PoMnj urad M!1 Cetovcc — Ycr)agtpos!amt M21 Ktagentutt	t:ha)a v Cetovcu — Erschetnungsod Ktagentutt	Poscmeini )*vod U!0 4i)., mesečna natočnina 5 šitingov
P. b.b.
Kah)H)!
Tii^SEiSLiL.
Celovec, petek, M. februar 1975
Štev. 9 {1699)
MANJšiNSKA POL!T!KA V AVSTRU!:
ter žatjivi izpadi in izsiijevanja
Ktjub vEem Evaritom, prote$tom in utemetjenim pomi:iekom $o pred:ednjki oziroma vodiini predstavniki treh v partamentu in v koro-!kem dežeinem zboru zastopanih strank v sredo pod predsedstvom kancierja Kreiskega sprejeti sktep, da bo ieta 1976 izvedeno ugotavljanje manjšin v obiiki ..ijudskega štetja posebne vrste", katerega rezut-tati naj bi siužiti kot podiaga za izpoinitev obveznosti iz državne pogodbe.
To je brezobziren diktat, to je potitika site in pritiska, ki jo izvaja ""** narodnimi manjšinami, tzjava kancierja Kreiskega po odiočiinih razgovorih ^da se od Siovencev na noben način ne bo pustit odvrniti od tega preštevanja", to samo potrjuje!
in kancler Kreisky se tega povsem zaveda in tudi ve, da bo taka politika ugledu Avstrilje v svetovni javnosti samo škodovala. Tega se zaveda, vendar: kdor je rekel A, mora reči tudi B. Leta 1972 je SPCf sledila desničarskima! strankama ter je kapitulirala pred nemškimi nacionalisti. Tudi sedanji sklep o ugotavljanju manjšine je taka kapitulacija. To kartcler Krei-sky dobro ve, kakor mu je gotovo tudi znano, da to ^preusmeritev" njegovi stranki ni prinesla nobene koristi.
Predvsem pa se kancler Kreisky zaveda, da ije edinole ta razvoj kriv, da so bili predstavniki koroških Slovencev prisiljeni prekiniti pogovore z vlado in da se je Avstrija zaradi take manjšinske politike znašla na zatožni klopi tudi na mednarodni ravni. Zato pa — kakor kažejo zadnji dogodki — začenja zgubljati živce in se zatekati k sredstvom, ki se jih izkušen politik in priznan državnik ne bi smel posluževati. Le tako je namreč mo-
goče razumeti njegove naravnost nesramne izpade proti demokratično izvoljenemu vodstvu koroških Slovencev, ki mu očita, da se noče pogcljati z vlado, pri tem pa povsem zamolči vzroke, ki so privedli do prekinitve pogovorov. Le tako je mogoče tolmačiti njegove poskuse pritiska in izsiljevanja, ko grozi, da si bo izbral druge predstavnike manjšine, če se sedonje vodstvo ne bo odzvalo njegovemu povabilu na razgovore.
Tukaj je napravil kancler Kreisky veliko napako. Zastopniki obeh osrednjih organizacij so suvereno in demokratično izvoljeni predstavniki slovenske narodne skupnosti na Koroškem, sklep o prekinitvi pogovorov z vlado pa je izglasoval reprezentativni zbor več kot 700 odbornikov in zaupnikov vseh slovenskih organizacij. Zato si tudi kancler Kreisky predstavnikov koroških Slovencev ne more izbirati po svoji volji in po svojih željah!
To sta jasno izpovedali tudi obe osrednji organizaciji, ko sta zavzeli
Vsaka oblika ugotavljanja
je za koroške Slovence nesprejemljiva
Prejšnji teden se je nosilec Koroške enotne liste (KEL) dr. Pavel Apovnik še enkrat sestal z zastopniki koroškega tiska ter jih seznanil s potekom predvolilnega hoja. Spričo dejstva, da so že doslej v deželnem zboru zastopane stranke svoj volilni boj v veliki meri osredotočile prav na manjšinsko vprašanje in je tako v deželi kakor celo na državni ravni zaslediti poskuse očitnega izsiljevanja in pritiska na izvoljene predstavnike osrednjih slovenskih organizacij, se nam zdi potrebno, da ob tiskovni konferenci KEL izluščimo predvsem dve stvari:
$ Povedano je bilo, da tudi KEL odklanja kakršnokoli obliko ugotavljanja ali preštevanja manjšine, ker vidi v tem Slovencem sovražen akt. Državna pogodba takega ugotavljanja ne predvideva, torej bi bilo v nasprotju z državno pogodbo in s tem protiustavno; priprave za tako ugotavljanje bi nacionalistične sile zlorabile za hujskanje proti Slovencem; predvsem pa bi ugotavljanje pomenilo uradno potrditev germanizacijskih teženj in bi jih celo spodbujalo, ker bi se v določenih presledkih vedno spet ponavljalo, kar bi imelo za posledico trajen narodnostni boj na južnem Koroškem.
# Povedano je bilo, da KEL ostaja pri svojem že ponovno izpovedanem stališču, da narodnopolitične zahteve in težnje slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem slejkoprej zastopata in jih bosta zastopali tudi po 2. marcu obe osrednji organizaciji koroških Slovencev — Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Slovencev. Koroška enotna lista jima te funkcije nikakor ne osporava, pač pa ju bo po svojem poslancu dosledno podprla.
V tej zvezi se izjava predstavnika KEL in stališče ZSO in NSKS vsekakor ujemajo: koroški Slovenci bi bili spet pripravljeni pogajati se z vlado, čim bi le-ta oziroma stranke odstopile od svojega sporazuma glede preštevanja ali ugotavljanja.
Pri voiitvah v nedetjo:
Z demokratičnimi siiami
za mimo in enakopravno sožitje v dežeii
V :mi:!u izjave Zveze siovenskih organizacij na Koroškem k deieinozborskim voiifvam bomo koroški Siovenci v nedetjo podprti
demokratične site v dežeii
ki jih v danih razmerah vidimo predvsem v:
^ KPO, ki se z nami vred beri za uničenje nacionaiističnih in porajajočih se neonacističnih spon v dežeti;
$ KEL, v kotikor je prebita ozki nacionatni okvir ter uspeta nagovoriti in pridobiti tudi nemško govoreče demokratične sodežetane.
Pri tem pa vemo, da tudi dei vodstva in ziasti čianstva SPU kakor m) odkianja ofkieino nacio-naiistično poiitiko svoje stranke in zato razume, da ZSO topot ne more priporočati giasovanja za to stranko, kakor nikdar ni podpirata nacionaiistične poiitike meščanskih strank.
Naioga koroških Siovencev pri teh voiitvah je, da
—	po eni strani podpremo demokratične site v dežeti za dosego čim širše demokratične baze tudi v dežetnem zboru,
—	po drugi strani pa onemogočimo ztorabo izida votitev za preštevanje naše narodne skupnosti.
Kot vsenarodna, nestrankarska organizacija ZSO odiočno odkianja vsako cepijenje naše narodne skupnosti in ostro obsoja sieherno iicitiranje z narodno zavednostjo iz trenutnih strankarsko-poii-tičnih interesov, ker je prepričana, da bomo po 2. marcu — kakršn . ! že bodo nedeijski voiiini re-zuitati — potrebovati vse naše siie in vse naše sposobnosti za uresničitev skupnih narodnih teženj in dosego pravic v smisiu zahtev siej ko prej aktuaine skupne Spomenice koroških Siovencev, ne nazadnje pa tudi pomoč in podporo vseh pozitivnih in demokratičnih si! večinskega naroda!
stališče k izjavam kanclerja Kreiskega, ki je pred dnevi napovedal, da bo zastopnike obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev po deželnozborskih volitvah na Koroškem ponovno povabil na pogovore ter nato zagrozil: Če se povabilu ne bodo odzvali, ijih bo poskušal povabiti še posamezno in če tudi potem ne bodo hoteli priti, tedaj „ga imajo lahko radi", koroški Slovenci pa naj si potem izvolijo druge zastopnike. V skupni izjavi ZSO in NSKS je rečeno:
Pogovore niso prekinili zastopniki obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev, marveč je to storila vlada s svojim sklepom, da Izvede ugotavljanje manjšine. Koroški Slovenci so na seji kontaktnega komiteja dne 6. novembra 1973 izrecno izjavili, da so nadaljnja plodna posvetovanja mogoča samo pod pogojem, če se poprej razjasni vprašanje, ali namerava avstrijska zvezna vlada v kokršnikoli obliki izvesti ugotavljanje manjšine kot pogoj za izpolnitev člena 7 državne pogodbe. Če bi bilo tako, potem osrednji organizaciji koroških Slovencev ne moreta več nadaljevati svojega sodelovanja v kontaktnem komiteju, ker je ugotavljanje manjšine v nasprotju z državno pogodbo in s tem protiustavno, poleg tega pa v najbolj grobi obliki krši načela pospeševalnega manjšinskega prava. Kancler je na to izjavil, ad zvezna vlada glede ugotavljanja manjšine sploh ni sprejela nobene odločitve In da takšna tudi ni v pripravi.
Zaradi sklepa treh strank z dne 17. 9. 1974, da se izvede ugotavljanje manjšine, sta osrednji organizaciji koroških Slovencev potem na osnovi soglasnega sklepa več kot
(TVddd/jevdnje nd #. strdnZ)
Značitna mednarodna povezava
Pred dttndjsF/m sod/ščem je FZ/d v ponedč/jeF oFrdvndVd prot/ ndšemn /ZstK oz. odgovornerHM ^redn/Fn, F/ gd tož/ predseduj AND dr. fc/d-ner. OFrdvndVd je FZ/d pre/ožend, to-ž/te/j odnosno njegov prdvn/ zdstop-n/F pd zddo/žen, dd pred/ož/ sod/ščn nrddno overov/jen prevod ce/otnegd č/dnFd /z 5V.
AdFor zndno je predsedn/F AND dr. Pe/dner toži/ ndš /Ar Zdrddt žd/je-njd čdst/, Pcr smo /etd 7973 v poročZ-/% o pros/dv/ oP/etn/ce PmečP/P pintov oPjdv//Z /z tdPrdtnegd govord predsedn/Fd ZAO nds/ednjo Zzjdvo v zvez/ z Kgofdv/jdnjem mdnjš/ne; „Če je tdPo Mgofdv/jdnje Zd nemške nd-e/ond//ste pogoj Zd pr/zndnje prdv/c, je Zd nds Ad&ršnd Po/Z vsZ/Ztev tdPe-gd ngotdv/jdnjd nesprejem/j/v %/t/-mdt, F/ gd dFso/ntno odP/dnjdmo Fot ndč/n resevdnjd ž/v/jenjtPZP vprdšdnj, Fdjt/ tdFd oF/ZFd resevdnjd pod prZ-t/sFom groženj /n dtentdtov ne pomen/ n/č drngegd Fot pr/čefeF nresn/-č/tve /etd 7970 v ,Pn j der Ne/mdt' ^rdpoveddne ndrodnostne po/Zt/Fe s c//jem č/mprejšnje Zztrep/tve ndše ndrodnostne sFnpnost/ /n /zpo/n/tve po-zndnegd ndc/stZčnegd pove/jd ,MdcFt m/r dds Fdnd dentscF/'"
Zdrdd/ fegd se je čut// dr. Fe/dner prizddetegd v svoj/ čdst/ — eeprdv n/Fjer n/ F// oseFno omenjen n/tZ n/ FZ/d omenjend orgdn/zdcZjd, F/ jo zd-stopd. Povsem drngdče pd se je Zddr-žd/ predstdvn/F /ste orgdn/zdcZje — ndmreč podpredsedn/F AND /ng. Sronrdc — pred ce/ovšF/m sod/šeem, Fjer se je mord/ prejsnj/ teden Fot dvtor dop/sd v Vo/Fsze/tnng Zdgo-Vdrjdt/ Zdrdd/ žd/jZv/F /zpddov nd pro/esorje s/ovensFe g/mndz/je v Ce-/ovcH. 7'oFrdf je F// predstdvn/F AND mnenjd, dd s/ovensF/ projesor-j/ sp/oF n/mdjo prdv/ce tož/tZ, Fer dd n/so F/// oseFno omenjen/, mdrvee se je dop/s ndndšd/ nd s/ovensFo g/m-ndz/jo Fot dstdnovo.
Venddr pd v std/Zsč/F predstdvn/-Fov AND n/so vedno fdFsne rdz-//Fe. Ndsprotno.* v oFeF pr/mer/F se je ndmreč poFdZd/o, dd Foče AND srvdr spe/jdt/ nd to, dd očAd Foro-sF/m ^/oveneem pror/drždvnosr /n ne-/ojd/nost, medtem Fo svoje prot/s/o-vensFe dFc/je nd znndj /n v proces/F sFnšd pr/FdZdt/ Fot /zrdz /jndrFe vo-/je, F/ jo oč/tno smdtrd Zd svoj mo-nopo/. V tozddevn/F /zvdjdnj/F pr/-Fdjd do /zrdzd sFrdjnd nestrpnost /n m/se/nost, F/ mej/ že nd ndstrojenost, zndno /z preteF/e doFe /dš/zmd.
^/eer se pd temn n/t/ n/ čnd/t/, če v/d/mo, dd gre tnFdj Zd ze/o zndč//no medndrodno povezdvo. Ndjnovejš/ pr/mer je F// prejsnj/ teden pogreF nmorjenegd Ndrt/nov/čd /F/ je Fdje F// vodjd FrvdšF/F nstdsF/F em/grdn-tov nd AorošFemj, Fo je nd ce/ov-sFem poFopd/Zščn v pogreFnem sprevoda v /st/ vrst/ z vodjo nstdsF/F or-gdn/zde/j zd vso Evropo dr. /e/Zčem FordFd/ — podpredsedn/F AND /ng. ^tonrde/ PodoFno je FZ/d id povezdvd mdn/jest/rdnd pr/ odFr/tjn spomen/Fd oF AršFem mostn, Fjer so po/eg vencev tdFo/menovdn/F „domov/nsF/F zvez" po/ož/// venec KSfdšFe orgdn/-zde/je. Nddd/jnjd demonstrdc/jd med-ndrodne povezdve je F//o /dnsFo sre-čdnje F/vs/F pr/pddn/Fov 55 v Ar/vZ VrF/,* prdv fdFo pd sod/ v td oFv/r tdd/ s/ožno po/dgdnje vencev S3 /n AND pred vojdsF/m spomen/Fom nd N/r/eFsFergn.
Po/j oč/tn/F doFdZov pd res ne more FZt/, dd gre tnFdj zd medndrodno povezdvo s//, o Fdter/F so pred ne-ddvn/m govor/// tnd/ v Pdr/ztt nd sej/ Fom/s/je svetovne jederdf/je For-cev, Fjer so ostro oFsodZ/Z čedd/je pogostejše provoFdcije neondc/stov v vlvrtr/p, ZdFodn/ Nemč/j/, /td//j/ /n neFdter/F drng/F zdFodnoevropsF/F drždVdF.
Podprii bomo demokratične siie
proti predstavnikom nacionaiistične poiitike
Prvega kandidata Koroške enotne liste dr. Pavla A p o v n i k a smo vprašali:
Kaj boste v primeru svoje izvoiitve postavili v ospredje svojega nastopanja v deželnem zboru in kakšno mesto dajete v bodoče osrednjima organizacijama pri zastopanju slovenske narodnostne skupnosti in v borbi za njene pravice?
Nosilec liste KEL je odgovorit:
Prvega kandidata liste Komunistične stranke Avstrije Arnulfa Rajmunda smo vprašali:
Wie gedenken Sie im Falle Ihrer Wahl im Landtag die Interessen der Karntner Slowenen zu vertreten und wie stehen Sie und Ihre Partei zur Fra-ge der Internationalisierung:
Nosilec liste KPO je odgovoril:
Koroška enoina lista je volilna skupnost koroških Slovencev i n naprednih, demokratično usmerjenih nemško govorečih Korošcev. V ospredju programa Koroške enotne liste Ije prizadevanje za narodnostne pravice koroških Slovencev, zc? popolno in dosledno uresničitev pravic, ki so zapisane v členu 7 avstrijske državne pogodbe iz leta 1955 in v drugih določbah v zaščito manjšine. Rešitev manjšinskih vprašanj mora biti v soglasju z manjšino, brez vsakršnega ugotavljanja ali preštevanja, upoštevajoč območje, kjer manjšina avtohtono živi.
Kot poslanec, izvoljen na Koroški enotni listi, bom zato zastavil vse svoje moči za naše narodnostne pravice, pri tem pa bom usklajeval svcje stališče v vseh narodnopolitičnih vprašanjih z dogovorjenim, skupnim stališčem obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev. Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Slovencev bosta imela tudi po 2. marcu iste naloge in isto odgovornost v zastopanju narodnopolitičnih zahtev koroških Slovencev kot doslej. Koroška enotna lista jima nikakor ne osporava te funkcije, pač pa ju bo po svojem poslancu dosledno podprla.
Poleg tega pa se bom kot poslanec v deželnem zboru zavzel za vsakodnevne probleme in v zadevah vsakodnevne politike zastopal interese vseh tistih, ki sebi in svojcem s svojim lastnim delom služijo kruh. Koroška enotna lista se dobro zaveda, da so narodnostne pravice neločljivo povezane z gospodarskimi in socialnimi vprašanji manjšine in večinske družbe. Zato je Koroška enotna lista v svojem programu jasno Izrazila svoje predstave, cilje in konkretne zahteve na področju gospodarske, socialne In kulturne politike.
Koroška enotna lista pa se ravnatako zaveda, da koroški Slovenci ne moremo doseči enakopravnosti na vseh področjih družbenega življenja brez zavezništva z naprednimi, demokratičnimi silami v večinskem narodu in v svetu. Koroška enotna lista upošteva v vseh teh vprašanjih posebnosti naše manjšinske situacije, posebnosti, ki izvirajo iz dejstva, do živita na Koroškem večinski narod in slovenska narodnostna skupnost. Vendar Koroška enotna tista v tem dejstvu ne vidi nobenega vzroka za nasprotja, temveč le obogatitev kulturne podobe Koroške. Zato tudi gospodarskih, socialnih in kulturnih problemov manjšine in večinskega naroda ne postavlja kot nasprotja, narobe: popolna enakopravnost med obema narodoma na Koroškem na vseh področjih družbenega življenja je pogoj za mirno bodočnost Koroške in enakomeren razvoj vseh njenih predelov.
V tej luči vidi Koroška enotna lista na primer prizadevanja za pospeševanje gospodarstva. Koroška enotna lista zastopa stališče, da pomeni enostransko pospeševanje gospodarstva v takormenovanem centralnem prostoru Koroške (območje med Celovcem, Beljakom, Feldkirchnom in Št. Vidom) zavestno zapostavljanje prebivalcev obrobnih dolin in pokrajin, in sicer tako dvojezičnih kakor tistih z izključno večinskim prebivalstvom. Koroška enotna lista meni, da mo-
rajo zveza, dežela in občine, ki podpirajo naselitev podjetij na Koroškem, upoštevati v prvi vrsti interese domačega prebivalstva.
Delovni človek ima ne glede na narodnostno pripadnost iste interese in se bori za iste pravice: proti izkoriščanju, za ohranitev in razširitev socialnih pravic in pridobitev, za demokracijo, zo solidarnost delovnih ljudi. Delovni človek slovenske narodnostne skupnosti se mora pogosto boriti celo za osnovne človekove pravice, zato na primer, da ga sprejmejo na delovnem mestu, pri uradih, pri ustanovah socialnega varstva, v bolnici kot človeka, kot polnovrednega člana družbe tudi tedaj, če govori svotj materin jezik.
Koroška enotna lista ve za tegobe delovnega človeka, njen poslanec se bo v deželnem zboru dosledno zavzemal za njegove zahteve in interese. Zastavil bo besedo za vse zapostavljene, za enakomeren razvoj vse Koroške, za zavezništvo koroških Slovencev z naprednimi, demokratičnimi silami v večinskem narodu, za mir in enakopravnost.
Ich werde mich dort so verhalten, wie es unsere friiheren Abgeordneten Johann Kazian-ka und Hans Kait getan und wie sich seiner-zeit die kommunistischen Abgeordneten auch im Parlament verhalten haben. Dabei mochte ich in Erinnerung bringen, daR ich bereits von 1969 b:s 1970 dem Karntner Landtag als Mit-glied angehort habe und dort sehr entschieden gegen jene Minieuropaer aufgetreten bin, die es nicht wahrhaben tvollten, daR es bei uns in Karnten eine slowenische Volksgruppe gibt, deren Rechte endlich zu erftilien sind.
Johann Koplenig, unser ehemaliger Partei-vorsitzender, trat namens der KPD-National-rate im Jahre 1959 gegen das Minderheiten-schulgesetz und auch gegen das Gerichtsspra-chengesetz auf; unter anderem auch deshalb, weil sich bereits darin die drei anderen Par-lamentsparteien filr eine sogenannte Minder-heitenfeststeiiung ausgesprochen hatten.
Im Landtag war es nur der kommunistische Abgeordnete Johann Kazianka, der gegen die Aufiassung der Schulverordnung ftir das ge-mischt- und slowenischsprachige Gebiet Karn-tens vom Jahre 1945 aufgetreten ist.
So werde ich mich als Abgeordneter der KPU gleichfalls fur die volle Gieichberechti-
gung und Erfiiiiung der Rechte der sloweni-schen Volksgruppe einsetzen. Darunter auch ftir eine Noveiherung der Landesverfassung, damit auch in ihr die volle Gleichberechti-gung der slotvenischen Volksgruppe zum Aus-druck kommt. Besonderes Augenmerk werde ich sozialen, w!rtschaftlichen und kulturellen Belangen im Interesse der s!owenischen Ar-beiter, Bauern, Getverbetreihenden und In-teiektuellen widmen.
Den ztveiten Tell der Prage hat eigentiich schon Mirko Messner in einem Leserbrief, den ihre geschatzte Zeitung am 21. Februar ver-offentiichte, beantwortet. Seine und meine An-sicht dazu entsprechen voiikommen der Hai-tung unserer Partei. Der Staatsvertrag seibst und damit auch der Artikei 7 ist ja bereits ein internationaies Dokument. Wir bekennen uns zu ihm und veriangen seine Reaiisierung. Die Erfahrung der ietzten zwanzig Jahre beweist, daR hiebei Petitionen an die Bundesregierung nichts ntitzcn. Es ist dazu das gemeinsame Auftreten der fortschrittiichen und demokrati-schen Krafte aus beiden Voiksgruppen erfor-deriich. Unsere Partei untersttitzte dabei die Initiative unserer Freunde vom Kladivo zur Biidung des Soiidaritatskomitees filr die Rechte der Karntner Siotvenen und seine bisherigen Aktionen. Es ist unsere internationaie Aufga-be, hier in Osterreich und Karnten den Kampf gegen Chauvinismus und Neonazismus zu fiih-ren. Das ist gieichzeitig der Weg, um Regie-rung und Pariament zu ernsthaften Verhand-iungen um die Erfiiiiung ihrer Verpfiichtun-gen gegeniiber den Karntner Stowenen zu bringen.
Selbstverstandiich begriiRen wir Kommuni-sten dabei die Unterstiitzung dieses Kampfes von der internationalen Ebene her, ganz abge-sehen davon, daR zum Bcispiei auch das he-nachbarte Jugosiawien ein Recht darauf hat, die endiiche Erfiiiiung des Artikeis 7 des osterreichischen Staatsvertrages zu veriangen. Wie und in tveichem AusmaR diese Soiidaritat erfoigt, iiegt im autonomen Entscheidungs-bereich der Unterzeichnerstaaten des Staatsvertrages seibst, wie auch wir seibstandig ent-scheiden, weiche konkreten Aktivitaten zur Durchsetzung unserer Zieie wir filr sinnvoii haiten.
Deshaib beriihrte uns auch recht eigenartig die Vorsprache des Herrn Dipi. Jur. Warasch im Landesparteisekretariat der KPD, wo er unsere Intervention in Angeiegenheit Karnt-ner Siotvenen bci der Sowjetregierung und KPdSU errcichen woi!te. Angesichts von Ver-suchen im „Naš tednik", unsere Partei ais eine vom Ausiand geienkte Kraft abzustempein — auch Dr. Apovnik tat dies in seinem Rund-funkinterview vom 24. Februar d. J. — kann man ein soiches Veriangen nur ais provoka-torisch bezeichnen. Wir fragten Herrn Wa-rasch, ais den eigentiichen Urheber der KEL-Kandidatur, warum er und der Voiksrat sich denn nicht direkt an ausiandische Poren wen-den, wenn sie es ftir richtig haiten? Wozu erst Interventionen iiher unsere Partei? Dariiberwar Herr Warascb sehr enttauscht und seither wird auch im „Naš tednik" koiportiert, daR unsere Partei angcbiicb gegen die Internationaiisie-rung ware. Internationaiisierung bedeutet aber ftir uns nicht, daR andere fur uns die Kasta-nien aus dem Feuer hoien. Es geht uns in er-srer Linie datum, dte Rechte der siowenischcn Volksgruppe durch Aktivitaten in dsterreich und Karnten zu erreichen.
OPOMBA UREDNtšTVA: Mositcetna tist KEt in KPO smo postoviii vprašanja, ki spričo dosedanjega poteka predvotiinega boja po mnenju ZSO bres dvoma sahtevajo jasen odgovor. Pri tem ni bii naš namen, da bi med obema iistama inva)i poiemiko; sato odgovora objavijamo dobesedno v ceioti in bres komentarja.
K!ub siovenskih študentov
na Dunaju
k dežetnozborskim votitvam
Na prošnjo objavijamo naslednjo izjavo Kiuba slovenskih študentov na Dunaju:
Ktub siovenskih študentov na Dunaju je nadstrankarska organizacija, katere glavni namen je krepiti narodno in demokratično zavest vseh sto-venskih študentov in jih včie-niti v gibanje za narodnostne pravice. Odiočiina združevai-na moč vseh kiubašev pa je čien 7 — orientacijska točka našega boja.
Pri vseh poiitičnih in ideo-ioških raziikah, ki se iahko pojavtjajo v organizaciji, kot je Ktub, ohranjamo idejo in-
tegraine skupnosti vseh sio-venskih študentov, akcijsko enotnost ter načeio nadstrankarska. Zato Kiub siovenskih študentov na Dunoju k dežei-nozborskim voiitvam ne izdaja nobenega voiiinega pro-giasa, ampak je njegovo sta-iišče kot že vedno poprej tudi tokrat nevfraino.
Samo ob popotnem upoštevanju nadstrankarska in ob dosiedni neodvisnosti od katerekoii stranke aii iiste iahko KSŠ najboije siuži svojemu namenu: po svojih močeh podpirati demokratični boj za narodnostne pravice
koroških Siovencev, prispevati svoj deiež k skupnemu nastopanju v boju za narodno enakopravnost in preko tega h kar se da širokemu zavezništvu z vsemi demokratičnimi in naprednimi sitami v večinskem narodu.
Zaradi protisiovenskega voiiinega boja vseh v dežei-nem zboru zastopanih strank in zaradi grozečega ugotav-ijanja manjšine pa misiimo, da je poživitev Soiidarnostne-ga komiteja za pravice koroških Siovencev potrebna boij kot kdajkoii poprej.
Ktub stovenskih študentov na Dunaju
izjava kiuba miadje
ob dežetnozborskih votitvah na Koroškem
Ktub miadje nas je prosit za objavo nasiednje izjave:
Od /eta 7970 da/je se dogajajo nadvse važne spremembe, H zddevdjo notranji in zana-"P po/ozaj s/ovensbe narodnostne sbapnosli ?M Aorosbem rez segajo vse g/o^/je v zavesi preidva/slva. Zananj; po/ožaj oznaeajela wed dragbn dve dejslv/; za OVP je fad; soria/de-mo^rals^a sfran^a la^o na deže/ni %a&or na zvezni ravni do &raja <b/oni(a pred nenrš<bona-e;ona/isličniwi siiarn? ('„Orlsla/e/slarw", sb/ep irei? slran^ o agolav/;anja manjsinej. 5 len: ;e 5PO zaveslno sani/a od se^e /evo ^ri/o ^-oroš^iT- 5/ovencev. Ce/ovš<bo den:onslraei;o za pravice 6/ovencev oblobra 797J pa je nosi/ .S' o/ :da m oslu/ ^onviie, sesloječ iz s/ovens/bi/? in newsi:;fi organizacij.
7*a^o lorej nasiopa AOAO^AA EAO^iVzl A/57'z!/A/fAA7'iVEA EdiVTVE/rSZJSTT deže.'nozi'ors^;7: vo/dvai? 2. marca v A:vaiile!wo noviA zananjiA in nolranjiA o^o/:sc:naA. V danem po/ožaja je lo edina a/lernaliva za ve/:Ao večino s/ovens^ega pre/n-va/slva /ažne Aoroi.be. AEL je polrebna za slrnilev in brepilev jedra s/ovensbe manjšine, polrebna za alrdilev in polrdilev vezi nemsbo govorečih borosbib demobralov, bi se ne more/o slr/njaii z deže/no in zvezno manjsinsbo /-o/dibo, polrebna pa ladi v inleresa maiega c/oveba in v gospodarsbo in socia/no zaposlav/jen:'b obrobnih brajih zanaj boroibeza iro-bolniba.	^
5icer pa bažejo zadnje občinsbe vo/ilve, da leži s/ovensbi žive/? b samoslojnema na-7abo je najmočnejši pobadnib in pomembna goni/na si/a Abh prav A/ab občinsb/b odborn:bov, bi je ladi pred/aga/ nosi/ca /isle, slrobovnjaba za pravne zadeve dr Pav/a ZPOVA7A/1.
Za labojsnjo brezpogojno izpo/nilev 7. č/ena /1DPV
Za ma/ega č/oveba in gospodarstvo obrobnih brajev Aorosbe'
Z b/V/)A0PRr!V7V0S7'/0 V A//ANO P0D0Č/V05P A0R03AA'
ktub mtadje
Cetovec
Dunaj
H 3 Ut M!9 RJH tJ U
v-e^on-^5
Odličja prosvetnim delavcem
ob 25-letnici smrti Prežihovega Voranca
Poleg tradicionalnega Prežihovega kulturnega tedna v Ravnah na Koroškem, o katerem smo kratko poročali že v zadnji številki našega lista, so bile minuli teden tudi v drugih krajih Slovenije številne prireditve, posvečene 25-letnici smrti Prežihovega Voranca. Z različnimi kulturnoprosvetnimi manifestacijami so se spomnili velikega koroškega slovenskega pisatelja in revolucionarja Lovra Kuharja, ki je pod svojim pisateljskim imenom Prežihov Voranc danes znan daleč po svetu, saj so njegova dela prevedena že v številne jezike.
Značaj osrednje proslave pa je nedvomno imela prireditev minuli petek v Ljubljani, kjer je Zveza kul-turno-prosvetnih organizacij Slovenije v navzočnosti visokih predstavnikov kulturnega in družbeno-poli-tičnega življenja' podelila vrsti zaslužnih prosvetnih delavcev odlič-
zgolj moralna priznanja, .vendar pa se skozi njih izraža priznanje, da< kultura ni samo stvar posameznih ustvarjalcev, temveč vseh delovnih ljudi, da je vprašanje kulture vprašanje dela in da sta svoboda kulture dve plati istega vprašanja, kajti osvobodilni boj delavskega razreda je bil vselej in je tudi danes kulturni boj".
Na ljubljanski prireditvi je o Prežihovem Vorancu govoril pisatelj in publicist Drago Druškovič, urednik Prežihovega zbranega dela v okviru monumentalne zbirke slovenske klasike .Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev", ki jo že skoraj 30 let izdaja' Državna založba Slovenije ter je v njej izšlo doslej že več kot sto knjig. Govor-
nik je izč:pno prikazal življenje in delo Prežihovega Voranca kot pisatelja in revolucionarja.
V znamenju jubileja je tudi podeljevanje Prežihove bralne značke, ki so jo prvič podelili pred 15 leti na osnovni šoli na Prevaljah na Koroškem. Ob letošnji 30-letnici osvoboditve so organizatorji za bralne značke izpopolnili sezname del za tekmovanje z deli, ki obravnavajo tematiko narodnoosvobodilne borbe in revolucije. Z mladimi bralci so se srečali razni slovenski pisatelji, ki so obiskali tudi Prežki vrh ter hišo, v kateri je po vojni živel in delal Prežihov Voranc; ob tej priložnosti so čestitali pisateljevi ženi Mariji Kuharjevi — Prežihinji za njeno 75. letnico.
Mir /n pri/afeT/sfvo
ob 30-JefjMci Združenih narodov
Svobode. S temi odličji, ki jih podeljujejo zdaj že tri leta, daje ZKPDS javno priznanje in zahvalo za dejavno spodbujanje kulturnega življenja med delovnimi ljudmi za kulturno, socialno in nacionalno osveščanje Slovencev, in sicer ne glade na državne meje (tako je med dosedanjimi odlikovanci na pdmer tudi zaslužni prosvetni delavec Janko Ogris st. iz Bilčovsa — OP- ured.). Sicer pa je v utemeljitvi sklepa o podeljevanju odličij Svobode poudarjeno, da imajo poseben družbeni pomen, čeprav so
Slovenj Gradec, ki je že leta 1965 za dvajsetletnico OZN organiziral najprej jugoslovansko in potem še veliko mednarodno likovno razstavo „Mir, humanost in prijateljstvo med narodi", si je letos zadal še zahtevnejšo nalogo: za tridesetletnico Združenih narodov bo pod skupnim geslom .Mir 75 — 30 OZN" pripravil kar celo vrsto mednarodnih prireditev, ki se bodo odvijale deloma v Slovenjem Gradcu, deloma pa tudi v sosednjih občinskih središčih, kot so Velenje, Ravne, Dravograd in Vuzenica.
Osrednja manifestacija v tem okviru bo spet velika mednarodna likovna razstava, ki jo bodo pod pokroviteljstvom general, tajnika OŽN Kurta Waldheima odprli v novi slovenjegraški galeriji 24. oktobra — za Dan OZN. To bo manifestacija umetnosti in vseh teženj, ki izvirajo iz hrepenenja, boja in prizadevanja, da bi narodi in posamezniki prešli iz ozkih političnih in gospodarskih interesov, da bi dejansko stali drug ob drugem — ne kot tekmeci, ampak kot prijatelji.
Hkrati bo v Slovenjem Gradcu srečanje pisateljev pod geslom .Pisatelj in mir", medtem ko se bodo na Ravnah pisci pogovarjali o slovenskem besednem umetniku Prežihovem Vorancu. V Dravogradu naj bi se srečali pevci in glasbeniki na mednarodni glasbeni prireditvi, na tako imenovani šoli petja. Geslu miru in prijateljstva bo veljala mednarodna revija mirovnih filmov, ki jih bodo predvajali v Slovenjem Gradcu, na Ravnah, v Radljah, Dravogradu in Velenju, filmski delavci pa bi pripravili razgovor na temo .Film in mir". V Velenju bo v okviru UNESCO srečanje kulturnih in socioloških delavcev, ki bodo pretresali probleme kulture v novem industrijskem središču. V Vuzenici bodo na mednarodnem otroškem taboru otroci skušali v slikah in risbah izpovedati svoje predstave o miru, prav tako pa bodo otroško kolonijo pripravili tudi v Radljah, kjer bodo budili nove vezi, zaupanje in prisrčne odnose ter že najmlajšim prikazali pravo vrednost prijateljstva.
V Ceiovcu kršijo šoiski zakon
Lani jeseni smo po začetku šoiskega teta poročati, kako so giav-nošoice iz Kotmare vasi in Biičovsa .razbiti" na ceiovike giavne šoie. Najprej so vse učence dati na novo vadnico na pedagoški akademiji, potem pa otrokom, ki so jih starši prijaviti tudi za siovenščino, daii vedeti, da morajo v gtavno šoio v Vetrinj ati na giavno šoio na Benediktinskem trgu v središču mesta. Tako ravnanje je razumljivo siabo vptivaio na prijave.
Pred nedavnim je biia v ceiovškem predeiu Št. Rupert odprta nova giavna šoia. Na to šoio so postaii iz giavne šoie Vetrinj vse učence 1. razreda. Ta razred obiskuje tudi Jožef Čimžar. Učenec je zdaj na giavni šoii Št. Rupert v Ceiovcu, kjer pa nima — čeprav je prijavijen — siovenskega pouka!
Kako si to pristojna obiast pravzaprav predstavijo! Aii naj učenec Čimžar iz Št. Ruperta hodi v siovenski pouk nazaj v Vetrinj! Kaj pravi doiočiio manjšinskega šoiskega zakona, s katerim se gotovi ijudje vedno spet ponašajo; da je tudi za enega samega prijavijenega otroka zagotovtjen pouk v siovenskem jeziku! Torej naj poskrbijo, da bo tudi res tako. Zahtevamo, da se ta očitni primer kršenja jasnih zakoncih doiočii takoj odpravi, odgovorni pa pokiičejo na zagovor!
/------------------------------------------------------------
ZVEZNA GiMNAZiJA ZA SLOVENCE V CELOVCU
Zvezna gimnazija za Siovence v Ceiovcu sporoča:
t. Po posebnem odioku Zveznega ministrstva za pouk in umetnost naj prijavijo starši svoje otroke, ki jih žeiijo dati v šoiskem ietu 1975/76 na gimnazijo, takoj po končanem prvem semestru tega šoiskega ieta, tj. od 10. 2. 1975 do nojkasneje 28.
2. 1975, ravnatetjstvu Zvezne gimnazije za Siovence v Ceiovcu.
Ob prijavi za sprejem je treba prediožiti ravnateijstvu spričevaio prvega semestra 4. razreda ijudske šoie, rojstni iist in dokaz avstrijskega državijanstva.
2.	Pravočasno prijavtjeni učenci, ki bodo ob koncu šoiskega ieta 1974/75 po oceni tjudskošoiske konference sposobni za vstop v prvo vrsto giavne šoie (ERSTER KLASSENZUG), bodo sprejeti na gimnazijo brez sprejemnega izpita.
3.	Prijavijeni učenci, ki ne bi dosegii tako dobre ocene, bodo moraii deiati sprejemni izpit. Za sprejemni izpit, pri katerem bo izpitna komisija gimnazije presodita sposobnost učenca, bo treba otroka prijaviti v prvi poiovici junija 1975. Sprejemni izpiti bodo en teden pred koncem šoiskega teta.
4.	Konec maja 1975 bo vodstvo ijudske šoie javiio gimnaziji učni uspeh vseh učencev, ki so se prijaviti za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnatetjstvo gimnazije pravočasno obvestiio starše o sprejemu učenca oz. o potrebi prijave k sprejemnemu izpitu.
5.	Zakasneie prijave bodo v izjemnih primerih še možne s posebnim dovoijenjem Dežeinega šoiskega sveta.
Zato opozarja ravnateijstvo vse starše še posebej, naj ne zamudijo zgoraj navedenega roka za prijavo.
6.	Za vstop v višje razrede je potreben poseben razgovor z ravnateijem.
Prijave za sprejem v gimnazijo iahko opravite osebno v šoiski pisarni aii pa se obrnete pismeno na nasiov: Zvezna gimnazija za Siovence v Ceiovcu, Lerchenfeidstr. 22, 9020 Ktagenfurt.
Ravnatelj :
dr. Pavle Zabtatnik
V_______________________________________________—___________________7
Kajuhove nagrade
ob obtetnici pesnikove smrti
Tudi ietos 'je založbo Borec v Ljubljani ob obletnici partizanskega pesnika Karla Destovnika - Kajuha podelila tradicionalne Kcjuho-ve nagrade za posebne dosežke v književnosti na temo narodnoosvobodilne borbe in revolucije.
Tokrat so prejeli ta priznanja trije avtorji za literarna besedila, trije pa za knjižne opreme. Prve nagrade za ncjboljši tekst letos niso podelili. Drugo nagrado je prejel pisatelj Leopold Suhodolčan za roman .Najdaljša noč", dve tretji nagradi pa Marička Žnidaršič za pesniško zbirko .Ko je prihajal dan" ter Alojz Kermavner za dokumentarni opis .Ambulanta E prek 4 G"; Kajuhove nagrade za likovne
opreme pa je žirija prisodila Matjažu Vipotniku za opremo knjige Karla Prušnika - Gašperja .Gamsi na plazu" ter knjigo Antona Ožbolta .Dežela Petra Klepca", nadalje Cveti Stepančič za opremo knjige Georga Martelllja .Izredni obveščevalec" ter Milanu Bizovičarju za delež v slikanici Frana Milčinskega .Butalci" .in za opremo revije .Kurirček" v lanskem letu.
O pesniku Kajuhu, ki je pade! 22. februarja 1944, je na prireditvi govoril Sergej Vošnjak, ki je med drugim dejal, da 'je Kajuh ostal v zavesti kot legenda in kot simbo! revolucionarne lirike. Svoja izvajanja je zaključil s prepričanjem, da je spomin na Kajuha dragocen in ploden tudi danes.
TONE SVETINA	268
TRETJA KNJIGA
5
Po spopadu z Nemci je jurišni bataljon počival v kraški vasi. Pozno popoldne so straže pripeljale nemškega vojaka, Ukrajinca, ki je pribežal iz postojanke Gorjansko. V štabu so ga izprašali. Izvedeli so, da je v šoli nastanjeno nekaj čez sto Rusov — vlasovcev, pri katerih je bojna morala na psu. Zdaj, ko rdeča armada stoji že pred Berlinom, ne vedo, kam bi po končani vojni.
Komandant Tarzan je pazljivo poslušal pribežnika. Se preden je končal, se je odločil, da bodo napadli. Ukrajinec je bil pripravljen voditi bombaše skozi žične ovire do glavnih vrat.
Poveljujoči so se zbrali na štabu, da bi proučili načrt napada. Ugotoviti so, da imajo Rusi pet stražarskih mest. Predvideli so, da bi stražarja zaklali, zato je že med sestankom Matijas zbiral po vasi copate.
Vojko je slonel v kotu in poslušal z rahlim nasmeškom, kajti načrt se mu je zdel naiven. Zaneseni od nekaj uspešnih borb so mislili, da bodo z naglim vdorom v stavbo napravili pokol z bombami in brzostrelkami in v pol ure pokončali več kot sto Rusov.
.Traparija," je rekel Primož, ko mu je Vojko povedal. Da bi zaklali enega stražarja — to je mogoče, da bi jih
pet, pa je malo verjetno. Poleg tega niso imeli niti dovolj plastika, s katerim bi zaminirali stavbo.
Da je imel Vojko prav, so se prepričali okoli polnoči. Vsi stražarji so jim ušli v zgradbo. Vlasovci pa so jih pričakati z mitraljezi na oknih. Le uničujočemu ognju brzostrelk so se imeli zahvaliti, da je skupina, ki jo je vodil ubežni Ukrajinec, prišla skozi žično oviro do glavnih vrat in nametala v vežo bomb.
Potem so jih Rusi takoj pregnali. Kot bi potresel hruško, so skozi okna letele ročne granate in rakete.
Kdove kolikokrat je Tarzan pognal napadalne skupine na stavbo, pa so se vedno vrnile z ranjenci.
Vsa cesta pred šolo je bila polna na drobno razbitih stekel in krvavih madežev. Tarzan je ukazal prekiniti ogenj, kuhar Ruski, Ukrajinec, ki je bil že nekaj mesecev v bataljonu, pa je — kot mu je bilo naročeno — zavpil:
.Rusi, vdajte se! Pridite na stran partizanov! Še je čas, da si rešite glave! Stalin je pred Berlinom!"
Nekajkrat je ponovil poziv.
V šoli je vrelo kot v panju. Med stokanjem ranjencev so se vojaki prepirali s poveljniki in med seboj: eni so biti za vdajo, drugi ne. Nazadnje je zmagalo poveljstvo, ki je sklenilo, da se bodo borili naprej.
Nekdo, verjetno oficir, je z debelim glasom zavpil z okna:
.Stalin čortl Rusi se ne vdajo! Jebam vam mater partizansko!"
Glas še ni dokončal zmerjanja, ko je Primož z vrtne ograje sprožil dolg rafal svetleče se municije. Nekdo je kriknil. Bolj se je nadaljeval.
Potem se je Zvone domislil, da bi se morda dalo z zažigalno municijo vžgati podstrešje. Primožu so pripraviti pas s sto naboji.
I	Zaprasketalo je po strešni opeki. Sesipala se je na
cesto kot plaz. Na podstrešju pa se je prikaza) plamen.
.Stavba goriiil" je zatulil Tarzan in se znova pognal v napad.
Vojko je s skupino avtomatičarjev kril bombaše. Ležal je za vaškim vodnjakom in poslušal zvenčanje krogel, ki so pikate kovinski steber s pipo. Njihov glas je bit tako presunljiv, da sta s Travnikarjem skoraj oglušela.
Zaman so poveljujoči gonili bombaše naprej, zaporni ogenj je bil presilovit. Ko se nihče več ni hotel dvigniti, je eden izmed poveljujočih zavpit z rezkim glasom nad komandirjem bombašev:
.Naprej ali pa te ustrelim!"
.Ne, mi ne gremo več naprej!" se je odločno uprl osemnajstletni komandir, znan po hrabrosti in nenavadni drznosti. Dva poka sta utonila v poplavi streljanja ob ponoven) napadu.
Bombaši so znova krenili proti vhodu, toda sovražnik jih je dobil z bombami. Iz teme so privlekli mrtvega borca in ranjenega komandirja. Le-ta je bi) zadet v hrbet. ..
Prosil je za vodo. Potegnili so ga v zavetje prvih hiš. Bolničarka Halina ga je obvezala' in mu zaustavita kri.
Še med bojem so Rusi pogasili požar na podstrešju in uredili obrambo. Jasno je bilo, da brez težkega orožja napad na močno utrjeno stavbo ne more uspeti.
Zjutraj sta Boris 'in Vojko z nosači spravila ranjenega Ivana na domačijo, kjer so se vso vojno zdraviti ranjeni partizani. Domača dekleta so obljubita, da bodo vse storile zanj. Kazno je bilo, da bo prestat prestrelnino skozi pljuča. Fant je dihat, toda bil je v nezavesti.
.Kaj misliš, Boris?" je dejal Vojko.
.Mislim, da v naši enoti ne bi bito treba borcev streljati v hrbet."
.Ali ima tisti', kii vodi napad, pravico s streljanjem v hrbet pognati enoto naprej ali jo na begu zaustaviti?"
V Rižarni v Irstu obhajati 30. obietnico osvoboditve
Takote smo v dijaškem domu S8D zak!juči!i!. semester
V	četrtek 6. februarja smo v našem domu prirediti družaben večer. Skrbno pripravljeni spored smo razdelili na dva dela. V prvem smo proslaviti dr. Franceta Prešerna, največjega slovenskega pesnika, ki je v evropski kulturni zgodovini s svojim delom postavil Slovencem nepozaben spomenik. Posebno nam Slovencem je zapustil nepogrešljivo zakladnico lepih slovenskih izrazov.
V	pozdrav je dekliški pevski zbor zapel .Zdravljico", noto pa je sedmošolka Sitter Gabriela v imenu domske skupnosti pozdravila goste in gojence. V posebno čast smo si šteli, da sta nas obiskola predsednik Upravnega odbora Slovenskega šolskega društva dipl. inž. Franci Einspieler in predsednik Nadzornega odbora SŠD dr. Pavel Apovnrk ter še drugi gostje. Osmošolka Eda Velik nam je v kratki obliki nakazala pomen Franceta Prešerna za slovenski narod in opisala njegovo življenje. Tudi drugi gojenci so prispevali razne prizore. Četrtošolki Milica Gasser in Marija Haderlap sta v obliki speva zaigrali .Železno cesto," (antje, v glavnem tretješolci, pa so recitirati odlomke iz .Sonetnega venca". S tem je bil končan prvi del sporeda. Drugi del programa pa je bil zabaven, zakaj tudi ne, saj je bil pustni čas. Vsem sodelujočim je treba rzreči posebno zahvolo, saj so žrtvovali ves prosti čas. Poleg tega pa je bilo še potrebno zaključiti rede iz vseh predmetov v šoli in reči moram, da nam profesorji pri tem niso prav nič prizanašali..
dMge/% Ogrb-Af%rt;č
Umrl naj starejši Bilčovščan
V nedeljo 23. februarja dopoldne je bila v Rižarni v Trstu svečana proslava 30-letnice osvoboditve izpod fašističnega jarma in spominska svečanost padlih in žrtev v Rižarni, ki jo ije priredil Pokrajinski odbor Zveze žensk Italije v Trstu.
Velika množica — v glavnem žena — se je zbrala pred nogometnim stadionom pri sveti Ani, od koder je šel nato sprevod z venci, transparenti in cvetjem v Rižarno. Namen srečanja je bil, da se ob 30-letnici osvoboditve izpod fašističnega jarma spomnijo tisočev, ki so v nekdanji zloglasni Rižarni pustili svoja življenja. V tej mučilnici so imeli nemški fašisti krematorij, kjer so mučili antifašiste in jih po-
Strokovni sejem gastronomije in turizma „Gost 75" v znamenju zetenja
Na letošnjem strokovnem sejmu gastronomije in turizma .GOST 75" od 15. do 23. marca na celovškem sejemskem razstavišču, bodo velik poudarek dali tudi cvetlicam in raznim okrasnim rastlinam, ki naj bi v okviru turizma igrale pomembnejšo vlogo. V ta namen bodo na razstavnem prostoru uredili temu primerno razstavo, katero bodo pomagali urediti deželno združenje vrtnarjev Koroške na čelu s tajnikom dipl. ing. Kleinom, ki je poznan kot izkušen strokovnjak na tem področju. Združenje misli v paviljonu VOEST, nasproti jugoslovanskemu paviljonu, urediti svojo lastno posebno razstavo, nekaj posebnih razstav pa tudi v okviru .Gost 75".
Na tej nad vse zanimivi in poučni razstavi cvetlic in okrasnih rastlin pa ne bodo samo razstavljali svojih eksponatov, temveč bodo obiskovalce tudi seznanili z njihovo funkcionalnostjo. Posebna razstava imenovana .Kristal 2000" se bo bavila s temo .Stanovanje v zelenju", ki naj bi v prvi vrsti služila zahtevam pri preobrazbi tujsko prometnih obratov. Ravno v hoteleriji in drugih gostinskih obratih prevladuje težnja, da se stanovanjske sobe in prostore, kjer se zadržujejo gostje, okrasi z zelenjem. Letošnja razstava .Gost 75" bo številne obiskovalce povedla v svet cvetlic in drugih okrasnih rastlin in tako dala mnogo novih pobud za čim atraktivnejše vrtnarsko oblikovanje naših turističnih obratov.
tern sežgali, pepel in kosti pa zmetali v morje.
Na zborovanju v Rižarni sta govorili članica osrednjega vodstva Z2l Marisa Passigli v Haliljanščini,
Zveza slovenskih žena Vabilo na
OBČN!ZBOR
ZVEZE SLOVENSKIH ŽENA
v soboto 8. marca 197$ ob 13.00 uri v dijaškem domu, Tarviser Strahe 16, Celovec.
Na dnevnem redu bodo volitve novega odbora, poročila in slučajnosti. Ob tej priložnosti bomo proslavile tudi dan žena, ki ima v letošnjem mednarodnem letu žena še poseben pomen.
Vabimo vas, da se našemu povabilu zanesljivo odzovete
od^o;
v slovenščini pa Nada Pahor. Nato je sledila kulturna akademija poezij, pesmi, glasbe in pretresljivih pričevanj iz tistega časa, ki so
jih podali znani kulturni delavci iz Trsta. Med številnimi delegacijami, ki so ob grobnici polagale vence in cvetje, je bila tudi naša štiričlanska delegacija Zveze slovenskih žena s predsednico Mileno Grob-lacherjevo na čelu, ki je položila ikebano s trakom — .V spomin žrtvam — Zveza slovenskih žena s Koroške".
Na spominski svečanosti v Rižarni so bile seveda najmočneje zastopane ženske, soij so bile one prirediteljice. Razumljivo je tudi, da so v svojih izvajanjih podčrtale delež žensk v odporniškem gibanju, ker so morale velik del bremena dejansko nositi same.
Izredno lepe in množične prireditve v tržaški Rižarni so se poleg ženskih organizacij udeležili tudi predstavniki oblasti, zastopniki kulturne in politične javnosti, zastopniki borčevskih organizacij, predstavniki Slovenske kulturno gospodarske zveze, predstavnice judovske ženske zveze in druge osebnosti in ustanove.
Po osrednji svečanosti v Rižarni je Zveza žensk Italije priredila v Križu ljudsko srečanje, katerega so se prav tako udeležile naše štiri delegatke s Koroške.
V sredo 19. februarja smo ob veliki udeležbi spremili na bilčovsko pokopališče upokojenca Hanzija Wanschou. Dosegel je polnih 89 let in je bil tako najstarejša oseba v naši občini. Rajni je bil v svojem življenju postavljen pred mnoga življenjska vprašanja, katerim so najbolj izpostavljeni delovni ljudje. Mlad si je že moral iti služit svoj vsakdanji kruh k raznim kmetom. Pozneje si je v Celovcu priskrbel službo, kjer je vsled svoje izredne pridnosti in oštenosti ostal več let. To pa zato, er ga je delodajalec spoznal za zvestega sodelavca. Vendar usoda je obrnila njegovo ladjo spet nazaj proti domu — v njegov rojstni kraj. Njegova mati je zbolela in obležala. Bolehala je več dolgih let. V svoji materinski ljubezni do nje, se je vrnil domov in ji vdano stregel do njene smrti. Če je le mogel, to je bilo odvisno od bolezenskega stanja njegove matere, si je poiskal zaslužka pri raznih kmetih kot dninar. Ker je bil zelo priden, so ga okoliški kmetje radi klicali na delo. Po smrti njegove matere, se je oženil z Marijo Einspielerjevo iz znane Kanovceve družine v Dobajni. Wanschou je več let pel tudi pri domačem pevskem zboru Slovenskega prosvetnega društva „Bilka" kot prvi tenorist. Sploh je bil veselega srca in ljubil je našo lepo domačo pesem. Z veseljem je nastopil tudi ob 50. obletnici ustanovitve SPD „BHka" v zboru starih pevcev, kar mu je bilo v pravi ponos.
Dolgo se je vzdržal čvrstega in
nihče mu ni prisodil, da ima že toliko let. Končno pa je le prišla spremljevalka starosti — bolezen, ki ga je vrgla na bolniško posteljo. V njegovi bolezni mu je stregel njegov sin Hanzi, kateremu naj bo izrečena prisrčna zahvala za njegovo potrpljenje in lepo postrežbo. Prav tako naj velja zahvala tudi vsem drugim, ki so pri -oskrbi očeta pomagali.
Moški zbor SPD „Bilka" mu je na domu in ob odprtem grobu lepo zapel v slovo.
Rajnega Wanschoua bomo ohranili v lepem spominu. Naj mu bo domača zemlja lahka. Sinu in sorodstvu izrekamo naše globoko sožalje.
Slovensko planinsko društvo vabi na
SKtOPUČNO
PREDAVANJE
o uspešni jugoslovanski alpinistični odpravi na himalajski vrh KANGBAČEN, v petek 28. februarja ob 19. uri v dijaškem domu SŠD v Celovcu, Tarviser Strahe 16.
Predavatelj: znani alpinist tn pristopnik na 7902 m visoki Kangbačen dipl. inž. Peter Sčetinin.
Film Cvetje v jeseni povsod dobro sprejemajo
Kot znano je Slovenska prosvetna zveza od RTV Ljubljana dobila na razpolago film Cvetje v jeseni, ki ga vrti pri naših krajevnih prosvetnih društvih. Slovenska prosvetna zveza pri tem ne dela razlike in s filmom Cvetje v jeseni gre k slehernemu društvu, odnosno v sleherni kraj, kjer film želijo videti. Pri tem se posebno ozira na kraje v katerih je prosvetno delo bolj težavno. Tako imajo tudi Slovenci v narodno močno ogroženih krajih možnost sprejemanja novih dosežkov slovenske filmske umetnosti. In prav film Cvetje v jeseni je kot nalašč za take kraje, kjer starejše ljudi spominja na čase ko je v njihovih krajih življenje teklo slično kot ga prikazuje film in je tudi slovenska beseda bila tista, ki je povezovala našega človeka.
Naj tu še enkrat navedemo, da je SPZ film Cvetje v jeseni doslej predvajala v petnajstih krajih, po večini vse tri dele naenkrat, ponekod pa s presledki oziroma povezavo z občnim zborom ali drugo prireditvijo. Doslej so Cvetje v jeseni videli v sledečih krajih: Št. Janžu v Rožu, Se-lah-Kotu, Vrbi ob Vrbskem jezeru,
v Zmotičah, Ločah ob Baškem jezeru, Kotmari vasi, Šmihelu nad Pliberkom, Št. liju ob Dravi, Podravljah, Radišah, Žvabeku, Globasnici, Žitari vasi in Pliberku. Če k temu še pripišemo, da je film videlo skupno okoli dvatisoč ljudi, je dovolj zgovoren dokaz, da je za film veliko zanimanje. Tu je treba posebej naglasiti, da so filmski večeri posebno dobro obiskani. Tudi v krajih, kjer tega ni pričakovati. In to je nadvse spodbudno in hkrati tudi znova zgovorno potfdilo, za pravo kulturno politiko Slovenske prosvetne zveze, ki je vsa leta po osvoboditvi skrbela za slovenske filmske predstave širom južne Koroške.
Ob koncu naj še enkrat naglasimo, da bo SPZ film Cvetje v jeseni še dalj časa imela na razpolago, vendar je željo o predvajanju treba tajništvu sporočiti pravočasno, ker večere načrtuje in koordinira v sklopu ostalih prireditev krajevnih slovenskih prosvetnih društev.
O filmu kot takem pa naj le zapišemo, da Cvetje v jeseni povsod dobro sprejemajo, ponekod celo želijo, da bi ga pokazali še enkrat.
Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: L
„To so nenapisana pravila boja," je odvrnil Boris, ne preveč prepričan. .Če je le od enega odvisen uspeh napada ali če eden s paniko povzroči umik in smrt mnogih ljudi, potem jo morda ima. Saj vidiš, da Nemci in tudi beli neštetokrat s pištolami gonijo svoje naprej, kadar obupujejo ali se preveč boje ..."
.Toda mi nismo Nemci. Če že moraš, streljaj najprej mimo ali pod noge. Ti vodiš partijo, zato nekaj ukreni! Mi komunisti smo zato tu v bataljonu, da tudi vojno vodimo s človeškim občutkom. Zdi se mi, da smo od stalnih borb iz bližine in od krvi, ki jo vidimo, nekoliko podivjani. Zanaša nas. Nekateri izgubljajo občutek za mero. Kri upija-nja ljudi kot vino ..."
.Sat) smo obravnavali nekaj primerov . . . Nekaj nepridipravov smo poslali nazaj v brigade. Kaj hočeš, v tem primeru nihče ne bo kriv. Noč je bito, pokalo je od vsepovsod, kdo bo dokazal, od kod je priletela krogla? Tudi tisti ne, ki jo je dobil."
.Seveda," ije nemočno skomignil z rameni Vojko.
Ko so napadli enoto protiletalskega topništva in s prvim naskokom razbili kolono z vozmi, sta se med ranjenci znašla tuc!: dva Francoza. Eden je bil ranjen v roke, drugi v nogo. Po nemško in po francosko sta dopovedovala, da nista Nemca, temveč Francoza iz Luxemburga. Eden je potegnil iz žepa fotografijo in kazal ženo z dvema temnolasima punčkama. Ponavljala sta, da sta bila prisilno mobilizirana.
.Vidiš, Boris," je dejal Vojko, .tudi midva sva bila v nemški vojski in sam veš, kako hudo je bilo, preden smo jlim pobegnili. Zato smo se teh dveh usmilili. Halina ju je obvezala z istim občutkom kot naše ranjence. Toda komaj je končala, je pridivjal neki komandir tn oba ustrelil."
.Kaj moreš, zanj sta bila Švaba. On ne razlikuje mobiliziranih in prostovoljcev. Med borbo je bilo in kam bi z
njima, ko še lastnih nimamo kam spravili? Ti si preveč občutljiv in usmiljen .. ."
.Nikoli ne bom pozabil njunih oči. Kako sta bila srečna, ko ju je Halina obvezola. Bila sta prepričana, da sta rešena, potem pa . . . To moraš videti, za to ni besed ..."
.Prisloni) jima je pištolo na čelo, kri je brizgnila po vseh naokoli..."
.Boj iz bližine ljudi spremeni. To je nekaj drugega kot streljanje od daleč. Tu se čustva pomnožijo. Posebno strah in sovraštvo ... Vsi naši ranjenci, ki so jih zajeli četniki, so bili grozotno iznakaženi, so pripovedovali tisti, ki so jih pokopavali .. ." Borisov glas je bil teman.
.Še nekaj je, kar bo morala urediti partija," je spet rekel Vojko. .Pred dnevi sem bil dežurni v bataljonu. Šel sem okoli vasi na obhod straž. Sredi sadovnjaka sem našel ob suhem deblu privezanega Tobakaro. Sonce mu je žgalo v oči in po obrazu mu je tekel pot. Hote! sem ga odvezati. Nadrl me je, natj ga pustim pri miru, ker prestaja zasluženo kazen. Komandir ga je privezal, ker se je kot njegov kurir potekal tn žica! po hišah. Res imamo vsi dovolj hrane in ni, da bi pripadniki naše enote prosili po hišah. Toda privezovati ljudi k drevesu . . . To so počeli v prvi svetovni vojni!"
.Čudni ljudje, vsak zase je zamotan," je dejal Botis. „Če partija ne bi delala reda in če bi vojna še dolgo trajala, kdove kakšni bi postali tudi mi, ki bi ostali? In še nekaj je zanimivo. Od ustanovitve sem v bataljonu, pa ti povem, da skoraj ni borca, ki bi hotel ustreliti ujetnika. Tudi takšnih ne, ki so res potrebni strela. Kaj hočeš! Mi smo enota za nagel udar, ki ne more vlačiti ujetnikov s seboj. Saj še sama komaj izgine! No, pa bomo že napravili red. Sklicali bomo bataljonske komuniste in se pomenili o vsem, kaij je prav in kaj ni, saj imamo po četah dovolj močne celice!"
6
Bataljon je preživel lep pomladni sončni dan na položajih nad vasjo Vojščico. Tom so čakati Itolijone, ki so hodili rogovilit na Kras. Vas je bila požgana. Preostali prebivalci so živeli v luknjah in zasilno urejenih bivališčih.
Vojko in Primož sta bila ganjena, ko je opoldne prišel na položaje sprevod ženic in deklet s košarami, polnimi jedi.
Italijanov ta dan kdove zakaj ni bilo. Komisarja Veljko in Boris nista mogla odreči dekletom prošnje, da bi priredili miting tudi za njihovo vas. Kjerkoli so bili, so ljuc(je hoteli miting. Največkrat so plesali v varstvu mitratjeških zased, kar z brzostrelkami čez ramena. In nekoč se je zgodilo, da je med plesom začelo pokati in so skozi okna 'in vrata drveli naravnost na položaje.
.Mi bomo ponoreli od boja in plešo," je menil Vojko, ki je na mitingih večkrat igral in včasih tudi govoril.
Primož je predlagal, da gresta spat. Tudi Zvone, ki ni ne plesat ne pil ne kadil, se je namenil spat. Vesel je bi), da ima enako mislečega komisarja. Vojko se je razumel z njim mnogo bolje kot z Orlovom. Kot boksarskega prvaka ga je občudoval že pred vojno. Orlovu je bij podoben samo po tem, da je na političnih urah rad dremal. Pred vsako uro je prosil: .Na kratko, komisar, da si bomo več zapomnili) Če je preveč, vse pozabimo."
Vojko pa bi jim bit predava) kar naprej, tudi potem, ko so že napol spali. V partijski šoli so ga napolnili z idejami .. .
Vsi drugi, razen straž, so s štabom vred plesali kar pod vedrim nebom, vso noč do treh zjutraj, ko je bil napovedan pohod.
V rahlem jutranjem svitu so prišli na mesto nove zasede. Le eno uro hoda proč od Tržiča so se razmestili v

Jubilejni pohod na Stol
Minulo soboto tn nedeljo se je okrog 2400 planincev, tabornikov, bivših partizanov in pripadnikov JLA udeležilo desetega pohoda na Stol, ki se je odvijal pod pokroviteljstvom dnevnika „Deia".
Kot po navadi so se tega jubilejnega pohoda udeležiti tudi pripadniki Slovenskega planinskega društva v Celovcu.
Nedaleč od Prešernove koče na Malem Stolu, kjer stoji plošča v spomin na padlega primorskega Partizana Jožeta Kodra, ki je v bojo s fašisti 20. februarja 1942 zgubil svoje življenje, je bila spominska svečanost, katere so se udeležili udeleženci legendarnega boja no Stolu pred 33 leti, med drugimi pa tudi predsednik skupščine SR Slovenije dr. Marijan Brecelj, član predsedstva SR Slovenije Tone Bole in predsednik Planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik.
Ob spominski plošči je imel predsednik PZS dr. Miha Potočnik krajši govor v katerem je med drugim otisal pomen tradicionalnega pohoda na Stol, ki je v tem, da se vsako leto spominjamo velike bit-t<e, ki je bila 20. februarja pred 33. leti pob Stolom — na j višjim vrhom Karavank — in padlega partizana Jožeta Kodra. Dejati je tudi, *3a je na Karavankah in pod njimi
v NOB preteklo mnogo krvi in solza v neizprosnem boju proti nacističnemu okupatorju. Vsega tega ni mogoče pozabiti in tudi nikoli ne bo pozabljeno.
Čeprav tje sijalo sonce, je bilo na Stolu zelo mrzlo. Ker je v Prešernovi koči premalo prostora za tako veliko množico, se udeleženci pohoda niso dolgo zadrževali v njej, marveč so se kmalu odločili za sestop. Tako lepega vremena s tako čudovitim razgledom, zlasti na bližnji Triglav in na zasnežena vrhova Gro^giocknerja in Hochalmspitze, ki sta najbolj markantni pojavi v visokih Turah, udeleženci tega pohoda še niso pomnili. Letos ni bilo mnogo snega, vendar so imeli udeleženci pohoda le precej težav, ker je bila pot na Stol zelo poledenela. Na najbolj nerodnih mestih so gorski reševalci napeli vrvi in tako olajšali vzpon oziroma sestop. Kot posebnost pohoda na Stol pa je bil vsekakor vzpon 15-članske ekipe zveze slepih Slovenije, ki se ije ob podpori izkušenih vodnikov povzpela na Stol in še isti dan vrnila na Valvazorjev dom. Kljub tako ogromni udeležbi, ni prišlo do nobene nesreče, tako da lahko trdimo, da je bit letošnji jubilejni pohod na Stol rekorden v vsakem pogledu.
Občni zbor Združenja staršev
^ V pohoto 22. februarja je imelo Združenje staršev Zvezne gimnazije 2a Slovence v Celovcu v modri dvorani celovškega Doma glasbe svoj redni občni zbor.
Predsednik Združenja staršev
Slovensko prosvetno društvo .Edinost" v Pliberku vabi na
KULTURNO PR!RED!TEV
ki bo v soboto 8. marca ob 19.30 uri pri Schwarz)u v Pii-berku.
Sodeivjejo:
Miika Hartmanova, Anita Hud), Mirko Kumer, Janez Pernat, moški zbor ,Edinost" in mešani zbor „Pod-juna"
Prisrčno vabijeni OrfAor
Ignac Domej je pozdravil številne starše v polno zasedeni dvorani. Po delovnem poročilu je spregovoril ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence dvorni svetnik dr. Pavle Zablatnik, ki je obširno poročal o dejavnosti gimnazije. V svojih izvajanjih je med drugim obsodil neresnično obrekovanje profesorjev in dijakov s strani protislovenskih elementov. Ravnatelj je tudi izrazil upanje, da se bodo po velikonočnih počitnicah že lahko preselili v novo zgrajeno gimnazijo.
Pri volitvah odbora Združenja staršev, je bil ponovno potrjen stari odbor s predsednikom Domejem na čelu. Po občnem zboru so si pod strokovnim vodstvom dipl. inž. in profesorja Janeza Oswalda ogledali novo šolsko poslopje bodoče slovenske gimnazije.
Popoldne pa je bil v šoli kot po navadi dan staršev, kjer so starši oziroma njihovi zastopniki imeli priložnost zvedeti, kako napredujejo njihovi sinovi in hčere pri učenju.
TR! BUNA BRALCEV — TR)BUNA BRALCEV — TRIBUNA BRALCEV — TR!BUNA BRALCEV -
Mnenje k „mnenju študenta"
V Zg^M/fM! 57offMsAfTM	SC
je MeirMeMougM: študent obregni/ Mg<č AoTMCMfgrjfTM o de/gfCK, A: gg je Mg-dr. ,4powM'A v NgšerM tedni^M. Ne Atw: se spKŠčg/ Mg Mico št%deM-tove pos?Mewj:ve fztdšeMosi;. Pisec verjetMo Moče vedeti, da je tadi Hr%d-M;A de/gvec iM je f%di MrgdMi^ovo deio potre^MO iM v s/gžA; č/ovcAg. Ne veM!, Aot Ag; se Ao MepodpisgMi št%deMt SMMtrgZ, Ao Ao AoMČg/ svoj študij, Afr verjetMO t%di Me Ao šei ^gM!Me rgzidjgf gii Mg cesto de/gt, dg A;' postgi TMgMzte/oM deigvec.
ZMgMo je, dg je dr. rlpovMi^ Mtgr-ijiv iM vesteM Krg<ČM?'A iM dg je M Mg svojih dosedgMji/? sAržAeMiA Mte-st:'A zgrgdi svojegg odMosg do čiove-Ag, do Mgšegg čiove^g, do Mgšegg de-Zgvcg, oAče prizMgM iM pri/j^NjeM. Ni sedei Ze zg Mtizo v svoji pisgrMi, tewveč je itueZ redMo svojo sA:žAo ZKMgj pisgrMe Mg Zictt Mtestg iM je tgtM iMteZ oprgv^e iM stište z ijad???;' iz vseA sZojev.
Dr. y4povM:Zt je itMeZ Ao: MrgdMtA priZoŽMost, dg je vZdeZ v ZetiZ? svoje s/%žA? Zepo vrsto oArg:ov od ZMo:rgj, Me šeZe zdgj v :eA% voZiZMe Agwpg-Mje. PozMg deZovMe pogoje deZgvcev, oZ^riMtAov tM ^Mtetov iM Njihove pro-^ZeMte Me ŠeZe od dgMes Mgprej.
Pg tttdi Ao: čZgM Mgše MgrodMe sAM^MOs:: se je zgpestMO vgMjo v^Zjtt-čiZ it: sMte zgto, Ao govori o ttgjio ijtrdeZt, prgv gotovo govoriti tttdi o MgsiA deZgvciZt, rgVMO :gAo Ao: stMejo tttdi drttgi govoriti M. pr. o MgšiZt štgdeMtiZt.
Ngš sZoveMs^i deigvec je rgvMo to-AAo Mgš Ao: Mgš jcz;A, Mgšg pesetM. NeMdg piscg v „Tr:'AMMz' Z^rgZcev" Mt
zgs^eZeZo o Z* spZoŠMo rgZzZjeMt' JortMtt-ZgcZji spozMgMje, dg sfoveMsA: deZgvec Mi Mjegovg „Zgst"f
Dg je MgrodMost zgrgdi MerešeMegg vprgšgMjg MgrodMostMiZt prgvic Ao-rosAfA 5ZoveMcev vir prere^gMj iM zzzroA zzpoJrzvgM;, je dejstvo. Virg prere^gMj iM izpodrivgMj Me viditM v MgrodMosti, Ao: to Zrnce dopovedgti pisec, tetMveč v MerešeMetM MgrodMost-MetM vprgšgMjtt, iM to je tttdi zg šttt-deMtg spozMgvMg rgz/zAg. PortMttZo.' ArzzA gZi MgrodMOStMe prgvice postgv-Zjgjo Mgši MgsJzro:MzAž, so pg Mted Mg-Mti tttdi rojgAz, A z' jo McArž:z'ČMo po-MgvZjgjo gZi odevgjo svojo resigMgcijo spričo rgztMer v pZgšč „regZMe poZiti-Ae". Pisec pistMg se tt: ČKti po Me-
potreZzMeMt prz'zgJe:egg. Če Mgs pisec že pottČMje o trggiČMi Jigttri doM Ni-Ztotg, tedgj /gAAo viditMO doM NzAo:g v tistiZz, Až iščejo veZi^gMg itMperigZi-stg tMed MgtMt' AorosAzz/zz' 5ZoveMci iM gg Me Mgjdejo. 5o Zjttdje, Az :oAg po-ittiČMiZt dogodkov Mg Noroš^etM Me rgztttMejo, Acr so preveč zgposZeMi z MSMterjgMjetM to^g svetg. AZed tg^e spgdg tMCMdg ttzdi štztdeMt, iti je izpo-vedgZ svoje tMMeMje v PriZzMMŽ Z?rgZcev 5ZoveMs^egg vesiMiZzg. Pg setM tMtt tMO-rgZ odkrito odgovoriti.
P. VOK&
OPOMBA UBEDNUTVA
V rubrik} ..Tribuna bratcev" ab]avi]amo ad iasa do časa dopise bratcev načega iista, pri tem pa isrecno ugotavijamo, da v pa-samesnih prispevkih israieno mnenje nt nujno tudi mnenje uredničtva.
nt" v siepi utici
^nt" je 13. februarja 1975 v svojem spisu ..Nacionalne komponente kot še nikoli" ponovno potrdil, da se požvižga na vse tiste koroške Slovence in njene zaveznike, ki ne ustrezajo ciljem in namenu „K.oroške enotne liste". Pripisovati svoje lastne zablode in pregreške drugim, je pa le nekoliko predrzno. Če se KJEL-ovci danes upajo očitati KPA, da „nas je doslej vedno le poznala Y času svoje volilne stiske", potem iiaj najprej pometejo pred svojim lastnim pragom. V čigavem interesu pa je bilo, da so v vsej povojni dobi za nagrade prodajali volilne glasove in narodne pravice tistim strankam, ki še danes, kakor vedno poprej čakajo, da nas bo enkrat za vselej zmanjkalo? Zakaj so pri vsakih volitvah naenkrat pozab-
Volitni boj pri nas na Koroškem
Stojimo neposredno pred volitvami. Temu primerno šieVilčni so tudi lepaki raznih slrank, ki naj bi privabili votilca. Najnovejši lepak svobodnjaške stranke: „Minderheitenermitt!ung — FPO"! Glavna skrb te stranke je, da se čimprej preštejemo zadnji Slovenci.
Čudno se mi zdi — ne samo pri nas v Avstriji, v Evropi in sploh po celem svetu dela politikom in odgovornim možem preglavice intla-cija, kriza v gospodarstvu in skrb za delovna mesta.
Pri nas na Koroškem pa se prerekata večinski stranki desei dni pred volitvami o tem, ali je navezala ta ali ona stranka pred 23. leti tajne kontakte s komunisti naše sosednje države. Trelja stranka v deželnem zboru pa pravi volilcem, da je ona garant za to, da se Slovence čim prej prešteje in pogleda, če jih je sploh dovolj, da se jim da še kakih pravic. Najlaže je pač prikriti bližajoče gospodarske težave naše dežele s tem, da se udriha po Slovencih — vsaj pri nas na Koroškem!
/oŠZrn IVroZZcZ)
Ijali na narodne pravice slovenske manjšine?
Ker niso reševali narodnostnega vprašnaja, ampak so pridno sodelovali v podli antikomunistični gonji — ki se je obračala tudi proti slovenski narodni skupnosti. Saj so leta 1949 sami formulirali namen svojega delovanja v programu NSKS-a: zoperstaviti se ..komunističnim, ti-toističnim in marksističnim tendencam" v slovenski manjšini.
To navodilo izpolnjuje tudi danes pod novimi pogoji in v novih oblikah: KPA očitajo, da nas pozna le v času volitev, medtem ko so sami pred volitvami pozabljali na narodne pravice. Ni jih pa pozabljala KPA! Ne samo ob volitvah, celo obdobje po podpisu državne pogodbe se je zanje postavljala. Koplenig, bivši predsednik KPA, je leta 1959 v državnem zboru obsodil protiustavni zakon o ugotavljanju manjšine, nastopal proti preštevanju in proti Wedenigovi šolski odredbi. Bila je KPA, ki je dosledno zagovarjala politični pomen napisnih akcij, ki je spoznala, da so ravno te slovensko manjšino potegnile iz tihega, skoraj neopaznega zapečka avstrijskega javnega mnenja. Pri „nt" pa so se pridno distancirali. In ne nazadnje je bila spet KPA tista, ki se je kot zaveznik postavila v isto vrsto s koroškimi Slovenci ob mogočni demonstraciji za izpolnitev člena 7, oktobra 1973. leta.
Ali jih pri „nt" pretekli dogodki še vedno niso izučili, da še naprej hodijo po že zdavnaj izvoženi poti, ki nujno vodi v slepo ulico?
Ng//e /gg^o
Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: 1
loku nad cesto tik za neko vasjo. Tarzan se je bil zaklet, da bo naklestil Italijane, pa tudi če ijih gredo iskat v Trst . . .
Od morja sem je priplavala megla in zavila borov gozdiček v prosojen plašč. Nad cestnim lokom je molelo iz starih strelskih jarkov soške tronte osem strojnic in šestdeset brzostrelk. Posebna skupina pa je krila zasedi hrbet.
Primož, Vojko in Travnikarjev so ležati ob Šarcu, ogrnjeni s plašči in koci. Vsi, ki so noč preplesali, so spali kot ubiti. V vasi so kikirikati petelini in njihov spev se ije mešal s smrčanjem, ki je prihajalo iz grmovja.
Ko se je megla nekoliko dvignila, so pod seboj ugledali morje in mesto.
,Naše morje! Zate prekvamo kri," je reke! Primož. Navdušen je bi! nad modrino vodene ploskve, na kateri se 'je zatesketalo sonce in se spet skrilo za oblak. Videli so tovarne, visoke dimnike, ladjedelnice, tik za mestom pa verigo jarkov, ki so jih kopali ctvili.
Ko se ni nič zganiio in se je med borovci zazori! dan, je Primož vzel v roke Borove pesmi. Kitic, kii so mu bile posebno všeč, se je naučil na pamet, da jih ije recitiral na mitingih.
Tiho mrmraje ije ponavljal:
Ag&o N jo o^jf/? Oš?jeMM zgrje/
A*gl?o j;A Jo/Mte/ — g/gsove v Moči?
Zgfo s&rčugj se?M &g!?or jo^gjoč; fopoh' MggMi/ re čez p/of — v v;7:grje . . .
/M /:oJ:7 pot d, jo ve: svet /sodi.
5/epotg, /%ž, prevgrg — Atg/: vsg&tfgMjt.
Ng črtite v Moč odgovor /e juezdgMjt, posMte/: Me^ogg, te wrz/o sodi.
Vse t:J?o je ... Te sMeg m MtesečŽMg . . .
$rce, sz se vrMz/o s potovgMjg?
G/ej, seM: Mgd Aosto se že jzztro sA/gujg Vrztvg szdro/ N: dovo/j spotMZMgf
7gš?o stojz . . . ves dgM, vso Moč v AregovzA zAor MgšzA strgž; zzAo v vzAgr sto/etjg.
Vso Moč, ves dgM Aore se Arez zgvetjg sgtMotMz' Aon' po pečeA v vrAovzA.
Prelistat )je nekaj strani in prebral še eno kitico:
ResMzcg je vedMo preprostg AgAor otrošAž pog/ed.
5vet je oArzzteM pro/et,
A z poMore/ od prividov, Aičev iM postg, išče sgM: svojo sied.
V grmovju je zašumelo. Pritekel je izvidnik in poročal Tarzanu, da se vasi približuje močna kolona s predhodnico, brez pobočnic. Morda je na maršu cel bataljon I
Tarzan je takoj zaukazal dodatno kamuflažo s travo in mahom ter najstrožjo pripravljenost. En vod je pomaknil na bok, da bi po potrebi udaril s strani ali odzad.
Primož Ije dvignil strojnico in jo nameril na cesto. Pomočnik mu je spojil še dva nabojna pasova, da je imel pripravljenih sto petdeset nabojev, in mu položil k mitraljezu rezervno cev.
Namesto ttoliijanov pa so zagledali četnike. Prihajali so s Krasa navzdol, namenjeni k morju. Spoznali so jih po črnih kapah in bradah
„Kaj žene te hudiče, da se kar v trumah vale proti morju? Mar res mislijo, da se je že izkrcal kralj?" je pomislil Primož.
Vojko je kukal z daljnogledom prek roba jarka, ob sebi pa je imel pripravljene nasekane bombe, Malo više je bil Tarzan, napet kakor lok, preden poči. Pa Zvone, Boris in Veljko, cev pri cevi, vse namerjeno na cesto ...
Mimo njih je šla predhodnica sedmih mož z mitraljezom. Vsi so spustiti glave k tlom. Pustiti so jih mimo. Bližala se je glavna kolona, kakšnih štiristo mož. Šli so v dvoredih, pravzaprav so se vlekli, trudno in neurejeno. Strašno jih je btio pogledati. .Prava drhal," je pomislil Primož.
Zdaj so že razločili visoke, črne pastirske kučme pa dolge lase in brade do pasu ... Z opankami so dvigali na cesti prah.
Napetost je naraščala do neznosnosti. Kri jim je ptala v senceh, prsti so drhteli na peteHnih. Razločili so že obraze. Največ je bilo priletnih mož z utrujenimi očmi. Morda so prehoditi že ves Balkan in se privlekli od Ravne gore, kjer je imel njihov gorski car Mihailovič svoj glavni štab. To so pastirji in poljedelci, žrtve tradicije in političnih prevar, malikovalci kralja, klavci ... Za pasom so jim tičali noži. Kdove če jim bodo kaj koristiti, ko bodo zapele brzostrelke?
.Težko je tako zbliza streljati na ljudi," je premišljeval Vojko. V rokah je držal dve bombi. Zagleda! se je v eno. Bila je angleškega izvora, s krokodiljim plaščem" in dvema rdečima črtama. Spomnit se je, da še nikoli ni preštet, koliko nasekanih polj ima, in imelo ga je, da bi jih sedaj začel šteti . . .
Primožu so pokrivale čelo drobne kapljice. Njegov pogled na kosmato drhal je bil neoseben. Četnike je gledal prek mušice na cevi mitraljeza.
Travnikarjev je pritiskal lice h kopitu brzostrelke. V njej je imel šaržer s štiridesetimi naboji.
.Kot voli gredo v zakol," je pomislil. .Mnogo jih je,

Kaj je sprostitev
O —$fev. 9 (1699)
A!i se spioh znamo sporazumevati?
V&ts/Z) /;ttt/;c pret-tt/l/;'tt;iwo, M; /t; t/c-/a/i, če /t/ /we/t wwogo Jet!^r;'a. Ew /</ ^tty/// to tu otto, t/rttg/ /t; ttž/itc/t it zttprttv/jttttjtt ogrottt-ttt/t vsot ztt r/o/tro je&tčo ttt ptjttčo v prtjeittt' </rttž/</ ttt o^o/jtt, tte^tttert /t; svoj Myče^ Je-ttttrjtt pots^ttM/t' MMrM/i povečtttt, tttttogo /ttt /e rM/Zt, ^/ čt' potovtt/t po svettt. 7*t potovtt-ttjtt že/jttt /jitt/jf /t/ ttž/itt:// o/t og/ct/oittin/tt M/-Ittrnt/t zttatttettttostt ttt tt<trttvttt/t /epot ter o/t spozttftvtttt/tt šeg ttt ttttvttfč t^/tt^ttjšttpA /jttr/t. 5^rmM, z vstt^egtt potovttttjtt /t/ se vrttt/t po/ttt ttepoztttttttVt vttsov ttt doživeti/.
5o /jttr/je, ^t se oJpovetčo tttttrstčettttt sttttto zttto, M prt/trtttttjo Jettttr ztt potovttttje, ^er veJo, M^o je /epo vttttJr^ttt po svetit, /tt tttta-joprgv.
Ve/t^e rttzt/tt/je J^ttes tttso več ttt^stttt ovtrtt, ^ot so Me tte&oč, tteMj ptt je osttt/o. tVtt rttz-/tčtttjt ^ottctjt svetd /jtttjje rttz/tčtto goitor/trto, ttt če se /točettto i/toraztuttei*^;/, se tttorttttto ttčttt tttje jezt^e. Že res, Jtt se M fttt/t s Met-ttjtttttt tttttrst^ttj poveJtttt, toJa /e preprostejše stvttrt, ztt zttp/etettejše pogovore ptt s sdttttttt gesttM/trttttjettt tte jtottto tttč Mj prttjtt Joseg/t.
/z tegtt torej s/et/t, t/% je t/o/tro, če se s čtttt večjo vttettto /otttrto ttčettjtt tttjtjt jezt^ov. /V/-^o/t ttt prezgo&tj, čeprttv tttttj/tttt trt večjt' otro-ct tegtt tte rttztttttejo. /tt prttv ttt^o ttt^o/t ttt prepoztto, /tot to tteMtert' stttrejšt /jtttjje ztttot-tto tttts/tjo. Afor&t res tte /tot/o potovtt/t v tttje tčeže/e, /tt/t^o p<t tttjctt, ^/ prttje tttt oM^ ^ ttčttt, poveste tttitrst^ttj o ttttšt tčotttovtttt tt/t ptt berete ^ttjtge, ^t ;//t ttttttttttto v s/ovetts^ettt preitor/tt, ptt ;t/t tttorttte pre^rttt: ^oJtst' ztt
Prav gotovo ste že slišali za izraz sprostitev ali — kot pravimo s tujim izrazom — relaksacija.
Besedo sprostitev pa uporabljamo čestokrat v napačnem pomenu. V resnici ne pomeni pasivnega počitka, kot mnogi mislijo, temveč strogo znanstven sistem zdravljenja napetih živcev, sistem vzgoje lastne volje oziroma spoznanje, da smo na koncu z živč-
štittčtj tt/t' s/ttž/to, tt/t ptt /ttMo KŽ/vttre o/* ort-gtrttt/ttetrt /teset/t/tt. 5evft/tt je ztt /trttrtje Mjtg porreMo že Mr precejšnje znttnje, ztt pogo-vttrjttnje sever/tt zttr/ostttje titt/t' rte^o/t^o ntttnj.
A/ožrtostt' ztt trčenje je ve/t^o. Že prer/šo/s^t' otroc/ /tt/t^o o/t/s^ttjejo tečttje tn tttr/t ztt vse t/rttge /jttt/t rttz/tčne stttrost/ so zmerttj orgttnt-ztrttnt' lečttjt' rttz/tčnt/? tttjt/t jezt&ov. Do/trt so sot/o^nt ttvt/tvtztttt/nt iečttjt. Afttr/jtvt' /jttt/je z tnočno vo/jo st /tt/t^o najosnovnejše znttnje prt-t/o/t/jo titč/r sttnzt tz rttz/tčnt/t posebej ztt to t/s^ttnt/? prtročn/Mv.
tšž/ttt/t, ^t se ttčtjo tttje jez/M v šo/t, ptt nttj /tot/o ptttnetn/ tn nttj se n/MMr ne ttčtjo ztt ocene, tetnveč rttje ztt ttt^šno znttnje, ^t /to večno tn jtnt /to ztnerttj ^ortstt/o.
Če č/ove/t o/tv/ttt/tt tttje jezt^e, nttt je ot/prtt/t to/t^o pot/; to/ZM novegtt /tt/t/to zve tn se vsepovsod znttjde. Zttrttd/ vse/t prednost/ ttt^šne-gtt znttnjtt se je res vredno teme/j/to potrttd/ti /n posvet/t/ ttčenjtt tttjt/t jez/Mv.
no izčrpanostjo, da potrebujemo počitek — inzdravljentje.
Ko se uležete na hrbet, skušajte misliti le o prijetnih rečeh. Čez nekaj minut si pričnete domišljati, da ste ustvarjeni iz svinca in da je sleherni del vašega telesa težak najmanj nekaj sto kilogramov. Pod vplivom takšnih misli se vam bodo sprostile mišice in ponovno zavzele normalno lego.
Po desetih minutah se zberite in pričnite misliti le na določen del svojega telesa, npr. na desni komolec. Zberite se, kolikor se le da, in se spremenite v „svoj desni komolec". Potem spremenite spet „svojo osebo" in bodite zdaj roka ali koleno, zdaj spet stopalo ali trebuh. Presenečeni boste, kako pomirjajoče deluje takšna ^preobrazba" na vaše živce.
Če imate v stanovanju urejene možnosti se kopajte ali vsaj prhajte vsaik večer. Najprej deset minut v topli, potem pa pot minute v mlačni vodi. Spali boste kot dojenček.
Zelo pomembno je, da vsak dan pazite na svojo hrano. Star pregovor pravi: Kdor ne je dovolj, se hitro razjezi! To pa — seveda — ne pomeni, da boste uživati pretirane količine hrane. Zmernost je potrebna tudi pri kalorijah in vitaminih, sicer pa raje malce več — kot manj.
Vsako jutro nekaj minut globoko dihajte.
28. februar 1975
Naj vam to preide v navado, še posebej pri odprtem oknu. Pljuča se morajo razširiti in prezračiti.
Kadarkoli imate čez dan malce časa, se skušajte pretegovati. Storite to tako kot mačke. Vaše telo bo kmalu imelo pravilno in vzravnano lego.
Morda bo za vas tole žrtev, toda prav je: uporabljajte čimmanj alkohola, tobaka in kave. Vse troje škodi zdravju, živcem in — lepoti.
Poskusite zmanjšati število neprijetnih obveznosti. Če je le mogoče — bolezen vas bo gotovo prepričala o tem —, spremenite peklenski tempo življenja. To je že prvi korak k sprostitvi...
Vedno ista teža - znak zdravja
V nekaterih evropskih deželah so v zadnjih letih izdelali obsežne ankete med starimi ljudmi. Ugotovili so, da med devetdesetletniki in stoletniki ni pretirano debelih ljudi! Stoletnik se je vse življenje hranil zmerno in je obdržal težo, ki jo je imel pri dvajsetih letih.
Če sta zdravje in dolgost življenja odvisna od idealne teže, se pravi, če imate pri petdesetih letih isto težo kot ste jo imeli pri dvajsetih, potem imate vse perspektive, da boste doživeli devetdeseto življenjsko leto. Tako vsaj trdijo znanstveniki na podlagi obsežnih anket.
Okrog 70 odstotkov žena je visokih danes med 160 in 165 cm. Srednja (idealna) teža tako visoke žene naj bi bila 55 kg, medtem ko naj bo teža žene, visoke med 166 in 173 cm, 60,5 do 63,5 kg. To je dejansko teža žena, ki najdlje žive in so tudi redkokdaj bolne. Seveda velja ta teža za dežele, kjer se ljudje normalno hranijo.
Dokazano je tudi, da idealna teža nima nikakršne zveze z vrsto dela in poklica. Na težo ne vpliva večurno sedenje za strojem ali pisalno mizo in ne večurno stanje ali gibanje pri poklicnem delu.
Poskusite!
TELEČJE SRCE NA OGRSKI NAČIN
Srce pripravimo kakor ponavadi, ga odrgnemo e česnom, presianinimo in dušimo z narezano čebuio, s koreninami in z dvema razpoiovijenima paradižnikoma. Medtem ko se srce duši, ga zaiivamo z juho in neprestano mešamo. Posebej zmešamo skodeiico goste kisie smetane z nekoiiko moke in iiico paprike in ziijemo vse skupaj na srce, ko je popoinomo mehko, ter še nekajkrat prevremo. Pozimi, ko nimamo svežega paradižnika, primešamo kisii smetani nazadnje še žiico paradižnikove mezge.
ŠPINAČNA IN KOPRIVNA SOLATA
Takšna soiata je posebno primerna spomiadi irt zgodaj poieti, ko naberemo iahko še svežih kopriv, če so koprive že veiike, moramo paziti, da oberemo samo miade, sveže poganjke, špinačo in koprive dobro preberemo in operemo, nato pa naredimo mešanico iz kisa aii iimoninega soka, oija, čebuie, nastrganega kuhanega rumenjaka, soi! in popra. S to mešanico poiijemo špinačo in koprive in pustimo, da v njej zeienjava nekaj časa stoji. Takšna soiata je imenitna k perutnini aii goveji pečenki.
Raj naj bi vedeti o maščobah
Maščobe kisline (ki jih imenujemo tudi nevtralne maščobe) so spojine glicerina in višjih maščobnih kislin (palmitinska, stearinska in oleinska). Če maščobe razpadejo zaradi delovanja baz, sprejme glicerin bazične soli. Nekatere nenasičene maščobne kisline, npr. linovlova, ki jo označujemo tudi kot vitamin F, so nepogrešljive za življenje.
Biološko vrednost pa imajo tudi posebni maščobni delci, tako imenovani lipoidi. Značilno zanje je, da se tope v bencinu, bencolu, etru in acetonu.
Maščobe in lipoidi se nahajajo tako v živalskem kot v rastlinskem organizmu. V različnih koncentracijah jih najdemo v vseh telesnih celicah. Največ maščob je v kostnem mozgu (65 odst.). Maščobe in lipoidi imajo dvojno nalogo in torej tudi razlikujemo dve vrsti maščob:
1. Zaloga maščobe: če dobimo s hrano preveč maščob, se presežek
nabira v podkožnem tkivu in v trebušni votlini. Sestava te tolšče je odvisna od hrane. Služi nam kot toplotni izolator in rezerva energije.
2. Tolšča, ki se nahaja v organih: sestavljajo jo v glavnem li-poidi. Taje skoro neodvisna od naše prehrane. Ta tolšča, ki se nahaja v organih, je nepogrešljiv gradbeni material našega telesa.
Prebavljanje maščob se začne šele v želodcu, glavni ferment za prebavo maščob pa izloča trebušna slinavka. Vloga žolča je mehanska: pod njegovim vplivom se velike kaplje maščobe razkroje na manjše. S tem se poveča površina, na kateri se stikajo maščobe in fermenti. Maščobe razpadajo v glicerin in maščobne kisline. Stene črevesa vsrkajo obe sestavini, iz katerih pa takoj spet nastanejo maščobe, ki se nabirajo kot rezerva. Maščobe pa se lahko pretvorijo tudi v ogljikove hidrate in beljakovine.
Če telo potrebuje energijo, jo črpa iz zaloge maščob. Vse telesne celice vsebujejo ferment, s pomočjo katerega maščobe spet raz-adejo v glicerin in maščobne isline. Te potem zgorijo v ogljikov dioksid in vodo, in to s pomočjo ogljikovih hidratov. Če telo ne dobi dovolj ogljikovih hidratov ali če ti ne morejo zgoreti (sladkorna bolezen), potem tudi kisli odpadni produkti, npr. aceton, ne morejo zgoreti in pride do kislinskega zastrupljenja
Lipoide delimo v voske, fosfati-de, cerebrozide, sterine in karoti-noide.
Voski nastajajo na površini organizmov (listi, sadeži, koža) in Ščitijo površino, da se ne izsuši ali napne. Najbolj znan je čebelji vosek.
Najbolj znana fosfatida sta ke-falin, ki se nahaja predvsem v možganih ter lecitin, ki se nahaja v srčni mišici. Cerebrozidi pa se nahajajo v možganih in živcih.
Sterini so zelo razširjeni v rastlinskih in živalskih organizmih. Sorodni so žolčnim kislinam, vitaminu D ter hormonom zarodnih žlez in nadobistnice. Najbolj znan sterin je holesterin, ki se nahaja v vseh telesnih celicah in telesnih sokovih. Največ ga je v živcih in koži. Razen tega je glavna sestavina žolčnih kamnov. Pri boleznih presnove (protin, sladkorna bolezen, arterioskleroza, za-stojna zlatenica, bolezni ledvic) se poveča količina holesterina v krvi.
Karotinoidi so barvila v vseh odtenkih od rumene do temno vijoličaste barve in se nahajajo zlasti v rastlinah. Sem prištevamo tudi začetno stopnjo vitamina A.
Maščobe lahko postanejo žaltave, to pomeni, da so deloma razpadle maščobne kisline (pod vplivom svetlobe in zraka), deloma pa se spremene pod vplivom bakterij.
Največ maščob vsebujejo razne rastlinske in živalske masti, olja, jaca in orehi.
Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: L
lahko bi nas z rokami podavili, če bi se vsi hkrati pognati v hrib..."
Kolone so se valile še in še ...
.Nad nas gredo!" je ugotovil Tarzan. „2e nekaj časa jim dražimo živce."
Utrujena, po znoju in čebuli zaudarjajoča množica je prišla med položaje zased. Od predhodnice je pritekel h glavnini kuštrav (ant s puško. Zavpil je: .Gospodine komandante, u selu i ncpred ništa novoga nema!"
Tedaj je Tarzan izstrelil rdečo raketo naravnost v kolono in kriknit:
.Ogenj!"
Primož je pritisnil. Njegov Šarec je zarjovel, dolgi rafali so mu pretresali telo in dušo, čeprav se je z nogami z vso silo upiral v skalo. Zdelo se mu je, da sliši, kako krogle sekajo v živo, lomijo kosti in luknjajo lobanje.
Množico, ponorelo od strahu, so škropili rafali brzostrelk, pa ročne bombe so treskale vanjo ...
To je pokol! Kaj takšnega Primož še ni bi! doživel. Kar ni bilo pobito, je brezglavo bežalo pod cesto in med skale v globel. Kriki ranjenih so še povečali zmedo.
Tarzanu je zavrela kri. Strelja) je kar stoje. Mnogi so ga posnemali.
Po kratkem, uraganskem ognju je dvignil brzostrelko v zrak in zavpil iz vseh pljuč:
.Jurišni bataljon, naprej) Huraaa!"
.Tito, Stalin, Tito, Stalin!" so zarjoveli borci.
Z eno skupino je drvel na cesto Zvone, z drugo Emil, z boka pa je udaril Peter.
Na cesti so vse križem ležali mrliči. Zdaj so tolkli na tiste pod cesto, ki so tekli, in na ranjene, ki so streljali izza kupov padlih.
Primož ni juriša). Oprt na mitraljez se je mučil, da bi premenjal razžarjeno cev. V njem se je nekaj lomilo. Po tej
borbi bo prosil, naj kdo drug vzame mitraljez. Zdelo se mu je, da ima dovolj ...
Vojko, Travnikarjev in Boris so bili na cesti.
Iz prerešetanih trupel se je odcejola kri. Cesta je bila nagnjena, in kri se je zlivala v cestni kanal, kjer se je penasta valila naprej, zalivala kamenje, čedalje bolj lena in črna ...
Medtem ko so udarne skupine tolkle po razbitih skupinah četnikov, je naslednja kolona dolgolase vojske, ki je bila prav tako številna kot prejšnja, pred vasjo zavila v hrib, da bi napadalcem skočila v hrbet. Močno pokanje avtomatskega orožja je naznanilo, da jih je zadržala zaseda. Četnikov pa je bilo preveč. Udarili so čez hrib, mimo zasede, in napadalcem v bok . ..
Spodaj na cesti je poročnika Emila zadel rafal v kolk in stegno. Že je bila pri njem bolničarka Halina. Komisar Veljko je ukazal trem borcem, da ga zavlečejo stran. Krogle so jim žvižgale mimo glav, bili so v nevarnosti, da jih med potjo pobijejo. .Pustite me!" je rekel Emil. Kri mu je brizgala iz ran — prebita je bila glavna žila — in ni je bilo moč ustaviti.
Z zadnjo močjo je snel torbico in jo dal komisarju. Odpel si je tudi red hrabrosti in prosil, naj ga pošljejo materi. Vzel je pištolo in si jo nastavil na sence.
Poka med drugimi ni bilo slišati. Samo glava je omahnila ...
Za hrbtom zasede so zadrdrali mitraljezi. Nanje je udarila kolona, ki je niti videli niso. V soncu so se zalesketali bajoneti. Brodači so se pognali v naskok.
Komandantov kurir Bumbar je zdrsnil med kamenje, ranjen skozi noge. Vojni dopisnik pa jo je staknil skozi pljuča. Vojko se je oborožil z Bumbarjevo brzostrelko, kurirja pa sta dva borca vzela medse.
„Vsi nazaj v gozdič!" je zaukazal Tarzan.
Zdaj so se umikali naglo, vsi upehani, brez pravega bojnega reda. Tisti četniki, ki jih je protinapad rešil popolnega uničenja, so začeli streljati nanje iz globeli.
Tarzan je ugotovil, da so obkoljeni od nekajkrat močnejših sil — napadli so bili njihovo predhodnico...
V borovem gozdiču so se potaknili za skale in med grmovje. Niti razgledali se še niso, ko jih je lomastenje po dračju opozorilo, da prihajajo. Spustili so jih na nekaj metrov in užagli z vsem orožjem. Vsi no dosegu ognja brzostrelk so padli. Na vejah borovcev je obvisela tresoča se pajčevina strahu.
Z gromkim .huraaa" je Tarzan pognal bataljon naprej. V jurišu so predrti obroč in se umikali po grebenu. Že ko so mislili, da so zunaj nevarnosti, jih je z gozdnatega hriba, najvišje kote v vencu vzpetin, obsula svinčena toča. Prisilila jih je, da so polegli. Spet so bili obkoljeni. Usodna kota jim je zapirala pot, četnikov pa je bilo toliko, da so se gnetli drug ob drugem in streljali kar stoje.
Tarzan je zaslutil, da bo v tem spopadu odločala samo hitrost. Napasti jih mora, preden se bodo zavedeli, koga imajo pred seboj. Vse mitraljezce je postavil na krila, v sredino pa je poslal skupino bombašev.
Z rdečo raketo se je usul plaz svinčenk na obeh bokih, bombaši pa so se v varstvu ognja priplazili pod vrh. Ko je nova raketa naznanila konec bočnega ognja, so na vrhu vzpetine že mesarile bombe, razvnel se je boj prsi ob prsi, bliskali so se noži in rohnele so brzostrelke . ..
Tedaj so udarili navzgor z obeh bokov Zvonetovi in Petrovi brzostrelci in mitraljezi. Koto so pokrili mrliči. Nekaj presenečenih je dvignilo roke, drugi so s hriba bežali na vse strani v globeli. Od eksplozij se je vžgala suha trava in plameni so že sikali v metež.
(/V%t/<i/jftid?ijf it prt/tor/n;/ thcit///::)
6. Koroški kuiturni dnevi v Ceiovcu
(NgJg/jeugHjf /z z^Jrrjc O novi ureditvi iz leta. 1890 piše dr. M. *Wutte na strani 19 svoje brošure: „Die Einfiihrung neuer Lehr-stunden fiir den Unterricht im Slo-Tvenisčhen fand wenig Beifall. Im Jahre 1892 wurden z. B. im ganzen von 10.695 slowenischen Kindern (bi moral povedati: ^der Schulstufen 3 bis 8", pa tega ni storil) nur 1392, d- i. 11,5 "/o- fur den slotvenischen Unterricht angemeldet." Navedeni odstotek je napačen; pravilno je — to lahko vsak sam preveri in izraču-ua —- 13,01 "/o! Napačni so tudi — res čudna ..doslednost"! — vsi ostali tam izkazani odstotki za posamezne okraje. Malo verjetno je, da dr. Wut-te ne bi znal izračunati odstotke, kajti v drugi zvezi na strani 24 izkazani odstotki so pravilno izračunani. Ko dr. Wutte ta odstavek na strani 22 zaključuje, pravi: „Trotz-dem konnten die slowenischen Unter-richtsstunden nur an 39 von 82 utra-quistischen Schulen eingefiihrt wer-den. Nasprotno pa „Karntner Schul-blatt" za leto 1892 izkazuje 85 slo-
vensko-nemških šol. Razliko vsaj v neki meri pojasni dr. Wutte, ko pove, da so bile zaradi dodatnih slovenskih ur iznesene pritožbe: „Daraufhin er-suchten mehrere Schulgemeinden wie Grafenstein, Gurnitz, Poggersdorf, Unterloibl u. a. um Umwandlung der bisher utraquistischen Schule in eine deutsche an. Dies wurde ihnen bis zu emem gewissen Grade gewahrt, indem ihre Schulen als deutsche Schulen erklart wurden, fur we!che obige Anordnung des Landesschulrates kei-ne Anwendung findet. Doch blieb die bisher gebrauchliche Einfiihrung in die deutsche Sprache aufrecht." Šole so bile torej razglašene za „nemške", čeprav je morala šola učence šele uvajati v nemški jezik!
Število utrakvističnih šol niha tudi 7 prvi avstrijski republiki. Za šolsko leto 1922/23 je izkazanih 85 utra-kvističnih šol, „Sitzungsbericht der Schulkommission des Landtages" z dne 4. 12. 1925 navaja za 10. 11. 1925 86 utrakvističnih šol, uradni list ^Volkserziehung" z dne 1. 12. 1925 2a šolsko leto 1924/25 pa samo 76 odnosno 77 utrakvističnih šol. Elaborat „Die Slotvenenfrage in Karnten" uavaja za leto 1929 spet 81 utrakvističnih šol, medtem ko je za šolska ^eta 1933/34 do 1937/38 izkazano konstantno število 78 utrakvističnih sol, čeprav število v posameznih okrajih niha: enkrat je neka šola še utrakvistična, drugič ne več ali obratno.
Leto 1945 je z zlomom nacizma prineslo nov začetek tudi na šolskem področju. Odredba iz leta 1945, na katero so se sklicevali pri pogajanjih 2a državno pogodbo, je vpeljala obvezno dvojezično šolo. Veljala je za naslednje občine:
Okraj Šmohor: Brdo-Egg, Goriče-Gortschach, Št. Štefan-Št. Stefan, Blače-Vorderberg.
Okraj Beljak-dežela: Bistrica na Zilji-Feistritz a. d. Gail, Straja vas-Hohcnturn, Smerče-Emmersdorf, Pod-klošter-Arnoldstein. Bekštanj-Finken-stein, Marija na Zilji-MariaGail, Le-dince-Ledcnitzen, Rožek-Rosegg, Lipa nad Vrbo-Lind ob Velden, Vern-berk-Wernberg, Kostanje-Kostenberg, Vrba-Velden, Loga vas-Augsdorf, Št. Jakob v Rožu-St. Jakob i. R.
Okraj Celovec-dežela: Šmartin na Dholici-St. Martin am Techelsberg, škofiče-Schiefling, Zgornja vesca-Oberdorfl, Bilčovs-Ludmannsdorf,
Hodiše-Keutschach, Vetrinj-Viktring, Kotmara vas-Kottmannsdorf, Žihpo-lje-MariaRain, Žrelec-Ebental, Radi-še-Radsberg, Medgorje-Mieger, Grab-štanj-Grafenstein, Trdnja vas- Hor-tendorf, Pokrče-Poggersdorf, Št. Tomaž na Čilberku-St. Thomas am Zei-selberg, Otok-Maria Vorth, Bistrica v Rožu-Feistritz i. R., Slovenj Plaj-berk-Windisch Bleiberg, Svetna vas-Weizelsdorf, Medborovnica-Unterfer-lach, Šmarjeta v Rožu-St. Margareten i. R., Sele-Zell, Borovije-Ferlach.
Okraj Velikovec: Vse občine z izjemo občine Pustritz-Pustrica. Menda so bile to občine Pliberk-Bleiburg, Djekše-Diex, Dobrla vas-Eberndorf, Železna Kapla-Eisenkappel, Bistrica-Feistritz, Galicija-Gallizien, Globas-nica-Globasnitz, Grebinj- Griffen, Vovbre-Haimburg, Libeliče-Leifling, Libuče-Loibach, Blato-Moos, Ruda-Ruden, Št. Peter na Vašinjah-St. Peter am Wallersberg, Škocijan-St. Kanzian, Žvabek-Schwabegg, Žitara vas-Sittersdorf, Tinje-Tainach, Bela-Vellach, Velikovec-Volkermarkt, Va-ženberk-Waisenberg.
V šolskem letu 1945/46 je bilo na območju veljave vladne odredbe o dvojezičnem šolstvu 103 ljudske in 5 glavnih šol: Šmohor 6, Beljak-dežela 25, Celovec-dežela 33 in Velikovec 39 ljudskih šol. V celovškem okraju se na 8 ljudskih šolah (Pokrče, Ribnica, Št. Jakob ob cesti, Škofjidvor, Timenica, Trdnja vas, Vetrinj, Žre-lec) sploh ni poučevalo dvojezično, v Šmartinu na Dholici in Št. Tomažu na Čilberku se je ta pouk — delno izveden — kmalu končal. Tako je izpadlo 10 po odredbi dvojezičnih šol, čeprav „Verordnungsb!att fur das Schulwesen in Karnten", štev. 3/4 1950 za šolsko leto 1948/49 še vedno izkazuje 105 dvojezičnih ljudskih šol (Šmohor 6, Beljak 25, Celovec 33, Velikovec 41) in 9 glavnih šol.
-Tri leta in štiri mesece po podpisu državne pogodbe je bil podpisan drug akt: 22. 9. 1958 je tedanji deželni glavar Ferdinand Vedenig kot predsednik deželnega šolskega sveta podpisal protiustavni odlok, ki je preluknjal vladno odredbo o obveznem dvojezičnem šolstvu iz oktobra 1945. Po pončani odjavni kampanji je ostalo od 12.774 učencev ljudske in glavne šole še 2399 v dvojezičnem pouku. Obvezna dvojezična šola, ki so jo leta 1945 hvalili kot nov začetek, je bila uničena.
Stanje občin in šol, na katerih se je ob začetku šolskega leta 1958/59 dejansko poučevalo dvojezično, je bilo po okrajih naslednje:
Šmohor: 4 občine; 6 ljudskih šol in 2 glavni šoli v Šmohorju.
Beljak-dežela: 14 občin; 25 ljudskih šol ter 2 glavni šoli v mestu Beljak.
Celovec-dežela: 23 občin; 24 ljudskih šol (brez prej omenjenih 10 šol brez slovenskega pouka) in 2 glavni šoli, poleg tega še 2 glavni šoli v mestu Celovec.
Velikovec: 21 občin; 43 ljudskih in 5 glavnih šol.
Skupaj: 62 občin; 98 ljudskih in 18 glavnih šol.
Parlament na Dunaju je dne 19. 3. 1959 sklenil manjšinski šolski zakon, ki je uvedel prijavijalno manjšinsko ljudsko in glavno šolo. Ta zakon velja še danes.
Prva združitev občin je izbrisala naslednje občine, naštete v vladni odredbi iz leta 1945: Smerče in Lipa v beljaškem okraju, Medborovnica in Zgornja vesca v celovškem okraju ter Bela, Libuče, Blato in Žvabek v veli-
kovškem okraju. Pred 2. fazo združitve občin 1. 1. 1973 je bilo na območju krajevne veljave manjšinskega šolskega zakona 50 odnosno 51 občin (občina Vetrinj je veljala le za glavno šolo).
V šolskem letu 1958/59 (po izključitvi desetih šol v celovškem okraju) je bilo manjšini na razpolago 98 ljudskih šol, na katerih se je mogla od šolskega leta 1959/60 dalje posluževati prijave za otroke. Do konca šolskega leta 1970/71 se število 98 ljudskih šol ni spremenilo. S koncem tega šolskega leta sta bili za vedno ukinjeni ljudski šoli Melviče in Golšovo, učenci pa vključeni v ljudske šole Brdo oziroma Zihpolje. Število ljudskih šol na področju krajevne veljave manjšinskega šolskega zakona je padlo na 96.
Z začetkom šolskega leta 1972/73 je bila ukinjena ljudska šola v Apačah; otroci so bili vključeni v Šmar-jeto v Rožu (ker v Galicijo ni primerne prometne zveze). Nadalje sta bili začasno zaprti šoli na Lipici in v Brodeh; učenci z Lipice hodijo v Rudo in otroci iz Brodi v Borovlje. Ker šola v Brodeh ne stoji več, je ukinitev dokončna. Za začetkom šolskega leta 1971/72 je bila v Vrbi odprta druga ljudska šola, leto navrh pa so bile ukinjene tri šole, tako da je število ljudskih šol v šolskem letu 1972/
73	na območju manjšinskega šolskega zakona znašalo 93.
S 1. 1. 1973 je padlo število občin v območju krajevne veljavnosti manjšinskega šolskega zakona od 50 na 35. Ukinjene so bile naslednje šole:
Okraj Šmohor: Brdo, Goriče in Blače; prvi dve sta prišli pod enojezično občino Šmohor, Blače pa so bile priključene Št. Štefanu.
Okraj Beljak-dežela: Občini Bistrica na Zilji in Straja vas sta bili združeni v novo občino Straja vas, pod občino Vrba so prišle Kostanje in Loga vas, občina Ledince je bila razdeljena na občini Bekštanj in Rožek, občina Marija na Zilji pa je prišla pod mestno občino Beljak.
Okraj Celovec-dežela:	Občini
Medgorje in Radiše sta prišli pod občino Žrelec, občina Svetna vas pod občino Bistrica, Slovenj Plajberk pa pod občino Borovlje. Iz okraja Celovec-dežela je bil priključen Vetrinj mestni občini Celovec; vetrinjska glavna šola je bila doslej na razpolago za prijavljene učence iz krajev odBilčovsadoŽihpolj.
Okraj Velikovec: Občina Bistrica je bila priključena občini Pliberk, k veleobčini Velikovec pa so prišle občine Vovbre, Št. Peter na Vašinjah, Tinje in Važenberk.
S koncem šolskega leta 1972/73 odnosno z začetkom šolskega leta 1973/
74	so bile razpuščene ljudske šole Št. Pavel in Blače (priključeni šoli Št. Štefan; vse tri že leta nimajo nobenih prijav) ter Št. Jurij na Vinogradih in Šmihel nad Krko (do leta 1925 Slovenji Šmihel). S koncem šolskega leta 1973/74 je bila zaprta ljudska šola Gorje. Tako je v šolskem letu 1974/75 na območju, kjer velja manjšinski šolski zakon, 88 ljudskih šol, vendar so samo na 71 ljudskih šolah tudi prijavljeni učenci, medtem ko na 17 ljudskih šolah ni nobenega prijavljenega in so torej de faeto enojezične šole.
Program predvideva še ukinitev dolge vrste ljudskih šol na dvojezičnem ozemlju. Če analiziramo potek ukinitve tistih šol, ki so bile ukinjene med izidom programa in sedanjim stanjem, moremo ugotoviti, da se vključitev v novo šolo krajevno ni vedno izvedla tako, kot je bilo predvideno v programu. Večinoma pa se je ukrepalo v smislu programa: Melviče so prišle pod Brdo, Št. Pavel in Blače pod Št. Štefan, Golšovo pod Zihpolje, Brodi pod Borovlje, Lipica pod Rudo, Št. Jurij na Vinogradih in Slovenji Šmihel pod Šmarjeto ob Telenberku.
Za Bistrico na Zilji je bila predvidena vključitev v Čajno, ljudska šola Gorje pa naj bi prišla pod Vrata. Zdaj ostane Bistrica samostojna ljudska šola; pod njen šolski okoliš je prišel šolski okoliš Gorje. Šolski okoliš Apače pa je bil zaradi prometne povezave vključen v ljudsko šolo Šmarjeta v Rožu in ne v Galicijo.
(N%Jd/jeva7?je v prihodnji štev/Mh)
R VOUK:
Preureditev razmestitve ijudskih in giavnih šoi
Mesec siovenske knjige
V počastitev siovenskega kuiturnega praznika ob obietnic) smrti največjega siovenskega pesnika Franceta Prešerna smo tudi ietos pripraviti posebno knjižno akcijo pod nasiovom „Mesec siovenske knjige". V tem okviru nudi knjigarna „Naša knjiga" po izredno nizkih cenah pester izbor siovenskih knjig.
VSAKA KNJIGA SAMO........................šil.	2.—
O Jack London: ZGODBE S SEVERA iN JUGA, izbor povesti, 152 sir. ilustr. br.
O Kozina-Velkovrh: ČLOVEK iZKORiŠČA NARAVNE SiLE,
zanimivo spoznavanje prirode, 48 sir. ilustr. br.
O Benvenulo Cellini: ŽiVLJENJE, avtobiografski zapiski slavnega umetnika, 104 str. br.
O Vjenčeslav Novak: SOCiALNE PODOBE, izbrane črtice, 156str.br.
O Ela Presinger: GOSPODiNJSKi NASVET), priročnik, 112str.ilustr.br.
O Evan Hunter: SMEH Z JEZERA, kriminalni roman, 128 str. br.
VSAKA	KNJIGA	SAMO.............šil.	5,—
^ Lev Tolstojj: POL1KUŠKA in druge povesti, 248 str. br.
$ Jože Šmit: KAJ NAM JE POPiSAL JAKEC, otroške zgodbe,
56 str. ilustr. br.
@ Ivan Potrč: SREČANJE, roman fz vojnih let, 128 str. br.
#	Davorin Ravljen: MRTVi OGMJENiK, povest, 268 str. br.
@ Vladimir Deduš: ROJSTVO iN SMRT ČAROVNiCE, pogled v dobo mračnjaštva, 112 str. ilustr. br.
& Viktor Nekrasov: V RODNEM MESTU, povest, 236 str. br.
VSAKA	KNJIGA	SAMO.............šil.	10,—
O Prosper Merimee: CARMEN — VENERA iZ iLLA, dve povesti, 110 str. ppl.
O HRVATSK! POVOJNi NOVELiSTi, izbor proze sodobnih avtorjev, 526 str. ppl.
O Finn Soeberg: TAKŠN! SO PAČ, vesel roman, 138 str. ppl.
O Panoit Istraiti: K!RA KiRALiNA, povest, 124 str. ppl.
O Ignac Koprivec: NEViDNA STEZA, dve črtici iz partizanskih let, 152 str. pl.
O Ivan Tavčar: MED GORAM), črtice s podeželja, 128 str. br.
VSAKA	KNJIGA	SAMO.............šil.	15.—
$ Valentin Polanšek: GRAPE iN SONCE, pesniška zbirka,
80 str. br.
3 Smiljan Rozman: TEDEN tMA SEDEM DNi, zgodbe iz življenja otrok, 132str.Hlustr.br.
#	A. Stemfeld: OD UMETNiH SATELiTOV K MEDPLANETAR-NiM POLETOM, 112 str., ilustr. br.
#	Frans E. Sillanpdd: TRUDNO ŽiVLJENJE, roman iz kmečkega okolja, 176 str. ppl.
#	Mira Lobe: MEDO SKOKEC, otroška povest, 136 str. ilustr. br.
#	Miroslav Zei: MORSKi SVET, poljuden opis življenja v morju, 248 str. ilustr. ppl.
VSAKA KNJIGA SAMO........................šil. 20.—
O Tone Pavček: SANJE ŽiViJO DALJE, pesniška zbirka, 80 str. pl. O SLOVENiJA iN NJEN) KRAJt, opis zgodovinskih zanimivosti in naravnih lepot, 256 str., slik. priloge, br.
O Hans Kades: LJUDJE V SOMRAKU, roman iz povojnih let,
356 str. ppl.
O Ela Peroci: RiŠEM DAN, zbirka pesmi v prozi, 88 str. pl.
O Rene Benjamin: ČUDOViTO ŽiVLJENJE HONOREJA BALZACA, roman o velikem francoskem pisatelju, 312 str. polusnje O Janheinz Jahn: SKOZi AFRiŠKA VRATA, doživljaji in srečanja v Zahodni Afriki, 276 str. kart.
VSAKA KNJIGA SAMO........................šil. 25.—
#	Ciril Zlobec: MOŠKA LETA NAŠEGA OTROŠTVA, roman iz vojnih let, 184 str. ppl.
#	Knut Hamsun: BLAGOSLOV ZEMLJE, roman iz kmečkega življenja, 340 str. polusnje
#	Ernst Glaeser: BLiŠČ iN BEDA NEMCEV, roman iz povojne Nemčije, 312 str. pl.
#	Anton P. Čehov: ANJUTA, izbor novel, 336 str. polusnje
#	Isak Samokovlijja: SALOMONOVA ČRKA, zbirka novel,
280 str. pl.
#	Thames Wil!iamson: ZEMLJA M) JE POVEDALA, roman,
300 str. polusnje
VSAKA KNJIGA SAMO........................šil. 30.—
O Boris Pahor: PARNiK TROBi NJi, roman o boju primorskega ljudstva za svoje pravice, 312 str. p).
O Andre Malraux: ViHAR V ŠANGHAJU, roman iz Kitajske,
272 str. ppl.
O Erich M. Remarque: NEBESA NE POZNAJO iZBRANCEV,
roman, 272 str. pl.
O B. Traven: MRTVAŠKA LADJA, zgodba o mornarjih,
320 str. Mustr. pl.
O Z. Š. Zorin: V DEŽEL) SABSKE KRALJiCE, srečanja z ljudmi in kraiji Vzhodne Afrike, 288 str., slik. priloge, pl.
O Andre Maurois: OBDOBJA V LJUBEZNi, ljubezenski roman, 236 str. pl.
Posamezne knjige iahko naročite tudi po pošti. Vendar opozarjamo, da so mnoge knjige na zaiogi ie v enem izvodu; zato svetujemo, da pohitite z nakupom oz. naročiiom. Sicer pa obsega ta izbor še mnogo drugih zanimivih knjig po enako ugodnih cenah. Obisk v mesecu februarju se vsekakor izpiača!
KNJ!GARNA „NAŠA KNJtGA" CELOVEC WULFENG.

Kamtner
Landesanleihe
1975
Um Umwe!tprob!eme nicht erst morgen, sondem schon heute tosen zu konnen, !egt das Land Kamten vom 3.-5. Marž 1975 eine An!eihe in der Hohe von 250 Mio. Schiiiing zur Zeichnung auf. Der Erios dient der Reinhaitung unserer Badeseen und damit der Erhaitung des Erhoiungsraumes und der
Kamtner Uriaubsiandschaft.
Die Kamtner Landesregierung erachtet es als ihre besondere Aufgabe, die dringenden Umwelt-probieme rasch und verantwor-tungsbewu8t zu tosen und damit der Bevotkerung sowie der Wirt-schaftdieses Landes Bedingun-gen zu schaffen, die eine gesicherte Zukunft garantieren.
3.-5. Marž
Fureine moderne, dem Lande Kamten angepaBte Finanzpotitik erscheint es uns selbstverstand-tich, Verantwortungsgefuhl nicht nurgegenuberden Menschen, sondem auch gegenuber der Natur zu zeigen.
Die Landesanteihe 1975 sott dazu beitragen, Vorhaben des aktiven Umwe)tschutzes vorrangig aus-fuhren zu konnen
Dežetni poslanec Leopotd Guggenberger sanjari
K trditvam deželnega poslanca župana Leopotda Guggenbergerija v zvezi z dozdevnimi kontakti Socialistične stranke Avstriije s Komunistično partijo Jugoslavije leta 1951 v Benetkah, v kateri zvezi omenja tudi napredne osrednje organizacije koroških Sto-vencev in predsednika ZSO dr. Francija Zwittra, le-ta ugotavlja:
Trditev deželnega poslanca Guggenbergerja, da bi bili v februarju 1951 poklicani , vrhovi koroških Tito-komunistov" v Ljubljano, ktjer naj bi jim bila zapovedana politična naslonitev na koroško S PO, je popolnoma iz trte zvita. Kot predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in organizacijski sekretar nekdanje Demokratične fronte delovnega ljudstva, ki sem od teta 1945 neprekinjeno stal v vodilnih pozicijah naprednih organizacij, bi moral o takih navodilih nekaj vedeti. Dejstvo pa je, in to lahko z vso odgovornostjo ugotovim, da sta tako Demokratična fronta delovnega ljudstva kakor zlasti Zveza slovenskih organizacij na Koroškem vedno tako ncpram avstrijski vladi kakor napram matičnemu narodu dosledno zastopali stališče in načelo, da mora biti manjšina sama subjekt, to je nosilec svojih pravic in dolžnosti in samo po sebi umljivo tudi svoje politike in da nikdar ne sme postati objekt medstrankarskega in še manj meddržavnega barantanja, kakor se je to izražalo v politiki, ki je gledala v manjšini le svojo „pefo kolono". Napredne organizacije koroških Slovencev so to načelo vedno upoštevale in vodile samostojno suvereno politiko, ne da bi se matični narod kdajkoli kakorkoli vmešaval v notranje zadeve manjšine in usmerja! njeno politiko.
Podtikavanja deželnega poslanca Guggenbergerja so torej le izraz miselnosti, ki v manjšini gleda zgolj objekt in vidi v njej le .peto kolono", to pa je mentaliteta in politika tretjega rajha, ki je .na ta način zlorabljal in tudi uničil svoje manjšine. Kdor povezave manjšine z matičnim narodom ne more pojmovati drugače, pač tolmači prirodne vezi z matičnim narodom v nacističnem smislu in jih razlaga tud) po tej miselnosti. Ne verujem pa, da mu bodo južni Tirolci za tako interpretacijo njihovih rednih kontaktov z avstrijsko vlado hvaležni in si brez dvoma prepovedujejo, da bi jim kdo zaradi te njihove povezave očital, da dobivajo direktive za svojo politiko v Innsbrucku ali na Dunaju in da so peta kolona avstrijske republike.
Koroški Slovenci smo vedno vodili in vodimo samostojno politiko in so vse naše zahteve, zlasti tud! v Spomenici koroških Slovencev izraz našega lastnega hotenja in nikakor ne izraz direktiv iz Ljubljane. To velja tudi za vso politiko ZSO od njene ustanovitve pa do danes.
Isto velja tudi za mojo osebno odločitev, da izstopim iz socialistične stranke. Vzrok za to je moja osebna zadeva, nima pa z neizpolnitvijo baje danih obljub nobenega opravka, kakor je tudi trditev, da sem morda igral vlogo posredovalca med SPO in KPJ, izraz bujne fantazije, ki je značilna za majhne ljudi v špionažnih in agentskih romanih. V ostalem sem bi) član SPG šele od 1. 1. 1959 naprej in nikakor ne od časa, torej leta 1951, ko je baje prišlo do zbtižania med „Tifo-komunisti" na Koroškem in Socialistično stranko.
Človek se samo čudi nad bujno fantazijo župana ..evropskega mesta", ki se v času splošne želje po zbližanju med narodi tako silno boji morebitnega zbližanja tudi med ljudmi in gibanji različnega političnega in svetovnonazornega gledanja in različne družbene ureditve. Pot v „združeno Evropo* bo ob taki mentaliteti gotovo še dolga ...

iaai
aai
# Smučarski tečaj na Vogiu
Nedavno je bil na Voglu nad Bohinjskim jezerom enotedenski smučarski tečaj, ki ga je pripravila Slovenska fizkulturna zveza v Celovcu. Tečaja se je udeležilo okoli 20 navdušenih smučarjev, ki so bili razporejeni v dve skupini, v skupino začetnikov in v skupino na-predovalcev, boljši smučarji pa so uživali smuk kar po svoje. Skupinama sta stala s strokovnimi napotki ob strani profesor za telesno vzgojo Anton Malte in strokovni učitelj telovadbe Danilo Prusnik.
Smučarski tečaj, ki je bit drugi po vrsti — lahko trdimo, da pomeni nekako nadaljevanje smučarskih tečajev Slovenske mladine na šent-janških rutah — je bil predviden na zimsko turistično rekreacijskem centru Krvavcu, ki pa do termina smučarskega tečaja SFZ ni bil dosti obogaten s snežno odejo. Skratka, tečaj je bil preložen na ugodnejši Vogel. Pred preložitvijo tečaja na drugi kraj pa so si tečajniki kar sami ogledali razmere na Krvavcu, ki bi seveda ob zadostni odeji snega bil idealno mesto za smučarske tečaje. Tečajniki so bili nastanjeni v Mladinskem domu ob Bohinjskem jezeru in so se od tod vsak dan povzpeli z žičnico na 1880 m visoko smučišče na Voglu. Smučar-
tzdajatel), zatožntk In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado JanezU; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 9021 Klagenturt — Celovec. Gasometergasse 10, tel. 52-5-50 — Tiska: Zaloinlška In tiskarska druiba z o. j. Drava, Celovec — Borovlje.
ŠPORTNI VESTNIK
ski tereni v Julijskih alpah so se izkazali iz „trde" strani, a so se tekom tedna napolnili s svežim snegom. Kljub temu, da so bile vremenske razmere bolj slabe, je bil tečaj lep uspeh in bo še dolgo ostal v spominu tečajnikov, ki so se od tod poslovili s krepko slovensko narodno pesmijo.
^ Začetek spomladanskega
prvenstva v namiznem tenisu
Ta teden se je na' Koroškem začel drugi del namiznoteniškega prvenstva. V 1. razredu vzhod se borita za prve spomladanske točke drugouvrščeni v lestvici Sele in nosilec zadnjega mesta ŠD Št. Janž. Selani so v četrtek odigrali na prvem nastopu kar odločilno igro v Št. Vidu ob Glini, kjer je šlo za ohranitev 2. mesta v lestvici. Iz uredniških vzrokov rezultatov še ne moremo objaviti.
Danes petek pa bo v Frantschachu namiznoteniška ekipa iz Št. Janža nastopila proti tamkajšnjemu moštvu (ob 19.30), od koder bo le težko odnesla kako točko. S težavami se borijo Šentjanščani prevsem zaradi pomanjkanja naraščaja in zaradi desinteresiranosti igralcev, tako da lahko trdimo, da je prav to vrglo v preteklem jesenskem obdobju namiznoteniško ekipo na zadnje mesto v lestvici. V soboto, dne 1. marca, bo športno društvo Št. Janž
imelo svoj redno občni zbor, na katerem se bodo, tako vsaj upa sekcijski vodja namiznega tenisa Martin Mischitz, razčistile težave v prid namiznega tenisa.
Znan je tudi že program obeh slovenskih ekip za naslednji teden. Po jutrišnjem prvenstvenem nastopu 2. ekipe iz Sel, ki tekmuje v 2. koroškem namiznoteniškem razredu vzhod, doma proti SV Unterland iz Pliberka, bo taista ekipa nastopila v prvenstveni tekmi v torek zvečer v celovški šoli Karla Rennerja (ob 19.30 uri) proti ženski ekipi KAC.
Št. Janž bo naslednji teden igral doma proti SV Biiro Achatz B.
RADIO CELOVEC SLOVENSKE ODDAJE
SOBOTA, 1. !.: 945 Rubrika za jugoslovanske de-tavce v Avstriji — Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
MEDEUA, 2. S.r 7.05 Duhovni nagovor — Po vaši ieljl.
POMEDEUEK, !.	15.45 Celovški radijski dnevnik
— M. Kumer - Mej: Naše zadruge.
TOREK, 4. S.: 9 50 Zborovska glasba — 15.45 Celovški radijski dnevnik — Naše zadruge.
SREDA, S. !.: 15 45 Celovški radijski dnevnik — Minute z . . . — Cerkev In svet.
ČETRTEK, š. !.: 15.45 Celovški radijski dnevnik — DruHnsk! magazin.
PETEK. 7. S.: 15.45 Celovški radijski dnevnik — Komorna glasba.
Brezobzirni diktati...
(Nadaljevanje s 7. strani)
700 odbornikov in zaupnikov slovenskih organizacij pogovore z zvezno vlado začasno prekinili in se zato z vso odločnostjo upirata sedanjemu pritisku s strani zvezne vlade. Obe osrednji organizaciji koroških Slovencev sta društvi, katerih ustanovitve društvena oblast ni prepovedala ter volita svoje društvene odbore svobodno in suvereno v skladu s svojimi pravili. Vsako vmešavanje in vsak pritisk na izvolitev funkcionarjev pomeni zaradi tega eklatanten poseg v ustavnopravno zagotovljene pravice svobodnega združevanja in zbiranja, kor je slovenski manjšini poleg tega izrecno zagotovljeno tudi v členu 7 državne pogodbe.
Če gospod zvezni kancler zdaj izjavlja, da gre pri načrtovanem ugotavljanju manjšine samo za ljudsko štetje za dosego določenih statističnih podlag ter zagotavlja, da bo slovenska narodna skupnost ne glede na njeno moč dobita pripadajoče ji pravice, potem je nerazumljivo, zakaj vlada rešitev odprtih vprašanj člena 7 zavlačuje in jo namerava izvesti šele po načrtovanem preštevanju posebne vrste.