne otvorila čudovite poti meti Parizom in Xe\v Yorkom. Ne pričakujem nobenih rosnih težkoč glede direkcije, kajti antlantiško parobrodstvo ohrani avijatike vedno informirane plede njih kurza, katerega je mo-frot'e takoj popraviti. Prvi polet bo napravil aeroplan. ne pa hi-droplan. Lasne je prepričan, da bo poskus poln nevarnosti, da pa bo u-spešen. — Po mojem mnenju bo prišel prvi preko Francoz, — je rekel, — a biti moramo skrbni, kajti inozemski avijatiki delajo noč in dan ter razmišljajo o transatlantiškenf ca Italije. Čeprav je bilo precej odpora med Črnogorci proti aneksiji neposredno po vojni, je ta odpor polagoma popolnoma izmrl. Influenca se širi po Evropi. Poročila Lige narodov pravijo, da se je zelo povečal obseg influence v Angliji, Nemčiji in na Španskem. ŽENEVA, Švica, 19. jan. — Močna epidemija influence, kom-pliciraua s pljučnico, ki je rre-vhidovala v Evropi tekoin zad-jih par tednov, se je nekoliko po-večeln v Angliji, Walesn, \ mči-ji in Španski tekom par tednov, ki »e je končal 8. januarja. To se plaši v buletinu, katerega jo i?da- javna poročila iz prizadetih ozemelj. Do osineg-a januarja se je poročalo* v Angliji in AValesn 82,010 slučajev pljučnice s 172 smrtnimi slučaji vsled influence v 105 večjih mestih in 72 smrtnih »lučajev v Londonu. London je imei tudi 21smrtnih slučajev vsled uneljc sapnika in 224 vsled pljučnice. Splošna bolnica v Berlinu je poročala 720 novih slučajev influence dne 10. januarja, 1042 slučajev 11. januarja in 1043 slučajev 12. januarja. Epidemija v niili obliki se je razširila po pet in tridesetih pro vincah Španske in Las Pal mas, čeprav sta Barcelona in Bilbao, kjer je najbolj prevladovala epi demija, poročala o maloštevilnej ših slučajih. Švica je poročala o osemdesetih smrtnih slučajih za teden, ki se la včeraj Lipa narodov. Bitletin je bil tretji, featwga j,, koT1fai L januarja, je ixdala liga, ki je zbirala brzo- Prejšnje poročilo, ka to jc ob kot je danes zračna črta med Parizom in Londonom. • Odklonjeno odobrenje. Za trenutek končuje to resno in nezadovoljivo fazo v življenju vlade narodne zveze, katero je u- Statistični urad za delo kaže v svojem indeksu za mezde v de-' eembru 95.06 v primeri s 95.4 v novembru. sev. (To je precej šepav dokaz), na To so dokumenti, katere je podpi-i sal Rene Capistran Garza, pobeg-; 074.000. s skupnim zasluž- li voditelj Lige za obrambo verske kom -t78.922.522. prostosti, ki je bil pred kratkim! štirinajst štiri in petdesetih! stanovil Poincare. Locamska politika Z VSePl proklamiran ob meji "provizoriČ- industrij kaze povečanje zaposlc- , , ,. „ . . r nim predsednikom Mehike", pro- nja v decembru. j kar vključuje, bo ostala politika dežele kot je tudi paganda amem< ^h Knights of Co-} V bombažni industriji je opaziti politika veČine V parlamentu. lumbus ter poročila governer jev j prirastek l.G odstotka s povečano j Louis Marin, Andre Tardieu Louis Barthou številnih mehiških držav in voja- mezdo 4.4 odstotka. Industrija xa,M Bokanowski in drugi ministri z desmški- ženske obleke kaze izza uravnave j . . i i m- . . ucsiu&r^i stavke V New Yorku prirastek 9.3 j mi nazori so odobrili to politiko še enkrat, negle-odstotka in sedemnajst odstotkov = de na to, kar pšejo njik oprode v pariškem časo- ških poveljniko glede revolucijo-narne propagande katoliških duhovnikov. Nadškof Orozco. katerega je v industrijah za moške oblek«1 m | pisju. Nikako umikanje ni mogoče glede tega, kar se vlada ofieijelno obtožila vstaje, j millinery. Precejšen prirastek je drži s svojimi vštaši zasedeno me-(tudi opaziti v topilnicah. sto San Jose de r.raeia v državi; Avtomobilska industrija zazna- je izvršilo tekom Zadnjih osemnajstih mesecev. Ce-.Talisco, kjer zbira kros sebe vsta- imije nazadovanje 5.0 odstotkov11Q Qni, ki kritizirajo Brianda radi njegove sentimen- ške elemente. Pripravlja se bitka zaposlenih delavcev ter več kot; ta]noati ;n i^oalnosti V Thoiry in Locarm z vladnimi četami, kot kažejo po- 1;» odstotkov pri mezdah zaposle-1 zneje došla poročila. !nih delavcev. To je deloma posle- Sofjlasno z nepotrjenimi poroei- tliea zatvorjenja številnih naprav, ii je bil nadškof že ujet in usmr- od,>irsu po ,ljt^ovi i/javjv ™acaju je pogodba slična onim, katere je Fran- , ^^ s»kot \ (. niapas. je t tudi republikanski senator I>orah i •• v i, d T l i i v, • o . - cija ze sklenila s Poljsko, Cehoslovasko in Bei^". jo in katero namerava skleniti z Jugoslavijo. Objavljenje te pogodbe bo imelo precej učinka na Balkan, kjer tekmujeta obe latinski deželi za vpliv, odkar je italijanska pogodba z Albanijo vznemirila Jugoslavijo. Madžarska je dežela, ki je še vedno izven laz ličnih komb inacij in proti Madžarski se nagiba f;.-.- šistovska Italija pri nabavi novih prijateljev. Noben delavec zaposlen! Dva izgubila življenje pr; nad 45 let. eksploziji smodnika. CLEVELAND, <>.. U>. jan. —j _ BIRMINGHAM, Ala., If), jan. I>va delavca. Wright in Johnson obdoliCen, da je hujskal Indijance na vstajo proti vladi, llil je edini nadškof, ki jo javno nasprotoval leta 1017 novi mehiški ustavi. Z begom se je takrat izognil aretaciji. Vlada je odredila včeraj štetje vseh duhonikov različnih veroiz-povedanj po celi deželi in to štetje se bo vršilo takoj. Na ta način bo skušala vlada ugotovit i vse du- hovnike in njih bivališča kar je v ]o v po„mlh; z Mehiko, preteklem poletju preprečil kato-{ Kollojr„ova omenitpv p0ff0dhe z liški klems, ker se ni hotel repi- Molliko ki (1oloča razsodiščno u-strirati. M' in v kateri se zahteva razsodiščno uravnavo diferenee z Mehiko. Državni tajnik Ivelloprpr je izjavil pozneje, da je zadovoljen s tem. da se predloži diference z Mehiko razsodišču. V formalni izjavi, katero je izdal. je opozoril na to, da je bil princip razsodiščne uravnave, vedno vodilni princip v potitiki vlade ta princip tudi prizna- in let. je odgovorila oblast, sannske pojarodbe. v namenu zo-j študirajo načrte za protire- ^^^ j.j n?0tovljena od ko- da sploh nima v službi nikakih de- petnejra obnovljenja diplomatič-j volueijo in trajalo bo le par me- raisije kot zaplem*ena. ilaveev. starih več kot 4.", let. nih in trgovskih odnosa je v s Tur-|s^ev, ko bo cela dežela preplav-j eijo. Za prejem rat if ikaeijslcega " -.-i -- ko je eksplodirala v Herkul« Powder Cod. pri mešanju mas dinamita. predloga je bila potrebna dvetre Ijena z državljansko vojno, — je izjavil včeraj pater Gustavo Ca- tinska večina. Republikanci so bellero, iz Mehike izgnani menih glasovali skupno za predlog, de-mokratje pa proti Zlato kot zdravilno sredstvo. MANILA. Filipini, 19. jan. — Filipinska družba proti jetiki je zaključila sedaj svoje eksperimente za zdravljenje jetike z zdravilom. kateremu je pridana mešanica zlata. Veliko število slučajev jetike je bilo baje popolnoma o-zdravljenih s tem zdravilom in nadaljne število bolnikov opazujejo sedaj zdravniki. ~ javila Liga, je kazalo, da jt razširjena influenca tudi v Fr?.'-ci^i, Škotski, Norveški. Poljski, lio-munski, Jugoslaviji. Grški, l»ol-garski in Nizozemski. ki je ameriški državljan, v svo jem komentarju glede poročil. Pater je indirektno priznal, da deluje katoliški klerus v Mehiki za revolucijo, da je bil od katolikov organizirani gospodarski bojkot le deloma uspešen, da pa je prebivalstvo seda^ opustilo svojo brezbrižnost. Organizira se otroke ter mladostne organizacije in ne bo trajalo dolgo, ko bo nezadovoljstvo tako naraslo, da se bo končalo z revolucijo. WASHINGTON. D. C., 10. jan. Soglasno z neko včeraj izdano izjavo "osebnega zastopnika" predsednika se vrti celi mehiški problem krog vprašanja, če je mogoče odvzeti ameriškim državljanom v Mehiki njih zelmjišča in diaigo last brez vsake odškodnine. Glasi se, da skuša administracija Se z n a m # To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi t dinarjih ali lirab. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mesta. Ne'dvomimo; da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno is, ako boste vpc*tevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Din. Din. Din. Din. Din. Dinarji Lira 500 .... $ 9.46 Lir ... ... 100 ____ . $ 5.05 1,000 .... $ 18.60 Lir ... ... 200 .... .. $ 9.80 2,500 . •. ■ $ 46,25 Lir ... ... 300 $14.40 6,000 .... $ 92.00 Lir ... ... 500 .... .. $23.50 10,000 .... 1183.00 Lir .. 1000 .... $46.00 Za poilljatre, Id presegajo Desettlsoč Dinarjev zli pa Dvatta* Lir dovoljujemo poseben meskn primeren popart. tnrlajwi w tU-. Posebni podatki. Prlstsjbina ta IqpU-aim MDeriihib dolarjev v JncwUvijl ta Italiji znaia kakor ■ledi :za $25. aU manj! znesek 75 ceo-Ut; od 935. naprej de «30«. pa S note ed vsakega deftarja. Za večje svate po p* FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street pnese-. cx>btlandt «pst New York, N. . m i m i'-.*. y Jt GLAS RARQDA (8LOVZNB DAILY), 1 I .QhA& NARODA, 2P^JAN_qS27 ZjlACNA BOjNA LADJA Owned and Published by IUJOVBNIC PUBLISHING COMPAOT XX Corporation) , Freak 8&kaef, president._____Lani« Bsnedtt, ireasurer. Plftee of bobneti of tli« corporation and addreaea of above officer«: 62 Cortlandt Si. Borough of Manhattan New York Git% N. Y. "GLAS NABODA" "Voice of the People** I trued 11 very Bay Except Sunday t and Holidays. Za eelo Uio oelja lit* m AmorQto in Kanado________$6*00 to pol Ufa_________$5.00 6otrt loia_______.$1.50 Za Now York ta šolo lot* $7 AO Za pol lota „ $3.60 Za inozemstvo ta ooto loto_$7.00 Za pol lota................. $9.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Ola* Naroda" izhaja vsaki dan ieveemsi nedelj in praoni&oo. JDopiai brc* podpis« in osebnosti se ne. priobčujejp. Denar naj m blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročniki*, prosimo, da se nam tndi prejšnjo bivaliiSe da hitreje _ najdemo naslovnika. 'GLAS NABOD A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telopkont: Cortlandt 2876* preteča vojna iz Slovenije. Žrtev štrupenifi plinov. Neki Marčič je zbiral staro žele za tvrdko Sluga na Tržaški cesti. Po opravljenem delu iu zaužiti pijači pa je Sel na znani železniški trikotnik na desnem bregu Drave, kjer odlaga železnica premogovne upa sike lokomotiv. Ker je tain toplo, hodijo večkrat reveži tjakaj počivat. Naslednji dan so našli Marčiča mrtvega. Zdravnik je ugotovil, da je revež umrl na zastrupi jen ju z duš-Ijivimi plini, ki prihajajo iz ogorkov. Prepeljali so ga v mrtvašnico. To je že drugi slučaj smrti na tem mestu. NCMKT HIUIK WASH, O- C. Slika nam kaže oklopni aeroplan. ki je last" švedske vlade. Aero-plan je opremljen s tremi motorji. Na njem je vee strojnih pušk ter tudi majhen top. "The New York Times" poroča o nekem severnjaku, ki je dospel z avtomobilom v Miami, Florida. Vozil je precej korajžno, pa ga je navzlic temu vstavil policist: — Hej, kako pa voziš? Nikar se ne premici kot polž! — Saj vozim petintrideset milj naglo, — mu je odvrnil ter pri tem še najbrž zatajil par milj. — Vozi z naglico sedemdesetih milj! — se jo glasil«"« povelje. Po sedemdeset milj na uro, v času, ko pravijo iu dustrijalci, da je avtomobilna industrija takorekoč šele v povojih... pod predsedstvom univ. prof. dr. Gojmora Kreka, so položili: Josi-pina Oeme. učiteljica na meščanski šoli v Mariboru, Ivanka Klemene, učiteljica v Za plani. S. J. Marija, samost. učiteljica, Ivan Repcvš. učitelj na I. deš. meščan ski šoli v Ljubljani in Pavle Ran-čigaj. konservatorist. Državni dentistični izpit so napravili v Beogradu koncesi-jonirani zobotehniki.- Ferdinand Palovee. Pavel Vrankar in Ernest Koder iz Ljubljane, Frane Holza- Države imajo svoje križe in težave. Romunska ne ve, kaj bi počela s prestolonaslednikom Karolom. Fant je zapustil svojo ženo ter se speč al z neko meščansko mada-mo. katere ne more njegova mati videti niti na koncu očesa. Za >t ran te afere se je javno mnenje na Romunskem razdelilo v dva dela. Nekateri drže s kraljico Marijo, drugi pa z njenim sinom K aro-lr-m. eker iz Kranja. Filip Ogrič iz No-| Kralj „a vabi domov. kraljica vega mesta in Emanuel Iloppe iz Marija ga vabi domov, on se pa .vabilu noče odzvati ter rajši div- fja po pariških nočnih lokalih ter Zloglasni tat na Zidanem mostu Trojj denar. aretiran. I |jj]n pomojem. bi ga Ko se je mariborski trgovec Ma- pozival domov. "Stara narodna pevka nmrla. V Kamni gorici so pokopali dan pred Božičem Marijo Arh, v vsej okolici znano kot Markovo mater. Pokojnica. ki je doživela lepo starost. 70 let, je bila zelo čislana in je gojila dolga leta najlepši vrt. Kadar sta se vozila skozi njega žepa suknje skušal poteg-J To j,, ponavadi najboljš.. zdra-vas kralj ali kraljica, so vaščan-niti listnico, v kateri jo imel 2000jvilo za ljudi, ki niso še nikdar s ke hitele k pokojniei po nageljne, j dinarjev. Lipše je žepnrja udaril svojim delom zaslužili pet eentov. vrtnice in razno drugo evetje za po glavi in tako rešil svojo listni-] pa so navzlic temil mojstri V ZH- co. Ta trenutek pa jo izrabil neki Opravljanju denarja. Ampak ped poro tnja Lipše vračal te dni iz Za gre- bi mu odtegnil. Tn ko bi ves ske-ba. .le na postaji Zidani most za- sun pnvandral prasra Uomun-euti!, da bu je nekdo iz notra-'ske. bi remirijo v enem dnevu. S kamelaihi traja to nevar-jno potovanja najmanj mesec dni. Ameriški avtomobili švigajo preko puščave Gobi v Mongoliji. Po Kantonu in Kalkuti vrše ameriški avto-bili prevozno službo. Vse se vrši v znamenju napredovane naglice. Ko Je pred sto leti vozila prva lokomotiva ž "nagli-' šestih milj na uro, so se ljudje križali in zinlgavali Učenjak o ženski. V družbi govore o neki dami, katere duševnost ne zaostaja za njeno lepoto. — Molk. Tristan Bernard trdi, da jo je poznal, ko Delavske razmere niso bogve je bila, še otrok. Bila je naravnost kako povoljne. Dela se vsak dan, čudežni otrok, samo zaslužek je premajhen. No,' "Čudežni otrok? Kako neki?" pa bi še bilo nekako, če bi ne bilo "No ja, s petimi leti je bila na-Prosim, pošiljajte mi še zanaprej tančno tako pametna, kako sedaj Glas Naroda ker izprevidim,. da s tridesetimi".. t t- T1 . , i »auujii je pa vršila Iz Koprivnice na Hrvatskem po-' . - - , -- , ii , - kdo bo več kave popil, rocajo o tra«rienem dogodku, ki' . 11 . ... .. * Stavo je dobil inožak. ki je iz- __ , , . , . se je pripetil na sveti večer v se-, .. . Kakor običajno, so tudi to pot . n v . ..... pil v treh urah devetdeset šalie ^ , , , . , . .. ' |!u Sigetee. Premožni tamkaisnp ' nastale čudne govorice, ki bi do- ,. . . v . ... kave. ... ^ . x , seljak Pavle Keeevs je povabil j bile goto\-o se eisto drugaeno lice, I . . . . . l e bo to <"ital knk rojak v , . ' i vee sosedov v svojo hiso. Ker je' _ , ak one bi prozdni adjunkt \\ in-1 . t Downtownu, bo naibrz vzkliknil: ... Mii «hotel po stari navadi v proslavo _ dischgraetza opomnil nekega do-" . . ... , ... ' . . Devetdeset šahe v treh urah še m . ... , ivei-era izpaliti nekoliko strelov, je maeina. da je videl v vodi pod .... . , „ , toliko. Jaz ga bitam, kadar hoče. . v, , _ , . vzel puško m svojemu sosedu Fr.!■ .. . gradom človeško roko. Trzani so „ ... . . . . . ^ (Samo v salicah bi moralo biti kaj ...... . , _ Fereneicu pokazal, kako bo stre-, odsh takoj na označeni kraj, toda .. . . . „ . . .. . 'drugega kot kofe . . ljal. Neslute<-. da je puška naba-, izkazalo se je, da doticni predmet . .. . „ ... ! . , ., , . , , sana, je pomeril proti rerenen-ui ni bila roka, temveč drevesna kr- Jn ^^ Krnft]{i ^^ 7 J Par dni pred poroko je delala vina. \ rmli so se nezadovoljni domov, naslednji dan pa so nadaljevali započeto delo. Šele na Štefanovo so dobrodušni Planinci našli pogrešanega Težaka. Hoteli so nesrečneža takoj odpeljati v Planino, vendar tega niso dovolile ne jug. in ne italijanske oblasti. Kmetje so potegnili ponesrečenega družinskega očeta iz vode, kjer je moral potem čakati prihoda komisije. Dne 28. dec. jc prišla komisija iz Postojne. Navzoči zdravnik je izjavil, da je poslal Težak žrtev nesreče. Truplo ni kazalo nobenega znaka nasilja. Na glavi je bila sicer vidna podplutba, ki pa je očividno izvi-|rala od padca. Težak, ki zapušča pet nepreskrbljenih otrok in ženo, je imel pri sebi orodje, katero je uporabljal v svoji obrti, in 140 dinarjev gotovine. Bil je mirnega značaja delaven in skrben ter zato pri tržačanili zelo priljubljen. J»Ar. •Jn ii . Jtm,4.- NEPRESTANO izvršujemo pod oi| w Ifis števila naših prijateljev in doslednje širjenje našega delokroga v vseli bančnih poslih je najboljši dokaz solidnosti, zanesljivosti in splošnega zaupanja, ki si ga je pridobil naš zavod tekom dolgih let poslovanja. DENARNA NAKAZILA najugodnejšimi pogoji. DENARNE VLOGE h a "Special Interest Account" obrestujemo po 4% ria leto, mesečno obrestovan je. v j Frank Sakser State tkfrk, 82 CortU^idt Stredt, New York, H, Y. NAJSTAREJŠA JUGOSLOVANSKA POTNiŠKA POSREDOVALNICA V AMERtKt Mrtvec — izvošček. Te dnf opoldne je peljal st&rina mariborskih izvoščkov, 72-letni Bietinger, ki je bil 40 let izvošček v Mariboru, neko damo čez Državni most. Sredi mostu pa je starčka, naenkrat zadela kap, ki mu je hipoma vzela življenje. Sedel pa je na kočiji v tako ugodni poziciji, da je ostal negibno na svojem mestu in dobri konjiček je peljal še do konca mostu svojega mrtveca gospodarja in njegovo pasažirko, ki ni niti slutila, da jo vozi že mrtvi kočijaž. Stražnik, ki stoji vedno tam na mostn, jc videl to kočijo in se nfu je zdela negibna poza kočijaža sicer malo čudna. Ker pa je šel promet redno naprej, se za kočijo ni več bri-gal. DrSavni izpit glasbe, ki se je vršil na konservatoriju "Glasbene Matice" v Ljubljani in sprožil. Krogla je Ferenčiča za-J dela v vrat in mu prebila glavno nevesta pridiffo svojemu zaročen-žilo. Nesrečni Ferenčič se je zgru-fcu: dil mrtev na tla. | ~ VSe' dra-i mo-'- "»arsičemn ^e Ker je preiskava dognala. da,boS moral ^povedati, sta Kecevš in Ferenčič živela v j ~ Xo- ni drugače, jaz sem prijateljstvu, je Keeevš do sodne,^zadovoljen, — ji je odvrnil, obravnave pusčen na svobodi — Na pri mer. kaditi ne boš smel. Zaročenec je prikimal. — Tn vsak večer boš moral o-stati doma. Zaročenec je prikimal. — In pijači se boš moral odpovedati. — Ali je to vse — Da. to je vse. — je odvrnila. — Zdi se mi, da si še nekaj pozabila. Samomor trgovskega pomočnika., _ j > Borba proti tihotapstvu. Finančno ministrstvo je pooblastilo kontrolne postaje v Bosni, Hercegovini in Črni gori, da zvišajo število kontrolnih organov, da bi se mogla čim uspešnejše voditi borba proti tohotapstvu. V Zagrebu si je 18-letni trgovski pomočnik Julij Hinker v sta Najboljše je. da se tudi tebi odpovem. — je odvrnil, vzel klo- novanju svojih staršev pognal bnk in rokel "Goodbye". kroglo v sence. Vzrok obilnega čina je bolehnost in brezposelnost. SLOVENSKO - AMERIKANSB KOLEDAR za leto 1927. Koledar ima izredno izbrano in zanimivo vsebino. Članki, sliket povesti, eanimi vosti. TRISTOUETKICA fOBKA (s slikami) STANE 50 CENTOV s poštnino vred. Še nikdar jih nismo prve dni meseca decembra toliko prodali kot let«. Tiskali trna ga omejeno število. NAKOClTE GA tAKOJ "'i Včasi bi za nič na svetu ne spravil same ženske v restavrant. Danes pa posečajo restavrante kot moški. Pa to ni nič čudnega. Najbolj čudno je, da tudi same plačajo, kar pojedo in popijejo. * — Kaj ti ne pade v glavo — je rekel mož svoji ženi, — sedaj po kosilu se umivaš noge in kolena. — Ni drugače, niti zvečer, niti zjutraj nisem imela časa. — Pa bi do večera počakala. — Ne morem. Popoldne se grem fotografirat. * Neki zdravnik je dognal, da je zlato jako dobro za zdravje. Iznašel je zdravilo, kateremu je primešana precejšnja količina zlata. S tem zdravilom je baje ozdravil že precej jetičnjakov. Trdivev, da je zlato dobro za zdravje, ni napačna. Jaz hvala Bogu nisem bcl^n, toda če bi imel malo zlata, bi se dosti boljše počntil. "n menda tudi ti, dragi rojak« Wk% ii.. Ji. - ".^..M-Ak.- &W&* m. GLAS NAHODA, 20. JAN. 1927 11 ŽENSKA - NEKOČ IN SEDAJ Po čem streme Čehmje. Narodni savez :"eških žen je predložil občnemu zboru eelo vr-to želj, katerih uresničenje naj bi vzpodbujalo ženo k delovanju v privatnem in javnem življenju. Zahteve narodne*? aženske«ra sa-eza se opirajo na TOG. člen ustave, ki se plaši: Prednosti spola, ojstva. kast so odpravljene, in len 126. ki postavlja zakon, tlru-./ino in materinstvo |»od posebno rlržavno varilstvo. Vendar pa ta čela niso še prišla do veljave. Zakoni in odloki, izdani od I. 1920 MUSSOLINI — POLJEDELEC tembolj ko imajo Amerikanke v zadnjeni desetletju vplivna meysta. Nekatere službe so duhomorne in zdravju škodljive. In ravno te se prepuščajo ženi. V interes udela i n države je, da je žensko uradniško osobje podrejeno zt*ni predstojnici. Tako naj bodo žene zastopane tudi v kvalifikacijskih m izprasevalnih komisijah; Imenujejo naj se žene za uradne zdravnice. V zakonodajni in javni upravi naj bodo zastopani vsi pokli-j ei. tudi prosti. (zasebne u<"itf-lji<*r>. Halje, jih oprožajo ali pa preobli-J učiteljice irlasbe. umetnie«'). Prav kujejo njih jasen pomen z razlo- J i>osebiio učiteljice za jezike in jrlas iri, ki so nasprotni duhu teli načel. Spomenica narodnega ženskega sa-vreza vsebue predloge, kakršne narekujejo življenske potrebe in u-stavna načela; zahteva preureditev obstoječih zakonov in njih u-lejstvovanje. V prvi vrsti poudarja potrebo zakona za varstvo materinstva, kajti treba je mater varovati v javnem življenju, v zdravstvenem in gmotnem ožim. Materinske za-ite morajo biti deležne Vse matere. Znano je. da so hoteli javnim uslužbenkam znižati dopuat in prejemke v času nosečnosti. — Ravez je storil vse potrebne korake, da zagotovi ženam trimesečni plačani dopust, kajti le reden dohodek zagotavlja eksistenco materi in otrokom. Zakon mora skrbeti za javno in zasebno pomoč materi in otroku ter upoštevati plemenito in požrtvovalno delo prostovoljnih ustanov. Varstvo matere in otroka mora segati preko poroda. Sirotam pa naj se od-kaže pokojnina, ne glede na stan očeta ali matere. Ta pokojnina pa mora zadostovati -za vzdrževanje in vzpojo sirote, zato pa naj tudi odgovarja otrokovim potrebam in ne stanju staršev. Sirote po javnih uslužbencih naj bi uživale dvojno pokojnino. Podpirati pa se morajo tudi tiste sirote, ki do pokojnine nimajo ni-kake pravice. Da bi se matere lažje posvetile svojim otrokom, zahteva Savez, naj se takoj izplača tozadevna zavarovalnina vsaki vdovi - materi dveh otrok pod 14. letom. Savez noče pripoznati V2(>. člena ustave, ki zavrača iz javne službe poročene in matere; kajti ]>oročena učiteljica in uslužbenka se ne smeta odsloviti zaradi poroke ali materinstva. Skrčena plača naj uslužbenki materi ne oproža zdravja s prezgodnjim nastopom službe po rojstvu otroka. Zato naj zakon zagotovi ženam trimesečni "plačani dopust, .lavnemu uslužbencu pa naj se ne krati draginj ska doklada za družino pod pretvezo, da je njepova žena v javni službi. Za slučaj, da sprejme vdova javno službo zato. da zviša svoje dohodke, naj se ji ne zniža pokojnina. Ravnotako naj dobi odškodnino uslužbenka, ki se odpove službi zaradi poroke ali poroda. Ženska prispeva v vsakem oziru k vzdrževanju družine, bodisi s hišnim delom, bodisi z vodstvom gospodinjstva. Žena ima torej sama pravico odločevati, ali hoče posvetiti svoje moči neposredno Vdružini in gospodinjstvu, ali pa posredno s plačanim delom. V zadnjem slučaju pa jo nizki dohodki primorajo h gospodinjskemu delu, ki pa izčrpa njene moči ter krati drugi ženi eventuelni zaslužek. Savez zahteva pripoznanje pokojnine za brate, sestre, starše in one, ki so živeli skupno z neporočenim uslužbencem, kajti eksistenca teh oseb je oprožena vsled iz-pube pokojnikovih dohodkov. — Glede izobrazbe naj se zahteva od žene isto kakor od moža, zato pa naj se ravna pri službenih imenovanjih z obema enako. Veliko je visoko izobraženih žen, ki v službi ne pridejo do prave veljave, ker jim ni dana prilika, da bi mogle uporabiti svoje zmožnosti. Pravne doktorice je javna služba vedno vračala. Takemu ravnanju morata biti le dva vzroke t ali da ni-i javna uprava zaupanja v žensko delo. ali pa se boji njenih us-ov. Kakorsibodi je to žalostno vo za demokratično državo, ho ko neobhodno potrebne za razvoj civiliziranih narodov. Vendar njih pravice niso zavarovane po zakonu in ne dobivajo podpore v času. ko jim dela primanjkuje. Kljub zastarelim načelom je prodrla žena v v>a dela. eelo ročna. A delavski zakonik ne daje ni-kake rešitve za vprašanja, ki se tičejo ženskih interesov. Savez poudarja zato potrebo skupnih kon-traktov, ki naj dado ženi pravico do izenačenja plače z moško. — Zahteva -tudi odpravo poselskesra pravilnika, ki je v protislovju z duhom demokracije in civilne e- rmmmmmmmmmm imntiwoOD A V KOCK WOO D. M. T. Italijanski ministrski predsednik Mussolini hoc t- biti vse — vse pod milim Bogom. Xa sliki ga vidite, kako operira neki poljedelski stroj._ Tragedija slovenskega legijonarja. Te dni še je oplasil v uredništvu j zasačili francoski orožniki. Od- • - - — «r ■ 4 V— uhe in tople noge ter ne bodo ac-rleli v šoli z mokrpni iu mrzlimi nogami. Zato je pa treba predvsem pledati, da ne bodo čevlji raiztrpani ali tako *labi, da gre mokrota vanje na vseh straneh. Za nove čevlje ali vsaj nove podplate je dobro. o-pisnejra papirja in .-e jih dene .sušit na toplo mesto. Nikoli pa ne smeš .sušiti čevljev pri peči ali pi i ognjišču, ker postane usnje trdo in poka. Ako so bili čevlji jak« premočeni, je treba dati vanje m drugi papir, da prej pobere mokroto. Ko .»e poKuše. jih je treba dobro namazati z maščobo, da se je nsnje prepojil in n«* propušču vode. ("rez noč naj ne bodo čevlji na premrzlem prostoru, drugače >o zjutraj le leno mrzli in >e v n.jiii noga kmalu ne ugreje. Uši pri kokoših. Vračati in »o t em izplakniti in na zelo rročejn solncu prefcuštf. lz-plakne se tako. da ne voda odcedi in doliva druga. A p ne na votla pa tudi smrdi bolham da beže na vse kraje. Pomivanje oken. Pomivaj okna v stanovanj.i kadar j*» svetlo in ne sije solncc nanje. Najboljša je votla iz reke. pos<*bno če je nekoliko topla : 7; 1 drpnjenje yn rabi staro usnjat«« rokavico, ker ne pušča za .»eboj muck. Ako pa si hočeš omivanje oken sploh prihraniti, pa dobro i/sbršj šipe vsafko jutro, dokler m» še nekoliko rosne. Zanemarjene hi oslepele šipe rzinivaj .s kredo, ka tero zdrobi v prah in namoči v žjranju. IV pa ni>o preveč umazane pa lahko napraviš k red no kašu z vodo. Za drgnjenje je najboljša krpa i-z >rnine kaže. ker se ]>o tem usnju šipe .silno svetijo. Lepa šipa v oknu pa j<* dika .stanovanja. nakopravnosti. Pravice in dolžno- j"Jutra" v Ljubljani 28letni rudar| vedli so jih v Aran, kjer so prišli sli služkinj naj ureja zakon. — Erhard Poznič iz Zaporja ob Savi, vsi štirje pred vojaško sodišče. Država mora ustanoviti ali vsaj ki j,. na(] (lve ]oti v francoski ] Poznič je bil obsojen na tri leta podpirali zavode za mlade delav- j ke. Savez obžaluje, da še sedaj ni mu nt posr(M-ilo slednji pobegniti Vzrok je nesnapa v kurni>.i. fz tepa moraš vsak teden temeljito o-čistiti odpadke in pa nasuti .s peskom. Spomladi in v jeseni skuhajte navadnega tobaka in vse ledene deščjce in palčice napojite .s -o-pičeni; tobakov «11TI1 bo lib!anil kokoši uši. Stene pa prebeiite z apnom. (.'e to redno ponavljate n*? bodo kokoši imele uši. Ušiva kr- anjski lepi ji v Afriki, dokler seitadaljne službe, tahko da bi bilo dovršen zakon o tovarniškem o- jn dosprt; silnih križj|| in teža. obju. Ta zakon bo za pot ovil 2eiiijvah /opot y ti0ni0Vi„o Kvo kri. koš se klavrno drži, žre malo. r.t nese nič. < V s<> kokoši že ušive, ponovite eelo večkrat omenjeno razkuževanje kumika. Na dno med pesek natrosite .s .sften ali zidov nastrganega drobnega apna. kamor počepajo uši in jih kokoš! z apnom ali peskom požro ju tako same uničijo uši. V času ušivosti pa jih boljše krmite. 1 rajalo njepovo suženjstvo nad S let. I'o.slali so pa na fronto proti j vstaškim Kabilom. V boju pri Bi-zcv pot njepovepa življenja: j bau-u dne 2."». maja leta 102:"» je Kakor pripoveduje Pozni? sam, je odšel leta 1024 v Francijo s tre- Miši in podgane. m 1n07.11 enake pravice v vseh ozi-rili. Xaravno je tudi. da se Savez zanima za pouk in vzgojo. Zalite- , . , . T . , . 1 .... (buhom za kruhom. Iskal je tam- va zato. naj bodo žene voditeljice • , . „ .. 1 kaj dela. ki pa pa ni mope! najti, in nadzornice šol vseh kategorij. ,, , ,r . ... . , mestu Jietzu v Alzaciji pa je le-Obžalnje .da še ni objavljen za-* . .. ... .. .. , . . 1 pepa dne v neki postilni opazil a-kon o materinski odpoji, kajti rav-! . . . . „ . , ■ . . , (u:ent. ki je v Poznicu takoj spoznal 110 ta zakon b; izpopolnjeval vzpo-' . T> . , i tujca. Pnsedel je takoj k njemu 10 v drnzbi. - -- , - , , . .. ... 1 m mu pričel Sole vseh kateporij morajo In- . , ... _ ...... j mož le mtasu^ popinejo še mački in to li dostopne obema spoloma in tudi splošna vzgoja naj bo enaka. —' ne jah, ker je v ondotnih rudnikih dosti dela in izborila plača. Lepiti- Učni načrt za deklice naj se . . . , . , .. , . mira I se 11111 je kot zastopnik ne- krci. I ravnati bo treba pouk in , . ... ; v. . . .. , . . ..... ke rudniške družbe, nakar je Po- materijalni položaj vzgojiteljic . x . . ' . . v , ^ , . , ,'znic pristal na njepovo ponudbo, materinskih sol. Delovni pouk naj« . . . „ , , •, ^.i.l Ze cez t>^r tlni se ie Poznič od- se uvazuje prav tako kakor pouk? 1 , . u t 1 . peljal v ^rarseille. kjer je čakal 2 v katereinsihodi predmetu. Savez 1 , . , i.. • (dni na ladjo. Ladja ga ie odpelia- zahteva korenite izpreniembe ci- *' " *' 1 •1 t ,, „„ ♦„i,„|la v mesto Oran v Alžirn. nakar vilnepa zakonika. Ker se pa taka , -.....je vozil dalje v notranjost de- lzprememba ne more izvršiti 1ako; i •. n , j-. .. žele v arabsko mesto Sidi-Bel-A- httro. predlaga ureditev najbolj. - . t- „„.i„ 1 bes. kjer so pa odvedli v lepijonar-perecih v]>msanj ter stavi iiarla-' j <- . .1 ostalo od bataljona 21.1 živih. Polep drugih strahot so|SQ*c,lu ne }x) Prav- Ma'ek le še se pridružili legijonarjem še glad,j Prežene ostudnih živa- vročina in strašna žeja. Ako je kdo 1L Vzemi dva ll-ane in ?rili nazro z veliko avpnstu 1925 se mu je zopet posre-' slastj°' ker so P° tem žeJni- Pačilo S tremi tovariši dezertirati' jfj^ vo l°- apno pa jih prične zga-čez bojno črto med v sta še. Ara bei ti in tako poginejo. Tudi zmlete so jih izpust i I i na svobodo In p«! orrflp * kvasom jih nastavljajo, a 1")0 km marša so prišli končno vi špansko oblast. Toda tam so bili O perju, puhu in pernicah, internirani in so zato zopet pobegnili nazaj v francoski Maroko, kjer so se skrivoma preživljali cele mesece z različno divjačino. Slednjič so prispeli do obale v1 bližini Oasablance. kjer se je Poz- mentu sledeče zahteve: a1* Proplasitev blipatnega civil-nepa zakona. b> Zaročenki naj se uradno naznanijo denarni prispevki, katere ji ho moral plačati mož. e) Zakon naj ščiti žene in otroke neveljavnega zakona. d"> Zakon naj ščiti žene in- olroke pred možem pijancem in zapravi ji vcem. e^ Zakon naj- kaznuje moža. ki jrrdo ravna z ženo in otroci. Ukročena divja mačka. Ukročena divja mačka pije mleko iz steklenice. Mačka je last nekega gozdarja v Kanadi. sko vojašnico. Dobil je vojaško obleko in 11a roko 2-50 frankov. Za«^ man je protestiral, da je prišel delat kot rudar, ne pa služit vojake. Zato je sklenil, da pri' prvi priliki pobepne. V četi je našel kmalu še več Slovencev. Svoj načrt je zaupal" tovarišu Antonu Kotniku iz Konjic. Vendar pa so je prvi poskus ponesrečil. Nekega dne sta nakupila več kilogramov čokolade, nekaj tobaka, se oskrbela tudi z zemljevidom in kompasom ter nato pobegnila od čete. Ilodila sta 18 dni ter prišla do mesta Xemnra ob morju 11a meji Alžira in Maroka. Bila sta že čisto blizu španske meje, ko ju je naenkrat opazil neki Arabec, ki je istotako služil v tuj ski les je pretira go. Drupi način. Stoki na kamnu steklo v prah. Vzemi dva dela s t -klovjne in del fitolčenepa sladkorja. Z mlekom rn z rženo moko naredi malo te^ta ter vmešaj steklovino in sladkor. Xaredi emotke ter jih povaljaj s kako slabo mastjo. Potresi jrli še .s sladkorjem prav rahlo. Po tem poginejo vm-miši in podpane 11a meistu. k j« 1 so se «roe%tile. Kjer pa je maček blizu. tam jih nič z mastjo ne izboljšaj. Mešaj na kamnu z leseno palico. Najfinejše perje za pernice je labudji puh. Xi pa dobro mešati skupaj perje od več ptičev, zlasti ne gosjega in račjega. Račje perje |.se mora. da se ti ne svaljka v per-nič nk-rcal na neko francosko ladjo uiei popariti in nekolrko preku-111 sicer neopaženo. Pokazal se jejhati y vodi v katcH je malo žgfl_ sele na odprtem mor.) 1. Poznič sejnega apna Potem sc z vo. je izkrcal v Cadixu v Španiji. -|do izperp Xako >se ^^ in je Tam je dobil od španskih oblasti ^^ lall,ko> el^uo iu se ue podporo, nakar je prišel po 1500,^^ ^ zajemanj(1 km dolpi poti v Parcelono in Ma-.___________k„ na notranji . _ . . . . ! I perja dobro oro lje. dnd. kier ie dobil na juposlov.t ,, . , . . , . , ' , . ,. , , . j Pernica mora biti konzulatu potni list, nakar se je u- , , . , , , it. ti- i strani z milom odrgnjena, tako krcal zopet na ladjo ter se odpeljal ... J ' -r 1 - - 1 • - , 1. 1 ti I p re p rev is .prodiranje puha ali v Italijo, ki jo je tudi prehodil,; . . . 1 _ _ dokler 111 prišel v Trst 111 slednjič — do solz pinjen — na domača ju- pošlo van ska tla. i perja iz nje. Najboljše sredstvo je, če raztopiš vosek v natronovem ali kalijevem lugu ali v mUničnem lugu, doliješ vrele vode in v tem prekuhaš pernico, jo počasi ohladiš in obesiš, da se presuši. Ko vi- Jajca kot hrana otrok. O tem v zadnjem času v zdrav-" . . „ niikih krogih veliko debatirajo. V M' J°Prldno da se . , ,r - - . it- u na mimica enkomerno po vsej tka-iJeutsche Medizmische \Nochen-. . . , P , ■ m us uši. Sulio \*ta'kni za pol ure sclirift pise profesor 3loro, da> , . : „ . , -1 - * 1 Išc v mrzlo vodo, v kateri si razto- iii Sno7nal in ie no obleki 'nekateri zdravniki otrokom uzi-. .. . ' . iji. o poznal ju je po omeki. .... I pila prav malo žveplene kisline ali kot legijonarja. poklical takoj na]vanJp kar najstrožje prepo-.1. Y. .. 5 • . . pomoč svoje tovariše, ki so Kot-!vedujejo, ne nika v spopadu ranili, slednjič oba temveč splošno; ne samo otro-/ povezali ter odvedli kot ujetnika samo dojenčkom,!vitrijolne?a olja" jo Wf' 'sled v vodi prav rahlo in mrzlo, >in o inin nti.n, I zopet v notranjost dežele. Jetnika sta morala prehoditi dnevno do*50 km in nista dobila niti vode kljub vročini 40 stopinj. Olja sta bila končno v Tirajorn obsojena 11a GO dni zapora. Tam sta preživela strašne muke; kajti za kazen sta morala nositi vsak dan po 10 ur v nahrbtniku po 30 k p peska. Ko je Poznič odslužil kazen, je šel v podoficirsko šolo v Ain-El-Hadjar, iz katere je prišel kot korporal. Nekega dne je dobil od kapetana dopust in odpeljal se je v sosednje mesto Saida, kjer sta se mu pridružila dva Italijana in en Porttigalec, ki so tudi služili ▼ francoski vojski. Vsi so bili že siti vojaške službe in domenili so se kar na brzo roko, da pobegnejo. Zasedli so neki avtomobil ter predrveli v smeri«proti Tri-politfniji celih 850 . km, dokler jim ni zmanjkalo bencina. Pustili so avto kar sredi ceste ter hodili nato Sest dni pes, dokler jih niso kom, ki napibajo k debelosti. tem-J"ucs,A l)re*u5i in Prelikai- Nikdar več tudi suhim iu slabotnim. Mo-'l)a ne raešaJ VCkika s terpentinora. ro zaključuje: Strah pred jajcem je neopravičen: treba je le ločiti beljakovino od rumenjaka in dajati samo rumenjak. Tepa lahko uživajo otroci že v drupem letu. Normalnim Po danem navodilu bo pernica mehka, brez duha in neprodirna. Vsako perje pa razkužiš v ap-neni vodi, ki mu tudi povzame ves dirh. Izpirati moraš seveda še v mrzli vodi. Sam vosek pa naredi otrokom taka hrana seveda ni po-'Pernico trdo, Šumeso m perje še trebna. Škodljivo je pa jajce o-| prodira. Perje diši le v slučaju, da trokom. ki so presiti in napibajo je preveč skopa gospodinja zmesa-k debelosti. Večina zdravnikov je'la mastno perje z dobrim in je s mnenja, da je jajce dobro pri an-j tem pbvzročila v pernici zalego gleški bolezni, vsi pa. da je dobro, moljev, pri tuberkulozi. da perje namočimo v čisti apneni vodi. S tem perje razkužimo in tnu vzamemo tudi ves dull. To je naj-temeljitejše snaženje. Perje mora biti tri dni v vodi, treba ga je o- Umetnika med seboj. Sin slavnepa umrlepa komponi sta in slaven živeč kompoi ist >e srečata. "No. kako are kaj kup«"ija vpraša prvi drupepa. katerepa knpčijske spnsobuo^t i »<> bde zr»;t- ne. "Hvala, dobro. Toda na nekaj vas opozarjam: To je moja lastna kupčija in očetova". ONIH, KI HOČEJO POSTATI DRŽAVLJANI. Foreign Language Information Service v New Yorku je izdala priročno knjižico, ki je namenjena onim, kateri ž»-le postati ameriški državljani. Knjižica je pisana v lahko razumljivi angleščini ter vsebuje nakratko vse podatke o državljanstvu. Stane 25 centov. V zalogi jo ima knjigarna Olas Naroda, 82 Cortlandt Street, New York City. POSEBNA RAZPRODAJA OP.LEKE in Sl'KWIE za MOŠKE in P \\TF OBLEKA ALI SUKNJA ti 0 ZA MOŠKE SAMO OBLEKA ALI SUKNJA $5 ZA FANTE SAMO B. PFEFFERKORN 427 KNICKERBOCKER AVE. BROOKLYN, N. Y. Vprašajte za JOS. HAfiJAX. ki govori sformisko. Odprto cel teden cd 8:30 zjutraj do 10. ure zvečer. V . nedeljo od 8.30 Jutraj do opoldan JUGOSLOVANSKA KATOLIŠKA JEDNOTA Ely, Minnesota Edina nepristranska slovenska podporna jednota v Ameriki. Nobeno vmešavanje v verska ali politična vprašanja. Sto procentov BRATSKA organizacija z eno blagajno in enim geslom: VSI ZA ENEGA. EDEN ZA VSE. Nad sto odstotkov solventna, ima približno devet sto tisoč dolarjev premoženja in sedemnajst tisoč članov v obeh oddelkih. Zavaruje za bolniško podporo, poškodbe in po-smrtnino. Citajte njeno glasilo "Novo Dobo", širite pravo bražsvo in pristopajte k pravi bratski podporni organizaciji JSKJ. Osem članov zadostuje za novo društvo. Pišite po pojasnila na glavnega tajnika: — Joseph Pishler, Ely, Minn. UDOBNO SPANJE Edinole zdrav človek udobno spi. Če ste nervozni, razdražlji-vi, izdelani, ne morete spati, če imate zjutraj občutek nespočito-sti,. ni z vami nekaj prav. To večkrat pomenja kako organično slabost. PooleJte za ime Cold Me(Ul n, Morda potrebuje- v«njevi in zlati škatiji. zavrnite pečatenih i„,i- „ •nadomestila. V P*"' JO ledice in mehur nah ^ ^ fV50> pomoči za odpravo strupov, ki povzročajo vaše stanje. Pijte dosii vode in poskušajte Gold Medal haarlem oil eapsules (originalne in pristne) najslavnejši odvajalni mirilec na svetu. V za-šk a t- nadomestiia. y prvovrstnih lekar- Jja}j DOMAČA ZDEAVILA V zaloct imam jedilne dliava, Knajpovo Ječmenovo kavo la tm-portirana domača zdravila. katera priporoča mgr. Knajp v knjigi — DOMAČI ZDRAVNIK PUHt« po brezplačni oenlk, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj ae rabi. V ceniku bode ta na All ia mnogo drugih koristnih stvari. Ma t h . Pes dir •aa 772. City Hail 9Ut. Urnw York, N. V. *Pa tudi če živim ptičem perje puliš, .smrdi rado, posebno gosje, ve nisi perja preje ddbro presuai-la, preden si nabasala pernico. Vlažnost stanovanja, potenje bolnika, nezadostno zračenje so vzroki, ki tudi dajo. duh perju in puhu, ki ima lastnost, da vlažnost nase potega. Zato le mnogo zrači sobo in posteljo, pernico pa , pridno snsi na peči ali na solneu. ! Blazine in pernaee, v katerih je perje od fcuretine, ^f^ag. L ..-i-j. knjige Vodnikove družbe in BLAZNKOVE PRATHCE bodo dospele te dni iz domovine. Cena tiirim VoAiikovim knjigam je $1.Š0. kakorhitrd jih dobimo, bomo objavili v listu. Najprej jih bomo poslali onim, ki so jih že naročili. Bhmilmva i*rat3c& slane 25c. a Sloyenic Publishing Company 82 Cortlandt Street , : : New York, N. Y. ■:*sr GLAS NARODA, 20. JAN. 1927 DRUŽINA LOSOV.1 40 KOMAH IZ ŽIVLJENJA. Za "(Km Naroda" priredil a. T. ( Nji da I jeva njo.) Lindeek bi na j raj še pritisnil dečka na srce. Stisnil pa jo jc njegovo roko s trdnim oprijeiuom. — Upam in želim, tla boste vedno prepričani o tem. moj mladi gospod, — je rekel »inj^no. — Ah, roeite mi, prosim vas, gospod baron, le Fred, ker nisem če gospod, — je rekel mladi deček smehljaje. — l'e mi dovolite, zelo rad. dragi Fred. Fred se je ozrl vanj s svojimi odkritosrčnimi očmi ter si pridobil v trenutku njegovo srce. Odšli so skupaj v lileve, Elinor med Fredom in baronom. Vese-lost Freda je potegnila s seboj tudi Elinor. Ves očaran jc poslušal baron njih veseli smehljaj. Poznal je vse hleve ter našel takoj primernega konja za Freda. Ime mu je bilo Favorit. Pred si je želel poskusiti tega konja ter ga dal vsled tega osedlati. Elinor in baron sta stala poleg, ko se je dvignil v sedlo. Izmenjala sta pri tem le par stvarnih besed. Fred je zrl veselo proti svoji sestri, nakar-je skočil s konja. — Izvrstno. Toga konja bom vedno'jalial. Kedaj bova jahala, Elinor? Rad bi prejahnl eeli gozd. — Kadar hočeš/Fred. — Takoj nato. — Danes popodne sva vendar hotela jahali na Losov? — Da. to bova tudi storila. Zelo radoveden sem na naše sorodnike. Raditega pa vseeno lahko napraviva pred kosilom majhen iz-prehod. — Dobro, jaz sem zadovoljna. Fred je pusti! odpeljati konja. Raron se je tedaj poslovil. — Potem nočem zadržavati gospode ter se hočem posloviti. — je rekel. — Škoda, da niste kot včeraj, na konju, — je rekel Fred. — Zakaj? — Ker bi naju potem lahko nekoliko spremljali. — Fredv, ne bodi tako prenagljen, — je reka Elinor hitro. — •Taz ne vem. Če se tukaj spodobi, da bi se spremilo gosta. Gospod baron je v takih vprašanjih zelo občutljiv. Celo barona Lindeeka se je pordečilo. Le predobro je čutil, da um je stala Elinor danes prav posebno sovražno nasproti. Smatral pa je za boljše, da pregleda to žaljenje. NAMERAVANA POROKA V KRALJEVSKI DRU2INI vorii ž njim. da napravimo jutri boš ti vedno igrala tenis z nami. Gita je poslušala z veliko pozornostjo. — In kaj je od go vodil na to.' — je hitro vprašala. kažejo celo večjo inteligenco. Drugače .so otroci večinoma slabokrv-ni ter ohlapnih mišic in njihova prebava mnogokrat ni v redu. Cesto jih muči bronhijalni katar. Mnogokrat otroke prijemljejo kr-ei. Rahitika je tudi glavni vzrok tetaniji, posebni belezni ki se odraža v raznih krčih in ki postane zelo nevarna, a ko pride do krčeč v grlu in sapniku. Predaleč bi zašel. ako bi hotel natančneje razpravljati o tem. Zdaj ko smo spoznali bolezen na zunaj, si oglejmo malo bližje še njene vzroke. Nekoliko časa so mislili, da nosi krivdo za bolezen liranff. v kateri primanjkuje kalcija. one snovi torej, iz katere večinoma sestopi kost. Že uvodoma sem namignil na drapo pot. na stališče sedanje zdravniške znanosti. Pravi vzrok raliitike je slaba, nepravilna prehrana in p#-manjkanje svetlobe, solnea. Pod slabo prehrano ne smemo mislili enostavno pomanjkljivost v živežu — ne. lahko je popolnoma za-i izlet na konju. Jaz sem rekla, da dostna, da. celo obilna hrana, a je vendar slaba. Novejša raziskova- HCnar »ikkCU «i|K o. c. Grška princesa Irena, ki jo smatrajo za najlepšo evropsko princeso, se bo baje poročila z laškim princem Aimone. sinom italijanskega vojvode iz Aoste. nja so jasno dokazala, da za normalno življenje ne zadostuje le — Tega ne vem več ter nisem ničesar čitala v njegovem obrazu, i brana, ki vsebuje gotovo količino Po vsem, kar ti je storil, se mu boš skušala izogniti. Gita je prišla v še večjo zadrego. — Veš kaj. Elinor, bolj pametno bi bilo. če bi se storilo tako, da ničesar ne zapazi. . • Elinor je mislila na vroče poglede Lindec-ka. Dobro je čutila, da se je potezal zanjo, a to jo zamolčala G it i iz obzirnosti in tenko-čutnosti. — Seveda, ti stori, kar se ti zdi primerno. Gita. Nam si seveda dobrodošla. P»aron Lindeek je opravil pri meni. Igrali bomo torej skupaj. Oči G it o so žarele kot one mačka. tt. januarja: Homeric, Cb«r bo urg; Republl«, Charbotir*. Bramca: Stuttgart. Ch*t-boBiv, Brtnuar a». januarja: Prt«. Wliion, Trat tr, januarja t RocbajttbM.u, Bam; Thurlarta Hamburg. >a januarja: Majestic. Cherbourg; Franca. Havre; Muencben, Cherbourg, Bremen. 3. februarja: Deut-Vhland Chtrbocrc, Xlaro- Cherbourjc. Hamburg. Cherbourg. 4. februar J* • Aqultanl i. 5. februar'a: Paris, HuYrt. a. febrtitr la. Prts Kooa^velt, Chfrhoiirf, Era- men. 12. februaria: Olympic. CherDourv; Brt-men. C.ner- bourj, Brtnim. 17. februarja: D« Orasae, H;«v-.r, Hamburg. Cherbourg. Ham burg. 19. februarja: France, Havre; Gec'g« ton. Ch<-rbourt, £rem«=<*. SI. februarja: Mauritania. Waahing- (Daljo prihodnjič.) D. A. 0 angleški bolezni. Dmgi naziv za rahitiko jo an- — To bi bilo strašno lepo. Fred. — je rekel. — Sedaj mi je vrlo žal. da sem priš«-I z vozom. Ali mogoče napravimo lahko jutri sku-,erle5ka 1>0,PZ011 in sit<*r zat°. j' pen izlet na konju? Mogoče v Trassenfelde ali Lindeek, če dovoli la bolezen najbolj razširjena v vaša gosj>odičiia sestra f Dotična okolica vam je gotovo še neznana.!All?liji- Marsikdo bo in kaj ne, gospodična? vprašal. — kako je to mogoče, ko — Da, Elinor, ti boš Sla z nami? Prosim te lepo. Elinor je morala popustiti. — a kljub tajnim samooČitkom je storila to rada. V Losov pač ne boste šli danes! Gita me je obiskala te dni'toj bo,czlli: rahitika je poleg dru- je vendar Anglija v vrsti najnaprednejših držav. Saj to je ravno. Raš zato. ker je napredna, trpi na beljakovin (meso. jajca, sir itd.), maščob, ogljikovih hidratov (sladkor iti škrob v obliki kruha in drugih močnatih jedi), raznih kovinskih soli in vode. Videli so. da so živali pri poizkusih vkljub zadostni taki brani propadale. S tem so prišli do spoznanja, da so p-j leg navedenih za življenje potrebne še neke drnge snovi, ki so jih liazvalt vitamine. Razlikujemo tri vrste vitaminov. Eden med ! njimi je takozv. antirahitični vitamin (aH A-vitamin), ki je neobhodno potreben za telesno rast in lira v posebno za rast en je kosti. Brez njega organizem nima sposobnosti, da vzame iz hrane kale'j iu ga namesti v kosteh. Da ne bi vitamini predolgo ostali samo megleno pojmi, jim bom takoj malo onega, ki nas tu Cherbourg. 22. februarja: r.erl n. Cherbourg. Dretnon. 23. februarja: Republic, Cherbo , Bremen. 24 februarja: Westphalia, Hamburg. 2®. februarja: Pari-., Havre; Leviathan, Cher boiirjf. Aquitania. Cherbourg. 1. marca: Washington. Trat. ^ 2. m raca: I'rr«. Harding. Cherbourg. Bremen. S. marca: Albert BaUln. burg. 5. marca: 01j-mi>c, Chtrboorg; M iifn.hen, Cb*rt>ourg. Bremen. 9 marca: I*rrs. Hoowvclt, Chfrhf.nrg, Rre- m*n. 10. marca: Ito-lui rul.you, Hamburg. 12. marca: Ber*-ngarla, Cherbourg: Franra. Ila\Tt; Stuttgart, Chcrbuurf, men. 17. marca: DcutichUuid. Cbrrbours. Havre; Thurtnrfa. Hainbur*. 18. marca: Aquitunta, Cherbourg. It. m area: Leviathan. Cherl>«irg; Bremen. Cherbourg. Br^nicn. 23 marca: i'rra. Wilson, Traf Co!umbui. Clieroourj, Bremen. 23. marca: La Savole. Havre Waah- Inifton. Cherbourg 1''mi<»h. 24. marca: Cleveland. Hamburg. 26. marca: Oiymp c, Clierl>ourc. Cherbourg; Brrmtii. Urpuhflc. 30. marca: Pres. Harding. Cherbourg, firemen. 31 marca: Su'fren. Havre; Hamburg. Cherbourg. Hamburg. lsa»-Un. Cherbourg, Hremrn. 2- aprila: • France. Havre — SKI PXI IZLET 14. maja: .SKI I'M IZl.tTT 2. julija: SKl'l'XI IZLRT ! ILK DK KIWNCE. parnikom PA IMS" t n«>\ im parni kom ter omenila, da se ne pustite vee videti tam. — je rekla s čudnim povdarkom, katerega ni razumel. — V zadnjem času sem bil zelo zaposlen, — je odvrnil bnron mirno. V koliko je že dokončan vaš tenis prostor, gospodična? — O, že je gotov ter leži krasno v zelenju. — je vzkliknil Fred gill tudi en davek na civilizacijo Pri starih Grkih in Rimljanih ni bilo te boiezni. Proučevali so pojavljanje rahitike med Japonci in so videli, da se je začela širiti te- iivabno. — Visoka drevesa naokrog nudijo imenitno senco. Ivra- da->* ko so izšli iz svojih ma- sen paviion leži poleg in tja je dala postaviti Elinor pleteno polii-štvo. Danes zjutraj me je že povedla tjakaj. Ali boste igrali z nami? — Kadarkoli želite. — Potem morate priti vsaki dan. Ali nočemo takoi določiti "o-tove ure? Lindeek se je hvaležno ozrl v Preda. — Gotovo, če je milostni gospodični po godu. Elinor ni moglo odkloniti, če ni hotela biti naravnost neuljud-iVSemi svo-'imi Posledicami so pri- na. Vsled tega je rekla s Čudnm povdarkom: jnesla to bolezen na nas. — Moja sestrična O itn bo seveda vedno igrala z nami. Kakšna je ta bolezen? Navadno Baron se je priklonil na konvencijonalni način, ko je govorila'se misli pod rahitiko enostavna lih hišic ter se začelo naseljevati v kamen it ih hišah velikih mest. Isto tako ne poznajo rahitike zamorci, dokler živijo v svoji domovini na prostem — pač pa se močno širi med njihovimi izseljenci po Ameriki. Industrija in velika mesta z bolezen kosti. Vendar to ni točno, kajti bolezen je splošna. — zadev-Ije tudi mišičevje, živčevje, ves organizem. Glavni znaki pa se res nahajajo na kosteh. Bistvo teh o Giti ter se poslovil prisrčno, potem ko so bile določene gotove ure za igro, od Freda. Ko pa se je sklonil preko roke Elinor, je zadel zopet vroč. proseč pogled njene oči ter ji pognal rdečico v obraz. . Fredu ni ušlo ničesar, kajti ostro je opazoval svojo sestro. Objel jo je ter rekel: Elinor, baron Lindeek je sijajen človek! Mo-a postati moj'izprememb tiči v tem. da kosti ne prijatelj. Mislim eelo. da me ljubi. Kaj ne, tebi tudi ugaja? Ipoapnijo, kakor bi morale, in da Elinor se je močno prestrašila. ' ostanejo radi tega dalje časa meh- Premalo ga še poznam, Fred. Človek mora biti previden. Ike- Kosti zadobijo namreč svojo Svojega prijateljstva se ne sme nakloniti tako hitro človeku, £a-ftrdoto tedaj, ko se v njih vsedejo terega se ne pozna. « j razne apnenčeve soli (predvsem Fred je poredno zrl na svojo sestro. ^ (kalcijeva, potem fosforjeva sol). Ah, Elinor, ti veš drugače vedno, katerega človeka lahko tr-j^adi mehkote kosti nastanejo razpis in katerega ne. Povsem prepričan Rem. da lahko trpiš barona. izpremembe, ki jih vidimo -več Midv« imava vedno isti okus. manj §e dolgo, ko ni več nobe- Od šestega meseca dalje se ki že rahitika na zobeh — ki jih ni.' Radi mehkobe zobje nimajo v se-[obrazložil, vsaj bi tiste sile, da bi mogli prodreti,'zanima. in rahitiear zastonj čaka v šestem] Vitamini so namreč snovi, ki se ali sedmem mesecu na "prvega*^ nahajajo med ostalim živežem in — usojeno mu je. da ostane mor- sicer v različnih množinah, — ne da še mesece in mesece brez zob. katera hrana jih vsebujo mnogo, Tn poznejši — t. zv. rahitični zob-'nekatera malo aH nič. Tako se naje imajo-na sebi taka svojstva. da haja mnogo antirahitičnega vita-še v poznejših letih kažejo na ra-'mina v mleku, surovem maslu, liitiko mlajših let. V tem času se smetni. listnati zelenjavi, mesu, pojavljajo tudi izpremembe na loju in ribjem olju. Nič ali malo prsnem košu in na trupu sploh.J pa ga je na pr. v svinjski masti, Rebra pri težji rahitiki močno o-^kruh, raznih žitih. Pri tem je tre-težujejo dihanje, radi česar so vjja znati, da izgine vitamin iz vsa-takih slučajih zelo nevarne bolez-jkega živeža, ako ga dolgo kuhani dihal, kakor: bronkijalni ka- ,no (posebna v kuhinjah za velike tar, oslovski kašelj, ošpice in dr Ko začenja rahitični otrok sedeti, se mu mehka hrbtenica pod težo gornjega telesa zvije in ako se ne pazi in bolezen ne ustavi, ostane hrbtenica trajno skrivljena — množice), kakor tudi pri sušenju (zelenjave), konzerviranju (mesa) in kondenzirapju (mleka). Sveža hrana je torej ona, ki edino oz. pred vsem vsebuje vitam<-ne. Pri uživanju hrane brez vita- na stane grba. Pri sedenju si o-|minov se pojavijo bolezni, ki jih t rok zvije tudi roke, na katere se(nazivljemo avitaminove. Med nje va in pašena na bogatih pašnikih). ur " J tN i SAMO SEST DNI PREKO Z OGROMNIMI PABNIXX HA OLJI FRANCE 29. JANUARJA; - 19. FEBR. PABIS 5. febr. — 26. febr. HAVRE — PARllKO PRI«TANl4čt Kabin« tretje«a rurada g umivalniki In takofio v«tf« ga M, 4 al) • oaeto. Francoska kuhinja in »tJata. 19 state street • new york MHMHHMHm^BB ALI LOKALNI AOENTJI • ^mmmmm^m^^mmmmmmm ^MAJCEMIJSA VOŽNJA v JUGOSLAVIJO COSUUCH^ DIREKTNA SMER POTOVANJA Kratka ielezniaka vožnja' do doma po zmerni ccni. Odplutje proti Trstu to Dubrovniku: PRESIDENTS WILSON 25. JANUARJA — 22. MARCA MARTHA WASHINGTON 1. MARCA — 12. APRILA Vpraiajta u cene !n prostore v bližnji ■C«nturL PHELPS BROS., 2 Weat St , N. Y. KRANJSKE KLOBASE žeJodre, suhe šunke, plerfta, suho -p rase lino s ložo, jezike, re-berra in sploh vse kar spada k niesenini. Cena 40e pri pošiljat vali od 10 lb. naprej ; poštni no pla«"am jaz. Pošiljam prot' poštnem povzetju ali denar na. prej. JOHN KRAMER, 5301 St. Clair Ave. Cleveland, O Najboljše zdravilo bolezni bodi vsakemu — skrb, da ne oboliš. Kako naj varujemo otroka pred rahitiki f Nuditi mu moramo predvsem hrano, ki vsebuje dovolj antirahitičnega vitamina, torej: surovo maslo, sveže mleko ("mleko izpod krave", ako je krava zdra- — N* bodi prenagel. Pred. Tn da veš. jaz ne morem trpeti barona. — na noben način. naslanja. Doslej je bilo govora o več ali manj lahko obliki rahitike. Težjo obliko imamo v rahitiki nog. V začetku vidimo tam, kjer prehaja hrustanec v kost, t. j. na konceh dolgih kosti rok in nog odcbeline. Prav pa se pokaže bolezen na nogah šele koncem prvega ali tekom drugega leta, tedaj namreč, ko o-trok shodi. Videli smo že. da se bolezenski znaki pojavijo šele tedaj, ko se izvaja pritisk na mehke kosti. Tako se tudi noge skrivijo pod silo te- |spada tudi rahitika. Hrana. v kateri ni ali primanjkuje antirahitičnega' vitamina, je torej prvi in glavni vzrok rahitike. Na drugi strani se moramo kolikor mogočte ogibati hrane, kjer je malo A-vitamina. Tako hrano mora vživati ' seveda tudi mati, Zdaj bo razumljivo, zakaj je'dokler je dete pri njenih prsih, bolezen najbolj razširjena po in-| Poleg tega je otrokom potrebno dustrijskih mestih, kjer ni dovolj solnce. Tudi po zimi treba nositi scveže hrane na razpolago in kjer.oz. peljati otroke na prosti zrak je toliko ljudi stisnjenih v tesna, j in solnce. Seveda je posebno pri vlažna stanovanja brez zraka in dojenčkih potrebna gotova paž-solnca. Taka "stanovanja" niso'nja. Prevelika bojazen pa ni na samo leglo rahitike, temveč nebroj'mestu, rodi krmežljavce in slabi-drugili bolezni — sploh je občudo-Jče — kaj takega si. matere, ven-korenika. ona dar ne želite. Ztorej le na zrak vanja vredna ona žilava narava, ki kmalu ne pod skrivijo. Zelo dobro je večkratno kopanje. "Zdravila" za bolezen pa imamo v zgoraj naštetem živežu z antirahitičnim vitaminom. Najboljše je že itak dobro znano ribje olje, ki kaže zelo lepe uspehe pri zdravljenju rahitike. Kot nadomestilo za naravno solnce se U-uporablja posebno ob zimskem času takozv. umetno solnce (kreme-njakova svetilka),. Glavna in najboljša sredstva proti rahitiki so v naravi, dana so vsakomur — samo sezite po njih. in na solnce z otroki. rej ločiti bolezen od njenih posle- tem kolena narazen (noge v obli Njena jeza. ki se je obračala v glavnem proti sami sebi. ji jeldic- iki r'rke T>ri dru-ih P° drsajo pprdečila lice. j Bolje ra2umljiva bo stvar v na- dru?a ob dru?° (oblika črke X). Fred je zamišljeno zrl nanjo, kajti setra mu je bila nerazum- slednjih vrstah, kjer bom poka nega sle£n o bolezni. Moramo to- lesne teže. Pri nekaterih silijo prijieže takim' razmeram. Lep dokaz| To velja že za zdrave* otroke, i.! Po minuli bolezni se kosti v po- lji va. — Potem ti je 7>ae zelo neprijetno, da sem ga prosil, naj pride pogosto semkaj? — je rekel. — Ne. ne. — je hitro rekla. Nato pa se je premislila ter nadaljevala : — Ni se ti treba brigati za moje mnenje, Fredv. Številni ljudje ga imajo zelo radi. med njimi stric Herbert. Človek pa ima povsem nejasne antipatije zal, kako se rahitika pojavlja. Pri znejših letih (4—več ali manj obolenju opažamo neko pravil- Ravnajo, ako ni bila bolezen pre-nost, ki se odraža v tem, da zade-|lutda- pozdravljene oblike se lali-va bolezen ene kosti, ki se oni hipjko Pozneje kirurškim potom po-namoeneiše razvijajo. Tako se na!Pravii° do Sotove meje. V poznej-. pr. v prvih šestih mesecih deteto-|Sih se rahitika redko pojav- Ivega življenja najbolj razvijajo j1 Ja- a kada^ ^ popravi, govorimo o Taktno je prešel Fre,d na £ti».*>£reči sAsioljubnosti. Fred ga jV takoj- vzljubil ter ga predčasno povabil, naj pogosto igra. z nami tenis. Tudi se je dogo- odprta do konca prvega leta. Ta- no, splošna in ne samo kostna bo- ko se javlja bolezen, a posledica »lezpn- Taki otroci so lahko njena je — štirioglata glava. Pri dražijivi — močno se "derejo". ležanju se namreč mehke kosti !Ako jih Pa Pns!tT so zelo mirni, apatični. Nekateri se polagoma tako udajo, da nastaneduševno slabo razvijaj0f pozno na oglata oblika s štrlečimi "rogOTi na čelu. za to, da sta omenjena vzroka bo-'prav posebno pa seveda za obole-j lezni resnična, je io, da je rahiti- le. Tedaj se moramo gornjega čim * ka mnogo bolj razširjena pozimi ^ strožje držati. Čim prej se rahiti-j kot poleti. Statistike kažejo, da o- ka začne zdraviti, tem prej se o-! bolijo na rahitiki glave predvsem zdravi. Posebno važne sa zato one: v jeseni rojeni otroci (ki radi te-(prve izpremembe na glavi, ki jih; ga zaslužijo največjo pažnjo). S"a prepozna zagotovo le zdravnik. S, eni strani ob zimskem času ni to- primernim uravnanjem detetove-1 liko sveže hrane na razpolago, na ga življenja se bolezen zaustavi, j drugi strani pa matere iz preveli- Ob brezbrižnosti njegovih skrbni-kega strahu pred prehlajenjem za- kov pa napreduje do vse težjih o-pirajo svoje otroke skrbno v svo-(bliwt tudi do takih, ko postane jih stanovanjih in ne dovolijo ne vsako sredstvo brez uspeha. Rahi-zrakn ne solncu dostopa do njili. tični otrok je potreben posebne Iz vsega navedenega se lahko nege z ozirom na duševni svoj raz-j sklepa na zdravljenje rahitike. (voj, ker kaj rad zaostane, ako ga Najgloblji vzrok tiči v nepravi]- zanemarjamo. nem življenju, večin ima vsled ne-| Posebne mere treba podvzeti ta-razumevanja. In zato mnogokrat koj, ko smo opazili grbo. Da se vodi že samo spoznanje do zmage hrbtenica ne skrivi, je potrebna — ko si spoznal, odkod izhaja zlo, trda posteljica, a s posebnimi teši naredil največji korak v borbi lesnimi vajami treba ravnati iz-proti njemu. Potem ko si spoznal krivijeno hrbtenico. Velika nevar-bistvo, naredi se en korak naprej, nost grozi ob času. ko. otrok sho-pr. izpregovorijo — drugi se raz- pa si pri kraju: odstrani vzroka di- Ne smemo ga siliti vto, dokler vijajo normalno, — zopet drugi in pogoje za zlo in odpravil si zlo, ima mehke kostr, &er še mu sie^r Prav vsakdo- kdor kaj iscc; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja ; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI 'G! a s N aro da". Poleg teh pojavov na kosteh imamo še druge, iz katerih vidimo, da je5 rahitika, kakor omen je- Pozor oUteljL Opozorite trgovce in obrtniki« pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni* da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem. Uprava 'Glas Naro2a\ f ; ■ ; .... JEiSLiš z:7tf ~tt - — \i i "T" ROJAKI, NAJtOdAJTB SB MA "GLA£ NAKODA". IUUVKCJI swymc BiTOa v ftofc. DttAVAH. r ■ r* * t«.trs. ■