147. številka. _ Ljubljana, četrtek 29. junija. IX. leto, 1876.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzen»*i ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poŠti prejemati za avstro-ogorske dežele za celo leto 16 pld., za pol leta 8 gld., *a četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto ići gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na ■on se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina iznaša. — Za gospodo učitelje na ljudskih šolah in za aijafce velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za Četrt leta 2 gld. 50 kr., po poŠti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje do . . .        četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 0 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska.
Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredni štvo je v Ljuhljani v Franc Kolmaaovej hiši št. 25—26 poleg gledališča v „zvezdi".
Upravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Zaradi današnjega praznika izide prihodnji list v soboto.
Vabilo na naročbo.
Koncem tega meseca začenja se novo naročevanje na „Slovenski Narod". Vse gg. naročnike, katerim naročnina poteka, nujno prosimo, da jo ob pravem času pošljejo, ker moramo na nalog lastništva list ustavljati onim, kateri naprej ne plačajo. Ker se lista tiska le toliko, kolikor je naročnikov, ne moremo vselej kasneje številk đopošiljati, ako se naročevanje zakasni.
„*lov. Narod." velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za pol leta.....« gld. 50 kr.
Za četrt leta     ....    3   „   30 „ Za en mesec     ....     1   „    lO „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za pol leta   .   .   .   ,   .     m gld. — kr. Za četrt leta     ....     4   „    — „ Za on mesec .....       1    „   40 „
Za gospode ii4l(<kIJ<» na ljudskih šolah in za dljuke velja znl-fcfaiiaa cena in sicer:
Za Ljubljano za Četrt leta 2 gld. 50 kr. Po pošti sprejeman   „    „   3   „  — „ Administracija. ,,Sf<*v. ilY«
Divje sovraštvo do Slovanov
se kaže iz vsake vrste uvodnih člankov glavnega glasila nemškutarske in nemške ustavo-verne stranke, dunajsko „N. Fr. Pr". Posebno pa zdaj, ko se je Srbija odločila v akcijo stopiti, pljuje ta nemški časnik tako strupen žolč, da je vredno zapisati i to v dolgo in dolgo vrsto  britkih žalb,  katere smo od te strani
Mstek.
Domače slovstvo.
(Slovanski   < h uieiiti   v Venetščini,  spisal Davorin TiTstenj.ik. III. ra.'.prava )
Stara Italija je imela različne prebivalce. Jedro prebivalcev so bili 11 al i, in mej njimi so Latini zmagali nad vsemi druzimi z močjo duha in jezika. Italska narečja so v novejšej dobi razni učenjaki temeljito preiskali, tako umbrijsko : Grotefend in Kanipf, oskijsko Kirch-hof, Aufrecht, Mommsen, nad vsemi pa duhoviti prezgodaj umrli Corssen. Nerazrešljiva zagonetka je jezik starih Et rus ko v. V njem so hoteli najti semitične življe: Sickler, Tar-quini, nemške Aufsess, celo nek anglešk jezikoslovec — Finske. Corssen se je trudil dokazati, da je jezik Etruskov arjanskega pro-izhojenja in tudi i talsk, vendar se še odveč stranij dvomi: jeli je etruščina res se-
uže pretrpeli, katerih pozabiti Slovanstvo nikdar ne bode moglo.
Vidi se pa iz vsega jadikovanje tega in druzih sorodnih mu listov, nemških in ma-gjarskih. da za to so tako razljutoni na nas Slovane, zdaj zlasti ua Srbe ker so — jih boje, ker imajo slabo vest. In v tem je velika tolažba, pa tudi velika izpodbuja za nas. To je znak, da vedno bližje in bližje prihaja naš dan.
Polog tega pa je vendar več ko čudno, da si upa „N. Fr. Pr. (27. jun.) v Avstriji, kjer je 1G.00O milijonov Slovanov, naravnost očitati Andrassvju, danij Slovanov bolj zatiral ali, da njene besede citiramo, „N. Fr. Pr.u graja: „einen ungarisehen Staatsmann, in dem man die Verkdrperung des Gegeu-satzes zum Slaventhum vor sich zu haben vvahnte" itd.
Lepa hvala za odkritosrčnost! PoduČna izpoved. Več o tem govoriti nam sicer brani Damoklejev meč tiskovnega objektivnega postopanja ali sodimo, da si bode vsak misleč Slovenec iz golega citata svoje prave nazore naredil, ako ima v prsih srce za svoj rod in slovansko kri v žilah.
Iz slepega sovraštva do Slovanov more le tudi izhajati srditost teh listov na ogerske Srbe, Hrvate in sploh na avstrijske Jugoslovane zavoljo tega ker žele svojim bratom v Turčiji svobode in človeka vrednejše življenje.
Kako! Vi Nemci ste smeli sočutiti za svoje Schleswig-Holsteince, katerim je bolje šlo nego zdaj, vi ste smoli simpatizirati na nemške Elsasce, kateri vas niti nijso marali in ne izpozuali za brate, — vse iz narodnega stališča, a za nas naj bi tega stališča ne bilo ? Kar je za vas krepost, to je za nas greh 'i
strica ali hčerka italščine. /nameniti prebivalci Italijo so bili Veneti, in mnogo zgodovinarjev slovanskih in nemških se je trudilo dokazovati po zgodovinskem potu, da so Veneti bili betva slovanskega plemena. Uze Springsguth je opazil, da v de-našnjej venetščini je mnogo slovanskih besed hranjenih. — G. Terstenjak je v treh razpravah natisnenih v Matičinih letopisih za leto 1874., 1875. in 1876., ki vse skup obsegajo .'{18 strani in blizu 22 tiskanih pol, prizadeval si je jezikovski zaklad venetšline obširno obdelati, in ravno pred nami leži tretja razprava.
Jezikoslovski strokavniki nijso še svoje razsodbe izrekli. G. liaudoriu de Courtenav, profesor na kazanskeiu vseučilišči imenuje v izvestji svojega potovanja po jugoslovanskih deželah do ministerstva posvećenja g. Ter-stenjaka znamenitega in učenega fi-lologo in m i to log a, kateri si je v svojtj
Našim bralcem je znano, da nemško-usta-vevemi časniki očitajo nam Slovencem in vsem domoljubnim avstrijskim Slovanom, da Nemce sovražimo, ali kakor oni v svojem jeziku pravijo „I)eutschenhass.tt No, če take reči beremo iz njihovih glasil, kakor so tu spredaj le kratko omenjene in bi se vse drugače omenjati dali, ko bi nam pero ne bilo vezano, dokaz ne bi bil težak, da je celo mehkemu Slovanu več nego teško prijateljevati z ljudmi, ki nam po svojih časnikih take čute izražajo kakor so tu vidni.
Jugoslovansko bojišče.
Iz Črnegore se znanemu dunajskemu ministerskemu listu zanesljivo poroča, da so vsi Črnogorci od 17. do 00. leta poklicani v orožje, ter da bode knez oddal v Cetinji vlado svojemu senatu za ta čas, ko on v vojsko zoper Turke otide. — S tem je vse upanje onim podrto, kateri so upali, da so bode Črna gora od Srbije ločila. Črnogorci so bili vselej poštenjaki in se bodo tudi v tej velikej jugoslovanske) svobodnostnej vojski kot take izkazali, to tvrdno verujemo.
Srbski knez Milan otide 30. junija k armadi na mejo, isti dan izda manifest na narod srbski in drug dan se razglasi obsedno stanje za vso Srbijo, znamenje, da se vojna začne.   Druge novosti tu zaporedom slede.
Iz Srbijo se poroča o začetej vojski: Vsi uradniki, kateri imajo več kot 600 gld. letne plače, ministri državni svetovaleci itd. bodo imeli ves čas dokler vojska traje samo letno plačo 600 gld. Onim pa, katerih letna plača je znašala manj nego 600 gld. odtegne se 20 od sto. Vse te naredbe so se pričele uže 13. t. m. Drugi sklep narodne skupščine, namreč, naj se uvrstijo vsi uradniki brez izjeme za čas vojne v armado, se je tudi uže uresničil.
specijalnosti „sobstvenim, samostajateljnim trudom" pridobil svojo učenost, in dasiravno mu kot samouku manjka stroge šole in tako večkrat v svojih preiskavah greši, vendar se iz njegovih spisav in konverzacije ž njim lehko izvleče — „mnogo poleznago." —
Naznanilo omenjenih Terstenjakovih spisov smo tudi brali v poljskem časopisu: Przeglad tygodnio\vy, Warszawa 1870. Nr. 51. Referent sicer še nij prepričan o resnici Ter-stenjakovega trdenja, da so starodavni Veneti bili Slovani, ker lingvistični dokazi o izho-jenji narodov, oprti na podobenstvo besed mu so še premalo zadostilni. Priznava vendar referent Tersteujaku: da se jo trudil prilastiti si rezultate denašnjega jezikoznanstva, in da se ne more zadosti načuditi „j ego olbrzymiej (riesig) \viedzy i erudievi"; in reče, da če bodo g. Terstenjaku mogoče svojo nalogo izvesti, bode to neizmerno važen dobitek za historijo Slovanov.
V vsakej kanceliji ostaneta največ po dva uradnika, da bodeta oskrbovala najpotrebnejše stvari. Tudi bivši ministri in Ysi mlajši penzijonisti so uže pri armadi. Uradi in prostori ministrov so izprazneni, sod-nije tudi vse, samo pri vsakej okrožnej sod-niji je ostal jeden sodnik. Uradniki so večji -del uvršteni h kanonirjem, deloma tudi k dovoznim konjikom in intendaturskej armadi. — 25. t. m. so odmarširale zadnje rezervne baterije, 2fl. junija pa vojna pošta in vojni brzojavni oddeli v Deligrad. Vsi, do 52 let stari so pozvani pod orožje. Drugi razred narodne vojske je prisegel na zastavo, potem se je razdelilo 80 novih zastav bataljonom. Ceremonije pri razdeljevanji so bile ginljive. Možje so prisegali z navdušenjem. Več tisoč glasov čulo se jo: „Ostvarit ćemo amanet otaca". Vsi dijaki so odšli tudi k armadi, študentje, ki so zunaj Srbije študirali, imeli so do 2(t. t. m. priti domov, ter otidejo potem takoj vsi k južnej armadi.
Do 27. t. m. bode strategično izmarširanje dokončano. General Zacb je prevzel jako težavno nalogo. Kakor znano komandira on Čač-kesko divizijo, katera je sestavljena iz treh brigad namreč iz Rudiniške, Čačke in Uziške. Ta divizija zove se: „zahodnja moravska armada." S to armado bi imel Zach sotesko mej staro Srbijo forsirati, da se more potem zjediniti s črnogorsko armado. Njegov predbojni oddel je prostovoljna četa pod poveljem arhimandrita Dočica. Omenjeni arhimandrit pozna natanko vso zemljo v staroj Srbiji.
Ta armadni oddel, katerega predbojno Četo vodi znani pop Žarko (?) je 22.000 mož močna z dobro urejenim topničarstvom. Tudi s „peksimitom" (cvibokom) so vsi oddeli dobro oskrbljeni. Prostovoljnim četam, katere se še vedno napravljajo, bode posebno razstezajočej vstaji v Bosni zelo koristilo. Iz Uziškega okrožja pošilja se vsak dan orožje o staro Srbijo. V samostanih Pricrend in novem Varošu nakopičeno je orožje za popolno organizirano vstajo.
Močnejši oddel je na Drini pod poveljem Ranka Alimpića, namreč: dve diviziji, vsako po tri brigade; močan je ta oddel 26.000 mož. S prostovoljci vred pak doseza število 80.000 mož. Vsi so popolnem pripravljeni otiti črez reko Drino. A tudi Turki se zbirajo tam-kej prav v velikem številu.   Veliki in mali
Zvornik, kakor tudi Lokar so dobili precejšnjo garnizijo.   V  malem   Zvoripku garnizijonira
3000 turških redilo v, v ve lice m Zvočniku pak 11.0000 turških mož. Pri Višegradu usta-novlja se večjidel iz bašibožukov turšk armade n oddel. Turki so odposlali svoje prvobojne čete celo do Itadalja-Ade. Pripravljajo se menda za ofenzivo.
Mej tem pak je glavni kraj za pričetna vojna podjetja od strani Srbov namenjena Morava-dolina, v katerej je sedaj južna armada. Roj na tem kraji bode menda najbolj odločil vse. Aleksinac je glavni kvartir južne armade, in tu komandira nekdanji ruski general Čer naje v. V to armado uvrščena je najboljša srbska vojska in sicer: mala stalna vojska in prvi razred narodne vojske. Pri generalnem štabu so najboljši moči uvrštene. Ta armada šteje 45-50.000 mož. Prvobojne srbske straže so uže na turškej meji. Temu oddelu nasprotna sovražna turška vojska je veliko slabejša in manjša, kar je pa za to vojsko bolje, to je, da se opira na utvrđeni ali zašancani tabor v Nišu. Ondotni turški poveljnik je naznanil svojej vojski, dft bode prej kot v 14 dnevih došla izdatna pomoč iz Smirne. Resnično pak je, da se zbira pri Bejkošu turški armadni oddel, 25.000 mož, kateri je namenjen v pomoč priti armadi pri Nišu.
strašno slabo bode pak za Turke, ako v Bulgariji, tedaj za hrbtom postane vstanek še hujši, da pa to Srbija na vso moč skuša uresničiti, se ne da tajiti, in je več kot gotovo.
Knežev glavni kvartir bode pri južnej armadi. (Opozorujemo bralce, da je to poročilo iz Srbom neprijateljskoga vira, torej tem več vere zaslužuje.)
Včeraj so imeli hercegovinski in nekateri bosenski vstaški poglavarji na Ubijah v Ba-njanih shod. Vodje so izdali posebni „pravilnik za vstaše", ki ima 18 paragrafov, kateri vstaško vojsko uredujejo, zabranjuje glave sekati, ukazuje vsacemu Hercegovincu orožje prijeti.
Kakor hercegovinski na Ubijah, tako so imeli bosenski višji vstaši včeraj v Kozari planini shod. Sklepati so imeli baje, da se Bosna priklopi Srbiji, a oni, da se Hercegovina zjedini s Črnogoro. Kakor brž bode to svetu priobčeno po posebnej proklamaciji, onda bodo obe državi posele svoje zemeljsko primnoženje.
O bulgarskem vstanku se češkemu „Pokr." piše iz Vidina, da vsak dan furki tja pripeljejo po 20 uklenenih Bulgarov, bosih in gologlavih, neusmiljeno jih mučijo. Dopisnik se tolaži, da baš to bode vsem Bul-garom orožje v roko stisnilo, da se bodo bojevali za svobodo Bulgarsko.
Bulgarski listi štejejo, da je sedaj uže 40.000 vstalih Bulgarov v orožji. Okolo Plov-diva namreč 15.000 v karlovskem in kazan-liškem okraji 0000, okolo Gabrova in Trnove 12.000, blizu Šumla 5000 in okolo Varne 3000. Bulgarska „narodna vlada" izdala je proglas na vse Bulgare, da nihče ne srne prej odložiti orožja predno nij Bulgarija svobodna.
Politični razgled.
V Ljubljani 28. junija.
O „pomirbi medju č*-hiu prinaša hrvatski „Obzor" Članek, v katerem izraža iste misli v druzih besedah, kakor zadnjič naš „Slovenski Narod". On se čudi, da staročeški organi patrijotično izjavo in lojalno ponudbo mrzlo sprejemajo, namesto, da bi protivniku zlate mostove gradili. Tu ne gre za to, ali ima zadovoljščino Rieger ali Sladkovski, nego gre za Češko, katera nij nikdar potrebovala bolj vseh svojih sinov kakor zdaj. Če Nemčija v Prago pride, to je strašneje nego belegorska bitka „Zato u slogu, češki ljudi" !
V Gfrli&ffi so se uže začele priprave za deželne volitve. Nasproti si stoje Rusini in Poljaki; poslednji pa imajo še mej soboj prepir. „Gazeta Narodova" svetuje, naj se poljsko plemstvo polasti mandatov, „Dzienntk pol-ski" pa svari pred tem, da bi se kak stan naglašal, nego vsi brez razločka naj bodo rodoljubi
lMiil.m<*tin*ki deželni odborniki Klaie, Branković, Iveljo in Ljubic so zopet svoja mandate položili, ko je Ljubiša vstopil. Sedaj se bode moral zbor razpustiti.
Iz fV#t<* poročajo, da so tam zavoljo srbske vojske hudo vznemirjeni. Različne novice prihajajo in druga drugo pobijajo. Magjar-ski vladni krogi pa tolažijo svoje strahopeteže, da je uže vse preskrbljeno, da se bode v južnej Ogerskej mir ohranil. (Mi še ne verujemo, da bi na južnem Ogerskem mej Srbi kako vrenje bilo. Kolikor jih je moglo, ti so uže prej Črez mejo šli, ali denarja poslali, kolikor so mogli.
V 1**1" J <* «lr*»T€».
Sfhom žugajo zdaj, ko so odločeni iti v boj, magjarki diplomati v „Pester Llovdu,* da če prav zmagajo proti Turkom, ne bodo dosegli nič prirastka srbskega ozemlja, nego
In res, zraven jezikoslovskih argumentov navaja g. Terstenjak mnogo historičnih, mito-logičnih in arheologičnih in trebalo bode njegovim nasprotnikom obilo znanostij v omenjenih strokah, ako bodo hoteli Terstenjakovo poslopje podreti. Mi upamo, da se te razprave ne bodo prezirale ali pa površno obsodile. Take preiskave so najtežavnejši problem jezikoslovja, in treba spisovatelju vsestranskih književnih pomočkov. Zato je uže nek referent v „Wiener Abendposti" leta 1874., ko je prva razprava prišla na svetlo, obžaloval, da g. pisatelj mora živeti na kmetih, kjer ulj potrebnih literarnih pomočkov, in da gospod pisatelj kot dušni pastir in ekonom nema potrebnega časa za izdelovanje tako težavnih predmetov. Gospod petersburški prof. Budilovie" se je čudil črez Terstenjakovo eneržijo, ko ga je obiskal in sopznal njegove trudapolne razmere. Žalibog! slovenski učenjak ne najde za svoje študije ugodnega mesta. Ako bi slovenski škofje v resnici bili pri-
jatelji slovenske literature, ne bi tako neutrudljivega in požrtvovalnega pisatelja pustili v bornej vasi, priskrbeli bi mu službo, v katerej bi si lehko nakupil potrebne knjige, da bi mu ne bi trebalo v predgovoru bridko pred učenim svetom se potoževati, da zaradi tega je delo pomanjkljivo, ker si le počasoma more nakupiti literarne pomočke, — kadar mu bog blagoslovi polje in hlev.
Mi samo delo našemu občinstvu naznanjamo propustivši kritiko strokovnikom, g. pisatelju pa želimo trdno zdravje, da more naprej odpirati zaklade slovanske starodavnosti.
J.
Jadranski glasovi.
Narod, ki umetnosti ne čisla in ne podpira, ne more se nadejati zlate bodočnosti. Znana je p. n. slovenskej inteligenci, zlasti na Primorskem, vrednost Hajdrihovih pesni izdanih pod naslovom, ki stoji na čelu teh vrstic.
Nadejati se je bilo, da Slovenci, kojim je majka Slava podarila, muzikalični sluh, bodo strastno segli po teh tako lepih, umetnih, pa zraven tako lehkih akordih. Toda več mesecev je uže, odkar se je naznanila vest, da so te pesnice izšle, bile so tudi prav ugodno kritizirane — in denes — še tretjina prednaročnikov, (da od druzih ne govorim) se nij še oglasila, še menj pa vplačala. — Slišal sem tudi, da neki poverjeniki, ki so prednaročnike nabirali, in katerim so se pesni za razdelitev poslale, da se ne potrudijo, da bi dotičnikom stvar naznanili. Vprašam, kako je mogoče, da v ta-kej nemarnosti napredujemo? In ali se smemo čuditi, ako nam talenti in umetniki v nasprotni tabor beže, kjer jim je podpora izdatnejša. — Zbudite se torej rodoljubi, vi, kojim je kolo sreče obilnejše navozilo, in podpirajte na vso moč domaČe talente in umetnike sploh, ker naš propad bode v prvej vrsti vas na odgovornost klical! V č.
bodo ostali vazali Turčije, ker „Evropa" ne bode dovolila razširjenja srbske države. To je tako puhlo m glupo, fcakor je bila dosedanja
grožnja, da Srbi rfe bodo smeli v boj stopiti. Hvala bogu, da je poleg magjarskega še rusko-slovanski narod na svetu.
Iz Cf*v*y»'<*flfw poroča telegram, daje tudi na otoku Chios upor proti turškej vladi vzdignil se, ker je nek tiiršk žandarm ubil kristijana. — V Carigradu so zaprli mnogo softov, druge so iz mesta prognali, boječi se nove revolucije.
Rusija ponuja baje ./*#///*•••■*. «7 predlog, po katerem bi se skupno in brez raz-dvoja mej tema državama, rešilo orijentalno vprašanje. Druge velesile so o tem uže prej podučene bile.
Iz f>of4{4f>«4<f se javlja: V zgornjej zbornici je rekel lord Derby odgovarjaje na Vprašanje: Položaj v Srbiji je kritičen, ker se Srbija pripravlja na takojšnji pričetek ▼pjne; nij njegov nalog povedati, ali Srbija namerava vojno ali ne. (Poslednje, nekako čudno zvoni).
M\tp4'jš je imenoval zagrebškega duhovnika dr. Posiloviča za scnjskega škofa, a An-gererja za dunajskega podškora.
Dopisi.
Is CVloiCil 27. jun. [Izv. dop.] (Ja-nežičeva slovesnost.) Glasovi od vseh stranij so na vprašanje glede Janežičeve slovesnosti zelo ugodni; razne manjše in večje korporacije so uže sklenile mnogobrojno udeležiti se ove svečanosti, in pridno se dela od strani gprptanskih rodoljubov, da postane slavljenje Janežičevega spomina sijajne in hralež-nemu rodu cestno. Odločil se je kot dan s) a v nos t i 13. avgusta t. 1., to je: nedelja pred vel. g. ali vnebovzetja M. 1). Prošnji do direkcij južne in Rudolfove železnice za pomanjšanje vožnine, kakor tudi do vlade glede dovolitve se stavijo te dni.
Pozivi, vabila in program se razpošle na dotične društva po Slovenskem in na velece-njene posamezne č. gg. rodoljube v prvi polovici julija. Občna želja je, da bi postala slavnost sploh slovenska, da bi Ee bratje bližnjih pokrajin mnogobrojno udeležili in da bi vsi skupno pomagali, da bode dan 13. avgusta v prijetnej rožnej dolini slovenskega dela koroške zemlje vreden velikim zaslugam marljivega slovenskega pisatelja, slovničarja, buditelja lepoznanske pismenosti in prvega tajnika družbe sv. Mohora Antona Jane-žiča, kojega ime nas lehko združi vse Slovence brez razločka! V to bog in delavnost vsestranska! (Prosimo, da tudi drugi slovenski časopisi ovo poročilo poriobčiti blagovolijo.)
Jz 14 run M 25. jun. [Izv. dop.] Mi slil sem, da se bode kdo drug oglasil in povedal slovenskemu ljudstvu, da Kranj ne spi, marveč, da tudi zaostati neče v napredku glasbenem, glede petja, kar se je pokazalo pri čitalnične] besedi 15. t. m., katere program smo v svojem času brali; ne morem si kaj, da bi ne pregovoril nekoliko besedi o imeno-vanej veselici. Zagotovljen sem, da z menoj vsi pri besedi navzočni bivši so teh misli, da gre največ zasluge prekrasnega večera našemu izvrstnemu pevovodji gosp. prof. Gla-serju, ki ume zbor izuriti v petji, tako kakor bi se vedno peti moralo. Vse pevske točke so se tudi tako predavale, venec vseh pa je bil zbor „zakletev viharja", katerega so gospodje pevci s tako razumnostjo in občutkom peli, da je teško še katerikrat ta pesen tako lepo peta bila. Srčna zahvala tedaj gosp. profesorju od mnogih  za preveselo zabavo.
Mej pevskimi točkami svirala je ljubljan-
ska mestna godba, večjidel domače komade, za kar jej je občinstvo s ploskanjem zadovoljnost skazovalo.
Občinstva se je zbralo k besedi toliko, kolikor ga je porstor imelo na precej prostornem vrtu gosp. Jalenovem. Toliko ljudstva zadovoljiti, nij vsak krčmar kos, toda gosp. Jalen je bil skoz in skoz, nam nij le vrt lepo okinčal, jedi in pijače dobro preskrbe} nego tudi naglo se je postregalo, kar se pri tacih priložnostih le redko nahaja.
Mm, 4'ril o lil Mil 2."». jun. I Izv. dop. j Naše mestice je bilo od nekdaj v prvej vrsti narodnih mest, sedaj pa moram nekako tožno izdihuiti, da nij več tako, vsaj ne tako, ka-koršno bi bilo lehko in bi moralo biti. Na: rodnjaki, boreči se za istino in svobodo naše domovine, postali so lehkokrvni omahljivci pa — ti so tako levičnjaki ali desničarji, kakor petelin na turnu. Tudi je temu uzrok naša čitalnica, koja sicer ne hira zelo, vendar pa sedaj preveč molči. Odbor bi lehko kaj učinil, to ali ono zabavo, a vse je tiho. Nekatere osobne razmere — ostanejo naj le osobne — v narodnem svetišči moramo biti pa vsi jedini. Časopisov imamo sedaj 4, beri štiri — a kaj pomenja „čitalnici"?
Občinski odbor bog zna kaj obravnuje. Za snažnost mesta pa se premalo skrbi. Črnomelj je sedaj tisto mesto, kjer stari omikani odmirajo, — pravih mladih pa manjka, ki bi obetali kaj za bodočnost.
Čudno je to, da v Črnomlji, ki je uže tako sam les in slama — dopušča občinski odbor, da se hiše še vedno se slamo pokrivajo in to ako se nov strop dela. Po druzih krajih se to ne sme več. Končno omenim še novega društva „Schtltzenvereina", kojega osno-vatelj je tudi bivši čitalničin podpredsednik. Družabniki so sami uradniki. Govori se pa, da temu društvu poje uže mrtvaško pesen zvon.
Domače stvari.
— (Iz seje deželnega odbora 24. junija t. 1.) Odgovor ministcrstva za kmetijstvo na dopfe deželnega odbora zarad naprave kmetijske šole vzel se je na znanje, poleg katerega naj bi deželni odbor preudarjal in v prihodjem deželnem zboru predlagal, je-li bi ne bile nadaljevalne kmetijske šolo za občno in vspešno podučevanje v kmetijstvu koristnejše nego kmetijska šola. — Pri zadnjem deželnem zboru vloženo peticijo množili ljubljanskih rokodelcev in obrtnikov, da bi se odpravile obrtnijske delavnice v jetnišnicah na ljubljanskem gradu in na Žabjeku — je deželni odbor izročil deželnej vladi v uvaženje. Oddale so se 4 izpraznene J. Sehellenburgove dijaške štipendije. — Pismo vodstva šole za slepe v Lincu, da je v omenjenej šoli prostor za več slepili otrok iz Kranjskega, izroči se deželnej vladi zarad razpisanja dotičnih iz-praznenih štipendij. — Občini v Škofjej loki se dovoli za 1. 187G. pobiranje 20% priklade na direktne davke s pristavkom, da naj občinski odbor skrbi za to, da se nenavadno veliki občinski stroški leta 187G. za prihodnje leto zopet znižajo na normalni stan. — Za zidanje šole na Dobravi pri Radovljici je deželni odbor sklenil, 1. 1877. pogojno dati GOO gld. podpore iz normalno - šolskega zaklada. ~ Deželni odbor je pritrdil, da se učiteljska služba v Čatežu di\ sedanjemu učitelju v Postojni Alojziju Itačiču.
— (Umrl) je zopet mlad rodoljub, od katerega smo pričakovali, da bode pomnožil vrste narodnih prvoboriteljev. 20. t. m. je doma pri svojih stariših v St. Jurji poleg Vranskega umrl g. Anton H a bi jan, bilježni-Ski kandidat v Mariboru po kratkej bolezni na tuberkulozi v 25. letu svoje starosti. Rajnki je bil iskren rodoljub, kateri so je uže veselil, da bod« kot prihodnji notar uradoval slovenski, bil je Izvrsten jurist in obče spoštovan in priljubljen celo tudi od nasprotnikov. Pri-poročujemo ga tedaj vsem kolegam, prijateljem in znancem v blag spomin. Lehka mu zemljica!
— (Novo ljubljansko »hranilno in posojilno društvo",) prične svoje delovanje s 1. julijem. Kdor tedaj želi pristopiti ter vzeti nekaj deležev po 10 gl. a. v., lehko se oglasi v pisarni v Virantovej hiši. Več o tem naznanja den&šlljl inserat in pravila, katera se ravno tam dobivajo. Zlasti obrtnikom in domačim gospodarjem to društvo priporočamo, da se ga poprirnejo.
— (Čitalnica v Loki.) Omenili smo uže, da bode deues po polu dno ob G. uri ua „Štemarjih" slovenska predstava, pri katerej bode sviral ocljlelek hrvatskega polka nadvojvode Leopold. Nadejamo se mnogo občinstva.
— (Keglanje za dobitke) bode od denes počnmši v gostilnici pri „belem konjičku" pri Auru. na korist boluišnoga fonda kranjskega društva vojaških doslužnikov.
— (Volka) je z vilami ubil Miko Štefanu1, na Kolpi. Na hrvatskej strani so bili volka obdali in je črez Kolpo plaval. Volk je velik in star; pozna se mu tudi, da je bil uže večkrat obstreljen.
Pred končanjem uredovanja nam dohaja telegrafieno poročilo, da je včeraj (27. jun.) bil izklican srbski Milan za kneza Bos nije. Boscnska deputacija je šla v Alcksinac to knezu naznanjat. Her-cegovinci pak so proglasili črnogorskega Nikita za kneza v Hercegovini,
Razne vesti.
* (Turki) so v Bosno prišli 14G3. leta, v Hercegovino pa 20 let kasneje. Bosenskim Slovanom, ki so se dali poturfiti, dali so ravnopravnost, drugi, ki so kristijani ostali, bili so podložniki ali danjiki. Prvi, renegati, so postali, gospodje „begi", a drugi so bili čreda, „raja". Begi vladajo nad rajo. Begi so vso zemljo v last vzeli in raja jim jo je morala obdelovati, kristijani so bili sužnji. Zdaj bode jendenkrat drugače!
* (Nesreča na železnici.) Poštni vlak na železnici mej Saragoso in Barcelono v Španiji je 24 t. m. iz tira skočil. Pri tej priliki je 17 ljudij usmrtenih bilo in 57 je ranjenih.
* (Civilna poroka v posilnoj delavnici) v Parizu je bila 24. t. m. Oženila sta se Mailard in Brignault, katera sta vsak na dvajset let v prisilnej delavnici obsojena, vzela sta dekleta Piat in Coutourier, kateri ste vsaka na deset let obsojeni. Osem policajev bode za pri o pri poroki, ter bodo skrbeli, da se ničesar ne pripeti mej poroko in da nobeden ne uide.
28. junija:
*- •■ ra m'»    Vpdea iz Trsta  — Osler iz Gradca.
Pri hionu: Pihler iz Prage. — Sibor iz Zagreba. — Itayman iz Dunaja. — VVal. iz Trata. — Kuhn iz Dunaja.
Pri tišini: Holzinger iz Dunaja. — Hagon iz Gradca — Mamil iz Dunaja. — Kiler iz Kranja.
— HorTman iz Dunaja. — Fischl iz Brna. — Beer ii Dunaja. — Parhuber iz Gradca. — Polak, Schwarz iz Dunaja. — Carman iz Trsta. — Pacliner iz Maribora. — Demler iz Dunaja.
Pri liitiHi-shciii dvoru :   Vernik iz Gradca.
— Pctric iz Trsta.
Tržne cen«
▼ LJubljani 28. junija t. 1. Pšenic* hektoliter 8 gld. 60 kr.; — rež 6 gld.
— kr.; — ječmen 4 gld. — kr.; — oves li gld. — 90 kr.; ajda 5 gld. 40 kr.; — proso 4 gld. 80 kr.;
— koruza 5 gold. 80 kr.; krompir 100 kilogramov 3 gld. 60 kr.; — fižol hektoliter 8 gld. — kr.; masla kilogram — gl. 94 kr.; — mast — gld. 75 kr.; — špeh trišen — gld. 70 kr.; — špeh povojen — gld. 75 kr.; jajce po 1»/, kr.; — mleka ilter 8 kr.; govednine kilogram 48 ki.; — teletnine 44 kr.; — Bvinjsko mesu t it i kr.; — sena 100 kilogramov 3 gld. 50 kr.:
— slame 3 golu. 15 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 8 gold. — kr.; — mehka 5 gld. — kr.
Dunajska borza 28. junija.
(Izvirno telegrafidno porodilo.)
Enotni dri. dolg v banko/cib ■   65 gld. 20 kr.
Enotni drž. dolg v srebru 69   «   — .
1860 dri. posojilo   ....      109   . 25 Akcije narodne bank«;   .   .     833   ,   — , Kreditne akcije   ....     138   , 20
London........123   , 40
Napol..........9   . 81
C. k. cekini.......5   .si .
Srebro.........101 60
Kažipot po Ljubljani.
Kdor zeli insorirati pod to rubriko avoj posel, Obrt itd. taki), da jo oznanilo uvršteno .skozi tri meseco vsako nedeljo, more to v 4 do 5 vrstah po jako znižanej ceni storiti, katera se izve pri administraciji „Slovenskoga Naroda".
Franjo Zeleznikar
se je preselil sč svojo
krojaško delavnico
v poslopje Ljubljanske čitalnico, ter bo priporoča nlav. p. n. občinstvu, posebno tudi čest. duhovščini z obljubo,  da  bode izručena mu dela vestno in točno izvrševal. (128—7)
Janez Yicič
prodaja kakor pri razprodaji (Aus-verkanf) 10 do 25% ■»««■ fabrliko cono na debelo in drobno mnogovrstno   kramarsko in gospodsko
blago. (2)
Zahvala.
Podpisani odbor Šteje si v dolžnost, ob priliki na korist tukajšnjega glasbenega društva napravljeno keglaije, gospodu Perlozu za brezplačno kegljišče, slavnemu komitoju za svoje vspešno delovanje in vsem prijateljem in dariteljem za mnogobrojno udeležitev izreči najtoplejšo zahvalo.
V Ljubljani, 27. junija 1876. (200)
Odbor ljubljanskega glasbenega društva.
Brezimnemu g, piscu L. - Z.
Vašej želji nikakor nijsem zamogel ustreči. Uže od 28. novembra ne bivam več tamo, temveč v T rBtu. Prosim Vašega naslova. Nij se Vam bati ničeaa, moja cestna beseda Vam je porok.
(201) Podkrajšck.
Dobro odgojeni učenec
od 14—16 let zna takoj k meni v službo stopiti, vso drugo pri
Franc Slovše-tu,
mesarju, poljansko predmestjo št. 31, (202—1) v LJubljani.
Na Gorenjskem
v Mostah, jedno uro od Lesec in jedno uro od Javornika oddaljeno (193—2)
posestvo
se prodaje prostovoljno z mlinom osmih tečajev s stopami in žago, potom še z neko drugo hišo ravno tam z gospodarskim poslopjem in z vsemi srenj-skimi pravicami in s kovačuico vred.
Natanko vse povč podpisani lastnik v Mostah
gtev- Josip HlarkelJ.
Circus Sidoli!
(na sejmnem Oku.) Denes četrtek 29. junija 1876
Dve veliki predstavi
v višjej umeteljnosti jahanja, izučenih konj,
gimnastiko, ballete in pantomine. Začetek prve iA> 4. uri po j>olu dne, — dritf/e ob 8. uri na večer. Vse natančneje naznanjajo posebni dnevni listiki. (19V—3)
Teodor Sifloli, ravnatelj.
Zobni zdravnik A. Paicko!
stanuje poleg MMrndtrkijeiefja mmttn v Itaii' JeveJ hi.* i v L nadstropji in ordinira od 9. do 12. in od 2. do 6. ure. Njegova ervnm ustne •«►»#«», steklenica po 1 gld.. in vnUni /unh. škatljica 60 kr. dobiva so razen v njegovem stanov nji tudi pri gospodu I.'kar i u Majorju in gospodu Karingerjn in Kašu. (176—5)
Išče se
izurjen poštarski odpravitelj
(Po»texpeditor) (190—2) za poštni urad Vinica na Dolenjskem.   Več se izvč pri gospej Ana Hlinec, poštarici v Vinici.
Samolclistirni aparat
(Cljsopumpe, Irrigaterje), Inhalacijne aparate,
klistirne, uretralne in maternične briz-galnice, mlečne pumpe, sesalne steklenice, vezi za počene
l»o i jihri.sk «»J ceni.
Jedino le pri (53—13)
O »brlel Piccoli,
lekat'jUf na dunajttkej centi v LJubljani.
i
Nepremakljive in za peljati
Mlatilnice na cveke
ročne in za vlaženje
od I—6 konj
izdeljujejo. kot specijaliteto
Umrath & Comp., v Pragi
gozdarskega orodja strojna fabrika. Ceniki in podobe zastonj.   Za vsak stroj se jamči. (188—2)
ZALOOA
pri
gosp. Josipu Debevcu v Ljubljani.
Vabilo k pristopu!
Osnovalo se je v HJul>l jmii ravnokar društvo in je pri doželnej sodniji se protokoliralo pod imenom:
^Hranilno in posojilno društvo".
Glavni namen društva je:
a) Dobivati si denarna sredstva so svojim tovarštvenim kreditom;
b) prejemati denar na obresti;
c) dajati posojila.
Vsakdo, kdor hoče društvenik postati, se more z delci! po 10 »Iti. a. v. društvenega podvzetja udeležiti, in sicer more najmenj jeilon delež si oskrbeti.
Z društvom jo zvezana tudi hranilnica, katerega zavoda udeležiti se zamorejo tudi nedruštveni ki, in najmanjši hranilna vloga znaša 20 kr., katero vlogo so plodonosno nalože, ter bo zamorejo vsak čas z obresti vred vzdigniti.
Društvo bode dajalo denarje na posojila po §. 7. dr. pr.:
1. Na osobni kredit;
2. proti poroštvu;
3. proti zastavi;
4. na hipoteke, t. j. na hiše in zemljišča.
Ker ima društvo le občno korist občinstva pred očmi, vabimo vse prebivalstvo k najobilnejšemu pristopu, bodi-si kakor deležnike ali hranilničarje.
Delovanje društva se prične
pr-ve gret julija. O.S'73-
Početkom meseca avgusta t. 1. bode sklican prvi občni zbor deležnikov in se volil po S- 8*. društvenih pravil stalni odbor.
Društvena pisarna je
■ na sv. Jakoba trgu v Virantovej hiši, ■
na vodno stran pri tleh na desno. V Ljubljani meseca junija 1876.
CttB-*!) Zarasiii o<lhor.
Ker dan 2. julija t. 1. ravno na nedeljo spada, tako bode v 1'etroveuli v poneilt^ljek :i. Julija
letni in iMiikl mmmmmfa
in pri tej priliki bode podpisana občina tistim lastnikom, kateri najlepšo govejo živino na omenjeni semenj pripeljejo, darila podelila, zatorej podpisani občinski urad uljudno naglasa, naj se živinorejci prav obilno udeleže.
(i9B) Občina Petrovce.
Jedina trgovina na Dunaji!
katera jo ugodna za tako slabe čase, sklenila je cone blaga še za 30°/0 znižati in ta jo
Kineškega srebra fabrikna zaloga
11.   Il4'tl4'lll4'illlll  & (O..
lD-u.rj.sij, 3C&rn.tnerstraLeee -v "bstzstrj-u—
■i Veljalo je na primer. H
6 žlic za kavo 6 navadnih žlic 6 nožev za obed . , 6 vilo     „     „    . , 1 vel. žlica za juho , 1  t,     n    p mleko 1 moka Bkledica z žlico
prej gl. 3.50,
sedaj prej gl. 1.50 1 posodica za slad-7.50, „ 2.78 kor s pokrovom gl. 4.—, 7.50, „ *.7» 6 mal. tas za sladkor „ 3.50, 7.50, „ J2.75 1 posodica za maslo „ 3.—, 5—, „ 2.50 3 korke s podobami „ 3.—, 3.—, n 1.5© 1 par svečnikov . „ 6.—, 6.—, „ a.— I majiiika za čaj . „ 8.—, 1 posoda za olje i oset „  8.—,
sedaj gl. 1.84»
n * •»<> i 1.5«
kr. 90)
gl. *--
* «•—
n 5--
6 nožev, 6 vilic,
6 žlic
6 žlic za kavo,1
vseh 24 komadov v elegantnem etuiju namesto gl. 24 sumo 9 gl. 50 kr.
6 desertnih nožev, ] vseh 24 komadov v 6       „      vile,     (elegantnem etuiju 6       „      žlic,     j namesto gl. 2u fi postavcovv.a nože, I  samo gl. 9.75.
Najnovejša puNtit za čiščenje zlatnine, srubrnino in kinoškega srebra, škatljica 25 kr., 6 škatljic gl. 1.20.
Jako lepe tase, inajolke za kavo in čaj, servico za čaj, stoja'ca za pogmone mize, girandolo, posipalei za s'adkor, čašico za jajca in garniture za jajca, posodico za zobotrebce, sponko za servijote itd. itd. Na vzunaj razpošilja se točno in vestno proti poštnem povzetku. Na zahtovanjo dopošilja bo tudi razločeni cenik brezplačno.___(142—6) \
Izdate^ in urednik Josip Jurčič.
Lastnina in tisk mNarodne tiskarne*