ŠTEVILKA 246 LETO XXII 31. MAREC 1988
brestov
^obzornik
lasilo delovne organizacije
Kako do idej, izboljšav, inovacij...
Analiza o stanju inovativne dejavnosti v naši delovni organizaciji je pokazala, da je bilo v letu 1987 zelo malo prijavljenih inovativnih predlogov glede na število zaposlenih. Na 100 zaposlenih je bilo prijavljenih 1,57 predlogov. Zato se lahkp vprašamo ali med nami še vedno velja misel, da so zaposleni razdeljeni »na tiste, ki samo mislijo in tiste, ki samo delajo«.
Večja angažiranost vseh zaposlenih bi gotovo pripomogla k večji idejni zmogljivosti, k izboljšavam in inovacijam, saj si brez teh danes ne moremo več predstavljati uspešnega gospodarjenja.
S svojimi idejami in izboljšavami želimo in tudi moramo prispevati k povečanju produktivnosti, zmanjšanju stroškov proizvodnje in poslovanja (boljša organizacija dela, čim manjši izmet), ik poveča-
nju kakovosti izdelkov, izboljšanju delovnih pogojev, saj bomo le tako lahko dosegli dolgoročno zastavljene cilje.
Delavski sveti temeljnih organizacij so na pobudo kolegija glavnega direktorja raz-
pisali akcijo z naslovom »Predlagaj nekaj koristnega«, da bi tako vzpodbudili in aktivirali vse zaposlene v delovni organizaciji. Pripravljamo že prijavnice in propagandne letake, kjer bo obširneje razloženo, kaj od akcije pričakujemo. Trajala bo dva meseca, od 4. aprila do 4. junija.
Cilji razpisane akcije so predvsem naslednji:
—	aktiviranje materialnih in nematerialnih rezerv v proizvodnji, odkrivanje teh rezerv ter motiviranje slehernega delavca v tem smislu;
—	vzgajanje zaposlenih v »industrijsko misleče« ljudi, ki so sposobni in znajo razmišljati o izboljšavah na slehernem področju. Z akcijo skušamo odpraviti miselnost, da je inovacijska dejavnost domena izbrancev ter odpraviti nelagodnost in bojazen posameznika, češ, kaj si bodo o njegovi prijavi inovacijskega predloga mislili sodelavci, vodje oddelkov in drugi;
—	z realizacijo v tej akciji zbranih inovacijskih predlogov povečati dohodek delovne organizacije;
—	s spodbudnim nagrajevanjem inovatorjev želimo doseči, da bi vsi zaposleni tudi po zaključku akcije nadaljevali z inovacijskim delom in da bi tudi kasneje pripravljali inovativne predloge.
Bistvo akcije »Predlagaj nekaj koristnega« je, da komisije, ki so jih imenovali delavski sveti temeljnih organizacij in delovne skupnosti pregledajo vse prijavljene predloge in jih glede na uporabnost razvrstijo na smiselne in nesmiselne.
Smiselni uporabni predlogi bodo takoj oziroma najkasneje v roku 14 dni nagrajeni z enkratno nagrado 30.000 din in z značko »Predlagaj nekaj koristnega«. Ko pa bo predlog realiziran, bo obravnavan in nagrajen še po pravilniku ustvarjalnosti pri delu in z značko INOVATOR.
V času akcije lahko delavci sodelujejo tudi s predlogi, ki
so bili realizirani pred razpisom akcije; predlogi ne smejo biti starejši od enega leta. Za vsako prijavo predloga morajo kandidati čitljivo izpolniti obrazec »Prijava ustvarjalnega predloga«. Iz opisa mora biti razvidno, kaj predlog ideje, izboljšave ali inovacije opisuje (izdelek, polizdelek, naprava, oddelek in drugo) in kakšen naj bi bil predviden rezultat oziroma novo stanje.
Obrazce dobite pri svojem vodji oddelka, v tajništvu ali pri referentu; tam tudi vrnete
Sestanka sta potekala v luči zelo perečih gospodarskih razmer, ki jih lahko označimo predvsem s padajočo kupno močjo, s pomanjkanjem (novih) proizvodnih programov, ki bi vodili k prestrukturiranju, z iznenadnimi administrativnimi ukrepi, ki niso sistemsko umerjeni in dolgoročni in predvsem tudi z veliko nelikvidnostjo (s splošnim pomanjkanjem denarja) v gospodarstvu in negospodarstvu. Ni treba posebej poudarjati, da je ob takih pogojih težko ohraniti razsodnost v odločanju in še težje zadevati prave smeri pri dolgoročnih opredelitvah.
Ravno zaradi tega je bil dogovorjen sestanek z izvršnim svetom Slovenije, kjer je glavni direktor Bresta Darko Lesar prisotnim predstavil osnovne ideje za programsko usmeritev Bresta v omenjenih nestabilnih pogojih ter sistem ukrepov, ki smo jih opredelili v zadnjih mesecih.
Predstavniki izvršnega sveta, ki jih je vodil podpredsed-
izpolnjeno prijavnico. Svoj predlog lahko oddate tudi pod šifro, vendar morate v zaprti kuverti priložiti svoj naslov.
Če bo prispelo več predlogov z enako vsebino, bomo upoštevali samo prvoprijavlje-ni predlog, zato je pomembno, da sta v prijavi pravilno in točno izpolnjena tudi datum in ura.
S koristnimi izboljšavami in inovacijami moramo nenehno in sproti dograjevati proizvodne postopke, povečevati produktivnost, izboljševati kakovost in organizacijo dela, zmanjševati izmet, izboljšati pogoje, skratka racionalno poslovati na vseh področjih dela.
B. Petrič
nik Janez Bohorič, so ocenili opisana prizadevanja kot primerna, ter so nakazali načine oziroma pota nadaljnjega sodelovanja med Brestom in ustreznimi organi izvršnega sveta oziroma SR Slovenije.
Sestanek s predstavniki Ljubljanske banke, Gospodarske banke je bil že tretji ali četrti te vrste. Tokrat nismo predstavniki Bresta informirali »bankirjev« o našem položaju temveč obratno. Iz razgovora smo povzeli ,kako je tudi bančništvo v težavnem položaju. Za leto 1988 so opredelili zaostreno poslovno politiko, ki se odraža zlasti v na-naslednjih potezah:
—	nizka stopnja (omejitev) rizičnih plasmajev banke,
—	močneje poudarjeno trajno in obojestransko (vzajemno) sodelovanje z banko,
—	zelo zaostreni kriteriji za investicijske kredite, kjer skoraj ne bo sredstev za stavbe, temveč predvsem za ekonomsko upravičeno
(nadaljevanje na 2. strani)
Pomembni stiki v marcu
V preteklem mesecu smo imeli predstavniki Bresta dve pomembni srečanji. Prvo s predstavniki izvršnega sveta Slovenije in drugo s predstavniki Ljubljanske banke — Gospodarske banke. Pri obeh sestankih so sodelovali tudi predstavniki občine Cerknica.
Osebni dohodki na Brestu
Pri izplačilu osebnih dohodkov za februar smo povečali vrednost KED za 10 odstotkov in spremenili delitveno razmerje iz 1:4 na 1 :5,25. Tako povečanje osebnih dohodkov pa še vedno ni zadovoljivo. Še vedno ne sledimo dejanski rasti življenjskim stroškov. Zavedati pa se moramo, da je osebni dohodek odvisen od rezultatov poslovanja. Izplačevanja osebnih dohodkov brez upoštevanja rezultatov gospodarjenja ne dovoljuje niti družbeni dogovor. Že pri sprejemanju plana za leto 1988 smo ugotavljali, da planirani rezultati ne zagotavljajo primernih osebnih dohodkov.
Edina rešitev je, da ustvarimo boljše rezultate kot smo jih planirali. To pomeni, da moramo zagotoviti večji obseg
proizvodnje in boljšo kvaliteto, vso to proizvodnjo pa tudi prodati po primernih cenah.
Da bi vzpodbudili uspešno delo je dogovorjeno, da temeljna organizacija, ki po posameznih obračunskih obdobjih preseže planirane rezultate (najmanj za toliko, kot znašajo povečani osebni dohodki), lahko razdeli še dodatno 10 odstotno maso sredstev za osebne dohodke. Ta sredstva se razdelijo tistim delavcem, ki so s svojim vestnim in odgovornim delom največ prispevali k boljšim rezultatom. To pomeni selektivni pristop k delitvi.
Ta sredstva pa se delijo na naslednji način.
Vsak mesec se za temeljno organizacijo izloči 10 odstotkov mase sredstev za osebne
dohodke, vendar se ta masa ne izplača. Po opravljenem periodičnem obračunu se ugotovi rezultat. Tista temeljna organizacija, ki je presegla plan, lahko privarčevana sredstva razdeli.
Ta sredstva se razdelijo po sistemu osebnega ocenjevanja. Delavce v temeljni organizaciji oceni direktor. Delavce v Skupnih dejavnostih ocenijo pomočniki glavnega direktorja in vodja delovne skupnosti. Direktorje temeljnih organizacij in Skupnih dejavnosti ter pomočnike glavnega direktorja in namestnika glavnega direktorja pa oceni glavni direktor.
Povprečna ocena zadnje skupine pa predstavlja tudi oceno glavnega direktorja. Zaradi velike inflacije bi se izločena sredstva razvrednotila, zato je dogovorjeno, da se ta sredstva obrestujejo po veljavni obrestni meri. Tako bo delavec uspešne temeljne organizacije, ki je bil pozitivno ocenjen, dobil povečan osebni dohodek in temu povečanemu dohodku pripadajoče obresti.
Za konec velja poudariti, da delamo v panogi, kjer je veliko proizvajalcev in zato velika konkurenca na domačem in tujem trgu. Primerno bodo zato živeli le tisti, ki bodo najboljši. In zakaj ne bi bil med njimi Brest?
V preteklosti je že dokazal, da sodi lahko v sam vrh pohištvene industrije. Ali bo temu res tako, pa je odvisno od nas samih. Vsak delavec se mora zavedati, da je stanje resno, ter da je potrebno vložiti velike napore, da premagamo sedanje težave. Velika večina delavcev je na to pripravljenih, tistim, ki jim to še ni prišlo v zavest, pa je potrebno povedati, da druge poti ni. Iz zagat se moramo rešiti predvsem sami.
J. Opeka
Ideje, ideje ...
Izboljšave, izboljšave ...
Inovacije, inovacije ...
V skladu z 29. členom pravilnika o ustvarjalnosti pri delu objavljajo delavski sveti temeljnih organizacij in delovne skupnosti skupnih služb
RAZPIS AKCIJE
»PREDLAGAJ NEKAJ KORISTNEGA«
Z akcijo razpisujemo predvsem naloge za:
—	povečanje produktivnosti (izboljšanje organizacije dela, zmanjšanje zastojev itd.)
—	povečanje kakovosti izdelkov
—	zmanjšanje izmeta na minimum
—	materialni in časovni prihranek
—	humanizacijo delovnih mest
—	zmanjšanje stroškov poslovanja.
Akcija »Predlagaj nekaj koristnega« bo trajala od 4. aprila do 4. junija 1988.
Vsak predlog s smiselno vsebino bo nagrajen s 30.000 din in značko »Predlagaj nekaj koristnega«. Ko pa bo predlog realiziran, bo obravnavan in nagrajen še po pravilniku o ustvarjalnosti pri delu in z značko INOVATOR.
Obrazce za prijavo inovativnega predloga dobite pri vodji oddelka, v tajništvu ali pri referentu, kjer izpolnjeno prijavo tudi vrnete.
Potrudi se in najdi nekaj koristnega!
Obleka naredi človeka, nova podoba salona pa presenečenje.
BREST — da stanovanje postane dom.
Lani smo opremljali
V letu 1987 se je naš Inženiring aktivno vključeval v opremljanje objektov po Jugoslaviji, preko meja pa smo zaenkrat poslali le ponudbe. Kaže, da se je le razširila vest o naših kvalitetnih nastopih pri opremljanju najrazličnejših objektov, pa tudi večji in-ženirinške organizacije nas poznajo in mam zaupajo. Mislim, da so prednosti poslov v inženiringu poznane, od avansov pa do tega, da blago ne čaka na zalogi. Pri večjih poslih v gradbeništvu in strojegradnji pa je glavni kriterij pri izbiri najugodnejšega ponudnika ponujena možnost kreditiranja. Tu mi nismo konkurenčni, saj smo na področju sredstev močno omejeni in tako mnoge posle izgubimo. Kljub temu je oddelek v celoti dokaj uspešen, saj smo imeli v letu 1987 skoraj 600 starih milijard realizacije, kar predstavlja 107 odstotno doseganje plana.
Po področjih sicer različno:
—	neobdelane negor plošče
2.642.589.000,	—din
—	oplemenitene oz. vgrajene negor plošče
1.677.590.000.	— din
—	izdelki strojegradnje
751.327.000,	— din
—	vse vrste pohištva in opreme
755.512.000,	— din
Navedeni zneski niso veliki, vendar je v teh številkah skritih veliko majhnih in raznovrstnih izdelkov. Naj samo omenim, da smo opremili okrog 300 objektov, od katerih je bil največji HOTEL ŠPIK GOZD MARTULJK, v vrednosti dvanajst starih milijard. Na področju strojegradnje je
bilo sklenjenih 90 pogodb pri katerih je predmet pogodbe tudi po en sam stroj oziroma naprava. Naš inženiring je v razvoju, mislim pa, da bi z boljšim in hitrejšim prilagajanjem proizvodnje lahko napravili še veliko več.
M. Kebe
Pomembni stiki v marcu
(nadaljevanje s 1. strani)
opremo — manjšega obsega,
— revizija in ukrepanje v zvezi s starimi (dosedanjimi) krediti, kar bo še posebej poudarjeno v drugem polletju 1988.
V banki so že doslej uvedli »alarmne« ukrepe, med katerimi je tudi za Brest problematično zlasti zmanjšanje različ-nik oblik izvoznega (!) kreditiranja.
Predstavniki banke so ob kritičnih besedah, ki smo jih izrekli ob opisanih razlagah, pojasnili, da je pač okvir državnih restrikcij skih ukrepov presegel normalne okvire in da
so tu tudi oni nemočni. Ukrepi s katerimi so nas seznanili, pa so vendarle poskus ohranitve preživatvene likvidnosti banke. Ali tudi proizvodnje?
Ob konkretnih pogovorih o Brestu so izrazili pripravljenost »da nas bodo v okviru možnosti denarno spremljali«, da pa glede na spreminjajoče pogoje ne morejo dajati dolgoročnejših izjav. Če to razumemo ali ne, ostane dejstvo, da je izvajanje ukrepov ter letnega plana in sprotno krmarjenje med čermi edina pot, ki jo danes še lahko ubiramo.
Z. Zabukovec
»Občinski« zaključni račun
Finančni rezultati gospodarstva občine Cerknica niso ugodni in pomenijo večji odmik od resolucije za družbeni in ekonomski razvoj občine v letu 1987.
Vsakdanje »življenjske košarice« precej prazne
Nadaljujejo se neugodni rezultati poslovanja s tujino. Po podatkih Narodne banke so organizacije združenega dela v letu 1987 izvozile za 1,6 odstotka manj kot leta 1986, s tem, da je izvoz na konvertibilno območje ostal na ravni leta 1986 oziroma se je povečal le za 0,6 odstotka. Občutno zmanjšanje izvoza se kaže predvsem v delovni organizaciji Brest (indeks 88,6) in v Tozdu Avtomontaža, medtem ko je Kovinoplastika izvoz povečala za 53,2 odstotka. Vrednost letošnjega uvoza se je znižala za 18,6 odstotka glede na leto 1986, zlasti pa uvoz s klirinškega trga (indeks 41,9 odstotka). V Brestu se je le-ta znižal za 4,8 odstotka, v Avto-niontaži za 81,7 odstotka, Kovinoplastika pa je uvoz povečala za 27,8 odstotka. Toda ob navedenih podatkih je treba Pripomniti, da vrednost izvoza v DO Brest Cerknica predstavlja kar 59,5 odstotka celotnega izvoza, v DO Kovinoplastika Lož pa 38,3 odstotka celotnega izvoza v občini Cerknica. To pomeni, da le 2,2 odstotka celotnega izvoza predstavlja vrednost izvoza ostalih tozdov. Vrednost uvoza v delovni organizaciji Brest Cerknica je 43,8 odstotka, v Kovinoplastiki Lož pa 48,9 odstotka celotnega uvoza v občini.
Organizacije s področja industrije so proizvedle za 9,3 odstotka manj kot v letu 1986. Zmanjšanje proizvodnje se kaže v večini temeljnih organizacij. Obseg proizvodnje je nianjši od načrtovanega predvsem v vrednostnem prikazu, kar je posledica protiinflacijskih ukrepov na cenovnem in drugih področjih gospodarjenja. Tako vrednostno zmanjšuje proizvodnjo za večji iz-
voz od načrtovanega, še posebej v delovni organizaciji Brest Cerknica.
Finančni rezultati v naši občini so se rahlo izboljšali glede na devetmesečno poslovanje, vendar so še vedno neugodni, kar je sklepati iz podatkov, da je združeno delo ob koncu leta doseglo za 103 odstotke višji celotni prihodek, dohodek za 115,9 odstotka, sredstva za osebne dohodke za 123,5 odstotka, medtem ko je bila akumulacija višja le za 70,1 odstotka. Toda glede na devetmesečno poslovanje, ko je bila akumulacija višja samo za 19 odstotkov glede na enako obdobje lani in je bila akumulativna sposobnost za 40 odstotkov nižja, lahko ugotovimo, da so organizacije združenega dela kljub vsemu izboljšale svoje rezultate in uspele del čistega dohodka razporediti tudi v sredstva akumulacije.
Izgubo v skupnem znesku
1.102 milijona dinarjev so imele tri temeljne organizacije DO Brest Cerknica: Tozd Pohištvo (740 milijonov din), Tozd Tapetništvo (83 milijonov din) in Tozd Jelka (279 milijonov din).
Tako se je izguba v primerjavi z letom 1986 povečala z indeksom 391,4.
Medtem ko je število zaposlenih ostalo na ravni iz leta 1986 oziroma se je povečalo le za 0,1 odstotka, so se čisti osebni dohodki povečali za 117 odstotkov, kar v absolutnem znesku pomeni, da je bil povprečni čisti osebni dohodek na delavca na mesec v letu 1987 226.620 din.
V primerjavi z gospodarstvom SRS, ko je povprečni osebni dohodek na delavca znašal 261.634 din, je povpreč-
ni čisti osebni dohodek na delavca na mesec v cerkniškem gospodarstvu zaostajal za 13,4 odstotka.
Nižje povprečne čiste osebne dohodke na delavca na mesec, kot je povprečje gospodarstva občine, je obračunalo 14 tozdov. Med njimi so z najnižjim povprečnim čistim osebnim dohodkom na delavca na mesec Tozd Pohištvo (178.446 din), Tozd Tapetništvo (179.030 din), Tozd Jelka (176.315 din), Tozd Žagalnica (183.695 din), TPH Tozd Gostinstvo (204.757 din) ter Tozd Trgovina Rakek (211.626 din). Naj večji povprečni čisti OD na delavca na mesec so obračunani v GG Tozd Jelen Snežnik (362.333 din), SAP Tozd Notranjska (315.957 din) in na Zavodu za urejanje prostora (315.896 din). Seveda pa je potrebno pri teh številkah upoštevati kvalifikacijsko strukturo zaposlenih in bi pri tem dodali, da ima Zavod za urejanje prostora prej podpovprečne kot visoke osebne dohodke.
Združeno delo je za porabljena sredstva obračunalo v letu 1987 99.429 milijonov din, indeks povečanja pa je 197,5 kar je za 4,8 odstotnih točk manj kot je v tem obdobju porasel celotni prihodek. Na dinamiko porabljenih sredstev so vplivale tudi spremembe novega obračunskega sistema. Obseg porabljenih sredstev povečujejo učinki revalorizacije družbenih sredstev. Organizacije združenega dela so oblikovale 57.173 milijonov din revalorizacijskih prihodkov in 41.076 milijonov din revalorizacijskih odhodkov.
Organizacijam združenega dela je ostalo 65,1 odstotka dohodka za osebne dohodke in skupno porabo delavcev, ter za akumulacijo (indeks 95,2). Delež razporejenega do-
hodka za osebne dohodke pa se je povečal od 52,5 na 53,6 odstotka. V letu 1987 so organizacije združenega dela razporedile za akumulacijo 8,2 odstotka dohodka, konec leta 1986 pa je bil ta delež 10,4 odstotka. Stopnja akumulativne sposobnosti poslovanja se je znižala za 9,1 odstotka, medtem ko se je stopnja reproduktivne sposobnosti poslovanja povečala za 21,9 odstotka (posledica povečane amortizacije za 174 odstotkov).
Tako so organizacije združenega dela dosegle na 100 din povprečno uporabljenih po-
Aktivnosti za izgradnjo potekajo za oba objekta, v Starem trgu in v Cerknici. Poleg zdravstvene dejavnosti je bilo potrebno stanovalcem zagotoviti ustrezna stanovanja drugje. Po nekaj neuspelih kombinacijah je sedaj končno urejeno tako stanovanjsko vprašanje, kot tudi preselitev dejavnosti, ki se sedaj odvija v klubskih prostorih krajevne skupnosti Loška dolina.
Pred tem je gradbeni odbor za adaptacijo zbiral ponudbe izvajalcev del. Na osnovi ponudb je bilo kot najugodnejši izvajalec izbrano Gradišče Cerknica, ki je opredelilo, da bodo dela opravljena za 391 mio. din. V tej ceni niso predvidena dodatna dela, kakršna je pri adaptacijah težko opredeliti.
Dela na zdravstvenem domu so se že začela, končana pa naj bi bila do občinskega praznika, to je 19. oktobra 1988.
Kar zadeva zdravstveni dom Cerknica, moram povedati, da je najtežje potisniti zadevo iz mrtvega kota, oziroma se pravilno opredeliti za ustrezni postopek. Po vrsti stikov s projektanti in strokovnjaki na tem področju smo se opredelili za naslednji vrstni red.
Kot prvo morajo biti izdelane programske zasnove oz.
slovnih sredstev 5,0 sredstev akumulacije in 15,6 odstotka din sredstev za reprodukcijo.
Zaskrbljujoč je tudi podatek, da kar 14 organizacij združenega dela iz čistega dohodka ni razporedilo nikakršnih sredstev za razširitev in izboljšanje materialne osnove dela, temveč le v sredstva rezervnega sklada. Nekaj pa je tudi takih delovnih organizacij, ki so zaključile svoje poslovanje za leto 1987 s »pozitivno ničlo«, oziroma so iz čistega dohodka pokrile le del za osebne dohodke.
I.	Mihelčič
študije, ki bodo točno opredeljevale tehnologijo dela, prostorske zahteve, zahteve po dejavnosti, itd. To študijo že izdeluje strokovna organizacija Medico ingeniring Ljubljana. Dela morajo biti opravljena do 5. aprila.
Program bomo nato posredovali projektantom, ki bodo morali izdelati idejni projekt. Na osnovi tega pa se bo izbiral projektant za izdelavo glavnega projekta.
Obenem se bomo med tem dogovarjali tudi za inženiring, ki bo vodil izgradnjo zdravstvenega doma od projekta do pridobitve uporabnega dovoljenja, vključno z reševanjem finančne konstrukcije objekta.
Hkrati se pripravljajo tudi prostorski dokumenti, to je zazidalni načrt. Glede na podrobnejši terminski načrt, bi z gradbenimi deli lahko začeli v začetku leta 1989.
F. Ješelnik
Sredstva že vlagamo
Dogovorili smo se, da bomo sproti obveščali o uresničevanju nalog iz samoprispevka, se pravi o tem, kako se sredstva zbirajo in kako se zadane naloge iz tega referenduma izvajajo. Za osvežitev spomina naj povem, da zbiramo denar s samoprispevkom od septembra 1987, ter da se je do sredine marca nateklo cca 280 mio. din, seveda brez obračunanega prispevka v mesecu marcu.
Slutnja lepšega jutri
Prvega marca letos je bila občinska konferenca zveze komunistov Cerknica.
Ob tej priložnosti smo za razgovor prosili novega predsednika Občinskega komiteja zveze komunistov občine Cerknica tovariša Leopolda Oblaka.
Danes se bova pogovarjala z nekoliko drugačnega zornega kota kot običajno. V začetku marca ste bili izvoljeni za predsednika občinskega komiteja ZKS Cerknica. To je priznanje in obenem obveza. Kaj menite?
Vsekakor je to zame priznanje, čeprav je danes vse več tistih, ki se družbenopolitičnih funkcij bolj otepajo kot pa jih sprejemajo. To je seveda povezano z drugim delom vašega vprašanja — z obvezo. Opravljanje takšnih del je danes v mnogo večji meri podvrženo presoji javnosti in minili so časi besedičenja. Zato to jemljem bolj kot obvezo, da bom skušal v čimvečji meri pomagati pri reševanju težav, ki jih v naši družbi ni malo.
Kako bi na kratko strnili ugotovitve oz. razpravo te konference?
No, vsekakor je bila razprava precej kritična in je pokazala na ključne probleme našega razvoja. Kot osnovno je bilo vzpostavljeno vprašanje trg ali centralizacija. Zaradi vse večjega vpletanja države je samoupravno odločanje združenega dela praktično izničeno. Gospodarstvo odloča samo še o nepomembnem de-
lu akumulacije, kar demotivira delavce v prizadevanju za boljše gospodarske rezultate. Zato je potrebno, da se zmanjša državni intervencionizem na vseh ravneh in ob stabilnejši in dolgoročnejši ekonomski politiki prepusti odgovornost za gospodarjenje osnovnim gospodarskim celicam. Kot tipičen primer centralizacije in vedno večjih obremenitev gospodarstva je konferenca ostro kritizirala nenormalno povečevanje prispevka za manj razvite.
ZK ocenjuje, da smo v naši občini v dolgoročnem načrtovanju in učinkovitosti rešitev za izhod iz krize premalo vztrajni. V bistvu se zadovoljujemo s stanjem, ki je v resnici dosti težje kot to priznavamo. Zato moramo ponovno proučiti razvojne koncepte. Pri tem nam ne smejo biti tabu teme reorganizacije, združevanje temeljnih organizacij ali celo ukinjanje le-teh; seveda v smislu argumentov za takšno ali drugačno reorganizacijo.
Na področju družbenih dejavnosti je bilo izraženo enotno mnenje, da je nujno zagotoviti dolgoročno enotno in solidarnostno pokrivanje sredstev za osnovne in skupne programe predvsem na področju zdravstva in izobraže-
vanja ali bolj po domače povedano: tu naj bi veljale enotne prispevne stopnje za vso Slovenijo.
Na konferenci je bilo govora tudi o drugih vprašanjih kot je razvoj drobnega gospodarstva, razvoj kmetijstva in hribovskega sveta, organizacija gozdnega gospodarstva in podobno. Pri tem sta bili izrečeni tudi dve kritiki: komunistom na področju gostinstva in turizma za dolgoletno stagnacijo in komunistom v strokovnih službah SIS službenih dejavnosti zaradi lanskoletnega načina sprejemanja prispevnih stopenj. Opozorjeno je bilo tudi na boleče propadanje gozdov, kar terja enoten način reševanja v republiki. Seveda je varstvo okolja problem, ki ga bo moralo človeštvo enotno reševati ne glede na razvitost, družbenoekonomski sistem ali ideologijo posamezne države.
Časi niso nič kaj rožnati. Kot ekonomist to prav dobro veste, pa vendar, v kateri smeri lahko pričakujemo rešitve, razvoj, napredek? Ali morda — kdaj?
Znano je osnovno vprašanje ali smo pripravljeni uveljavljati tržne zakonitosti. Sklepov o tem imamo dovolj, praktičnih dejanj malo.
Zakaj je to tako tudi vemo. Uveljavljanje trga pomeni zmanjšanje birokracije, ločitev dobrega od slabega delavca in to od neposredne proizvodnje do vlade in od navadnega delavca do inženirja ali politika.
To bi pomenilo sprostitev ustvarjalnih sil in večjo demokratizacijo življenja. Seveda to zahteva ukinitev privilegijev, ki jih imajo posamezniki na vseh nivojih in če hočete tudi privilegijev, ki jih imajo določene plasti družbe in celo določeni deli države. Torej sedanje stanje večini ustreza, čeprav to vodi v vedno večje zaostajanje za razvitim svetom.
Ko škriplje v gospodarstvu mora nujno »zaškripati« tudi v vsej nadgradnji. Izobraževanje, zdravstvo in kultura že bijejo plat zvona. Upravičeno?
Negospodarstvo se je znašlo v dokaj težkem položaju. O kakšni svobodni menjavi dela ni več ne duha ne sluha in vse se je zreduciralo na takšen ali drugačen obrazec, ki ga predpiše ZIS in na takšno ali drugačno prispevno stopnjo. V tem oziru je opozarjanje na dolgoročno nepopravljivo škodo za izobraževanje, zdravstvo itd., upravičeno. Vendar pa se tudi 'tu pojavljajo iste reakcije kot na drugih področjih — poudarjajo ne samo pravice, ki se jim niti izvajalci niti uporabniki nočejo odreči, ne poskuša pa se v večji meri racionalizirati poslovanje. Dolgoročnega programa usklajevanja potreb in možnosti mi.
Skladišče lesa v žagalnici
Zveza komunistov doživlja hude preizkušnje. Ob neštetih napakah pokažemo nanjo. Se vam ne zdi to enostransko?
Vsekakor tudi ZK nosi odgovornost za sedanje stanje in na te napake je treba tudi jasno pokazati. Dostikrat so bile odločitve ZK tudi napačne. Ne bi se pa strinjal s prevladujočim mnenjem, da je ZK kriva za vse. Potrebno je namreč konkretno pogledati za kaj gre. Če povem primer — sklepi ZK o uveljavljanju trga so znani, vendar to na raznih nivojih zaviramo. Zato moramo pokazati na tiste komuniste in tudi nekomuniste v teh
sredinah, ki zavirajo ta proces.
Kaj še lahko dodaste najinim razmišljanjem o lepšem jutri? Ga vi vsaj slutite?
Vsekakor se vsaj v Sloveniji v zadnjih letih kažejo nove poti. Pri tem mislim na proces demokratizacije, saj praktično ni več teme o kateri ne bi smeli govoriti, pisati, se izrekati, kritizirati ali hvaliti. Prav tak neobremenjen dialog pa sprošča ustvarjalnost in odpira vizije. Zato moramo ta proces z vsemi silami podpreti, čeprav marsikje v Jugoslaviji temu nasprotujejo.
Razgovor pripravila V. Šega
Kakovost in zdravje: iverne plošče Ei
Topli obrok po novem
Izdaja hrane na nov način naročanja »danes za jutri« poteka v kuhinjah DO Brest z izjemo kuhinje Tozd Pohištvo ter razdelje-valnice v Podskrajniku že drugi mesc. V kuhinji Tozd Pohištvo ter v razdeljevalnici v Podskrajniku je uveden način naročanja »danes za jutri« šele od prvega marca. Čeprav smo se v kuhinji Tozd Pohištvo ter v razdeljevalnici v Podskrajniku pripravljali na nov način naročanja en mesec dlje kot drugje, je največ napak oziroma pomanjkljivosti tega načina naročanja nastalo prav tu.
Ker ta način naročanja ni zaživel tako kot bi si želeli, naj navedem nekaj vzrokov, ki povzročajo največje zastoje.
Ta način naročanja zahteva točno določeno število zaposlenega kadra v kuhinji. V kolikor je samo eden izmed osebja na bolniški, je takoj čutiti veliko obremenitev za vse ostale. Zato se že sedaj sprašujemo, ali bomo zmogli v času dopusta vse to realizirati tako kot je sedaj zastavljeno. In kje vse potrebujemo osebje? V času priprave malice »izgubimo« kuharico, ki po telefonu do 7.15 ure sprejema spremembe glede števila toplih obrokov. Te spremembe kuharica evidentira ter kartice sortira v poseben zabojček. Pri izdaji toplega obroka je z izdajanjem kartic zaposlena ena oseba, v kuhinji Tozd Pohištvo celo dve. Po končani malici je potrebno vse kartice še številčno sortirati, v cerkniški kuhinji tudi po sistemu par — nepar, ter beležiti vse odjave. Prav ročno beleženje odjav povzroča v kuhinji naj večjo zamudo časa. V kuhinji Tozd Pohištvo pa beležimo dnevno do 200 odjav. Nekateri zaposleni nam še dodatno otežujejo delo s tem, da vržejo kartico v za-
bojček odjav, naslednje jutro pa se prijavijo. S tem povzročijo dvojno delo, saj jih moramo »danes« odjaviti, naslednji dan pa je potrebno to odjavo uničiti ter jih ponovno prijaviti. Tu želim poudariti, da smo uvedli odjavo le za primer, če je delavec na dopustu ali če mu obrok ne ugaja, ne pa za ugibanje. V kolikor bomo še naprej opažali, da se to iz dneva v dan ponavlja, bomo prisiljeni upoštevati to kot kršitev in bomo tudi ustrezno ukrepali.
Pri pripravi toplega obroka nam povzročajo težave tudi siceršnje jutranje spremembe števila obrokov. Prav gotovo je, da količine nekaterih jedi ne moremo spreminjati (dodajati oziroma še težje je odvzemati) šele ob 7.20, ko naj bi bile sporočene še zadnje spremembe. Spremembe Pa posamezniki telefonsko sporočajo v kuhinjo tudi do 8. ure. Da vsak telefonski klic zmoti delovni proces v kuhinji, n* potrebno posebej poudarjati-
Verjetno bi se čas za sporočanje jutranjih sprememb lahko skrajšal v vseh kuhinjah, z izjemo kuhinje v Cerknici, kjer je začetek dela za
(nadaljevanje na 5. strani)
\aši upokojenci
Rubriki — Naši upokojenci običajno namenjamo malo pro-stora.Veliko naših upokojencev je včasih predstavila rubrika — Naši ljudje, po kateri znova kličejo številni predlogi. Naj bo ta nekoliko drugačna ali pa kot izziv za redno rubriko. Naj bo že kakorkoli. Razlogov, da predstavimo Alojza Hitija in Franca Turšiča, ki sta »z eno nogo« že marca, uradno pa aprila odšla v pokoj, je veliko. Zakaj?
Kako se ozira na obdobje, ki se pravzaprav zanj končuje, nam je povedal tov. Alojz Hiti, dolgoletni Brestov delavec. Preživlja že zadnji letni dopust pred vstopom v tretje življenjsko obdobje.
Dejal je, da se je pri delu le redko srečeval z lepimi trenutki. V prvih letih dela na Brestu se mu je marsikatera delovna naloga zdela lažja predvsem zaradi mladostne zagnanosti pa tudi zato, ker so ga obdajali delavci, ki jih je gnala misel, da tisto kar delajo, vodi v boljši jutri. Sčasoma pa so postali starejši, utrujeni, časi pa seveda niso Postali kaj boljši.
Ljudje v kolektivu so bili včasih bolj povezani med seboj, je dejal tov. Hiti. To se je kazalo na priložnostnih srečanjih sodelavcev ob različnih Praznikih. Zbrali so se na skromnih pogostitvah in se lepo imeli. Danes pa se mu zdi vse precej drugače. Pravi, da imajo ljudje v dirki za materialnimi dobrinami vse manj časa drug za drugega.
Delo je bilo tov. Hitiju vedno pred vsem drugim in me-, ni, da drugače biti ne more — v službo se vendar hodi zato, da se dela in delovno obdobje bi moral vsakdo odživeti po s voj ih najboljših močeh.
Ko sem ga vprašala glede Sospodarskega položaja delov-ne organizacije, je dejal, da Posebne pohvale ne zmore. Presenečen je nad slabimi rezultati, saj meni, da ljudje diso lenuhi, da delajo, ustvarijo. Svoje krize ne moremo Preprosto pripisati svetovni bHzi — krivda zanjo je tudi v samem kolektivu. Pomemb-110 je, da delovno organizacijo vodijo sposobni ljudje, ki Znajo splesti prave tržne vezi, s tem pa seveda ustvariti ozi-lQma pridobiti sredstva tako
za kolektiv kot za širšo skupnost. Ne zdi se mu tudi pravilen način nagrajevanja delavcev za njihovo delo. Bolj bi morali misliti tudi na starejše člane kolektiva, ki so pred upokojitvijo. V delovni organizaciji so preživeli leta, v katerih so dali kar največ od sebe, v tretje obdobje pa odhajajo s pokojninami, ki zagotavljajo kaj skromen standard.
Na vprašanje, kaj bo počel poslej, je tov. Hiti dejal, da bo njegova prva skrb posvečena zdravju. Že sam »nov« način življenja, ko ne bo treba vstajati ob uri, ko ne bo treba na pot, ne na sestanke, bo ugodno vplival na njegovo zdravje. Želi si miru, več časa za domači vrt, družabno življenje in seveda za družino. Če pa mu bo ostalo še kaj časa, se bo lotil tudi kakšnega konjička, ki bi nenazadnje lahko pripomogel k družinskemu proračunu.
Franc Turšič je v Brest prišel pred sedemnajstimi leti, ko mu je bila zaupana skrb za delovanje oddelka srednje lesarske tehniške šole v Cerknici. Z leti je le-ta zamrla, France Turšič pa je v Brestu ostal referent za izobraževanje. Zelo rad je opravljal to delo, z neverjetno ljubeznijo do mladih. Ko ga povprašam, kaj ga je najbolj osrečilo in razveselilo v minulih letih mi brez premisleka odgovarja.
Topli obrok po novem
nadaljevanje s 4. strani) elavce Tozd Prodaja ter ^kupnih dejavnosti šele ob 7. ri- Velike zastoje v vrstah
Povzročajo tudi tisti, ki karti-nepravilno odvržejo. Neka-ri Po pomoti vtaknejo kar-lc° namesto v zabojček za ^opoldan v zabojček za popol-an^ ali obratno, drugi v za-Jcek za odjavo, naslednji an pa pridejo v vrsto. Ker Uho ve kartice mi v sortirnici, nstane med osebjem v kuhi-
on Zrn.ec*a- Do sedaj smo le Požar j ali na take nepravilno-v oodoce pa ne bomo iz-ntalice tistim, ki bodo ta-_ neodgovorno ravnali.
0 napak lahko prihaja tu-Pri vračanju kartic. V koli-
sti
dali
ko
dobro sporočene številke, se lahko zgodi, da vrne abonentu nepravo kartico, kajti vseh zaposlenih ne poznamo. Zato vas prosimo, da pri vračilu kartice preverite, če ste dobili nazaj pravo kartico, kor osebje kuhinje ne razume Ker so v verigo naročanja toplega obroka vpleteni vsi tisti, ki pripravljajo in koristijo topli obrok, je nemogoče pričakovati, da bo ta sistem naročanja, s tem pa tudi ekonomski učinek zaživel le z sodelovanjem tistih, ki pripravljajo topli obrok. Enako odgovorno bi morali ravnati vsi tisti, ki obroke hrane koristijo.
B. Jerič
»Delo z mladimi je zelo ustvarjalno, hvaležno. Zanimivo je spremljati mladega človeka od prvega stika takoj po osnovni šoli, preko različnih stopenj izobraževanja in študija do uveljavitve v poklicu, osebnostnega razvoja in uspeha.
Spremljal sem cele generacije, posebno lesarskih tehnikov in zadovoljen sem bil vsakokrat, ko je kdo dobil res ustrezno, ustvarjalno in primerno delo.
V prvih letih je bila glavna skrb, kako ustrezno zaposliti vsako leto po dvajset mladih tehnikov.
Zanimanje za ta poklic je z leti upadalo, eden glavnih razlogov za to pa so bile izobrazbi in znanjem neustrezne zaposlitve. Temeljne organizacije so se pogosto vedle preveč suvereno in niso upoštevale nasvetov organizacij sko-kadrovske službe. Nihče ni razmišljal, da ena sama zgrešena razporeditev lahko povzroči veliko škodo, saj je o njej govoril cel letnik. Nastop organizacijsko kadrovske službe pa, morda tudi zaradi vedno prešibkega vodstva, ni bil nikoli tako močan, da bi lahko res ustvarjalno delovala.
Služba namesto ustvarjalna in svetovalna vse bolj postaja le administrativna. Grenkih in težkih trenutkov je bilo, žal, veliko, saj sem ob mnogih idejah in predlogih naletel na odpor in neposluh. Kadrovska služba je, že po svoji funkciji, »konkurenca« vodstvu, saj teži po znanju, napredku. Doživel sem hude spopade z vodilnimi kadri, seveda le strokovne in nazorske narave, ne osebno.
Srečen sem bil naprimer ob razgovorih s študentom, ki je poln načrtov in ambicij prihajal v Brest. Mnogi so imeli želje in načrte, kaj bodo storili v Brestu. Žalosten sem bil vsakokrat, ko so čez leto, dve, običajno razočarani odhajali a se proti temu ni dalo nič storiti.
Delo z mladimi je res lepo, saj so vedno zagnani, kritični, ustvarjalni. Kot sin mizarja sem vedno čutil ljubezen do lesa, čeprav se z njim niti ljubezensko nisem ukvarjal.
Morda sem prav zato rad opravljal svoje delo — kot učitelj, ki ima rad les. Do polne delovne dobe mi sicer manjkajo še tri leta. Zadnje čase sem pri svojem delu čutil veliko nemoč, čeprav vem, da je prav sedaj trenutek, ko bo Brest moral začeti drugače, na novo.
Ne bi se bal novih nalog, vendar vsaka zahteva določen čas, zato je bolje, da se je loti mlad človek, ki bo lahko tudi spremljal rezultate svojega dela. Sam bi težko pustil na pol opravljeno delo.«
Najbolj resen in zamišljen pa je postal, ko sem ga vprašala po načrtih za, tako opevano, tretje življenjsko obdobje.«
Prisrčen kulturni program so nam ob 8. marcu pripravili otroci iz VVDO Cerknica
»Še vedno se bojim ali bom lahko našel dovolj in prave zaposlitve za osebnostno polno življenje. Hiša in vrt zahtevata veliko dela, pa prijetne igre z vnuki, pa branje in kdo ve kaj še. Ko bom opravil malenkosti, ki jih sedaj planiram, bo življenje prineslo nove, ki se jim bo spet potrebno in mogoče posvetiti.
Velikih ciljev nimam. Rad bi živel delovno, mirno in skromno, lahko bi rekel, tako kot doslej.
Tudi v bodoče bo ostal povezan z Brestom — preko domačih in preko Obzornika. Danes se mi zdi, da drugače že ne more biti.
Naj mu v imenu generacij, ki so prihajale k njemu po nasvet, mu nosile potrdila o opravljenih letnikih in izpitih in z njim delile svoje stiske in uspehe zaželim — lepo tretje življenjsko obdobje.
Pripravili V. Lavrič in V. Šega
Iz drugih lesarskih kolektivov
MEBLO je v izvoznem oddelku področja za inženiring v obračunih dela v lanskem letu na prvih treh mestih zabeležil opremo naslednjih objektov:	pomorske akademije
v Libiji, hotela Apollo v Ugandi in dveh hotelov v ZR Nemčiji.
Vrednost opreme, ki so jo poslali v Libijo, presega polovico letnega načrta, iztržek pa znaša 530.000 ameriških dolarjev. Vrednost posla pri opremljanju hotela Apollo v Ugandi znaša 340.000 ameriških dolarjev, na nemško tržišče pa so izvozili predvsem spalnice in jogi vzmetnice za hotelske sobe. Konvertibilni načrt je bil presežen že z nekaj manjšimi projekti na različnih koncih sveta.
ELAN je lani informiral svoje delavce preko naslednjih sredstev obveščanja: oglasnih desk (imajo jih 23),
kjer so bili objavljeni Tedenski poročevalec, Interne informacije, posebne objave, volilni imeniki, razpisi, plakati in drugo, izdali so 7 številk časopisa Smučina v nakladi 1200 izvodov, bilten Tedenski poročevalec (43 številk v nakladi 130 izvodov), bilten Interne informacije (16 številk v nakladi 130 izvodov) in 12 številk biltena Sindikalni poročevalec.
JELOVICA, Lesna industrija Škofja Loka, se zaveda kako pomembna so lahko za prodajo tudi predstavništva, o čemer pričajo podatki o njihovi prodaji. Zato so sklenili, da bodo povsod tam, kjer ni mogoče odpreti poslovalnice, odprli vsaj predstavništvo. Zadnje predstavništvo so odprli v Novi Gorici in že od vsega začetka dosega odlične poslovne rezultate.
Pakiranje izvozne sedežne garniture MIAMI
Čez Cerkniško jezero - v vojno mornarico
Življenje je polno presenečenj. Mnoge zgodbe, ki krožijo med ljudmi in se zdijo skoraj neresnične, lahko ob porumeneli sliki iz babičinega predala dobijo svojo dokumentarno, celo zgodovinsko vrednost.
Ste kdaj slišali o mornarici na Cerkniškem jezeru? Če ne, preberite naslednji sestavek, v prihodnji številki pa vam bomo, poleg drugega dela zgodbe postregli tudi z »neverjetnimi« fotografijami.
Ko bomo pa kedaj dorasli, železo bo kar zdaj je les ...
Otroci se radi igrajo vojake, fantiči še toliko raje. Tudi mi smo se igrali vojake. Oboroženi z lesenimi puškami in meči smo kaj radi prepevali nekoč tako priljubljeno pesmico — Mi svo vojaki korenjaki ...! V vseh čitankah je bila natisnjena. Zdaj pa je ni in tudi otroci je več ne prepevajo. Kakor da nikdar več ne bo treba braniti domovine! Mi pa smo jo prepevali po vseh naših »bitkah« pa tudi na sokolskih akademijah. Pri tem pa smo si zamišljali same sebe na bojišču, kjer po-
kajo prave puške in se bliskajo sablje.
V življenju je že tako, da se mnoge otroške želje uresničijo. Mojemu bratu — dvojčku Mitji in meni so se uresničile prav ob Cerkniškem jezeru.
MORNARSKI KRST OB CERKNIŠKEM JEZERU
Pomlad se je poslavljala od cerkniške doline. Prihajalo je toplo poletje leta 1936. Cerkniško jezero je bilo še vedno polno vode. Z mamo in brati smo prišli v Cerknico na obisk.
Stric Pepi Lenarčič je imel tukaj svojo obrt. Za nas pet bratov je bilo najbolj razveseljivo to, da sta teta in stric imela sina Jožeta in hčerki Slavo in Marino. Po kosilu je stric predlagal, da bi si šli ogledat jezero. Od navdušenja, še največ pa zaradi radovednosti, da bi videli kakšno je to jezero, smo kar poleteli skozi vrata. Do takrat večje vode od logaškega potoka nismo videli. Le-ta pa je bil tako majhen, da si brez težav lahko vrgel kamen na drugo stran.
Mitja in jaz sva hodila s sestrično Marino. Vso pot do jezera nama je pripovedovala o njem, o njegovih lepotah, da se ob poletnih dneh voda nekam izgubi, z jesenskimi nalivi pa se spet vrne.
Znala je zelo lepo pripovedovati, midva pa zvesto poslušati. Ni pozabila povedati tudi o strahotah katere so doživljali lovci, kako ponoči
okoli Slivnice letijo čarovnice, vsaka na svoji metli. Z Mitjem sva se večkrat ozrla nazaj, malo iz radovednosti, malo pa iz strahu.
Pri jezeru smo srečali štiri fante z vesli. Stric jih je prosil, če nas malo popeljejo s čolnom po jezeru. Takoj so bili za to. Kako velik čoln je bil tisti drvak za naše otroške oči! S takšnimi so vozili drva z Javornika. Zapluli smo. Fantje so se dobro uprli v vesla, tako da smo kar hitro drseli po gladini jezera, ki je bila vsa namrežkana z majhnimi valovi. Pihale so poletne sape z Javornika. Kakšno doživetje je bilo to za naju! Prvo srečanje z veliko jezersko vodo in še vožnja s čolnom! Roke smo držali v vodi in tako imeli boljši občutek, kako hitro se vozimo po širni gladini jezera. Z rokami okrog oči smo se delali, kot da imamo daljnoglede, sebe pa smo zamišljali kot poveljnike ladje na širnem oceanu.
Iskra najinega bodočega poklica je prav tu, ob Cerkniškem jezeru padla na plodna
tla. »Pomorščaka bova in to oficirja v vojni mornarici, poveljnika ladje«, sva si šepetala. Ko smo se vrnili na obalo, je stric dal fantom lepo nagrado, mi pa smo se napotili proti Cerknici. Marina nama je pripovedovala, kako je pred letom dni po Cerkniškem jezeru vozil parnik, ki je imel celo dimnik, iz katerega se je kadil dim, na poveljniškem mostu pa je stal pravi kapitan. Midva sva jo poslušala z ušesi, očmi in odprtimi usti. Pa to ni bila pravljica! Najin gimnazijski sošolec Tone Klančar, »cerkniška korenina« mi je na letošnji proslavi Notranjskega odreda povedal, da so tisti parnik sestavili iz štirih čolnov — drvakov.
Poveljnik ladje pa je bil Cerkničan Polde Turšič, ki je kot mornar v avstroogrski vojni mornarici med prvo svetovno vojno služil v. Puli. Tako je presihajoče Cerkniško jezero dobilo tudi »presihajočo mornarico«. Bila je, zdaj je pa ni! Morda bo zopet kdaj?!	B. Tollazzi
(nadaljevanje prihodnjič)
LOGAŠKO
okrajno glavarstvo.
Zemljepisni in zgodovinski opis.
Uredil Vojteh Ribnikar.
#
V LOGATCU.
Izdalo „Društvo učiteljev in šolskih prijateljev okraja Logaškega".
1889.
STARI TRG PRI LOŽU (nadaljevanje
Lepa, seveda vsa novo prezidana je graščina Schneeberg, zibelka Schneeberških gospodov. Ime izhaja najhitreje od tod, ker stoji v znožji Snežnika, nemški Schneeberg. Koncem 15. stoletja prišel je grad v posest Lamberškim gospodom, ki so ga imeli do početka 17. stoletja. Zadnjega posestnika imenuje Valvasor g. kneza Fran Ferdinand Auersperga. Sedanji posestnik je g. knez Jurij Schonburg-VValdenburg, kojega oče je grajšči-no kupil od prejšnjega posestnika grofa Lichtenberg-Mordakst. Knez Schonburg prišel je na samo po-drtino in je sedanji grad z nova prezidal. Valvasor pripoveduje, da so se v Schneeberških velikih gozdih nahajali roparji, tolovaji, še celo Turški razbojniki, in pravi, da je nekdaj okoli leta 1650 iz gozda do grada prišel bil stari, sivobra-dati mož, s kocem ogrnjen, in z neko sulico v roki ter da so se ga ljudje silno prestrašili, misleč samega peklenščka pred seboj videti. Po dolgem izpraševanji so potem zvedeli od njega, da je iz turške sužnosti ušel in silno dolgo taval po gozdu, iščoč izhoda.
Na kraji, kjer je pred davnim časom stala mala vas, obstoječa z nekaterih koč, torej Kočja vas, sezidali so gospodje Haller grad,
s prejšnje številke)
ki se zove Kočji grad, nemški (Hal-lerstein). Ta grad so potem posedale razne rodovine, tako baron Rafael Caraduci, gospod Lamberg, gospod Rigoni, pod katerim so grad napadli neki Vlahi, misleč najti dosti denarja, in napravili veliko škode. Gospod Rigoni dobil je v zabojčkih iz Benečanskega takrat še redke šipe za okna. To so zvedeli Vlahi in mislili, da so bili zaboji napolnjeni s samim zlatom ter pri-hruli v grad.
Sedaj ima že jako razpadlo graj-ščino grofica Lichtenberg-Mordakst. Dobre pol ure od Loža na severo-zapadnej strani stojita dve razvalini Steberških gradov, nemški (Steegberg). Namreč razvalina starega grada, ko ji je bil od Šteber-ških gospodov sezidan in njim sko-ro štiri stoletja v lasti. Slednji te rodovine je prišel ob življenje leta 1482 in sicer pripoveduje Valvasor, da je grad napadel največji sovražnik njihov, gospod Erazem Lueger. Gospod Šteberk, uvidevši, da ni več druge rešitve, hotel se je skriti pod streho, kjer se mu je pa pod udrl in je skoz njega padel, pa med dvema dilama obvisel in se tako udušil.
Na to so gospodarili čez Šneberg do 1524. gg. Ellach, za njim so podedovali grad gg. Lamberg. Posest-
niki so se potem gosteje menjali, dokler je grad kupil neki pl. Greg. Schmutzenhaus, ko ji je potem sezidal novo grajščino v vznožji holmca, na katerem je stal stari grad. Kot zadnjega posestnika Štenber-skega omenja Valvasor kneza Eg-genberg-a. V Starem trgu, četrt ure od Loža je farna cerkev svetega Jurija. Ta fara je silno stara in pripadale so k njej nekdaj tudi Bloke. Že 1230. leta, bere se, je bil tu župnik Rudolf in 1298. leta Friderik. Cerkev je bila sezidana sredi 16. stoletja v gotiškem slogu, pozneje se je pa popravljala in je izgubila prvotni slog. Novoprezida-no cerkev blagoslovil je goriški nadškof grof Mihael Athems v dan 23. junija 1761. Najstarejša cerkev v dolini je baje cerkev sv. Trojice na Knežej njivi.
Kedaj se je šola v Starem trgu ustanovila tudi najstarejšim ljudem tukaj ni znano, le toliko se trdi, da je ta šola zelo stara. Do 1870.
I.	bila je jednorazredna. Na tej jednorazrednici učiteljeval je nadalje g. Blaž Rakelj, oče sedanjiii gg. učiteljev, Frana, učitelja v Ljubljani, in Josipa, nadučitelja v Ribnici. Imel je pomočnike gg.: Fran Papa, Alojzij Jerše-ta, Avgust Adamič-a in A. Medijo. 1870. leta postala je šola trirazredna ter se je do I. 1872 dozidala, 1879. I. bila je razširjena v štirirazrednico.
Od 1872. I. so na tej šoli službovali sledeči gg. učitelji in gospodične učiteljice: Ivan Mandeljc, Anton Berčič, Franja Verne, Gustav Grossmanu, Ivan Žirovnik, Kristina Demšar, Terezija Strle, Alojzij Se-žan, Avgust Kleč, Valentin Žvagan, Ivan Pipan, Josip Turk, Mihael Poklukar, Fran Schiffrer, Fran Juvane, Marija Kavčič, Avgusta Kolnik, Ivana Hromeč, Kaspar Gašperin (nadučitelj).
Kot veroučitelji so delovali čast. gg.: Jurij Križaj, Blaž Lenček, Martin Kočnik, Ivan Vesel, Jurij Konig, Ivan Brence, Ivan Možina, Jakob Koritnik in Ivan Bele.
V krajnem šolskem svetu so delovali gg.: Blaž Lenček, Ivan Mandeljc, Kaspar Gašperin, Fran Pet-sche, Jurij Križaj, Ivan Pianecky, Fran Žnidaršič, Andrej Janežič, Fran Nachtigall, Martin Schvveiger, Matevž Žnidaršič, Fran Hlapše, Andrej Žnidaršič, Jakob Vilar, Gregor Lah, Ivan Benčina, Tomaž Mla-kuž, Ivan Kandare in Ivan Štritof.
SV. TROJICA
Župnija sv. Trojice, ustanovljena leta 1807, je podobčina velike občine Bloke. Razprostira se po Blo-
ških hribih, šteje okoli 1000 prebivalcev, ter meji proti severu na Vidovsko, proti izhodu na Rob-sko, proti jugo-vzhodu na Bloško, proti jugu na Grehovsko in proti zahodu na Cerkniško župnijo.
eTa župnija šteje 19 vasi in sicer: Sv. Trojica — Žilče (37 prebivalcev), Ulaka, Sleme, Zales (75 preb.), Polšeče (34 preb.), Rožance, Lepi vrh (15 preb.), Zavrh (57 preb.), Hiteno (67 preb.), Ograda, Malin (8 preb.), Andrejčje (17 preb.), Hribarjevo (18 preb.), Jer-šanovo (14 preb.), Lovranovo (21 preb.), Mramorovo (52 preb.), Što-rovo (52 preb.), Bočkovo (38 preb.), Gradiško (36 prebivalcev).
Pri sv. Trojici je šola za silo, obiskuje jo 163 otrok, katere pod-učuje ondotni župnik gospod Simon Jan. V kratkem se ustanovi tu nova šola, in sicer dvorazredna, ker so Trojičanje za tako prosili, kar kaže, da je hribsko ljudstvo omike in olikeželjno ter šoli prijazno.
Župnija sv. Trojica je jako gorata, a vendar prijazna in rodovitna. Namaka jo potok Cerknica, kateri pod Gradiščem izvira, ter se v Cerkniško jezero izliva. Ta potok goni mnogo mlinov in žag. Na vzhodnej strani teče potok Iška, kateri pod Lužarji izvira, in meji Trojiško in Robsko župnijo, a tudi Logaško in Kočevsko okrajno glavarstvo, ter ob enem Notranjsko in Dolenjsko. Na Ljubljanskem barji se izliva v Ljubljanico. Razven župne cerkve ima Trojiška župnija še dve podružnici, namreč sv. Nikolaja na Ulaki in sv. Urha na Taboru.
Cerkev sv. Trojice, 729 m nad morjem, je precej velika in je bila nekdaj romarska cerkev. Do leta 1807 bila je podružnica Bloške župnije. Zidala se je na povelje Ivana Andreja grofa Turjaškega leta 1686. Ustno izročilo pravi, da se je zidala cerkev sv. Trojice vsled prikazni. Takratni prebivalci videli so namreč na mestu, kjer zdaj cerkev stoji, dostikrat po tri goreče krog-Ije. Te kroglje primerjali so sv. Trojici. Vsled tega je grof Turjaški zahteval, da se zida na mestu, kjer so se kroglje videle, cerkev ter posveti sv. Trojici. Ljudstvo bilo je neki zelo vneto, ter je mnogo darovalo, da se je cerkev zidala. Pravi se, da so nekateri, potem ko so potrebne reči za zidanje cerkve pripeljali, darovali še živino in vozove.
Znamenita je cerkev sv. Urha na tabru, 858 m nad morjem. Pred mnogo leti se je dvigal okrog in okrog te cerkve mogočni grad, imenovan Nadlišček — Tabor. Ta cerkev bila je grajska kapela. Nadlišček — Tabor bil je zavetišče
okoličanom pred krutimi Turki ter lastnina Turjaških grofov. Turki so imenovali menda ta grad Zvezda — Grad, ter v prvič dne 24. marca leta 1546 v ta kraj prihrumeli, a bili od Turjaških odpodeni. Meseca februvarija leta 1559 prišli so v drugič, a zopet bili tepeni. Istega leta v septembru prišli so v tretjič, ter hoteli maščevat sramoto, katero so v februvariju od Turjaških zadobili, a ni se jim posrečilo. Pri Blokah bili so popolnoma premagani. Turjaški oprostili so takrat 600 kristijanov. Po tej, za kri-stijane slavnej bitki, imel je Nad-lišček-Tabor in okolica mir pred Turki.
Tedanjega gradu ni več; ostala je samo cerkvica s stolpom. Okoli cerkve vidi se še sled nekdanjega gradu. Vidi se tudi globok jarek, kateri je obdajal grad in v katerega so po rovih, eno uro daleč, vodo napeljevali. Staro zidovje je vse zaraščeno. Pred kratkim kopali so ondukaj kamen, in naši' ostanke slikanih sten. Kdo da je grad razrušil, ni znano. Leta 1686. ravno v tistem letu, ko se je zidala Trojiška cerkev, sezidal je Ivan Andrej grof Turjaški, malo nižje od starega, novi grad. Bil p® ni tako velik in utrjen, kakor stari, ker se ni bilo več bati Turčina-Imenoval se je samo Nadlišček in bil le lovski grad. Ljudstvo imenuje sedaj ta grad Pajkovo, ter je lastnina Leona grofa Auersperga, kamor včasih na lov, ali pa v letnem času s svojo družino zdravi hrib-ski zrak dihat zahaja.
V prejšnjih časih je imel grad kapelo in pet stolpičev, sedaj P* kapele ni, in so samo štirje stolpiči.
Pri cerkvi sv. Urha odpre s® očem krasen razgled. Skoraj vsi večji hribje kranjski in tudi nekateri primorski in hrvatski, vidijo se od tu. Tu vidiš Notranjske velikane: Snežnik, Nanos, oba Javornika, Slivnico, Hrušico, Idrijske hribe, v ozadju Trnovski gozd in Tolminske hribe, vidiš velik del Ljubljanske ravnine, Krim in Kamniške planine, vse večje gore Gorenjske med njimi ponosni Triglav. Pro*1 vzhodu Ribniško in Velikolaško P°' gorje in v ozadju Hrvatske gore-Zares krasen razgled.
Ljudstvo Trojiške župnije peča s® s poljedelstvom in živinorejo, in ***' di z gozdarstvom. Kupujejo namreč v Auerspergovih gozdih smreke 'n bukve, katere potem na svojih za‘ gah sežagajo v deske in potem n Rakek, kjer je vsaki četertek lesn semenj, odpeljejo ter ondu prod" dajo. Ljudski blagostan je sredniI' in čim slabejša je lesna kupč'1/ tem slabejši tudi blagostan Uu° stva.
brestov
obzornik
Naloge iz sporazuma o dohodkovnih razmerjih
Med naloge dolgoročnejšega značaja, ki bi jih morali začeti čimprej Ovajati, sodijo zlasti naslednje:
izdelati je treba nov srednjeročni načrt, popraviti in dopolniti novo Metodologijo planiranja, uskladiti sistem vrednotenja zahtevnosti del in palog, uvesti enoten sistem normiranja v temeljnih organizacijah, kjer J® to mogoče, pričeti z izdelavo konkretnih meril za nagrajevanje po Uspešnosti poslovanja, izdelati pravilnik, ki bo urejal predvsem postopek M organe ter druge nadrobnosti v zvezi z uveljavljanjem pravice dcr nadomestila za ustvarjalnost pri delu, izdelati samoupravne sporazume o Udeležbi pri skupnem dohodku za načrtovane investicije. Vse te naloge Posegajo v gospodarska razmerja med temeljnimi organizacijami, zato bo to zahtevalo ustrezno spremembo samoupravnih aktov.
Volitve — izraz naše zavesti
V pripravah na volitve je sodelovalo skoraj 3000 aktivistov. Večina delovnih ljudi in občanov se je volitev udeležila že v dopoldanskem dusu, saj je bila že ob 14. uri zabeležena več kot 70-odstotna udeležba. Vs_a volišča so bila primerno okrašena in povsod je bilo občutiti praženo vzdušje. Bilo je tudi nekaj tehničnih zastojev pri volitvah dele-9acU za samoupravne interesne skupnosti zlasti na voliščih z več kot j°0 volilci. Kljub temu pa je bilo zelo malo neveljavnih glasovnic. Če Upoštevamo, da so bili tudi volilni imeniki nekoliko pomanjkljivi, bi bil lz'd volitev še nekoliko boljši.
2 obiska na trgu
, pa bi čim bolje spoznali, kaj si trenutno kupci od oblazinjenega po-Mštva najbolj želijo oziroma po čem največ povprašujejo ter dobili še d^uge koristne informacije, smo opravili dve anketi. Podatki kažejo, da Se kupci odločajo za nakup ne glede na ceno, predvsem pri ekskluzivnih Sarniturah, kar pa je treba vzeti s precejšnjo rezervo. Kupci so priprav-Jeni plačati za sedežno garnituro v klasičnem sestavu 14.000 din. Blago, V katerega so sedežne garniture »oblečene«, naredi poleg oblike in UPkcionalnosti največji prvi vtis na kupca. Kupci, posebno v Sloveniji, uušu še vedno ne zaupajo, večje je zanimanje za vzorčna blaga. Glede ,°uk in uporabnosti oblazinjenega pohištva bi iz ankete lahko zaključili, ?a prodajalci v zvezi s tem niso imeli posebnih zahtev. Trenutno se Upcd odločajo za garniture, pri katerih je mogoče trosed razstaviti v 6zišče, na kar vplivajo majhne stanovanjske površine.
Razmišljanja o brestovem izvozu
Q Na zborih delavcev ob koncu februarja, na katerih je tekla razprava Poslovnem poročilu za leto 1977, so se v razpravah o tem poročilu ^ isvljala vprašanja o sedanjem Brestovem izvozu oziroma o tem, zakaj ePosredni izvoz iz leta v leto pada.
Dejstvo je, da neposrednega izvoza pohištva ni in ne more biti, izvoz asega standardnega programa na evropski vzhod je hudo vprašljiv, treznih izdelkov za zahodno tržišče nimamo. Posebej je zaskrbljujoče Krčenje izvoza samo na nekaj držav in kupcev. Posebno poglavje so tudi ne saj je naše delo predrago za izvoz.
'2V°Z PLOSKOVNEGA POHIŠTVA
n Y februarju in marcu smo bili na razgovorih v Budimpešti o izvozu v0Se9a programa Zala. Za prvo polletje je bilo še v decembru dogo-PorJenih za 250.000 dolarjev izvoza, kar je pravzaprav del neizpolnjene vreH b® 'Z 'eta 1®77' Za dru9° polletje pa je bil dogovorjen izvoz v |6t dnosti 120 tisoč dolarjev. Dogovorjeno je bilo tudi, da do konca tega p a Pripravimo nov program, s katerim naj bi poskušali nadomestiti , 9ram Zala na madžarskem tržišču. Osnovni motiv je bil, da do konca dri? t0 je c*° Priprave novega programa, ostanemo prisotni in da nas . 9' proizvajalci ne vržejo s tega tržišča, na katerem smo prisotni že a !eta 1972.
'2°BRAŽEVANJE v lesarstvu
ipd? ^sarstvu Slovenije je zaposlenih 40.000 delavcev. Od tega jih je v sfrukt R zaP0Slen'l1 kar 360.000 delavcev. Kakšna je kvalifikacijska takšnUra v lesarstvu, si lahko le predstavljamo. Na Brestu je slika °dst tli- ^ar 67 edstotkov delavcev je brez kakršnihkoli kvalifikacij, 20 2 or] °V delavcev ima poklicno šolo, 10 odstotkov srednjo štiriletno, le n a^j0fka višjo šolo in slab odstotek z visoko šolsko izobrazbo. To je Štunfi a formalne šolske izobrazbe. Če pa bi primerjali še skladnost 'Jske smeri z zahtevami po delu, pa bi bila slika še bolj neugodna.
Nov° srečanje s košarkarji bresta
sta/6/ teden je Cerknica znova gostila zvezne ligaše, košarkarje Bre-te|:SLZ Ljubljane. Tokrat je košarkarski klub Cerknica organiziral prija-in rj00 Lekmo med KK Brest in selekcijo Cerknice, okrepljene s Čosičem ^ Mačim Nelcem, ki sicer igra v drugi zvezni ligi za Ilirijo — Slovan. MočjHč11' ,rezultat tekme (143 : 91 za goste) je dovolj zgovoren o razmerju terki na '9rišču. Domačini so pričeli dokaj samozavestno, saj v prvi pe-9ostien-Sta nast0PHi okrepitvi, kar se jim je hitro maščevalo, saj so si še na z5_ P° nekaj minutah ustvarili veliko razliko. Le-ta je zatem samo Pri cinrasPa'a' čeprav so Brestovci igrali v glavnem z rezervnimi igralci, najhni -. sta najbolj ugajala Papič in Subotič, med domačini pa je bil JSI Dušan Jernejčič.
A}i že veste da bo, v Cerknici, BOLŠJI SEJEM, in sicer nedeljo, 17. aprila in v nedeljo, 24. aprila 1988 od 8. do ■ ure na Taboru v Cerknici.
Če bo dež, sejem odpade.
»bolšjaku« se, kot veste, prodaja in kupuje vse živo. Povejte naprej!
Odred jezerska ŠČUKA
Razpis letovanja
Zaposleni in upokojenci Bresta se lahko pod navedenimi pogoji in roki prijavijo za letovanje v počitniških prikolicah. Na razpolago imamo 40 prikolic postavljenih v naslednjih avtokampih:
1.	STRAŠKO,
Novalja na Pagu	4 kom
2.	PADOVA III./
Banjol na Rabu	4 kom
3.	RAJSKA PLAŽA,
Lopar na Rabu	2 kom
4.	PILA
Punat na Krku	2 kom
5.	MED VE JA pri Opatiji
2 kom
6.	OLIVA, Rabac	2 kom
7.	KOVERSADA,
Vrsar (naturistični)	1 kom
8.	FUNTANA, Vrsar	8 kom
9.	LANTERNA pri Poreču
2	kom
10.	SIRENA, Novi grad 4 kom
11.	STELLAMARIS, Umag
3	kom
12.	TERME, Čatež	3 kom
13.	KRKA,
Dolenjske toplice	2 kom
14.	ZLATOROG,
Bohinjsko jezero	1 kom
Prikolice so opremljene s hladilnikom, štedilnikom, posodo, jedilnim priborom, odejami in ostalo opremo. Leto-vanci morajo s seboj prinesti le rjuhe in prevleke za blazine. V primeru, da zmanjka plina, letovanec menja bombo, račun pošlje v org. — kadrovsko službo v potrditev, povračilo zneska pa prejme v blagajni temeljne organizacije.
Prijavljenci bodo na osnovi potrjenega razporeda prejeli napotnico, s katero se javijo ob prihodu v recepcijo avtokampa.
POGOJI LETOVANJA:
Organizacija letovanja in
razvrščanje prosilcev v želj ene termine bo potekalo po določilih Pravilnika o počitniški dejavnosti. Pri tem se upošteva:
— delovna doba v delovni organizaciji,
—	dosedanja uporaba Brestovih počitniških zmogljivosti,
—	družine s šoloobveznimi otroci.
Trajanje letovanja
—	10 dni za kampe na otoku Pagu in Rabu,
—	8 dni za vse ostale kampe. Izven glavne sezone bo z
ozirom na interes in zasedenost možno letovati tudi v daljših terminih (8—14 dni) pri čemer bodo imeli prednost prosilci, ki bodo predložili ustrezno zdravniško potrdilo, kar velja zlasti za termalna zdravilišča Čatež in Dolenjske Toplice.
Izmene v letoviščih
Kampi na otoku Pagu in Rabu
16.	5.-25.	5
26.	5,— 4.	6.
5.	6.—14.	6.
15.	6.-24.	6.
25.	6,— 4.	7.
5.	7,—14.	7.
15.	7.-24.	7.
25.	7.— 3.	8.
4.	8,—13.	8.
14.	8.-23.	8.
24.	8,— 2.	9.
3.	9,—12.	9.
13.	9.-22.	9.
Vsi	ostali	kampi
1.	6.— 8. 6.	
9.	6.—16.	6.
Iz drugih kolektivov
(nadaljevanje s 5. strani)
V prodajnih prostorih so razstavljeni vzorci naših izdelkov iz programa stavbnega pohištva in opaža. Montažne stanovanjske in počitniške hiše pa s pomočjo prerezov predstavijo kupcem zunanje in notranje stene, razobešene so fotografije, na voljo pa je tudi prospekt s ponudbo za celotni program.
NOVOLES je po začetnih težavah pri trženju programa
17. 6.-24. 6.
25. 6,— 2. 7.
3.	7,—10. 7.
11.	7,—18. 7.
19. 7.-26. 7.
27.	7,— 3. 8.
4.	8,—11. 8.
12.	8,—19. 8.
28.	8.-27. 8.
28. 8,— 4. 9.
5.	9,—12. 9.
Cene in način plačila
Cene letovanja bomo objavili naknadno, ker prav v teh dneh poteka aktivnost, kako pridobiti večji delež iz sklada skupne porabe za financiranje letovanja.
Plačilo letovanja bo mogoče poravnati hkrati ali največ v treh obrokih (ob izplačilu osebnega dohodka).
Rok za dostavo prijav
Kandidati za letovanje morajo izpolniti prijavnico, ki jo dobijo v tajništvu temeljnih organizacij. Upoštevali bomo prijave, ki bodo dospele v organizacij sko-kadrovs ko službo Skupnih dejavnosti najkasneje do 20. aprila 1987. Upoštevali bomo le pisne prijave.
Družinam brez šoloobveznih otrok, samskim in upokojencem priporočamo, da se prijavijo v pred in posezoni.
Navedene pogoje je obravnaval in sprejel odbor za letovanje, dne 25. 3. 1988.
Odbor za letovanje
Kolpa-ker z agresivnim pristopom k izvozu korit na zahtevna zahodnoevropska tržišča začel dosegati lepe uspehe. Že tretje leto zapored izvoz raste z zelo visoko stopnjo in je lani predstavljal več kot 6 odstotkov skupnega izvoza Novolesa. Pri tem so dosegli tudi zelo ugodne rezultate poslovanja in so pri prihodku 217 milijard din ustvarili za 717 milijonov din akumulacije.
lesarskih

Pomladna tišina ob jezeru
Naši smučarji uspešni
Delovna organizacija SORA Medvode je dobesedno v zadnjem hipu rešila tokratno že 13. organizacijo zimskih iger delavcev SOZD Slovenijales. Iger, ki so se dne 27. 2. 1988 odvijale na znanem smučišču na Starem vrhu nad Škofjo Loko, se je udeležilo kar 18 delovnih organizacij članic SOZD-a z blizu 300 tekmovalci. Tehnična izvedba iger je bila v organizaciji smučarskega kluba Alpetour doslej vsekakor ena najuspešnejših.
Z ozirom na letošnje slabše tekmovalne priprave — na Notranjskem smo bili ves čas brez snega — smo se nastopa na teh igrah kar malo bali. Kasneje se je pokazalo, da je bil ta strah neupravičen, saj so nas smučarji ponovno presenetili z vrsto odličnih posameznih in ekipnih rezultatov.
Na zaključni prireditvi v hotelu Transturist v Škofji Loki, na kateri je imel pozdravni nagovor predsednik PO SOZD tov. J. Šter, so si naša dekleta in fantje ob proglasitvi rezultatov nabrala vrsto medalj — pokalov. Vsi pa smo bili zadovoljni z vestjo, da bodo naslednje — 14. igre SOZD SLOVENIJALES — v organizaciji LI Idrija v Idriji.
REZULTATI
Veleslalom — moški —
I.	kategorija
1.	Janez Dekleva — Slovenijales Trgovina, 2. Aleksander Hegler — Štolama, 3. Iztok Maver — LI Radomlje, 7. Stanko Rot — Brest, 12. Janez Korošec — Brest, 15. Jože Ileršič
—	Brest, 27. Slavko Obreza — Brest, 31. Dušan Mihelčič —-Brest, 33. Roman Šega — Brest.
Veleslalom — moški —
II.	kategorija
1.	Drago Arhar — KLI Logatec, 2. Mile Budič — Slovenijales Trgovina, 3. Janez Mišič — Brest, 4. Janez Zabukovec — Brest, 16. Franc Škrlj
—	Brest.
Veleslalom — moški —
II. kategorija (veterani)
1. Janez Gregorič — SOZD DSS, 2. Rado Peterlin — SORA Medvode, 3. Janez Žakelj
—	Slovenijales Trgovina, 5. Janez Zakrajšek — Brest, 22. Franc Žagar — Brest, 23. Alojz Obreza — Brest, 24. Viktor Kern — Brest.
Veleslalom — ženske —
1.	kategorija
1. Anica Kraševec — Brest,
2.	Špela Šinkovec — LI Idrija, 3. Špela Plešec — Slovenijales Trgovina, 5. Darja Gerl
—	Brest, 9. Jožica Malnar — Brest.
Veleslalom — ženske —
II. kategorija
1. Nada Kumar — SOZD DSS, 2. Slavka Fevžar — Slovenijales Trgovina, 3. Tatjana Udovič — Slovenijales Trgovina, 8. Slavka Vičič — Brest.
Teki moški —
1.	kategorija
1. Milan Gornik — Brest, 2.
Avgust Fale — Smreka, 3. Andrej Zaviršek — Slovenijales Trgovina, 4. Franc Grbec — Brest, 9. Stanko čeček — Brest, 10. Janez Korošec — Brest.
Teki moški —
II.	kategorija
1. Miloš Prosen — Slovenijales Trgovina, 2. Stanko Mihelčič — Brest, 3. Karol Košir — Inles.
Teki moški —
III.	kategorija (veterani)
1. Rajko Kraševec — Brest,
2.	Tone Kandare — Brest, 3.
Miro Žibert — Slovenijales Trgovina, 5. Darko Ožbolt — Brest.
Teki — ženske —
1.	kategorija
1. Lili Žibert — Slovenijales Trgovina, 2. Marija Mlakar — Brest, 3. Vida Žmuc — Slovenijales Trgovina, 4. Majda Zakrajšek — Brest.
Teki — ženske —
II. kategorija
1. Anica Žnidaršič — Brest,
2.	Jožica Dednikar — LIK Kočevje, 3. Majda Konobelj — Slovenijales Trgovina.
Veleslalom — moški ekipno 1. Slovenijales Trgovina, 2. KLI Logatec, 3. BREST.
Veleslalom — ženske ekipno
1. Slovenijales Trgovina, 2. KLI Logatec, 3. BREST.
OBČINSKO SINDIKALNO TEKMOVANJE V STRELJANJU Z ZRAČNO PUŠKO
Občinski sindikalni svet in Zveza telesnokulturnih organizacij Cerknica sta bila organizatorja občinskega tekmovanja v streljanju z zračno puško. Tekmovanje je potekalo na avtomatskem strelišču v telovadnici osnovne šole. Tekmovanja se je udeležilo 13 moških in dve ženski ekipi oziroma skupaj 57 nastopajočih. Vsak tekmovalec je imel na voljo poizkusne strele, nato pa še dvajset strelov za oceno. Rezultati so bili zelo dobri, saj je bilo treba za bronasto medaljo doseči kar 180 krogov od 200 možnih.
Rezultati:
MOŠKI — ekipno:
1.	OOS KOVINOPLASTIKA
I.	704 krogov
2.	OOS GG Cerknica 678 krogov
3.	OOS BREST 673 krogov
4.	OOS KOVINOPLASTIKA
II.	624 krogov
Teki moški — ekipno
1. BREST, 2. Slovenijales Trgovina, 3. INLES .
Teki — ženske — ekipno 1. BREST, 2. Slovenijales Trgovina, 3. KLI Logatec.
Ekipno veleslalom (moški + ženske)
1. Slovenijales Trgovina, 2. KLI Logatec, 3. BREST, 4. SMREKA, 5. LIK Kočevje, itd.
Ekipno teki (moški + ženske)
1. BREST, 2. Slovenijales Trgovina, 3. KLI Logatec, 4. LIK Kočevje, 5. INLES, itd.
Skupni ekipni rezultat
1. Slovenijales Trgovina,
2.	BREST, 3. KLI Logatec, 4. LIK Kočevje, 5. INLES, itd.
I. Štefan
5.	OOS GRADIŠČE 618 krogov
6.	OOS POSTAJA MILICE 614 krogov
7.	OOS MASIVA 591 (331) krogov
8.	OOS KOVINO 591 (283) krogov
9.	OOS MINERALNA 500 krogov
10.	OOS KMETIJSKA ZADRUGA 478 krogov
11.	OOS AVTOMONTAŽA 436 krogov
12.	OOS BRUSILNICA — TPC 431 krogov
13.	OOS ZAVOD ZA UREJ. PROSTORA 239 krogov
posamezno:
1.	Tone Žnidaršič — Kovinoplastika 183 krogov
2.	Marjan Istenič — GG 182 krogov
3.	Alojz Lekšan — Kovinoplastika 180 krogov
4.	Janez Škrlj — Gradišče 178 krogov
5.	Jadran Zadnik — GG 176 krogov
ŽENSKE — ekipno:
1.	OOS BREST 450 krogov
2.	OOS ZAVOD ZA U7' PROSTORA
296 krogov
posamezno:
1.	Bernarda Vrenko — Brest 163 krogov
2.	Marija Svet — Brest 153 krogov
3.	Iva Kraševec — Brest
134 krogov	F. Mahne
novice
Na kegljišču Bresta v Cerk niči je bilo zaključeno letošnje tekmovanje v obeh občinski!’ ligah, na katerih je bilo od' igrano več kot sto tekem ifl kjer je nastopilo 125 igralcev-
REZULTATI SO NASLEDNJI’
OBČINSKA LIGA 6 X 100 lučajev
1.	Kovinoplastika 26 toč^
2.	Pantakan	22 točk
3.	Kartonaža	22 točk
4.	SAP + ASI	20 točk
5.	Gozdarstvo	20 točk
6.	Novolit	14 točk
7.	Brest	12 točk
BORBENE IGRE
1.	Kartonaža	1747 keglje'1
2.	Kovinoplastika 1746 keglje''
3.	Gozdarstvo	1691 keglje'1
BRESTOV OBZORNIK — glasilo lovne organizacije BREST Cerknlc* n. sol. o
Ureja uredniški odbor: Srečo DROBNIČ Vili FRIM, Franc GORNIK, Karmen KA>* DARE, Danilo MLINAR, Anton OBREZ*' Janez OPEKA, Miran PETAN, Zdravko ZAB^ KOVEC.
Foto: Jožo ŠKRLJ.
Odbor za obveščanje je družbeni or9st upravljanja. Predsednik odbora:	Fre"*
MLAKAR.
Glasilo sodi med proizvode Iz 7. to^ prvega odstavka 36. člena zakona o & davčenju proizvodov In storitev od Pr° meta proizvodov (mnenje sekretariata Informiranje Izvršnega sveta SR Slov*"1’ št. 421-1/72 z dna 24. oktobra 1974).
Naklada 2800 izvodov.
Tiska Železniška tiskarna v Ijanl.
Filmi v aprilu
1.	4. ob 18. uri in 4. 4. ob 20. uri — angleška grozljivka
NEKONTROLIRANA MOČ.
2.	4. ob 20. uri in 3. 4. ob 16. uri — ameriški pravljični film
BORBA VELIKANOV.
3.	4. ob 20. uri — ameriška drama NEVARNOST V ZRAKU. 7. 4. ob 20. uri — slovenska tragikomedija
MOJ ATA SOCIALISTIČNI KULAK.
9. 4. ob 20. uri in 10. 4. ob 16. uri — ameriška fantastična grozljivka MUHA.
10.	4. ob 20. uri — ameriški pustolovski film
UPOR NA LADJI BOUNTV.
11.	4. ob 20. uri — ameriška ljubezenska drama STAR 80.
14.	4. ob 17. in 20. uri — ameriški vojni film PLATOON.
15.	4. ob 18. uri in 18. 4. ob 20. uri — ameriški film
PONORELI VLAK.
16.	4. ob 20. uri in 17. 4. ob 16. uri — ameriški vvestern
LOV NA ČLOVEKA.
17.	4. ob 20. uri — ameriški vojni film PLATOON.
21.	4. ob 20. uri — italijanska komedija MIRANDA.
22.	4. ob 18. uri in 25. 4. ob 20. uri -—• ameriški mladinski film
VRAGOLIJE FANTOVSKIH LET.
23.	4. ob 20. uri in 24. 4. ob 16. uri — ameriška komedija
POLICIJSKA AKADEMIJA III.
24.	4. ob 20. uri — ameriški akcijski film
HITRONOGI KOLESARJI.
28.	4. ob 20. uri — ameriška kriminalka
MAŠČEVANJE ZA POSILSTVO.
29.	4. ob 18. uri — ameriška komedija KJE SO FANTJE?
30.	4. ob 20. uri — ameriški akcijski film REMO WILLY.
Strelske novice