Poštnina plačana v gotovini LetO LV.	V Ljubljani, V Četrtek, dne 21. julija 1927 St. 161. Posamezna Številka 2 Dlt
Naročnina
Dnevna Izdaja
ro državo SHS
UBleCno 20 Din polletno 12(> Din celoletno Z40 Din
za Inozemstvo
mesečno 35 Din nedel)»kn Izdala celoletno v Jugoslaviji SO Din. za Inozemstvo 100 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 stolp, petlt-vrsta mali oglasi po I SO InifD.vef JI oglasi nad 43 mm vl&lne po Dln2-30, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vršilca po 10 Din o Pri veCJem g naročilu popust
Izide ob 4 zfulraj
razen pondeljko In dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici »t. 01111 Uoltoplsl se ne vrata/o. nelranklrana platna se ne sprejemajo «r Uredništva telefon št. 20S0, upravnlštva št. 2328
Uprava Je v Kopitarjevi ul.it. <> ^ Čekovni ratun: CJultlJana štev. lO.flJO In 10.349 xa tnserate, Sarajevošt.7303, Zagreli št. 39.011, Vrana ln Dunaj št. 24.797
Kralj Ferdinand I. romunski,
r Bukarešt, 20. julija. (Izv.) Davi ob četrt na tri je umrl Nj. Vel. kralj Ferdinand I. V
mestu vlada mir. Pošto in vsa druga poslopja je zasedlo vojaštvo. Ministrski svet je zbran. Princu Karlu se je brzojavno sporočilo, da je Nj. Vel. kralj umrl. Sporočilo se mu je, da je vlada g. Bratiana trdno odločena za vsako ceno obdržati v veljavi akt od 4. januarja 1926, ki se tiče regentstva, in se mu priporoča, naj se princ ne spušča v avanture.
Osirotela Romunija.
Nad veliko Romunijo je zavela težka žalost: njen ustanovitelj in prvi vladar, kralj Ferdinand je za vedno zatisnil svoje oči. Smrt ni prišla nepričakovano, saj je kralj postal žrtev dolgotrajne bolezni, ki ni dopuščala nikakih iluzij. Vse, kar je bilo potrebno, da se država ob kraljevi smrti obvaruje vseh nevarnih pretresov, se je po inicijativi in s sodelovanjem kralja Ferdinanda poskrbelo in ukrenilo. Kljub temu občuti Romunija kraljevo smrt kot težko, nenadomestljivo izgubo. Po pravici.
Dasi tuje krvi, je bil pokojni kralj z vsem srcem zavzet za srečo in veličino romunske države in njenega naroda. Stal je visoko nad tesnosrčno rodbinsko politiko in se odlično razlikoval od drugih tujerodnih knezov na Balkanu. Le tako mu je bilo mogoče, da je ta-korekoč iz fragmentov trdno zvaril romunsko državo in ji razširil meje preko vseh pokrajin, kjer kompaktno žive Romuni. Za kar so se morali drugi narodi boriti dolga stoletja: narodno zedinjenje, je dosegel romunski narod pod modrim vodstvom kralja Ferdinanda v par desetletjih.
A ne samo kot vladar, marveč tudi kot človek in rodbinski oče je pokojni kralj osvojil srca romunskega naroda. Zato je žalost, ki jo razodeva Romunija ob smrti svojega kralja, pristna in velika.
V tej žalosti se čutimo eno s plemenitim romunskim narodom tudi Jugoslovani. Predvsem zato, ker je v kralju Ferdinandu izgubila svojega očeta visoka gospa, soproga našega kralja — naša kraljica Marija, ki je že pred dnevi pohitela k smrtni postelji svojega ljubljenega očeta in ostala ob njej, dokler kralj ni dobojeval svojega zemskega boja. Žalost naše kraljeve hiše občutimo še prav posebno mi Slovenci, saj prebiva kraljeva družina tačas *a naši zemlji, na našem Bledu. Če more kaj olajšati težko bol sedanje ure, naj jo olajša kralju in kraljici zavest, da jo deli z njima ves naš narod, celokupna naša domovina, ki je v teh letih svojega obstoja spoznala in se naučila ceniti in ljubiti našo kraljevo hišo kot najmočnejšo vez vseh delov naše narodne države.
Pa še drug velik razlog utemeljuje našo solidarnost z romunskim narodom v sedanji njegovi globoki tugi. Ne le, da je bil romunski narod pod vodstvom pokojnega kralja zvest zaveznik srbskega naroda že pred vojno, marveč je aktivno sodeloval tudi pri osvobojenju slovenskega naroda in pri našem narodnem zedinjenju. Dasi so kralja Ferdinanda krvne vezi in najmogočnejši vplivi vlekli na stran
centralnih velesil, je vendar poslušal glas svoje vladarske vesti in svojega romunskega naroda in stopil na stran tistih, ki so se borili za samoodločbo narodov, za demokracijo. Vse sta tedaj tvegala romunski kralj in njegov narod, doprinesla sta najtežje žrtve, gledala v lice strašni pogubi, a končno doživela zmago pravične stvari in plačilo za svoj plemeniti podvig. Tedaj je bila naša borba, pa tudi naša radost skupna, zato je sedaj skupna naša žalost za kraljem Ferdinandom, ki ni bil samo tvorec Velike Romunije, marveč tudi sotvorec zedinjene Jugoslavije.
A še več! Kar sta romunski in jugoslovanski narod priborila v svetovni vojni, je bilo treba braniti, saj so od vseh strani pre-žali tisti, ki bi nam bili obojim raje danes nego jutri iztrgali pridobljeno. In zopet smo v romunskem narodu in njegovem kralju — poleg Čehoslovaške — našli zvestega, značaj-nega zaveznika, ki nam je stal trdno ob strani tudi tedaj, ko je šlo predvsem za naše interese, ko se je pletla vrv okolu našega vratu. To so dejstva, ki jih tudi najširše ljudske množice dobro razumejo in vedo ceniti. Zato govorimo iz srca celokupnega našega naroda, ko izražamo romunskemu narodu ob smrti njegovega kralja na:"' u.ijgloblje sočustvovanje.
Proti zakonoi narave ni leka. Tudi najboljši in najpotrebnejši morajo vkloniti glavo smrti. Toda če je umrljiv človek, pa so trajna njegova dela. Tudi kralj Ferdinand je zapustil dela neminljive vrednosti. To dragoceno zapuščino je sedaj treba ohraniti in negovati — i Romunom i nam. Kralj Ferdinand je še tik pred 3vojo smrtjo poskrbel, da je prišlo krmilo romunske države zopet v roke preizkušenega državnika, ki je hodil s kraljem po enih potih od začetka pa do konca. Zato smo pomirjeni glede bližnje bodočnosti romunskega naroda, s katerim hočemo tudi v bodoče korakati z ramo ob rami v obrambi naših skupnih pridobitev in upravičenih interesov. Na ta način se bomo, tako mislimo, na najlepši način oddolžili spominu plemenitega kralja Ferdinanda Hohenzollernca.
» * *
Ferdinand I. (Viktor Albert Mainard) je bil rojen 24. avgusta 1865 v Sigmaringenu kot drugi sin kneza Leopolda Hohenzollcrna (roj. 1835, umrl 1905). Ko je dorastcl, je vstopil kot častnik v 1. pruski gardni pešpolk v Potsdamu. Študiral je nato na vseučiliščih Tiibingen in Gottingcn.
Tedaj je šlo za ureditev prestolonasled-stvenega vprašanja v Romuniji, kjer je vladal prinčev stric Karel. V poštev je prišel najprej njegov starejši brat Viljem, sedanji knez Hohenzollern. Ta ponudbe ni sprejel in tako so ponudili prestolonasledstvo princu Ferdinandu, ki je sprejel. Marca leta 1889. je bil s sklepom parlamenta imenovan za romunskega princa in so ga kmalu nato v Buka-reštu slovesno sprejeli. Vstopil je tudi v romunsko vojsko.
Dne 10. junija 1893 sc je princ Ferdinand poročil z nastarejšo hčerko vojvode Alfreda Saško-Koburškega, princezinjo Marijo, rojeno 1875. Mati princezinje je bila ruska velika kneginja Marija, ki je umrla 1920 v Cu-rihu. Oče princezinje Marije je bil mlajši siij princa Alberta Saško-Koburškega in njegove soproge Viktorije, angleške kraljice. Kralj Edvard VII. je bil tedaj njen stric.
Mlada dvojica je postala posebno vsled družabnih talentov princezinje v romunski družbi kmalu zelo priljubljena. V politiko sc princ Ferdinand za življenje svojega strica kralja Karla I. ni vmešaval. Dne 14. oktobra 1914 je kralj Karel umrl in sledil mu je princ kot kralj Ferdinand I.
Kralj Ferdinand je, razumevajoč želje romunskega naroda, vstopil v svetovno vojno 15. avgusta 1916. Čim je romunska vojska prekoračila Karpate, jo bila na nesrečo napadena na severu in na vzhodu. Ne da bi imela kakšno stvarno pomoč, se je morala umakniti v Moldavijo, kjer so bili zbrani kralj, vlada, parlament in del najvišje državne uprave. Tu je kralj v sporazumu s svojo vlado in vojnimi komisijami Francije in Anglije delal na reorganizaciji vojske. Ta vojska se ie zuituto-
nosno upirala nemški ofenzivi v avgustu 1917. Po propadu ruske vojske je bila Romunija primorana skleniti premirje na vzhodni fronti, ki je trajalo do velike zmage na zapadu. V tem času se je Besarabija, ki je tvorila del Moldavije, proglasila kot sestavni del velike Romunije. Kmalu pozneje v novembru 1918 se jo Bukovina, katero je Avstrija anektirala 1874. leta, pripojila k veliki Romuniji. Isto-tako tudi Transilvanija, in tako s eje ustanovilo narodno edinstvo Romunije. Kralj Ferdinand pa je postal s tem največji narodni junak v romunski zgodovini. 12. oktobra 1922 je bil kralj Ferdinand na veliki skupščini v Abajulia proglašen za kralja celokupne velike Romunije.
Kralj Ferdinand in kraljica Marija imata pet otrok. Prestolonaslednik Karel je bil rojen 3. oktobra 1893. Dne 10. marca 1921 se je poročil s princezinjo Heleno, hčerko pokojnega grškega kralja Konstantina. Kakor znano, se je lani moral odpovedati prestolo-nasledstvu na korist svojemu sinu Mihaelu (rojen 25. okt. 1921). — Najstarejša hčerka princczinja Elizabeta (r. 1894) sc jc poročila 1921 s takratnim grškim prestolonaslednikom Jurijem, ki je pozneje postal kralj, pa se je mora odpovedati. Druga hčerka, princezinja Marija, se je 8. junija poročila z našim kraljem Aleksandrom. Četrti otrok je princ Nikolaj (r. 1903), peti pa princezinja lleana (ro-jnna 1908).
ZADNJI TRENUTKI KRALJA FERDINANDA.
r Bukarešt, 20. julija. (Izv.) Smrt Nj. Vel. kralja je nastopila ob četrt na tri zjutraj. Pri umirajočem kralju jc bila zbrana celokupna rodbina, romunska kraljica Marija, jugoslovanska kraljica Marija, bivša grška kraljica Elizabeta, princ Nikola in princezinja lleana, bivša soproga princa Karla in mati novega kralja pincezinja Helena. Pred smrtjo ni kralj čutil nobenih bolečin in je bil do zadnjega pri zavesti. Polet1 kralja jc bedel celo nož dr. Mamelea, ki je ob pol dveh zjutraj opozoril rodbino na bližajočo se katastrofo. Kmalu nato jc nastopila smrt. Zadnje njegove besede so bile: »Čutim se zelo utrujenega.«
SEJA MINISTRSKEGA SVETA.
Ob sedmih zjutraj sc je vršila seja ministrskega sveta, ki je sestavila program pogrebnih svečanosti in storila vse zakonske ukrepe, ki so v zvezi z vzpostavitvijo regentstva. Predsednik vlade Bratianu je v Sinaji. Zato je predsedoval najstarejši minister. Seji sta prisostvovala tudi predsednika skupščine in senata.
BALZAMIRANJE TRUPLA.
Davi ob osmih je odpotoval v Sinajo profesor Mimovič, da balzamira kraljevo truplo. Truplo sc bo tekom današnjega dne preneslo v mesto. Izdala sc jc naredba, da sc na vseh javnih poslopjih izobesijo zastave na pol droga. Bukareško prebivalstvo je šele davi zvedelo za kraljevo smrt. Vse časopisje je izšlo v posebnih izdajah. V vseh cerkvah jc zvonilo. Med prebivalstvom se čuti veliko vznemirjenje, ker sc ve, da je položaj zelo resen. Vendar jc prebivalstvo prepričano, da bo vse mirno in da nc bo nobenih komplikacij. Na ulicah sc vidijo samo manjše vojaške patrulje.
POGREB BO V SOBOTO.
Bukarešt, 20. julija. (Izv.) Ministrski svet šc ni končnovcljavno določil poteka pogrebnih svečanosti. Nocoj bodo truplo prepeljali v Bukarešt, kjer ga bodo položili v kraljevskem dvoru na mrtvaški oder. Tu bo truplo ležalo do sobote. V soboto bodo truplo prepeljali k večnemu počitku v kraljevsko grobnico, ki sc nahaja v samostanu v Purtea Ar-ges. Povsod v državi vlada popoln red in mir.
ŽALOVANJE.
Bukarešt, 20. julija. (Izv.) Poveljnik drugega armadnega zbora jc izdal odredbo, da so tekom žalnih dni prepovedane vse predstave v gledališčih in kino-podjetjih, vsaka godba in ples. Koliko časa bodo trajali žalni dnevi, to ni določeno. Poveljnik opozarja pre-
bivalstvo, da še vedno traja obsedno stanje, da jc strogo prepovedano razširjanje kakih neresničnih vesti in vsako večje zbiranje ljudi. Ti prestopki se bodo kaznovali po določbah vojaškega sodišča.
PR0KLAMACIJA NOVEGA KRALJA, r Bukarešt, 20. jul. (Izv.) Danes popoln dne ob pol 4 se je vršila skupna seja senata in poslanske zbornice. Seji je predsedoval predsednik senata. Na seji so oklicali za kralja Romunije princa Mihaela, ki bo vladal pod imenom Mihael L Nato so podali člani regentskega sveta prisego na ustavo, nakar jim je bilo poverjeno opravljanje kraljevskih poslov. Člani regentskega sveta so: princ Nikola, patriarh Medon in predsednik kasa-cijskega sodišča Buzdugan. Ob 6 zvečer je vso vojaštvo bukareštanskih garnizij položilo prisego zvestoba novemu kralju. Ko se je kralj Mihael v spremstvu svoje matere Helene in stare matere Marije peljal skozi mestne ulice, ga je ljudstvo z vseh strani živahno pozdravljalo.
PRINC KAREL, v Pariz, 20. julija. (Izv.) Romunski princ Karel je v večernih urah dospel' v Pariz. Videti je zelo potrt. Iz njegove okolice se_ izve, da princ namerava ostati v Parizu.
IZRAZI SOŽALJA. r Belgrad, 20. jul. (Izv.) Pomočnik zunanjega ministra Stevo Pavlovič je hil ob 4. zjutraj telefonično obveščen iz Bukarešte, da je Nj. V. kralj Ferdinand umrl. Takoj je obvestil o tem nierodajue kroge na Bledu. V prvih jutranjih urah je odšel Pavlovič v spremstvu šefa protokolov v zunanjem ministrstvu Adamoviča na romunsko ]>oslaništvo in izrazil romunskemu odpravniku poslov so-žaljo v imenu zunanjega ministrstva. Isto je storil v imenu predsedniška vlade Marčetid, načelnik kabineta predsednika vlade.
r Belgnul, 20. jid. (Izv.) Zunanji minister je odposlal sledečo brzojavko: »Nj. V. kraljici Srbov, Hrvatov in Slovencev, Bukarešt. Globoko ginjen radi težke vesti o smrti spoštovanega očeta prosim Vaše Veličanstvo, da blagovoli sprejeti izraz mojega najglobo-kejšega sožalja. Marinkovič.«
r Bukarešt, 20. jul. (Izv.) Predsednik vlade Bratianu je predložil ministrskemu svetu sledečo brzojavko: »Globoko ginjen radi vesti o smrti Nj. V. kralja Ferdinanda hitim, da Vaši ekscelenci v imenu kraljeve vlade izrazim globoko in iskreno sožalje in simpatije. Prosim Vas, bodite prepričani, da iz srca delim z Vami veliko bol ob tej nesreči v bratski in zavezniški državi. Vukičevič.<
Zunanji minister g. Titulescu je sprejel sledečo brzojavko:
»Blagovolite sprejeti najiskrenejše sožalje ob priliki smrti Nj. V. kralja Ferdinanda, kakor tudi želje za srečo vladanju Nj. V. kralja Mihaela. Marinkovič.«
r Belgrad, 20. julija. (Izv.) Danes je prispel v Belgrad načelnik SLS dr. Anton Korošec. Čim je zvedel za smrt Nj. V. kralja Ferdinanda I., je g. dr. Korošec takoj odšel na umunsko poslaništvo in tamkaj v imenu SLS in v svojem imenu izrazil najglobokejše sožalje.
v Pariz, 20. julija. (Izv.) Takoj, ko je do-spela vest v smrti romunskega kralja, je predsednik francoske republike Doumergue izrekel sožalje romunskemu poslaniku v Parizu. Poincare in Briand sta poslala romunski kraljici sožalne brzojavke.
v I^ndon, 20. julija. (Izv.) Angleški kralj Jurij je odredil vsled smrti romunskega kralja na dvoru dvatedensko žalovanje. Težkoč radi prestolonasledstva v Romuniji se v tu-kajšnjah krogih ne boje, ker so vsled dolge bolezni kralja, imeli romunski državniki dovolj prilike, da so uredili vprašanje regentstva in izključili od prestolonasledstva princa Karla.
v Ženeva, 20. julija. (Izvirno.) Namestnik glavnega tajnika Društva narodov je poslal romunskemu zunanjemu ministru brzojavko, v kateri izreka romunski kraljici in romunski vladi globoko sožalje.
GLASOVI ČASOPISJA, v Berlin, 20. julija. (Izv.) »Deutsche Ali« gemeine Zeitung« piše, da je pokojni kralj Ferdinand napravil svojo državo veliko, ker je umiril prebivalstvo. »Das deutsche Tag-biatt« pravi, ua se je pokojni kralj veliko trudil, da bi se z nemško narodno manjšino postopalo pravično. O političnih posledicah kraljeve smrti Diše berlinsko časopisje prece;
optimistično, čeprav s precejšnjo rezervo. Vse časopisje na levici in na desnici omenja, da bo rešitev prestolonasledstva, kakor ga predvideva zakon o regentstvu, vsaj za nekaj časa obvarovalo državo pred nemiri.
v Parii, 20. julija. (Izv.) Pariško časopisje posveča pokojnemu romunskemu kralju toplo pisane spominske članke in hvali njegovo osebnost. Svoje osebne skrbi je znal vedno zaposiavljati skrbi za državo. Princ Karel se mudi ravno na nekem izletu. Splošno prevladuje mnenje, da princ ne namerava oditi v Bukarešt. Oficielni in diplomatski krogi se ne boje nikakih težav radi prestolonasledstva in so mnenja, da ni trel>a radi bodoče orientacije romunske zunanje politike imeti nikakih skrbi.
v Rim, 20. julija. (Izv.) Italijanski časopisi
se v prisrčnih besedah spominjajo romunskega kralja Ferdinanda in poudarjajo njegovo požrtvovalno ljubezen za svojo domovino. »Im-pero'-< oravi, da je kot dober katoličan predvsem hrepenel ohraniti naklonjenost papeža. Večina časopisja pa ne more prikrivati svoje
bojazni o političnih posledicah, ki bi mogle nastati po kraljevi smrti. Izrekajo upanje, da sf bo posrečilo urediti vprašanje nasledstva brez vsakršnih pretresljajev. »Lavoro d' Italia« pa piše o tem vprašanju precej skeptično. Pravi, da Romunija še dosedaj ni dosegla popolnega pomirjenja. Med strankami vlada največje sovraštvo in v državi vlada velika korupcija. Notranjepolitično življenje ni enotno in ljudstvo samo je politično zelo nezavedno. Najboljši dokaz za to so rezultati pri vsakokratnih volitvah. Vse časopisje soglaša v tem, da je latentna kriza, ki je že dalj časa bila v Romuniji, stopila sedaj v akutno fazo. Upati pa je vsekakor, da se' bodo dogodki razvili brez kakih pretresov.
VPLIV NA BORZO.
v London, 20. julija. (Izv.) Vesti o smrti romunskega kralja so povzročile na tukajšnji borzi padec romunskih vrednostnih papirjev, ker se smatra politični položaj kot negotov. Tako je padlo zunanje posojilo od 69 na 67 in konsolidacijsko posojilo od 45 na 44.
Politično razpoloženje v Belgradu.
r Belgrad, 20. julija. (Izv.) Globoka žalost, ki je zavladala v vseh tukajšnjih krogih radi smrti očeta Nj. V. kraljice Marije, je potisnila v ozadje vse druge dogodke. Vsi prepiri med posameznimi politiki so prenehali. Celokupna' javnost se .nahaja pod globokimi vtisi žalosti, ki jo preživlja zavezniška romunska država.
Seveda se politični položaj kljub temu natihem normalno razvija dalje. Značilen za položaj je napad, ki ga je »Samouprava« že drugič naperila proti Ljubi Davidoviču. Poudarja, da je Davidovič v vrstah demokratskih prvakov s svojimi nazori osamljen. Obenem mu očita, da je del republikancev prešel v Davidovičevo stranko, pod izgovorom, da je ta stranka najbližja republikanski ideo-
logiji. — Na drugi strani pa je značilno, da je Voja Marinkovič odšel v Skoplje na sestanek z Vukičevičem, ne da bi se poprej sestal s svojim strankinim šefom Davidovi-čem. Prav tako je značilno, kar je Voja Marinkovič v Skoplju odgovoril na vprašanje časnikarjev, če ne bo David^vičev govor imel posledic v vladi. Marinkovič je kratko odgovoril: »O tem ni niti govora,« ne da bi se spuščal v razpravo o upravičenosti Davido-vičevih pritožb. Sploh se vidi zadnje dni tendenca na eni strani, Davidoviča izolirati, na drugi strani pa volja Davidoviču zvestih demokratov, nadaljevati boj proti sedanji vladi tudi za ceno razcepitve stranke. Marinkovič in tovariši bi v tem slučaju, ostavši v vladi, Davidoviča popolnoma zapustili.
Svečan pogreb žrtev dunajske revolte.
ZNAČILNI GOVORI NA GROBEH. — PRETRESJIVI PRIZORL
SLUCAJL
VEDNO NOVI SMRTNI
Važen govor Velje Vukičeviča.
PRIJATELJSKI PAKT S SLOV. LJUDSKO STRANKO. — DVETRETJINSKA VLADNA VEČINA V BODOČI SKUPŠČINI. — PROTI LJUBI DAVIDOVIČU.
Belgrad, 20. julija. (Izv.) Sinoči je predsednik vlade g. Velja Vukičevič na radi-kalskem shodu v Skoplju imel političen govor, na katerem je podčrtal naloge sedanje vlade ter se dotaknil tudi aktualnih političnih problemov. Gosp. Vukičevič je dejal:
»Razpustili smo skupščino, da dobimo novo, ki bo morala rešiti mnogo važnih in težkih gospodarskih vprašanj, ter da tako olajšamo stanje vseh, ki jih tare gospodarska kriza. Novi skupščini ne bo treba reševati velikih političnih vprašanj, pač pa gospodarska, ki so življenjskega pomena in ki se bodo morala rešiti po 11. septembru. V pismu Nj. V. kralju, v katerem sem prosil za razpust narodne skupščine, sem poudaril vsa ta vprašanja, ki naj jih reši nova skupščina. Toda za to je sedaj tej vladi potrebna močna večina, da bo vse to mogla v skupščini izvesti. In mi upamo, da bomo to večino mogli dobiti, ker je velika zavest, da je treba vpoštevati to, da imata obe vladni stranki dati zadostno garancijo za delo. Taka delovna vlada more delati brez oškodovanja opozicionalnih strank.
Pakt prijateljstva z dr. Korošcem.
To sigurnost vlade podkrepljuje še dejstvo, ker sem z g. dr. Korošcem sklenil pakt prijateljstva ter bo Slovenska Ljudska Stranka v
bodoči narodni skupščini šla v vlado. Na ta način bo vlada imela sigurno dve tretjini v parlamentu. In kdor ostane proti taki solidni večini, je lahko več kot gotov, da ne bo imel nobenega uspeha. Političen boj je dovoljen in teija boja mi ne prepovedujemo. Toda povem vam, da imamo mi to večino že vnaprej »zagotovljeno«.
Proti g. Davidoviča.
Nato je zagovarjal sodelovanje z demokrati ter dejal, da greši vsaki radikal, ki bi v demokratih gledal neprijatelje. Kajti z demokrati bomo tudi po volitvah v skupni vladi. Nadaljevaje je dejal:
»Zato je obžalovati ko se iz drugih vrst, ne iz vrst demokratskih ministrov, ampak iz okolice g. Ljube Davidoviča tako govori na shodih. In četudi je njegov govor o terorju neresničen, ker terorja sploh ni, mene ta govor nič ne briga, ker jaz z g. Davidovičem nič nimam, ampak le z demokratskimi ministri, ki so z menoj v vladi. Dokler ti ne govore, je Davidovičev govor za mene govor navadnega človeka, ki v agitacijske svrhe zbira privržence svoji stranki. Vam vsem priporočam, da čuvate vladino zajednico ne radi mene, ampak radi države, ki zahteva žrtev. Oblasti ni lahko deliti, toda to zahtevajo višji državni interesi.«
HPS v Dalmaciji.
v Split, 20. julija. (Izv.) Tu se je vršil sestanek pokrajinskega odbora HPS. Na zborovanju je podal predsednik glavnega odbora HPS g. Stjepan Barič poročilo o političnem položaju. Tajnik Vodanovič je podal tajniško in blagajniško poročilo. Za tem so poročali posamezni zastopniki o političnem položaju HPS v posameznih krajih. Nato so pretresali kandidatne liste za dve dalmatinski okrožji. Na predlog dr. Ante Dulibiča so sklenili, da bo za nosilca liste za splitsko okrožje Stepan Barič, za šibeniško okrožje pa profesor Ivo Juras. Zborovalci so zatem odobrili kandidatne liste za posamezne okraje. — Nosilec okrajne liste za Sinj in Split bo dr. A. Du-libič.
Lord Rothemere za revizijo trianonske pogodbe.
v Praga, 20. julija. (Izv.) Lord Rother-mere objavlja pismo češkoslovaškemu zunanjemu ministru dr. Benešu, katerega je odposlal v ponedeljek. Med drugim stoji v pismu: Zvedel sem, da ste me v svojem govoru v senatu obdolžili, da ščujem na vojno med nasledstvenimi državami. To popolnoma nasprotuje ciljem, za katerimi stremim jaz. Imam veliko previsoko mnenje o državniških sposobnostih Vaše Eksoolence, da bi mogel verjeti, da je tudi Vaša ekscelenca prepričana o možnosti trajnega miru, doklftr l>o Ogrska ostala v sedanjih mejah ln ne dobi nazaj svojega ozemlja. Trianonska pogodba v svoji
v Dunaj, 20. julija. (Izv.) Danes popoldne ob 2 se je na svečan način izvršil pogreb smrtnih žrtev krvavih dogodkov. Na vseh poslopjih ob cestah, ki vodijo na centralno
pokopališče, so bile izobešene žalne zastave. Red so vzdrževali člani republikanske obrambne zveze. Pristop k pogrebnim svečanostim je bil dovoljen samo svojcem in prijateljem umrlih in nekaterim zastopnikom organizacij. Gb tej priliki je prvič javno nastopila tudi nova občinska varnostna straža s črnimi čepicami in rdeče-belimi trakovi na rokavih. Sestavljena je ponajveč iz zanesljivih mož republikanske obrambne zveze. Častno stražo pri vsaki krsti so držali člani republikanske obrambne zveze. V imenu mesta Dunaja se je za dunajskega župana poslovil od žrtev v dneh 15. in 16. julija mestni svetnik dr, Seipser. Izjavil je, da bo dunajsko mesto po svojih močeh skrbelo za preostale. Sedaj ni čas, da bi govorili o poteku teh dogodkov, toda naše mesto mora storiti vse, da se povrne zopet pravica in storjena krivica popravi. Storiti moram6 vse, da se nikoli več ne povrne tako težka nesreča.
V imenu socialno demokratske stranke je izjavil bivši državni tajnik Ellenbogen, da so vse te žrtve, čeprav se niso z zavestjo volje udeležile teh dogodkov, dale izraza zahtevi po pravičnosti in dale svoj davek za boljšo bodočnost. V imenu stranke je pozval vse zbrane, naj radi tega streme, da dosežemo državo svobode in pravice.
Končno je govoril tudi zastopnik komunistov in izjavil, da nobena demokracija ne more proletariatu zapustiti svoje dedščine. Ako buržuazija danes triumfira, potem bo naš poraz popolen, ako se ne bojujemo še naprej, dokler ne vpostavimo revolucionarne vlade. Komunisti nočejo krvi, smatrajo pa vseeno pripravljanje oborožene vstaje kot svojo dolžnost, ker je treba iti pota ruske revolucije. Med tem govorom je bilo mnogo mrmranja, toda govornika je ščitila svetost kraja.
Friderik Adler, najvplivnejši ideolog in skrajno levičarski socialdemokrat, je ■ izvajal, da je v sedanji Evropi nemogoča vsakršna proletarska republika in pozival delavstvo k skupnosti.
Svečanosti so pričele s petjem in so se istotako tudi zaključile. Vsako posamezno krsto so slovesno prenesli na pokopališče ali pa čez cesto v nasproti stoječi krematorij. Prvo so dvignili krsto nekega malega otroka, katerega je zadela krogla v očetovem naročju Kot drugo so prenesli krsto neke 15 letne deklice, katero je doletela smrt, ko je s hišne strehe svojega stanovanja gledala dogodke na ulicah. Sanitetni oddelki so imeli silno posla, ker so morali neprestano odnašati žene, ki so padale v nezavest radi pretresljivih dogodkov, ki so se odigravali. Do kakih nemirov ni prišlo in so se svečanosti končale brez vsakega incidenta.
v Dunaj, 20. julija. (Izv.) Tekom včerajšnjega dneva je "umrlo zopet 12 težko ranjenih, tako da se je število smrtnih žrtev povišalo že na 99 oseb. Kakor poročajo iz raznih bolnišnic, se bo to število še zvišalo.
General Wiesinger, poveljnik dunajskih garnizij je izdal povelje, v katerem pravi, da je smatrati mestno občinsko stražo, ki je bila organizirana iz članov republikanske obrambne zveze, samo kot privatno organizacijo. Ta izjava generala ne bo imela nikakih posledic na obstoj te straže. V neki vladni odredbi je namreč rečeno, da je ta straža postavljena samo začasno.
v Praga, 20. jul. (Izv.) V počastitev dunajskih žrtev je danes popoldne ob 2. za deset minut počivalo v Pragi delo po vseh obratih. Češko socialnodemokratska stranka je poslala dunajskim socialnim demokratom sožalno brzojavko, v kateri izreka tudi svojo solidarnost v boju za demokracijo in proti reakciji.
v Dunaj, 20. julija. (Izv.) Kakor znano, je dunajska policija pred nekaj dnevi aretirala člane ruskega trgovinskega zastopstva profesorja Leugyela in pravnega zastopnika dr. R a p p a p o r t a. Ker sta pa dokazala, da sta prišla na Dunaj samo po poslovnih opravkih, so jih po nekaj urah izpustili. Dunajsko sovjetsko poslaništvo je raditega pi zunanjem ministrstvu protestiralo.
v Dunaj, 20. julija. (Izv.) Izvršilni odbor vrhovnega sveta Narodne banke je danes sklenil, da se z 21. julijem bančni obroki zvišajo od 6 na 1%.
Italijanski komentarji k dunajskim
dogodkom.
F0GLI0 D ORDINI DEMANTIRA NAMERO ITALIJE INTERVENIRATI. - REST0'DEC CARLIN0 ZA PODONAVSKO FEDERACIJO. - CORRIERE DELLA SERA PROTI.
[iiil nh
današnji obliik je mogla nastati edinole radi popolne nelnformiranosti zastopnikov velesil o kompliciranosti narodnih in državnih razmer. Ravno radi tega pa ni mogoče smatrati njenih določb kot končnoveljavnih. V praškem parlamentu je zastopanih mnogo Nemcev, katerih nikdar ne bi bili- smeli ločiti od Ogrske. Ti nikdar ne bodo postali zadovoljni s sedanjim položajem, temveč bodo stremili za tem, da se vrnejo v svojo domovino. Niso za to umrli milijoni angleških vojakov, da bi sedaj za ceno njihove smrti vladala brezpravnost. Z današnjo usodo Ogrska ne more biti zadovoljna. Ogrska ima prijatelje, ki ne bodo mirovali prej, dokler se ne popravijo vse krivice, ki se gode ogrskim narodnim manjšinam v nasledstvenih državah.«
v Praga, 20. julija. (Izv.) Glede pisma lorda Rothermereja so oficielni krogi mnenja, da je že ton pisma, brez ozira na popolnoma jasne neresnice, ki jih vsebuje, tak, da je nepotreben vsak odgovor. To pismo je treba popolnoma ignorirati. »Češke Slovo«, ki stoji blizu zunanjemu ministru, pri razpravljanju o sedanjem ugodnem gospodarskem položaju Madjarske opozarja na to, da je Češkoslovaška v odločilni meri podpirala gospodarsko obnovitev Madjarske. Zato je popolnoma protislovno, ako Madjarska porablja sedaj vsako priliko, da zahteva revizijo trianonske pogodbe. List opozarja na to, da je Madjarska dobila posojilo zato. da se gospodarsko kon-solidira, ne pa da bi podpirala sovražne napade proti sosednim državam.
v Praga; 20. julija. (Izv.) Češkoslovaško-
I avstrijska trgovinska pogodba se jutri zvečer podpiše.
v Rim, 20. julija. (Izv.) V fašistovskem tedniku »Foglio d' Oraini«, ki ga je smatrati kot izraz mišljenja vodilnih krogov, je objavljen obširen komentar k dunajskim dogodkom. Članek na običajen način ostro napada demokracijo in socializem in pravi dalje, da je naravno, da hoče protifašistovsko časopisje z umazanimi napadi spraviti fašizem v zvezo z dunajskimi dogodkL Tako so nekateri Usti poročali, da je bil iz Rima Dunaju stavljen uiti matum. To je popolnoma neresnično. Tudi vesti o koncentraciji italijanskih čet na Bren-nerju so brez vsake podlage. Resnica je, da je Italija takoj vedela, zakaj pri teh dogodkih gre in se radi tega ni pustila vznemirjati. Fa-šistovska Italija ne bo dala na razpolago svojih sil, da bi se izpostavljala za kakega tretjega, posebno če je ta tretji odgovoren za vse posledice sam radi popolne politične nemoči in popustljivosti napram socialni demokraciji.
Med poročili k dunajskim nemirom navaja »Resto del Carlino« interesantna izvajanja glede podonavske konfederacije. Ta list
se zavzema za podonavsko konfederacijo, čel da to zahteva gospodarski interes v Srednji Evropi. S tem da bi se Avstriji na ta način omogočilo ugodnejše gospodarsko življenje, bi samo po sebi odpadlo vprašanje priključitve k Nemčiji. Obenem bi bil to zadnji udarec proti Mali antanti, ki bi s tem trenutkom morala prenehati igrati svojo posebno vlogo, ki jo izvršuje v interesu francoske politike.
V ostrem nasprotju s temi izvajanji pa je italijanski »Corriere della Sera«, ki v prvi vrsti napada nasledstvene države, v kolikor so se te vsled dunajskih nemirov čutile ogrožene. Italija ni imela namena dvigniti svojih rok in to bi moralo veljati tudi za druge države. Italija se na vsak način nikdar ne bo sprijaznila z možnostjo kake ožje grupacije držav okrog Dunaja. S tem bi Italija storila greh proti pridobitvam, ki ji jih je prinesla svetovna vojna, to bi bilo omalovaževanje zgodovinskih resnic in proti določeni volji vsega italijanskega naroda.
Brezuspešen lov za esdeesarskimi agitatorji v učiteljskih vrstah.
Na naš odgovor in stvarna pojasnila, ki smo jih v zadevi redukcij osnovnega šolstva navedli v »Slovencu« z dne 19. t. m., je odgovoril »Slov. Narod« prav po morali: »Pri-mite tatul« Pokazali smo na neekonomsko porazdeljevanje in uporabljanje učiteljstva, in to našo pošteno in resnično ugotovitev zavija sedaj v trditev, češ, da zagovarjamo redukcijo šolstva. Razkričal bi nas rad za sovražnike šolstva, ker bi na ta način rad vlovil nekaj volivnih agitatorjev iz učiteljskih vrst in še kakšnega Barjana zraven. Barjani volijo v mestu in zato bi jih rad nahujskal proti SLS. Hujska jih, da bodo morali sedaj njih otroci po dve leti sedeti v prvem razredu, kar seveda ni res, ker Barjani niso tako trdih glav, kot bi jih »Slov. Narod« rad predstavljal svetu. Mi Barjanom povemo, da bodo lahko dobili njih otroci, ki bodo po šestletnem obiskovanju tamošnje šole izdelali 4. razred, od-pustnico. Kdor pa bo hotel otroka še nadalje pošiljati v šolo, bo to tudi lahko storil, kar bo otroku le v korist in smo prepričani, da bo tamošnje učiteljstvo uredilo pouk v oddelkih tako, da bodo učenci leto za letom prejemali novo duševno hrano, Mi gledamo tudi šolske zadeve z višjega zvonika in nam niti v glavo ne pade uganjati korupcijo in
demagogijo, kakršne je zmožna le SDS. Vprašamo vas, morete li zagovarjati take slučaje, da imajo šole v bližini večjih krajev s 100 in nekaj več učenci po pet in več učiteljev, a šole v oddaljenih krajih s 120, 130 in več učenci pa le po dve učni osebi ob enakih lokalnih razmerah?!
Državni denar, esdeesarska gospoda, naj služi splošni ljudski izobrazbi, ne pa le nekaterim protežiranim krajem, Nas razume pošteno slovensko ljudstvo, zato bodo vsa ta vaša demagoška hujskanja le bob ob steno, o čemer ste lahko prepričani. Da na podiranju nesolidne učiteljske zgradbe ne nosijo nobene odgovornosti »klerikalci«, ampak le SDS, smo vam že zadnjič dokazali in vas opozarjamo še na odlok ministra prosvete od dne 30. januarja 1927, O. N. št. 6743, s katerim so se pričela dela za redukcije, to je tedaj, ko »klerikalci« še niso bili v vladi in je tudi podpirali niso. Za kako trapaste smatra »SI. Narod« svoje pristaše, pa je dokaz njegov zadnji odstavek, v katerem je »Slovenčev« stavek: »Hvala Bogu, da so zdaj na delu možje, ki hočejo položiti nove, solidnejše temelje tej po vojni zgradbi« itd., spremenil v »hvala Bogu, ker se podira šolska zgradba, zgrajena po letu 1918«. Človek bi ne verjel, česa je zmožen esdeesarski tisk v volivni dobi. Toda kakor je bil prvi »Narodov« čla-| nek v slepo sprožen strel, tako je drugi — le plosk po vodi ali brezuspešen lov za vo-livnimi agitatorji iz učiteljskih vrst
Zasedanje mariborske oblastne skupščine.
Maribor, 20. julija 1927.
Poslanci so došli na sejo skoro vsi, manjkalo je le nekaj Prekmurcev in onih, ki morejo priti šele s poznim vlakom. Zboru je predsedoval predsednik g. dr. Leskovar in podpredsednik g. R a j h. Kot tajnika sta bila določena gg. S t a b e j in N e u d a u e r. Navzoč je bil tudi veliki župan dr. S c h a u -b a c h.
O zavrnitvi proračuna.
Predsednik dr. Leskovar je podal pregledno poročilo, zakaj je finančno ministrstvo zavrnilo prvotni proračun.
Na 4. seji naše oblastne skupščine smo soglasno sprejeli proračun, pravilneje izkaz najnujnejših, neodložljivih in vsako leto se ponavljajočih potrebščin za eno poslovno leto za one panoge, ki po zakonu o oblastni in okrajni samoupravi spadajo v delokrog ob-X lastne skupščine, predvsem: javna dela, kmetijstvo, zdravstvo in socialno skrbstvo. Pri tem smo izrecno poudarjali, da to ni proračun v pravem pomenu besede, t. j. sestava vseh potrebščin in njih kritja (razhodov in prihodov), ker kritja nismo izkazali. Kritja za te izkazane potrebščine smo namreč pričakovali iz dohodkov davčnih virov na podlagi člena 320. finančnega zakona za 1. 1927.-1828., ki določa: »Ministrski svet se pooblašča, da sme prenesti po zakonu o oblastni in okrajni samoupravi na oblasti posamezne vrste poslov, ki so spadali doslej v pristojnost države, in sorazmerno s prenesenimi posli odstopiti oblastem posamezne vire dohodkov, ki jih je doslej uporabljala država za pokrivanje potrebščin, ki jih prenese na oblasti.«
Spremni dopis z dne 26. aprila, s katerim smo poslali ta izkaz potrebščin finančnemu ministrstvu, sc glasi:
»Kakor je razvidno iz proračunske uredbe, proračun ne izkazuje kritja ter pričakuje kritje na podlagi čl. 320. finančnega zakona za leto 1927./28. Da se bo mogel sklenjeni proračun čimprej začeti izvrševati, prosimo: 1. da se odobri priloženi proračun glede potrebščin, 2. da se izvrši prenos v proračunu navedenih poslov od resornih ministrstev na našo oblastno samoupravo, 3. da se mariborski oblastni samoupravi stalno odkaže tolik del davčnih virov, da se bodo mogle kriti v proračunu izkazane potrebščine.«
Ministrstvo za finance pa ni sprejelo tega načela, ki nas je vodilo pri sestavi zadnjega proračuna, odnosno izkaza potrebščin, da naj namreč država prenese delokrog in na prenešeni delokrog odpadajoče vire, ter našega proračuna ni odobrilo. Z odlokom z dne 6. junija je vrnilo proračun z nastopno pripombo:
»V poslanem proračunu je zasnovan samo proračun potrebščin brez kritja, četudi je z zakonom o oblastni in okrajni samoupravi in z uzakonjeno uredbo o oblastnih in tfkraj-nih samoupravnih proračunih določeno, da imajo v oblastni proračun priti i dohodki in izdatki. Zasnovanje pokritja predloženih potrebščin na člen 320. finančnega zakona za leto 1927./28. je neosnovano, ker je oolast imela sestaviti proračun z izdatki in dohodki, s katerimi ona sedaj razpolaga, dolžnost ministrskega sveta v smislu pooblastila omenjenega člena finančnega zakona pa je, da pri prenosu poslov na oblasti prenese tudi odgovarjajoče vsote iz državnega proračuna. Te posle, kakor tudi vsote kredita, ki se
R. L. T.:
Naša pot v Monakovo.
(Dalje.)
6. julija. Ob 9 se odpro svetišča umetnosti, potem ko se je svetišče božje za nami že na vse zgodaj zaprlo. Pot nas vodi skozi univerzo, ki nam je vsa nova, mogočna, elegantna in v mramor oblečena, vzbujala rahlo zavist in voljo za novo slovensko Almo Mater, do stare pinakoteke. Zunanjščina je skoro preprosta: dolga stavba s stekleno streho — toda za tistega, ki ljubi dela starih mojstrov, je notranjščina nepopisne krasote. Slike, slike, slike in sama mojstrska dela iz cvetočega srednjega veka, gotike, renesanse, baroka. Sever in jug si podajata roke — sever je nekako oster, linije so trpke in resne, kakor severno nebo — jug je mehak, opojen, barve se prelivajo v stoterih odtenkih. Imena: Peter P. Rubens, Rembrandt van Ryjn, Raf. San-ti, Tintoretto, Tizian, Ribera Murillo, Zurba-rau, II Greco, Ruysdael, Jordaems, Terboich in še na stotine drugih, — nam postanejo ljuba, zavest se vzbudi v nas, da stojimo pred največjimi deli, kar jih je naslikala človeška roka. Zgodovina oživi, mentor razlaga in posega od predmeta v zgodovino v nekakem krogotoku — skoro je preveč vtisov naenkrat. Nato pa še pritličje — grška antika oživi, zgodbe iz Homerja postanejo žive, se približajo v neverjetno neposrednost, tako plastično Je stari Grk umel risati in slikati svoje lončene izdelke. Zunanja forma, linije posameznih vrčev so res klasične, dovršene v svoji preprosti eleganci.
Takoj nato gremo, da se nam nit ne pretrga, v novo piuakoteko, kjer so Wittelsba-
imajo za nje porabiti, odredi ministrski svet, ko izvrši prenos poslov. Poleg realnega proračuna oblastnih dohodkov in izdatkov lahko oblast predloži tudi dodatek, katere posle želi izvrševati in v kateri množini, ko jim država prenese izvestne posle in kredite, in bi ta dodatek služil ministrskemu svetu kot osnova za prenos poslov in potrebnih kreditov.«
Gospod finančni minister torej zahteva, da oblastna skupščina najprej sama sestavi svoj lastni proračun z lastnim kritjem in šele, ko bo tega imela, bodo posamezni resorni ministri na oblastno samoupravo po svoji uvidevnosti prenašali posle, ki so jih dosedaj vršile državne oblasti, finančni minister bo pa odstopil temu primerne finančne vire. Finančni minister hoče imeti najprej jamstvo, da so se oblasti konstituirale s svojimi lastnimi sredstvi in da lahko potem tudi prevzamejo one državne posle, katere smatrajo resorni ministri, da se lahko prenesejo na oblastno samoupravo in ki tudi ne bodo v vseh oblastih enaki.
Z ozirom na to stališče finančnega ministra je oblastni odbor, da ustvari zahtevano osnovo za čimprejšnji prenos državnih poslov na samoupravo, sestavil nov proračun z lastnim kritjem.
Sedaj je torej naša naloga, da napravimo za svoj lasten delokrog tudi svoj lasten proračun, da sprejmemo službeno pragmatiko in razne predloge.
Delo oblastnega odbora.
Oblastni odbor je ta čas od zadnje seje izvršil zelo veliko delo. Prevzeli smo obe zdravilišči, vse bolnišnice in hiralnice in izvedli prepis imovine v zemljiški knjigi Izvršili smo tudi prvo organizacijo osrednjega urada in smo nastavili g. Ivana Gračncrja kot upravnega jurista in g. I. Fišerja kot vodio gradbenega oddelka. G. Fišer nastopi službo s 1. avgustom. Kupili smo Scherbaumovo vilo za prostore oblastnih pisarn.
Novo proračun mariborske oblasti.
Predsednik je nato dal besedo g. oblastnemu odborniku Marku Kranjcu, da poda poročilo o sestavi novega oblastnega proračuna.
Predloženi proračun, ki ga naj utemeljim, ima dva dela: redni in izredni proračun.
Redni proračun
obsega med potrebščinami stroške za: 1. splošno oblastno upravo( t. j. oblastno skupščino, oblastni odbor, oblastni osrednji urad, v kolikor bo predvidoma letos izpolnjen ter oblastni šolski odbor, 2. oblastno imovino, (v kolikor smo jo že prevzeli), 3. ubožni zaklad ter 4. obrestovanje posojila 10,000.000.
Glede oblastnega osrednjega urada poročam, da je oblastni odbor do sedaj namestil: ravnatelja oblastnih uradov, šefa gradbenega oddelka, pisarniškega vodjo in enega pod-uradnika. Ostala v proračunu navedena mesta oblastnega osrednjega urada namerava oblastni odbor izpolniti bodoče mesece. — Kar zadeva oblastni šolski odbori, se je pred koncem maja sestavil. Ker oblastni šolski odbor letos [ še nima lastnih sredstev in si jih tudi takoj ustvariti ne more, a ga že čaka nakopičeno
chovci zbrali vse mlajše mojstre od Nazaren-cev in romantikov do mladih Francozov, ki so postali učitelji nemških naturalistov in realistov (Degas, Overbeck n. pr.). Takoj v mogočnem preddvoru dva kipa obrneta pozornost nase. Iz snežnobelega marmorja sta upodobila dva kiparja simbol moške lepote: Thor-waldsen — Adonisa, Canova — svojega Pa-risa. Nato pa na levo skozi nepregledno galerijo kabinetov. Srečujejo nas znanci z razglednic, ki so tudi pri nas neredki gostje: Spitz\veg s svojim dobrodušnim humorjem, Quaglio, ki nam je znan iz naše stolnice, Feuerbach, in nato v velikih srednjih dvoranah: Makart, Piloty, Stieler, Munkacszi, Uhde s svojim »Oče naš« in drugi.
Človek pozabi na utrujenost, pozabi na čas, oko samo pije lepoto in se veseli umetnosti človeške roke in jasnosti razuma, bogastva domišljije in raznoličnosti sujetov.
Grafičnega oddelka ne obiščemo. Za to je potrebno mnogo časa in študija in predvsem potrpežljive ljubezni. Šele potem se odkrije lepota, šele potem človek res uživa ob različnih nedovršenih osnutkin velikih umetnikov.
Glijptotoka: Asirija, Babilofcija, stara Grčija, Rim, antični bogovi, tirani, heroji, Avgusti ■— prejasni — zažive in v ugasle oči pride ogenj. Ra/. steno nas gleda srepo in neizprosno glavo Meduze.
Čas prehitro mineva — ena je že odbila.
Primeroma blizu — mimo železnega obeliska (30 m) pridemo v katoliški hotel Ka-sino Union. Delo arhitekta Berndla. Na zunaj sliči našemu Unionu. Notranjščina pa jo elegantnejša. Prijetno nas preseneti na steni obednice velik križ — takoj smo kakor doma. Točna postrežba, izborno kosilo in mo-nakovjsko pivo. Mo4 ki se je doj*oldne v
delo, smo morali v našem proračunu poleg osebnih izdatkov, za katere smo po čl. 18 obvezani, postaviti tudi materijalne stroške.
Od oblastno imovine je oblastni odbor že prevzel v svojo upravo n« podlagi odloka ministra narodnega zdravja zdravilišči Rogaška Slatina in Dobrna ter hiralnico v Ptuju in Voj-niku. Zemljeknjižni prenos na mariborsko oblast pa se je razen omenjenih 4 objektov izvršil tudi glede specijalne kmetijske šole v Mariboru in nižje kmetijske šole v št. Jurju ob j. ž. ter bivšega komitatskega poslopja s posestvom v Prelogu.
Ubožni sklad mariborske oblasti je v znesku 60.586.96 Din od velikega župana mariborsko oblasti sprejel oblastni odbor v upravo in razpolaganje dne 2. junija t. 1.
Kritje rednega proračuna.
Oblastni odbor je stal na stališču, da mora splošno oblastno upravo in obrestovanje posojila (kar znaša skupaj 1,261.225.70 Din) kriti samouprava s svojimi sredstvi. V kritje teh potrebščin za splošno oblastno upravo in obrestovanje v znesku 1,261.225.70 Din smo postavili v proračun: 1. Državni predujem 700.000 Din. 2. Letošnji dobiček zdravilišča Rogaška Slatina v znesku 61.225.70 Din. Da dobijo uslužbenci sčasoma fond, ki jim bo za-sigural starostno preskrbo, smo dotirali Pokojninski fond zdravilišča Rogaška Slatina z zneskom 800.000 Din. Ta fond se bo porabil za zgradbo prepotrebnih novih poslopij in se bodo dohodki iz teh poslopij zopet stekali v ta fond. Nadaljnje kritje tvorijo 3. doklade na državno davke in sicer a) na dobiček družb, zavezanih javnemu polaganju računov, ki se odmerja po bilanci (pridobnina po drugem poglavju), 25% doklada proračuna na 300.000 dinarjev; čl. 82 finančnega zakona za leto 1927-28 določa, da ne smejo biti občinske doklade na ta davek večje nego 200%, ostale samoupravne doklade pa ne večje nego po 25% davčne osnove; ker je to neutemeljena favorizacija teh družb in vsekakor prevelika omejitev samoupravnih doklad na pridobnino po drugem poglavju je 25% oblastna doklada na ta davek brez dvoma upravičena, b) 100% doklada k državni pristojbini na lovske karto, kar da 50.000 Din; pri nas izvršujejo lov skoro izključno premožnejši sloji, ki jih ta doklada ne bo občutno zadela, c) 100% doklada na državni davek od tantijem, ki prinese 150 tisoč dinarjev; tantijeme dobivajo upravni svetniki raznih delniških družb, ki niso navezani samo na dohodke tantijem iii torej te doklade ne bodo posebno občutili; ker tantijem-ska doklada zadene samo osebne dohodke upravnih svetnikov, ta doklada tudi razvoju delniških družb in industrije ne bo škodovala.
Tako bi krila redne potrebščine oblastna samouprava z lastnimi sredstvi in redni proračun bi bil v ravnovesju.
Izredni proračun.
OBLASTNO POSLOPJE.
Na podlagi pooblastila oblastne skupščine z dne 21. aprila je oblastni odbor sklenil kupno pogodbo za nakup vile Scherbaum kot oblastno poslopje, ki nam je spričo stalnega naraščanja uradov nujno potrebno. Kupno pogodbo je ministrstvo za agrarno reformo z odlokom z dne 5. julija odobrilo in preide omenjena zgradba 1. avgusta v našo posest.
JAVNA DELA.
Okrajne ccste na Štajerskem. Vsled ne-dostatnih prispevkov države zamorejo okrajni zastopi vzdrževati avtonomne okrajne ceste le
potu svojega obraza trudil pri »pildkihc, je prišel na svoj račun.
Po obedu se nam hoče pokoja, toda mentor že prične svoj nagovor, kaj imamo popoldne še vse pred seboj: Deutsohes Museum, Maximilianeum in kar je glavno — bivša kraljeva palača Wittelsbachovcev.
Tramvaj nas urno brez prestopanja pripelje do lepega Maksimilijanovega mostu tik pred mogočni Maximilianeum. Na mostu stoji ogromna soha Faiade Atene s šlemom — bavarskim kmetom še danes prečudni Janez Nepomuk. Maximilianeum, bivša dvorna pa-žerija, je sedaj internat za najboljše maturante iz cele Bavarske. Maximilianeum ima nekaj lepih fresk iz bavarske zgodovine in jo zanimiv po svoji arhitektoniki. Sicer pa je iz dalje zlasti v večernem solncu, veliko lepši kot od blizu. Skozi lepe nasade parka Ga-steig ob Izari, mimo muzeja za alpinizem, pridemo do slovečega izarskega otoka, sedaj kratko imenovan — »Museumsinsel«. Nemški muzej je res edinstven na svetu, vsaj tako so priznali ob otvoritvi Amerikanci in takoj naložili vsoto 10 milijonov dolarjev, da si tekom let nekaj podobnega ustvarijo. Vodilna črta meri 15 km. Če človek krepko hodi in se nikjer ne ustavi, preide vse razstavne prostore v dobrih treh urah. Radi lažjega poslovanja so odprti vsak dan le posamezni oddelki. K sreči je prav tisti dan odprt inon-tanistlčni oddelek in pa tehnični.
Ko oddamo karte, se kolo ob zatvori zavrti in takoj pokaže mehanično številko obiskovalca. Kolikor sem izvedel, gre sedaj število že v težke milijone.
Skozi prvo dvorano na levo in tu že čaka uslužen paznik, ki odpre vrata v lift in nas pripelje v treh sekundah 40 m globoko v rudarski oddelek. In tu se nam razkrijejo do
s pomočjo preko mere zvišanih okrajnih do. klad. V oblastnem proračunu za letošnje leto je nemogoče vstaviti vse one vsote, ki bi sa-dostovale za brezhibno vzdrževanje okrajnih cest; a da se okrajem bremena vsaj nekoliko olajšajo, je sprejeta v proračun vsota 200.000 dinarjev kot podpora okrajnim zastopom za razne nepredvidene slučaje pri morebitnem nastopu elementarnih nezgod in drugih nesreč. Poleg tega so prišla v proračun,, v kolikor zadeva okrajne ceste in mostove, samo ona dela, ki so že letos neodložljivega značaja oziroma bi njih zapostavljanje in odlašanje povzročilo prebivalstvu veliko škodo. To so predvsem: 1. okrajna cesta Lučc—Solčava, ki je bila vsled poplave skoro docela porušena, ravnotako tamošnji mostovi; 2. cestna zveza Lesično—Prevorjo—Sv. Urban v šmarsko-ro-gaško-kozjanskem okraju, ki se je začela graditi že pred vojno in se je nadaljevala preko vojne dobe in v povojnih leith vsled nezadostnih denarnih sredstev in splošne gospodarske krize le z velikanskimi žrtvami in skrajnim naporom lokalnih faktorjev (okrajne doklade v kozjanskem okraju znašajo 870%, zadolžitev 400.000 Din; 3. cestna zveza Gornja Radgona—Lomanoše—Spodnja Ščavnica—Sv. Benedikt', ki jo je začel graditi okrajni zastop v Gornji Radgoni; ta cestna zveza tvori za mnoge kilometre skrajšano zvezo nied Apaško kot lino—Sv. Lenartom—Mariborom.
Deželne ceste na bivšem Koroškem. Iz sredstev državnega budžeta za leto 1927-28 je sicer obljubljenih za koroške ceste še kot izredni državni prispevek 300.000 Din; vendar je ta vsota za nagio propadajoče ceste v mežiški dolini povsem nezadostna. Ker se tam tudi ne pobirajo cestne doklade in tam danes sploh ni nobenega denarnega sredstva za ta-mošnje zelo zanemarjene ceste, je vzdrževanje bivših deželnih cest na Koroškem danes tako-rekoč ustavljeno. Vse to dovolj opravičuje postavko v proračunu za koroške ceste, kakor tudi predlog, da sprejme oblastna skupščina deželne ceste na Koroškem v svojo upravo.
Komitatske ceste v Prekmurju. Iz držav-nega budžeta se izvzemši cestarskega osobja za prekmurske avtonomne ceste ne prispeva, vsled česar seveda teh cest ni mogoče temeljiteje popraviti, kaj še-le misliti na zgradbo novih in zelo potrebnih cest in zvez. Zato predlaga oblastni odbor za letos v proračun vsoto 300.000 Din, ki bi se uporabila za zboljšanje cestne zveze med državno cesto in Turniščem, eno največjih naselbin v Prekmurju, ki je danes brez vsake javne ceste.
Županijske, municipalne, komitatske ceste v Medjimurju. Po prevratu je prevzela Medji-murje v svojo upravo Hrvatska, municipalne ceste pa upravlja gradbena direkcija v Zagrebu po svoji področni Gradjevinski sekciji v Varaždinu. Tudi v Medjimurju bi se morale pobirati, kakor je to še danes v Prekmurju. cestne doklade. Ko je Hrvatska prevzela v svojo upravo tudi Medjimurje, je raztegnila nanje tudi svoje zakone in so se bivše municipalne (komitatske) ceste v Medjimurju začele upravljali in vzdrževati po sistemu hrvatskih županijskih cest. Ker so se pa slednje vzdrževale s pomočjo ljudskega dela (kuluka). je kuluk po prevratu prešel tudi v Medjimurje, cestne doklade se pa sploh niso več začele pobirati. Tako je še danes, ko je Medjimurje sestavni del mariborske oblasti, ondi za vzdrževanje županijskih cest v praksi ljudsko delo. S finančnim zakonom za leto 1927-28 je bil kuluk ukinjen za Hrvatsko, Slavonijo in Dalmacijo, ne pa tudi za Medjimurje. Za hrvatske pokrajine se je z omenjenim fin. zakonom uvedel takozvani >Udkup javnih zgradac, a je v njem izrecno poudarjeno, da se isti izven
zadnje podrobnosti tajne pridobivanja premoga, železa, kalija, soli itd. Rudnik, opremljen z vsem, kar je človeški um od početka do danes iznašel, da si pridobiva rudo, je pred nami. In da je vse bolj nazorno, so umetno napravljeni delavci v naravni velikosti, ki kopljejo, d i >ljejo, rujejo, vozijo, v rokah po-trebno orodje. Celo konj z vozom je tu z vso vprego in konjski hlev, ki je pa, kakor je nemudoma ugotovil naš znanec, le »namalan«. Pri vhodu je celo kapelica sv. Barbare, pomočnice vseh tistih, ki imajo za svoje geslo: >Dobro srečo*. Počasi lezemo po zavitih stop-nicah kvišku v pno, drugo podzemeljsko nadstropje. Moderni in najmodernejši stroji, skratka, vsa montanistična tehnika do najnezuat-nejših podrobnosti. Ker sem laik v teh stvareh, opomnim le, da sem samo rudarskih svetilk naštel nad 20 različnih sislemov. Slike na stenah razlagajo, kar že ni samo po sebi jasno in z razprtim tekstom opozarja np najvažnejše.
Odtod v tehnični oddelek — stroji, stroji, stroji — od preprostega načina črncev, ki dol-bejo kamen s koščkom lesa, do čudovito dovršenih kolosov, ki s preciznostjo najfinejše ure, opravljajo najtežja dela. Nad vse zanimiv je pogled v dvorano tramvajev, lokomotiv in aeroplanov.' Toda mudi se nam že v rezidenco. Samo do šestih je odprta. Enega smo pri tem izgubili — zvečer je hitel zatrjevati, da je imel važne opravke. Ena izmed dam pa je pripomnila, če niso morda mona-kovske klopi v parkih prav izredno prikladne za siesto. Naš junak je na taka in enaka vprašanja molčal ali pa ljubeznivo naročil novo pivo.
1 V eni prihodnjih številk prinese »llustrl« rani Slovenec«, oosamezne odgovarjajoče slike.
teritorija Hrvatske, Slavonije in Dalmacije ne sme uporabljati. Tako je ostalo v Medjimurju v praksi še danes pri izvedbi kuluka za župa-nijske ceste, dočim bi se zakonito za iste morale pobirati, analogno kakor v Prekmurju, cestne doklade. Popravo mostov na teh cestah pa sttbvencijonira oziroma vodi Gradjevinska sekcija v Varaždinu iz državnega budžeta.
V najslabšem stanju se nahajajo ceste v zapadnem, bolj bregovitein delu Medjimurja. Ker je tukaj prebivalstvo tudi bolj siromašno, kljub zelo dobri volji in vestnemu izpolnjevanju ljudskega dela, ne more cest urediti, kakor bi bilo to potrebno. Zato proračunski predlog upošteva predvsem te kraje. Glede mostov ima Gradjevinska sekcija v Varaždinu letos v programu popravo vseh slabejših lesenih mostov iz sredstev državnega budžeta, nima pa kredita za popravo komitatskega lesenega mosta čez Murico pri Kotoribi, ki je v tako slabem stanju, da je promet čezenj že sedaj zaprt, zato v proračunu tozadevna postavka.
KMETIJSTVO IN VODE.
Vodne zgradbe in melijoracije. Ker so že
pod bivšo avstrijsko, oziroma madjarsko upravo prispevale dežele oziroma komitati gotove procente za regulacijo splavnih rek, je tudi od strani oblasti prispevek za splavne reke utemeljen. Državni krediti za leto 1927-28 znašajo za Dravo 5,000.000 Din, za Muro 2,000.000 dinarjev in za Savinjo nekako 500.000 Din. Ker bodo navedene vsote potrebne že samo za popravo in vzdrževanje obstoječih vodnih zgradb ob teh rekah, smo sprejeli v oblastni proračun za vsako teh rek po 500.000 Din, ker je baš ob teh splavnih rekah gospodarstvo vsled rapidnega propadanja ob reki od leta do leta najbolj ogroženo. Ti zneski bi se uporabili izključno le za čim popolnejšo uposta-vitev starega stanja regulacij, pri Savinji pa za obrambne zgradbe proti poplavi v celjskem okolišču. Poleg tega je sprejet tudi znesek za izdelovanje tozadevnih merjenj in projektov.
Na Muri se je že od prevrata sem delalo oziroma vzdrževalo le v nezadostni meri. V državnem proračunu za leto 1927-28 je od preliminiranih 7,000.000 Din odobren kot prvi obrok izredni kredit 2,000.000 Din. Ta kredit se bo vsled posebnega poverila in na podlagi tozadevnega mednarodnega dogovora med Avstrijo in Jugoslavijo moral uporabiti zgolj za upostavo regulacije v obmejni coni t. j. v apaški kotlini v pasu med Cmurekom in vasjo Mele pri Gornji Radgoni. Ravno tako veliki, ee ne mestoma še večji defekti pa se nahajajo nizvodno v smeri proti Radencem in Veržeju, kjer sta oba brega naša. Tam so na levem bregu resno ogrožene nekatere vasi tako n. pr. Bakovei in Dokležovje v Prekmurju, ter vsi železniški objekti v poplavnem ozemlju Mure med postajama Dokležovje in Veržej. Pri Ba-kovcih je n. pr. med Muro in vodotokom Mo-koš ca. samo še 20 metrov obrežja, ako bi še ta bil odnešen, bi se moral glavni tok Mure nujno preliti v Mokoš, ki bi nato popolnoma poplavil zgoraj omenjeni dve vasi. Poplava neposrednega veržejskega okoliša do Križev-cev ni samo posledica novega železniškega nasipa, ki tod zavira odtok vode, temveč je glavni vzrok poplave v pomanjkljivem stanju regulacijskih zgradb. Tudi v nadaljnem toku Mure. kjer regulacija še ni izvedena, je danes stanje tako, da povzroča poedinim vasem resno skrb za obstoj. Ogrožene so predvsem naselbine Hotiza, Kot in Gaberje v Prekmurju ter dela Ferketinci in Podturen v Medjimurju; za prekop pri Ferketincih so datajlni projekti že izdelani in od ministrstva za kmetijstvo in vode že odobreni. S tem bi se odvrnila za vas Ferketinci velika nevarnost 'in bi se ondi lahko zopet upostavil cestni promet, ki je sedaj zaprt, ker je voda odnesla nekaj sto metrov županijske ceste Mursko Središče— Podturen.
Za Dravo je v državnem proračunu 1927-1928 poleg malega rednega kredita odobren še kot izredni kredit 5,000.000 Din, ki pa se ga bo moralo uporabiti za nadaljevanje regulacije za novo in to v onih predelih, kjer so obrežja in njih sosedna zemljišča, najbolj ogrožena. Tudi za nadaljevanje regulacije Drave po Medjimurju je zasigurana (po izjavi hidrotehničnega oddelka v Varaždinu) v državnem proračunu 1927-28 precejšnja vsota. Ni pa v državnem proračunu 1927-28 nič predvidenega za vzdrževalna dela, torej za vzdrževanje, popravo in izboljšanje že obstoječih vzdrževalnih zgradb, posebno v pasu med aMriljorom in Ptujem, ter za izdelovanje tozadevnih projektov, za kar smo morali postaviti v naš proračun primerno vsoto.
Savinja je najbolj potrebna regulacije v eeljskem okolišu, kjer so poplave samega mesta Celje zadnja leta že na dnevnem redu. Te poplave sicer niso povzročene od Savinje same, temveč v glavnem od njenih, vanjo ravno pri Celju se izlivajočih večjih in manjših ter zanemarjenih dotokov, predvsem Voglajne. Za vzdrževalna dela ima Hidrotehnični oddelek le nezadostno vsoto 500.000 Din odobrenega kredita. Ker pa so predvsem potrebne najnujnejše obrambne zgradbe za odvrnitev poplav vsled Savinje in Voglajne v celjskem okolišu, Je predlagana postavka v proračunu gotovo utemeljena.
Za manjše reke in potoke so v predvojni dobi skrbeli samoupravni faktorji dežele in komitati; najbrž vsled tega so v našem državnem proračunu 1927-28 vsi krediti za uravnavo manjših rek in potokov črtani. Tudi v vsej dobi od prevrata pa vse do danes ni bila
državna podpora za omenjene vodotoke tolika, da bi se bilo moglo v pogledu njih izboljšanja kaj trajnega ustvariti. Sicer so od slučaja do slučaja, vedno pa le po velikih elementarnih nezgodah priskočile na pomoč razne javne korporacije, kakor okrajni zastopi in občine, katere pa vsled nezadostnih denarnih sredstev niso bile v stanu izdatneje pomagati. Edini večji uspeh bi bilo v tem oziru zaznamovati v spodnjem toku Pesnice, od katere pa je reguliranih komaj pet kilometrov, dočim Čaka na nadaljnjo uravnavo še 50 km. Docela neurejeni pa so sledeči vodotoki: Ščavnica, Globetka, Rogoznica, Sotla, Mislinja, Meža, Voglajna in Žičnica. Nekaj zgradb se nahaja sicer v D r a v i n j i, a le v nezadostni meri in slabem stanju. Tam, kjer dopušča stanje projektov, nameravamo pričeti še letos z delom oziroma so v proračunu določene izdatnejše subvencije za izvedbo najnujnejših in najbolj neodložljivih vodnih zgradb.
Obširneje je g. referent utemeljeval tudi postavke proračuna za melioracijska dela, hudournike, zlasti za zgradbe ob Savinji in kmetijstvo v ožjem smislu besede, kakor tudi za vodovode.
Za vsa javna dela (ceste in mostovi) ter vodne zgradbe in melioracije je v našem izrednem proračunu določenih 5,431.500 Din. Kakor je iz proračuna razvidno, je ta vsota določena predvsem za najnujnejša dela, posebno ona, ki so potrebna, da se prebivalstvo obvaruje posledie elementarnih nezgod in katastrof, ki so zadnja leta našemu narodnemu gospodarstvu prizadele toliko usodne škode. Ta dela se raztezajo tudi na one objekte, ki jih sedaj oskrbuje državna uprava, za kojih izvršitev oziroma popravo pa državni proračun ne zadošča; predvsem ne naprave, ki jih upravlja ali vzdržuje država sedaj le začasno, kateri pa bodo, ko bo decentralizacija uprave dovršena, prešli v celoti ali pa vsaj deloma v delokrog oblastne samouprave. Postavke v proračunu so mišljene predvsem kot podpore oziroma subvencije vsem onim državnim in samoupravnim ustanovam, ki so od prevrata sem za te javno zgradbe skrbele oziroma jih vzdrževale.
ZDRAVSTVO IN SOCIJALNO SKRBSTVO.
Kljub zakonskim določilom so bili državni krediti zadnjih let za obvezno plačevanje oskrbnih stroškov bolnicam za siromašne, državne uslužbence, invalide in za nalezljive bolezni povsem nezadostni. Zadevni krediti so sg manjšali od leta do leta. V istem razmerju se je večal dolg bolnic in kritični položaj teh zavodov. — Že v proračunskem letu 1926-27 je bil v svrho plačila bolniško-oskrbnih stroškov dovoljen državni kredit za materijalne izdatke bolnic v Sloveniji samo 11,000.000 Din napram predvideni potrebščini 16,000.000 Din, razun tega se je v tem proračunskem letu prezrlo ustaviti v državni proračun izdatkov še plače za nižje strežniško in režijrko osobje v bolnicah v okroglem znesku 3,000.000 Din. Od odobrenega kredita 11 milijonov dinarjev so prejele bolnice v mariborski oblasti okroglo 3,500.000 Din, Vsled nezadostno predvidenih kreditov za zdravstvo Slovenije je ostala država ob zaključku državnega proračunskega leta našim bolnicam dolžna 3,250.000 Din. Vsled tega tudi bolnice niso mogle slediti svojim obveznostim napram raznim dobaviteljem, katerim so ostale na dolgu preko 1,000.000 Din, na drugi strani pa so se morale opustiti vsake še tako potrebne nabave in popravila na inventarju in poslopjih, ako so se hotele izogniti še večjemu zadolže-nju. Proračunski kredit države za leto 1927-28 znaša za vse javne bolnice v Sloveniji 9,500.000 dinarjev, napram potrebnim 17.000.000 Din. V proračunskem letu 1927-28 moramo računati v bolnicah mariborske oblasti skupno na 415.175 oskrbnih dni pri 1500 posteljah; po statistiki zadnjih let bode odpadlo na plačilo dolžnost države v bolnicah mariborske oblasti približno 239.000 oskrbnih dni ali 55 do 60%; pri povprečni taksi 24 Din bi znašalo to najmanj 5,500.000 Din; a bolnice mariborske oblasti so prejele od proračunskega kredita 9,500.000 Din samo 2,334.000 Din. Bolnice v mariborski oblasti bodo po številu oskrbnih dni in stroškov na breme države dobile komaj 50% svojih terjatev napram državi kritih, nekatere bolnice komaj 40% (Maribor, Murska Sobota, Čakovec). Izza leta 1916. se ni. nobeno leto popolnil inventar in vzdrževala poslopja v onem obsegu, kakor je postajal inventar neporaben in poslopja popravil potrebna. Bolnice so vsled tega v svojih zalogah skoro povsem izčrpane, njih notranja oprema nikakor ne more več slediti zahtevam, ki se stavijo na dobro urejen higijenski zavod.
Mariborsko oblastno samoupravo, ki je dne 2. maja 1927 po oblastnem odboru prevzela samoupravne bolnice in hiralnice v svojo upravo, čakajo glede bolnic velike in težke naloge, ki bodo morale priti v bodočih oblastnih proračunih do izraza. Bolnice smo prevzeli v svojo upravo v najbolj kritičnem položaju, ki zahteva od nas nujno pomoč.
Da se že v tekočem letu odpomore najhujši potrebi, je smatral oblastni odbor za svojo dolžnost, da že v tem proračunu priskoči bolnicam na pomoč z zneskom 1,600.000 dinarjev, ki bi pomagal bolnicam preboleti najhujšo krizo. Ta prispevek naj bi služil bolnicam v prvi vrsti za plačo onega osobja, za katero v državnem proračunu ni ničesar določeno in za kateri izdatek nimajo bolnice ni-kakega kritja; v drugi vrsti pa bi naj služil ostanek za kritje najnujnejših tekočih potreb,
za vzdrževanje in prehrano bolnikov. V kreditu za mariborsko splošno bolnico bo vštete v postavko tudi potrebščine za nabavo nujno potrebnih aparatov in za preureditev rOntgenološkega oddelka v znesku 100.000 dinarjev. V proračunu je določena tudi podpora bolnici križniškega reda v Ormožu in bolnici Rdečega križa v Konjicah, ki sta privatna zavoda brez pravice javnosti in ki iz javnih sredstev ne prejemata nikakih povračil oskrbnih stroškov, dasi nudita pomoč tudi siromašnim iz svojih lastnih dohodkov, zato zaslužita v polni meri, da jima priskoči tudi samouprava na pomoč.
V KRITJE
teh izrednih potrebščin naj služi 10,000.000 dinarjev posojila. Potrebščine tega izrednega proračuna res da niso prave investicije, kakor pridobitna podjetja, ki bi donašale v prihodnjih letih večje dohodke kot sredstva za odplačilo dolga in še morebiti kak previšek, so pa takozvane »indirektne investicije«, ki dajejo upravičeno upanje, da se bo z njihovo pomočjo dvignilo blagostanje in davčna moč prebivalstva naše oblasti. Za to je za te investicije najetje posojila upravičeno.
Dr. Žerjav na tvojem poslu
Belgrajski »Pravdi« je dr. Žerjav dal Izjavo o potrebi zbližanja SDS z demokrati ter o sporazumu med g. Vukičevičem in dr. A. Korošcem. O poslednjem je ta gospod dejal sledeče: »Cela SDS je absolutno solidarna z onimi slovenskimi samostalci, ki so našega mišljenja, da ta sporazum ni naperjen le proti nam (SDS), ampak proti vsem demokratom v državi. Zato je prilika, da se razpoloženje za zbližanje poboljšava. Klerikalno časopisje piše, da bo Slovenija s tem sporazumom prej prišla do avtonomije. Naravno je, da se stranke, ki se ustanavljajo na plemensko verskem separatizmu morajo končno vedno vrniti nazaj na avtonomistično politiko.« Kaj je že hotel g. dr. Žerjav s temi stavki doseči? Dokazal je samo, da je ostal sam sebi zvest. Vsekakor pa je zanimivo, da dr. Žerjav, kojega glavni organ »Jutro« neprestano kriči, da je SLS s svojim paktom z Vukičevičem izdala slovensko avtonomijo, zdaj naenkrat dr. Korošca obdolžuje, da s tem paktom skuša doseči avtonomijo! Divna je politika dr. Žerjava in res nobelt
Skupni uredbodajni odbor mariborske in ljubljanske oblasti.
Oblastni odbor predlaga nadalje:
Naše ekonomske in kulturne zadeve so v mnogih točkah identične z onimi v ljubljanski oblasti. Osobito je to v vseh onih zadevah, ki so jih urejevali bivši deželni zakoni, ki so še sedaj veljavni na teritoriju ljubljanske in mariborske oblasti in ki se nanašajo na posle teh dveh oblasti.
V	smislu člena 323. finančnega zakona za leto 1927./28. imajo oblastne skupščine na teritoriju bivše Avstro-Ogrske pravo spreminjati bivše deželne zakone, jih dopolnjevati in jih tudi razveljavljati, da jih prilagode spremenjenemu položaju. Ker je ta položaj isti v ljubljanski in mariborski oblasti, se predlaga, da oblastna skupščina sklene:
V	svrho skupne in enotne spremembe dopolnitve in eventuelnega razveljavljenja obstoječih deželnih zakonov se v smislu člena 88. zakona o oblastni in okrajni samoupravi mariborska oblast združi z ljubljansko oblastjo. V svrho študija položaja in priprave potrebnih uredb se izvoli poseben odsek, obstoječ iz petih članov, ki tvori z enakim odsekom ljubljanske oblastne skupščine obema oblastima skupen organ pod imenom: Skupni uredbodajni odbor ljubljanske in mariborske oblasti za spremembo dopolnitev in razveljavljenje bivših deželnih zakonov.
Za razpravo in sklepanje o predlogih, ki jih bo izdelal ta Uredbodajni odbor, se skliče skupna seja mariborske in ljubljanske oblasti v Celje.
Oblastni hipotekami zavod.
Oblastni odbor predlaga: Na podlagi zakona o oblastni in okrajni samoupravi člen 2., odst. 13., naj sklene oblastna skupščina, da se čim prej ustanovi za celo mariborsko oblast hipotekami denarni zavod.
Razni predlogi in prošnje.
Občina Teharje zahteva ukrepov, da se omeje avtomObilne nesreče. — Oblastni poslanec Jakob Rajh predlaga nujno zgraditev ceste Strigova—Ljutomer čez Presiko, nujno adaptacijo viničarske šole v Kapeli pri Radencih. — Združenje jugoslovanskih agronomov predloži svoje resolucije. — Narodna galerija v Ljubljani prosi za podporo v znesku 250 tisoč dinarjev. — Občina Kamnica prosi za podporo za zidanje novega mostu. — Občina Dolena za podporo pri popravi obč. cest. — Zveza strelskih družin za podporo. — Poslanec Ivan Dodlek za popravo šolskih poslopij v nekaterih krajih Medjimurja. — Občina Poljčane, naj okrajno cesto Slov. Bistrica—Rogaška Slatina prevzame država, občinsko cesto na Spodnje Poljčane pa okrajni za-stop, poleg teh pa še več drugih manjših predlogov. — Mestni magistrat mariborski predlaga takojšnjo popravo obrežja Drave med državnim mostom in brvjo na desni strani reke, ker je že cesta v nevarnosti. — Solčavčani so predložili posebne resolucije o svojih krajevnih potrebah. — Občina Cirkni-ca prosi za podporo za zgradbo novega kolodvora Cirknica. — Okrajni zastop v Gornji Radgoni gradi nov most preko Mure pri Gornji Radgoni in prosi za podporo, — Občina Remšnik prosi za podporo pri popravi občinskih cest. — Okrajni odbor na Vranskem prosi za podporo za cesto v Letuš, predlaga reorganizacijo Kmetijske družbe, maksimiranje avtonomnih doklad, oblast prevzemi ljudsko šolstvo. — Občina Slivnica podporo za nov most na polanskem potoku. — Občina Dravograd opozarja na pokvarjen most preko Drave pri Dravogradu. — Nekateri zasebniki so vložili protest zoper sedanji lovski zakon. — Občina Sladka gora za Cesto: Sladka gora—Pečina. — Slovenska Straža, gasilna društva v Lučah, v Pekrah, za podporo. — Občina Savci za podporo kmetom, ki so trpeli zaradi metuljavosti. — Občina Griže za ureditev cestne zadeve: Žalec—Me-gojnice—Zabukovca.
Predlogi so se odstopili odsekom. 7.bo- , rovanjc se jc nato zaključilo in sc vrši ple- j nama seja v četrtek ob osmih zjutraj.	'
S&odi S£S
Shod SLS pri sv. Tomažu pri Ormožu. V
nedeljo 31. julija bo pri Sv. Tomažu pri Ormožu v običajnih prostorih shod SLS. Poročata : nar. posl. Bedjanič in obl. posL Janžekovič. Pridite vsi!
Volivni shod SLS v Osilnip ob Kolpi dne 17. L m. se je obnesel prav dobro. Mnogo-brojno zbrani volivci (okrog 200) so poslancu Š k u 1 j u izrekli zaupnico. Ko jim je g. poslanec pojasnil delo naših poslancev v prid ljudstvu, so zborovalci z navdušenim pritrjevanjem izrekli zaupnico SLS.
Laški okraj. Shod SLS bo v nedeljo dne 24. julija ob pol 8 zjutraj po prvem sv. opravilu pri Sv. Marjeti pri Rimskih toplicah: Na shodu govorita kandidat dr. G o s a r in obl. poslanec Deželak.
Sestanek zaupnikov SLS iz občin Marija Gradec, Laško in Sv. Krištof bo dne 31. julija po prvem sv. opravilu v Laškem v Društvenem domu. Sestanek je važen in je želeti da se ga zaupniki v obilnem številu udeleže. Na sestanku poroča oblastni poslanec Deželak.
f5ele<ž3ce
A S svobodo in enakostjo se diči zopet dan na dan »Jutro«. Svoboda in enakost sta vladali zlasti pod PP režimom. Svobodo( in enakost je občutil ubogi delavec Fakin, »ju-stificiran« v imenu nacionalne ideje,' svobido in enakost je okusil oni delavec, ki so mu mečkali prste z vijaki, svobodo in enakost so izkusili Ljubljančani, ko so razgnali njihov občinski svet in ovirali svobodo zborovanj, svobodo in enakost so občudovali uradniki in učitelji, ko so jih premeščali, vpoko-jevali in disciplinirali, svobodo in enakost mi vsi, ki smo bili priča streljanju, hišnim preiskavam in divjanju oboroženih tolp, ki so se grel v milosti PP solnca. Kolikokrat nam bo še »Jutro« pelo pesem o svobodi in enakosti?
Pojasnilo o pravem in neoravem „Florian"-u.
Na mnoga vprašanja glede »pravega in ne. pravega Floriana« smo primorani, v interesu ku-povalcev in resnice, sledeče objaviti:
Od leta ustanovitve 1903 sem, je znan po Sloveniji kot domače zdravilo za želodčne in druge slabosti rastlinski liker »Flori a n« , izdelan po originalnem receptu iznajditelja Edmunda Kavčiča od Rastlinske destilacije »FLORIAN« v Ljubljani, prej Prešernova ulica, sedaj Gosposvet-ska cesta.
Sloves tega želodčnega krepčila je porabila pred nekim časom novoustanovljena tvrdka J, Jeras in drug, Moste pri Ljubljani, na način, da je začela Proda,ati pod imenom naše izdelovalnice »FLO-RLAN« in pod našo dobroznano etiketo popolnoma drug liker, opiraje se na to, da je prej priglasila brez vednosti lastnika Rastlinske destilacije »Florian« pri registru varstvenih znamk v Beogradu originalno etiketo destilacije »FLORIAN« kot svojo lastno etiketo.
Razen tega zlorablja imenovana tvrdka naš stari reklamni znak za svojo reklamo,
imenuje se v svojih reklamah celo »edino« ali pa »edino pravo« izdelovalnico »Foriana« tn
označuje celo na lepakih druge Izdelke z imenom »Florian« kot falsifikatel
Ugotavljamo, da je tvrdki E. Jeras in drug sestava rastlinskega likerja »Floriana« popolnoma neznana in,
da izdelek te tvrdke nima z našim pravim, originalnim izdelkom »Florian« nikake sorodnosti ne po sestavi, ne po okusu, ne po učinku,
V obrambo naših lastninskih pravic do imena »Florian«, do naših etiket in znamk teče v Beogradu tožba, katere izid v kratkem pričakujemo.
Opozarjamo cenjene kupovalce, da, dokler traja zloraba našega imena »Florian« za nepravi izdelek, zajamči pristnost pravega »Floriana« samo dobro vidni napis »Originalni Kavčičev Florian« ali pa dobro vidni napis:
Za pristnost jamči
na originalno zamaSenih steklenicah.
Rastlinska destilacija »FLORJAN« (izdelovalec Edmund Kavčič) družba z o. z., v Ljubljani. Gosposvetska cesta.
terpentinovo milo


A Socialni reakcionarji. Jutrovci nikdar ne zbrišejo madeža, da so protipostavno izgnali z liceja tri profesorje, pristaše SLS. To stoji in tega dejstva se gospodje ne bodo znebili, čeprav še tako otresajo. Imenitno se »Jutro« zagovarja, češ, da je bilo tem trem pomagano s tem, da so dobili državno službo. Da, danes jo imajo. Toda vsak izmed njih je bil dalj kot eno leto brez službe. Vsi so bili brez kruhal Druga stran jutrov-skega zagovora pa je še zanimivejša. Zato, da bodo imeli SDSarski profesorji nadure, zato se ne smejo razpisati nova mesta, čeprav že cele desetorice absolviranih filozofov, profesorskih kandidatov težko čaka na ubogi zaslužek. To je res socialno in humano stališče, ki je »Jutra« vredno.
A Sovražniki mestnih hranilnic. Kdo? Klerikalci. Zakaj? Zato, ker so liberalci uvedli sistem komisarijatov s tem, da so uvedli komisarje v Ljubljani. Zakaj še? Zato, ker so razni prijatelji SDS oškodovali naša mesta za milijone, klerikalci pa niti za eno paro in ti grdi »klerikalci«, kjer le morejo, onemogočajo, da bi bile blagajne mestnih hranilnic na razpolago esdeesarskim namenom. Kdor želi, da bi šel ves denar mestnih hranilnic po taki poti kot so šle naložbe v Slavenski banki, naj voli SDS. Zlasti za Ljubljančane to velja, tako so rekli ata »Narod«.
Jutrovsko opletanje.
SDS stresa volivna mrzlica, umetna injekcija »Naprednega bloka« je izostala. Od vladne moči je SDS odstavljena. Vse je propadlo, ostale so samo želje, vroče želje po mandatih. Toda kako zbrati volivce na listo stranke brez programa in brez oseb, ki bi bile le trohico političnih zmožnosti in uspehov pokazale. Težak problem! Ta problem je za jutrovce tako težak, da ne vedo, ne kako zbrati in postaviti kandidate, ne pod kakšno firmo, kajti »napredna formacija« še ni sfor-mirana.
V najtežjem položaju je jutrovsko časopisje. Zlasti od zadnjih blejskih sestankov se je esdeesarski koncem popolnoma izgubil v svojih listnih zavijanjih, lažeh in zadregah, tako da v istih listih samega sebe pobija.
Poglejmo! Takoj prve dni sta »Jutro« in >Narod« čisto »točno« vedela povedati, kaj sta se dr. Korošec in Vukičevič razgovarjala. Lrjala sta s cinično mirnostjo, da je SLS opustila svoj program, da je prodala avtonomijo, opustila katoliški nazor, zavrgla socijalna svoja načela in »se vrgla najhujši reakciji vele-srbstva in korupcije v naročje«. »Jutro« in »Narod« sta kar videla, da sta dr. Korošec in g. Vukičevič to »kravjo kupčijo«, kot je pisalo »Jutro«, protokolirala v posebni listini in to listino svečano podpisala. »Jutro« je o vsem tem tako natančno vedelo povedati, kot bi vsi gospodje SDS bili za zapisnikarje tega akta in pakta. Ti zapisnikarji so tudi zapisali, da SLS preneha obstojati, da bo takoj po volitvah sklicala svoj zbor zaupnikov in tedaj preklicala vse svoje dosedanje delo kot zmotno in napačno in bo sklenila, da z vsemi zastavami preide v radikalno stranko. Vse to je »Jutro« serviralo svojim bravcem kot čisto in golo resnico.
Drugi dan so jutrovci prav točno vedeli, da sta dr. Korošec in Vukičevič odžagala vse slovenske radikale, ki da niso nič vedeli o vsem tem, kar je »Jutro« vedelo, da sta napravila dr. Korošec in Vukičevič in so se zato strašno jezili, ker jim po blejskem »paktu« ne preostaja drugega, kot da volijo dr. Žerjava.
Po vseh teh najtočnejših informacijah je SDS napravila zaključek in postavila trditev, da je SLS odgovorna za vse, kar sedanja vlada dela in počne. Zakaj je odgovorna? Morda zato, ker je g. Vukičevič obljubil, da SLS med volitvami ne bo preganjal in da bo po volitvah SLS, če bo hotela, z odprtimi rokami sprejeta v vladno večino? Ne radi tega. Ampak zato, ker je »Jutro« napisalo, da se je uS zvezala z radikali na življenje in smrt, da torej z njimi stoji in pade in z njimi nosi vso odgovornost. Torej na podlagi svojih neresničnih trditev hoče SDS radi volivnega manevriranja SLS napraviti odgovorno za sedanji vladni sistem. To je res spretno potvar-janje resnice, toda potvarjanje je in sicer tako debelo potvarjanje, da mu more nasesti kvečjemu »Jutro« samo.
Da tem potvarjanjem kdo drugi ne bo nasedel, zato pa skrbe nadaljnji jutrovski iz-misleki. Ko je namreč esdeesarsko omizje začutilo, da vsi ti šlagerji proti »klerikalcem« nič ne izdajo, so enostavno začeli pisati, da je ves blejski »pakt prijateljstva« z g. Vukičevičem čisto navadon voliven bluff. Ta krilatica sedaj preletava »Jutrove« in »Narodove« predale od jutra do večera. SDS upa, da bo s tem, ko piše »o čisto navadnem volivnem bluffu«, vsaj svojim najzvestejšim vlila toliko poguma, da ji ne bodo vsi dezertirali.
Iz tega hitrega pogleda na pisanje SDS-arskega časopisja v zadnjih dneh menda dovolj jasno sledi, da tej stranki ni prav nič do resnice, ji tudi ni za to, da bi se v novem položaju kaj naučila in izpreobrnila, noče priznati, da jo je ravno njeno nemoralno obnašanje v javnem življenju pri vseh zasovražilo, od vseh izoliralo in privedlo v popoln bankerot. Noče vedeti, da je bil ta bankerot nujen, dokler naša javnost še ni tako globoko padla kot SDS, Te edino možne poti k zo-
petnemu vstajenju se SDS boji, zanjo je nemogoča, zato se boji, otepa, intrigira, laže in v lastnih lažeh tone.
Najnovejša pa je ta: dr. Žerjav je v »Novostih« dal objaviti interviesv, v katerem izjavlja glede pakta med Vukičevičem in Korošcem, da »je naravno, da stranka, ki je osnovana na plemenskem in verskem separatizmu, mora končno vedno priti na avtono-mistično politiko!« Njegovo »Jutro« pa je do danes vsak dan pisalo, da je Korošec v paktu z Vukičevičem avtonomijo Slovenije prodal! Zdaj pa presodite resnost esdeesarske politike!
Popravljanje krivic na ljubljanskem magistratu.
V	včerajšnjem »Jutru« obravnava neki Prof. st. krivice, ki so se godile in popravljale na mestnem liceju. Dvomim, da bi bil članek napisal v resnici profesor, ker kaže tako neinformiranost, da bi moral ponekod misliti na preračunano laž.
Pravi n. pr., da so »trije od vsega začetka na liceju službujoči suplentje morali umakniti se in bili odstranjeni z zavoda, da so na njihova mesta mogli priti trije eksponenti klerikalne politične kupčije.«
Naj torej g. Prof. st. dovoli, da mu pokličem natančneje v spomin dogodke iz polpreteklega časa:
V	septembru 1923 je kuratorij nastavil na liceju 6 učnih moči, od teh 3 pristaše SDS in 3 pristaše SLS, enega izmed poslednjih na predlog g. ravnatelja Juga, ki ga je zaprosil pri višjem šolskem svetu kot edino razpoložljivo moč za italijanščino. Strašna krivica, ki jo je torej napravila tedanja zveza delovnega ljudstva, je bila ta, da je poleg treh političnih nasprotnikov nastavila tudi dva svoja pristaša.
Sol. leto 1923./24. je nato poteklo mirno v vzorni slogi vsega prof. zbora.
V	šol. letu 1924./25. je postala redukcija učnih moči neizogibna, ker sta odpadla licej in reform, gimnazija. Reducirani so bili su-plenti brez izpitov. Od teh je bila gdč. G. dobro situirana in zaročena, g. dr. K. je dobil francosko štipendijo, g. S. pa drž. službo. Res pa je zadel hud in nezaslužen udarec g. P., ki se nam je vsem smilil. Priznam, da je bilo to zanj težko, a krivica ni bila, ker se je pač gledalo samo na izpite in bi vsakega izmed ostalih kolegov udarec prav tako hudo zadel. Podčrtati pa moram, da so bili vsi ti odpuščeni na začetku šol. leta in jim je bil tako prost vstop v državno službo.
Te »krivice« je naredila zveza delovnega ljudstva. Sedaj pa vaše krivice, ki seveda niso krivice:
Prišlo je gerentstvo SDS. Po božičnih počitnicah je bila odslovljena gdč. dr. Z. z motivacijo, da zanjo ni več ur, ker je odpadla nemščina. Seveda bi sc z nadurami kolegov ta vrzel dala zamašiti.
Do februarskih volitev je nato SDS še potrpela zaradi varnosti. Po zmagi PP režima pa je vrgla krinko proč. Ostala dva pristaša SLS sta dobila 16. februarja obvestilo, da sta odpušečna s 17. februarjem — brez motivacije, brez disciplinarne preiskave. Ali je bila mogoče službena potreba? Ne! Namesto g. P., klasičnega filologa, so prišli poučevat profesorji z drugih gimnazij. Namesto dr. B. je prevzela italijanščino gdč. G., tedaj še neizprašena, ki pa se je kmalu poročila in zavod zapustila.
G. Prof. st. pristavlja, da se odpuščenim ni zgodila krivica, ker so prišli na boljše — v državno službo. Upam, da mu jc neznano: 1 da so bili skoraj leto dni brez službe, 2. da jim država ni hotela všteti službovanja na liceju z motivacijo, da niso prestopili neposredno (kako neki, če so bili vrženi čez noč na cesto ln so morali šele vlagati prošnje!), sicer bi moral gorenjo opazko smatrati za podlo škodoželjnost.
Naši napredni kolegi so sc pri prizadeti nam krivici pokazali skrajno kolegijalne in so odločno obsojali nasilstvo SDS. V privatnih pogovorih so jih nekaterniki skušali pomiriti, češ, »licej je napreden zavod, kjer nc smemo trpeti črnih madežev.«
Tako torej, dragi g. Prof. st.! Če želite še točnejših podatkov, se v prihodnje obrnite naravnost na svojega kolego prof. ml. — seveda, če ste res profesor!	Dr. A. B.
Učiteljske redukcije.
Tisti ministrski odlok, ki ga je sestavilo esdeesarsko uradništvo, ki je v slov. oddelku ministrstva prosvete in ki sedaj razburja 60 slovenskih učiteljev in učiteljic, pravi med drugim: »Na razpoloženje je staviti predvsem mlajše učiteljstvo, ki je v poslednjih dveh letih imelo več bolezenskih dopustov in za katerega ni rodbinskih potreb, da ostanejo na istem kraju; potem učiteljice, ki so poročene z dobro situiranimi soprogi; vsekakor pa je prvenstveno izbirati učiteljstvo, ki svojega mesta ni dobilo z razpisom.«
Vlagateljem Kranjske hranilnice.
Poročajo nam, da nekateri vlagatelji ob vesteh, da prevzame ljubljanska oblast Kranjsko hranilnico, hočejo jemati svoje prihranke iz nje, kakor da ne bi bil sedaj denar v Kranjski hranilnici enako varen, kakor doslej. Ne vemo, odkod prihajajo ta sumničenja, moramo pa poudariti, da je bila Kranjska hranilnica že dosedaj pupilarno varen zavod, to je zavod, kamor so nalagala sodišča in ravnotako razne javne korporacije denar. Kranjska hranilnica je spadala že doslej med največje zavode in nikakega dvoma ni, da bo odslej, ko jo prevzame ljubljanska oblast, še hitreje rastla. Ravnotako ni nikakega dvoma, da bo odslej denar, ki jo vložen v ta zavod, še bolj varen, ker jamči zanj vsa ljubljanska oblast z vso svojo davčno močjo. Če bi torej kjerkoli nasprotniki hoteli ljudi begati, naj se ljudi opozori, da ne napravljajo sami sebi nepotrebne škode.
Vprašanje poslopja ljubljanske carinarnice.
V	torek, 19. t. m. se je mudil v Ljubljani, generalni ravnatelj carin g. dr. Smid, naš rojak iz zelene Štajerske. Njegova pot v Slovenijo je posvečena zgradbi novih carinarnic, ki naj se zgrade v Sloveniji, med temi je najvažnejša ljubljanska. V to svrho jo bila ta dan sklicana enketa, pri kateri naj bi se določile vse podrobnosti. Komisije so se udeležili imenom mestne občine g. vladni komisar Mencinger in član gerentskega sosveta g. svetnik Pire Jože, za žel. ravnateljstvo inšpektor Vargazon, za carinarnico g. nadzornik Rupelj in upravnik g. Breščak. Komisija je poslovala dopoldne in popoldne. Komisija jo prišla soglasno do zaključka, da naj se zgradi carinarnica za glavnim kolodvorom.
Carinarnica bo stala okoli 8 milijonov dinarjev Ta znesek bi se kril iz lcaldrmine in sicer tako, da bi se stroški za zgradbo krili takoj iz fonda, ki znaša danes še 6 milijonov Din, stroški za tlakovanje dovoznih cest pa iz posojila, ki bi ga dala Državna hipotekama banka proti obračunu s kal-drminskim fondom. Ta mesec se izdelajo natančni načrti, nakar se cela zadeva izroči generalni direkciji carin. G. generalni ravnatelj dr. Šinid je obljubil vsestransko pomoč in tako je upati, da se začno z zgradbo že septembra meseca, stvar železniškega ravnateljstva in mestnega gradbenega urada pa je, da izvršo čiinpreje tozadevne načrte.
Neuria in požari.
V	ponedeljek 18. t. m. jc prihrumela ob 8. uri zvečer nad Št. Vid pri Stični in okolico silna nevihta. Toča, ki je padala med silnim nalivom, je napravila največ škode v Artiži vasi in v Velikih Pecah. Strela je udarila v hišo Jožeta Ilaupt-mana iz št. Vida. Gospodinjo, ki sc je mudila v veži, je strela tako omamila, da so jo s težavo rešili iz goreče hiše. Domača požarna bramba, ki je bila prav hitro na kraju nesreče, jo z največjim trudom rešila poleg hiše stoječa poslopja. Pogorelem je bil zavarovan le 7-'1 malenkostim vsntn,
V	Leskovcu, župnija Črešnjevec na Štajerskem, ie udarila pretekli ponedeljek zvečer ob
Šesta odlika: Svetla barva
je znak, da se Vam daje Schichtova spe* daliteta Iz Izbranih sirovin. Schichtova speciallteta, to pomeni neka! posebnega.
1.	Terpentln v milu.
2.	Velik in priročen kos.
3.	Prijeten duh.
4.	Slike iz pravljic za izrezatl.
5.	Milo je v zavitku.
6.	Svetla barva.
7.	Razkuženje perila.
Mogoče bi pa bilo vseh 60 učnih oseb še obdržati v ljubljanski oblasti, ako se takoj upokojijo vsi, ki že imajo 35 službenih let in pa one poročene učiteljice, ki imajo dobro situirane soproge. Tako bi tedaj lahko obdržali v ljublj. oblasti vseh 60 uč. oseb, ki pridejo sedaj v poštev pri redukciji in še več: dobili bi tudi mesta lahko mnogi maturantje in maturantinje, ki sedaj upajo samo na mariborsko oblast, kjer jo, če smo prav informirani, še dokaj praznih učit mest. Upravitelji pa naj se pravočasno potrudijo za otvoritev vzporednic za vse one razrede, v katerih imajo nad 50 otrok, ker prenapolnjenim razredom dovoli ministrstvo vzporednice. Vse pa naj bi se izvedlo sedaj v počitnicah, da ne bo ob začetku šolskega leta nered, na kakršnega smo vajeni že nekaj le* po prevratu.
8 uri strela v hlev posestnika Bačka. Strela je ves hlev takoj vžgala, da ni bilo mogoče rešiti prav ničesar. Ogenj je uničil celo stavbo, obenem pa upepelil vso živino, 5 krav, tele in nokaj ovac. Ogenj se je razširil tudi na druga gospodarska poslopja in hišo. Posestnik Baček jo zdaj velik revež, posebno še ker ni bil visoko zavarovan. Požar se je videl daleč v dolino okrog Poljčan.
Pretekli petek zvečer je treščilo v Šertlgov skedenj v Tešanovcih v Prekmurju. Skedenj, ki je bil poln snopja, je bil v trenutku v plamenu. Dasi je prihitelo na lice požara šest brizgaln, ognja ni bilo mogočo pogasiti. Razen snopja je zgorelo mnogo gospodarskega orodja in manjših strojev.
Goljufivi prodajate? srečk.
Prejšnji teden so se pojavili v občini Sv. Pe< ter pod Sv. gorami trije neznani elegantno oblečeni moški ter se izdajali za potnike neko banke »Fortune* iz Zagreba. Kmetom so ponujali nekak »državni papirc, češ da donaša ta lastnikom velik dobiček. Za ta papir, oziroma srečke, pa goljufi niso sprejemali bankovcev, temveč so zahtevali le zlat in srebrn denar. Na ta goljufiv način so izvabili od posestnika Janeza Vrečka na Križevem vrhu 85 srebrnih kron, 22 srebrnih goldinarjev ter pet petkronskih srebrnjakov. Dali pa so kmetu prospekt s številko 1005 banke >Fortuna< ter mu dejali, da lahko s tem papirjem dvigne 770 Din pri vsaki pošti. Na isti način so goljufi oeleparili posestnika Franca Sinkoviča na Križevem vrhu Sinkovič jim jo izročil 25 srebrnih kron. Najbrže so goljufi na isti način še drugje izvrševali svoje sleparije, kajti pri sebi so imeli več kilogramov srebrnega denarja in celo zlatnike. Od osleparjen-cev ni mogel seveda nihče nič dobiti za fiktivne srečke »Fortunac Neznani goljufi so odšli po izvršenih sleparijah proti Zagrebu. So to trije 25 do 80 let stari moški, srednje visoke postave in govore hrvatski. Eden od njih nosi očala s črnim roženim robom.
Pri tatvinš zasačen.
Komaj 12 letna Liza Lovrec v Bogdnnovrlli je opazila s črešnje, kako je skočil skozi olrno sosedove hišo Franca Ladiča čisto tuj človek in jo ubral proti G. Mihalovcem. Domači ljudje so bili vsi na polju. Liza je zlezla s črešnje, dohitela tata, ga lepo pozdravila in bežala v G. Mi-halovce povedat ljudem o tatvini. In res, komaj je bil uzmovič v vasi, že ga je zgrabil Joža Gru-ba za vrat in ga s težavo obvladal. Slučajno so se mudili v Mihalovcah orožniki, ki so odvedli prijetega tatu nazaj v Bogdanovce v okradeno hišo Na licu mesta so ugotovili, da jo odnesel tat gotovino, srebrno uro in 51 starih srebrnikov. Kro ne jo zakopal v gozdu med potjo iz Bogdanovem v Mihalovce. Tat je iz Lipe v Prekmurju in j« bil obsojon že v Čakovcu na eno leto težke ječe Okradeni Franc Ladič je dobil nazaj vso stvari, kakor pred meseci tudi kravo, katero mu jo odpeljal znani tat Preac iz Brusnice pri Ormožu.
V Radečah pri Zidanem mostu 24. juiija prirediiev Celjskega orlovskeoa okrožja.
Ka/ se godi doma
Dnevne novice
ir Visok poset v domačem znanstvenem Institutu. Pretekli petek dopoldne je počastil Belarjev observatorij kralj Aleksander in si x velikim zanimanjem ogledal vse seizinografe in naprave, njih funkcije v vseh podrobnostih ter uporabo malih ročnih seizmografov pri minskih delih v strelnih jarkih. Kralj je zapustil po enournem bivanju z vidnim zadovoljstvom observatorij, kjer so se razkazali visokemu gostu samo domači izdelki seizmo-grafskih aparatov in modeli seizmografov, katerih originali so se 1. 1910. postavili pod vodstvom prof. Belarja v Belgradu in še danes tamkaj funkcijonirajo.
ir Zgleden dar Narodni galeriji. Gospoda dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik in dr. Ivan Jenko, primarij v Ljubljani, sta obvestila odbor Narodne galerije, da sta od deleža, ki jima je pripadel po likvidaciji Kranjske hranilnice, naklonila Narodni galeriji znesek 32.000 dinarjev za njene kulturne namene. Za dar, ki je v današnjih težkih časih posebno lepo priznaje našemu prvemu umetnostnemu zavodu, izreka Narodna galerija imenovanima gospodoma toplo zahvalo; po svojih statutih je uvrstila njuni imeni med svoje ustanovnike.
*	Kar na komando! — Čujemo, da je umetniški oddelek prosvetnega ministrstva zahteval, da morata ga Žaludova in gospod K n i 111, oba priljubljena in najbolj cenjena pevca ljubljanske opere, odpovedati angažma v Ljubljani in sprejeti angažma v Belgradu. Belgrajska opera sc je že dolgo potegovala za goraj omenjena, toda ni uspela. Ker ni šlo zlepa, naj pa gre zgrda. In šef trme! iškega oddelka je ukazal. Čudne pojme imajo v tem oddelku: vse umetnike, ki so jim všeč, citirajo v Belgrad kar na ukaz! Prihodnjič bodo komandirali doli Poliča, potem Lovšetovo, Betetta in tako naprej. Po pojinih tega umetniškega oddelka so slovenski umetniki soldatje, ki se lahko premeščajo, kakor se mu zljubi. Pozivamo gg. poslance, da zaropotajo. Kam pa bomo prišli, če se uvede ta praksa?
*	Konstituiranje cestnih okrajnih odborov. Pravnomočno sta sestavljena sledeča cestna okrajna odbora: Bled. Načelnik: Fr. Rus, nadučitelj v p. in posestnik, Bled 138; namestnik: Fr. Mavrič, posestnik in župan, Bohinjska Bistrica; blagajnik: Fr. Zupan, bančni uradnik, Bled 65. — Radovljica. Načelnik: Ant. Avsenek, pos. in tesarski mojster, Vrbnje 1; namestnik: Ant. Cvenkelj, pos., Ljubno 26; blagajnik: ing. Jernej Zupane, industrijalec, Lancovo 17.
ir Sv. Višarje. V nedeljo 24. julija se bodo blagoslovili na Višarjah novi zvonovi (skupna teža 2301.50 kg). Romarska pot je že od meseca junija otvorjena in število romarjev raste. Za prenočišča in hrano je izborno preskrbljeno. Slovenci, spomnite se stare romarske poti in pridite spet v višavja, kjer kraljuje med hribi-velikani Marija, nebeška kraljica.
-k Pomenljiva 25 letnica. 25 letnico župni-kovanja bo obhajal 31. t. m. gosp. župnik na Ribnici na Pohorju Andrej F i š e r. Te pomenljive slovesnosti se bo udeležil tudi vladika ter posvetil pri tej priliki celo župnijo presv. Srcu Jezusovemu. Gospodu jubilantu iskreno častitamo!
ir Osebna sprememba v duhovski službi lavantinske škofije. Sedanji drugi mestni kaplan v Celju g. Anton Cafuta je prestavljen za kaplana k Sv. Magdaleni v Mariboru na mesto pokojnega g. Holcmana. V Celje pride na mesto g. Cafute s 1. avgustom g. Janez Granfola, sedaj kaplan v Grižah pri Celju, kamor pride na mesto njega kot kaplan g. Mirko Štruc.
ir Katoliški dan v Preski je preložen na en teden pozneje, t. j. na 14. avgusta t. 1. — Predpriprave so v najlepšem teku, tako da je pričakovati res sijajne manifestacije katoliške misli.
ir Poročil se je včeraj na Teharjih gosp. Jakob Bucej, posestnik in čevljarski mojster iz Teharjev, z gdč. Roziko Luževič, hčerko iz ugledne krščanske rodbine v Slancih pri Teharjih. Čestitamo!
ir Papirnati drobiž se vzame — kakor smo Se poročali — iz prometa. Radi tega naroča poštno ravnateljstvo vsem poštam v Sloveniji, da morajo jemati papirnati drobiž v plačilo, na željo stranke ga pa tudi zamenjavati, toda samo za kovani drobiž. Ker je zadnji dan zamenjave 30. septembra in ker se morajo do tega dne tudi pošte iznebiti papirnatega drobiža, zato je za pošte zadnji dan za sprejemanje papirnatega drobiža po 1 Din, 0.50 Din in 0.25 Din dan 25. septembra 1927.
■Jc Četrtinska vožnja za učence in dijake, ki se udeleže treznostnega tabora na Trsatu. Učenci in dijaki, ki se žele udeležiti kongresa »Svete vojske« na Trsatu, imajo pod vodstvom učitelja oz. kateheta četrtinsko vožnjo. Ako jih je več skupaj, naj se zglasijo na domači šoli. Iz Ljubljane odide pod vodstvom učitelj-stva večja skupina.
ir Umetniška izložba slik v Osijeku od 8. do 18. septembra 1927. Odbor za prireditev gospodarske razstave in velesejma v Osijeku se je odločil, da priredi v okviru te razstave tudi umetniško izložbo, v kateri lahko sodelujejo vsi umetniki — slikarji in kiparji — iz cele kraljevine. Odbor bo v to svrho zgradil okusen paviljon, v katerem bo lahko razstavljanih 100 do 150 slik in skulptur, Ker se
domneva, da se bo odzvalo večje število
umetnikov iz cele države, se bodo slike in skulpture sprejemale samo v omejenem številu ter se bodo preje podvrgle juryji. Razstavljal« bodo morali stroške za dopošiljatev slik v Osijek nositi sami, dočim bo odpošilja-tev slik plačal izložbeni odbor. Ker bo odprta razstava od 8. do 18. septembra t. 1., se morajo slike poslati najkasneje do 1. septembra na upravo velesejma v Osijeku.
ir V Mirni peči bo 24. julija velika orlovska prireditev.
ir Zvezni pokrajinski zlet Jugoslovanske gasilske zveze v Središče ob Dravi. Dne 14. in 15. avgusta t. 1. bo ob priliki 40 letnice domačega gasilnega društva zlet J. G. Z. v Središče ob Dravi. — Jugoslovanska gasilska zveza šteje danes 583 včlanjenih gasilnih društev, sigurno je torej, da bo udeležba zavednega gasilstva in gostov častna. Na tem zletu nas počastijo z zelo številnim obiskom tudi sosednja hrvatska in medjimurska vatrogasna društva. — Spored: 13. avgusta bakljada. 14. avgusta dopoldne: sprejem, sv. maša in sprevod. Popoldne: vzorna suha vaja, zatem tombola in srečolov. 15. avgusta (Veliki Šmaren): izleti v bližnjo okolico in odhod gostov. Ne pozabite dati žigosati — gasilci in gostje — na odhodni postaji voznih listkov z mokrim žigom. Legitimacije za polovično vožnjo, potrjeno od zletnega odbora, se bodo izdajale na veseličnem prostoru.
ir Za absolvente Gradbene srednje šole in absolvente kiparske šole. Tovarna porcelana išče spretnega risarja za porcelan. Re-flektanti se naj javijo pismeno ravnateljstvu Tehnične srednje šole v Ljubljani.
ir Umrl je 17. t. m. v Veliki Ilovi gori, župnija Kopanj, Janez P e r k o , p. d. stari Zajec, star 75 let. Bil je vrl krščanski mož stare korenine in dolgo vrsto let ključar domače podružnice. Po njegovem trudu in skrbi njegovega tovariša ključarja Franceta Dremlja se je podružna cerkev zadnji čas temeljito in zelo lično prenovila. Gotovo uživa ranjki za svojo veliko požrtvovalnost in ljubezen do božje hiše že obilno plačilo pri Bogu.
ir Specijalna kmetijska šola v Št. Jurju pri Celju javlja, da se začne 12 mesečni tečaj v šolskem letu 1927-1928 početkom oktobra. Na zavod se sprejme 30 gojencev in sicer 20 kot drž. gojence na prosta mesta, 10 kot privatne gojence na plačujoča mesta. — Prosilci za drž. prosta mesta morajo vložiti svoje prošnje pri okrajnih glavarstvih vsaj do dne 10. septembra. Prosilci za prosta mesta morajo biti le iz mariborske oblasti, stari nad 16 let, po možnosti ne nad 19 let, ki so dovršili vsaj štiri razrede osnovne šole in so telesno zdravi. Biti morajo kmetski sinovi, za katere se ve, da ostanejo na kmetiji. Oni, ki pozneje odidejo v službo, morajo povrniti vse stroške šolanja državi. — Prosilci za plačujoča mesta pa vlože prošnje do 15. septembra direktno na upravo zavoda. Tudi ti morajo biti kmetski sinovi, in kot taki plačajo sedaj 150 dinarjev mesečno, le dva smeta biti iz drugih stanov, plačata pa po 300 dinarjev mesečno. Privatni gojenci smejo biti tudi starejši in tudi iz drugih oblasti. Primerno je, da gospodarsko bolje situirani zaprosijo takoj za privatno mesto, ker se je lani dogodilo, da radi številne priglasitve na prosta mesta ti sploh niso bili sprejeti v zavod. — K prošnji se morajo priložiti sledeči dokumenti: domovnica, krstni list, zadnje šolsko spričevalo, zdravniško in nravstveno spričevalo, potrdilo stari-šev, da ostane sin doma in potrdilo občine ali davčne oblasti glede obsega posestva staršev in višine zemljiškega davka, plačujoči tudi potrdilo starišev, da bodo plačevali redno vso oskrbnino.
ir Novi ameriški državljani. Dne 4. t. m.
se je vršila v Clevelandu velikanska javna slavnost na čast 3000 učencem elevelandskih državljanskih šol, ki so dovršili tečaj in prejeli ameriško državljanstvo. Slavnostni nagovor je imel sam ohijski guverner, a navzoči so bili najvišji predstavniki vseh uradov. Sodelovalo jc vojaštvo in šolska mladina. Med novimi državljani je 638 Slovencev in Hrvatov.
ir Dve nesreči pri delu. V torek sc je pri stavbi nekega poslopja v Loki pri Tržiču ponesrečil 64 letni zidarski delavec Jože Kristan. Pri delu se je nenadoma podrla nanj stena opeke in ga zasula. Kristan je dobil težke notranje poškodbe in so ga tik pred polnočjo pripeljali v ljubljansko bolnico. — V Spodnji Hrušici je slamoreznica odrezala v torek popoldne kolarskemu vajencu Francu Vidmarju vseh pet prstov na levi roki. Vidmarja so za silo obvezali takoj doma, nakar je odšel sam v javno bolnico.
ir Živinski sejem pri Sv. Urbanu pri Ptuju se vrši dne 25. julija t. 1.
ir Prepeljava. V Gradcu v splošni bolnici jc umrl na posledicah zamotane operacije komaj 37 let stari ter znani kapetan Miroslav Deutsch. Truplo blagopokojnega bodo prepeljali danes v četrtek iz Gradca v Zagreb.
•k Brzojavna in telefonska služba v dobi izvoza. Glede na bližajočo se izvozno dobo je ministrstvo sporočilo poštnemu ravnateljstvu, da je imelo »Društvo izvoznikov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev« dne 1. maja 1.1. svojo redno letno skupščino, na kateri je bila poleg drugega sprejeta tudi resolucija glede brzojavne in telefonske službe. — Resolucija omenia, da se dajejo telefonske zveze pri-
stransko in neredno, da se pogovori, krajevni in medkrajevni, slišijo slabo, da so proge in aparati večkrat v slabem stanju, da se brzojavke odpravljajo z velikimi zamudami itd. Zato prosi društvo, naj bi ravnateljstva naročila svojim podrejenim brzojavom, telefonom in terenskim odsekom, da bi se te neprilike odpravile, ker je brezhibno poslovanje sedaj, ko stojimo pred izvozno dobo, najvažnejšega pomena, — Ker ne sme biti s te strani nobenih pritožb več, zato naroča ravnateljstvo, naj brzojavi, telefoni in terenski odseki pazijo, da se bodo v izvozni dobi trgovske brzojavke hitro odpravljale in dostavljale, trgovski telefonski pogovori kolikor mogoče pospeševali ter da bodo proge in aparati zmeraj v dobrem stanju.
ir Podpornemu društvu slepih sta darovala gospoda Viljem in Ivan Bizjak v Ljubljani in Rogaški Slatini Din 500 mesto venca na krsto pokojnega g. Jožko Tonejca. V imenu društva se jima kar najlepše zahvaljuje predsednik Jurdsek.
ir Žrebanje efektne loterije za gradbo Ljudskega doma v Novem mestu se vrši dne 13. novembra t. 1. To pojasnilo nam je poslal akcijski odbor z ozirom na razna pismena vprašanja, ki nanj dohajajo.
*	Pri boleznih srca in poapnenja žil, nagnjenju h krvavenju v možganih in mrtvoudnih napadih zajamči naravna »Franz-Josef«-gren-čica lahno odvajanje brez napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih žil so dognala, da »Franz-Josef« voda posebno starejšim osebam prav dobro služi. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
KUSAKOVIČA KALODONT najboljša pasta za zobe
Jc Vrednostne papirje vseh vrst, pred- in povojne, tu- in inozemske, delnice, bančne za-dolžnice, državna, deželna in mestna posojila, železniške prioritete, obligacije, založnice, rente, srečke itd. kupuje in plača najbolje Efektna banka M. Jankole, Ljubljana, Kongresni trg 9.
*	Čudežne zdravilne uspehe dosežete pri revmatizmu, protinu, nevralgijah (ischias), pri živčnih in ženskih boleznih, pri vapnenju žil, motenju (prebave), ostarelosti, kron. kožnih boleznih. Svoje telo okrepčate in pomladite, ako se zdravite v starodavnem, radio emanacijskem termalnem kopališču Toplice pri Novem mestu (Dolenjske Toplice) 36 do 38° C. Postaja Straža-Toplice (3 km). Sezona od 1. maja do 30. septembra. Ves modem komfort Prospekte na zahtevo. Pošta, telegraf in telefon.
ir Aphidol, sredstvo zoper listne uši in druge slične izdelke tvrdke Chemotech-na ima stalno v zalogi drogerija Sanitas, Ljubljana.
ir Najsolidnejše in najcenejše ste postrežem z raznim manufakturnim in galanterijskim blagom pri Franc Pavlinu, Gradišče 3.
Bodite previdni! Svoje dragoceno perilo smete prati le s Schichtovim terpenti-novim milom, ker sicer propade.
Požar v Sodečih ob Kolpi.
V Sodevcih, župnija Stari trg ob Kolpi, je dne 18. julija okoli 5. ure pop. udarila strela v nov skedenj Marka Verderberja, ki je do tal zgorel. Zgorelo je v njem vse seno prve košnje in vsa pšenica, ki je bila malo prej zvožena vanj. Le marljivosti požarnih bramb iz Blaževcev, Starega trga in Predgrada se imajo ljudje zahvaliti, da se ni požar razširil na okoli stoječe lesene in po večini s slamo krite hiše. Škoda na zgorelem skednju je precejšnja, pomoč nujno potrebna. Kličemo usmiljena srca po pomoči!
Ljubljana
© Seja stolne Prosvete bo v četrtek dne 21. julija 1927 od pol 9. uri zvečer v Jugoslov. tiskarni.
0 Delavska zveza za Ljubljano se je ob
veliki udeležbi ustanovila dne 18. julija. Za predsednika je bil izvoljen g. Anton Marinček.
0 Stavka voznikov Pokojninskega zavoda. Včeraj je izbruhnila stavka kakih 12—15 voznikov, ki so uslužbeni pri gradnji stanovanjske hiše Pokojninskega zavoda na Miklošičevi cesti. Po 15 ur dnevno in še več vozijo pesek in drugi gradbeni material s stavbnega prostora ter zaslužijo pri tem komaj 80 dinarjev dnevno, to se pravi samo 5 dinarjev od ure. Sploh se opaža zadnje čase pri raznih stavbnih tvrdkah, da ni njihovo postopanje v skladu s socialnim pojmovanjem današnjega časa. Tu bi morala reči svojo oblast, ki ima zakon o zaščiti delavstva.
© Še en slepar aretiran. V Zagrebu je bil aretiran Polič Naziv, ki je zadnjič pobegnil iz Ljubljane, ko je bil aretiran njegov komplic Hilmi Bukovac. Polič in Bukovac sta, kakor znano, najemala po Ljubljani stanovanja in pri tem okradla štiri stranke, pri več drugih pa sta poskušala svojo srečo. Polič je bil izročen ljubljanski policiji, ki ga bo zaslišala, nato pa oddala deželnemu sodišču. Oba sleparja sta napravila za približno 1600 Din škode.
© Sleparska deklica. V Ljubljani izvršuje razne sleparije neka premetena deklica, stara 15 do 17 let, srednje postave, ostriženih ko-I stanjevih las na bubi-frizuro ter prikupljive i zunanjosti. Deklica je oblečena v črn klotast I plašč, kakor ga nosijo navadno trgovske va-jenke. Deklica je izvabila pred dnevi od dveh branjevcev pod lažnjivo pretvezo, da jo po-
šilja ta in ta trgovec, njen gospodar, pa dva kilograma črešenj, v trgovini Arko na Poga-čarjevem trgu je izvabila dva otepalnika, ki sta vredna 50 Din, v Magdičevi trgovini dvoje črnih kopalnih oblek in v Szantnerjevi trgovini 390 Din vredne damske čevlje. Vse te goljufije je deklica izvršila med 5. in 6. uro zvečer. Policija deklico zasleduje, hkrati pa opozarja trgovce, naj ji ne nasedajo.
© Čevljarski pomočnik, ki je brez posla in v bedi, išče zaposlenja. Sprejel bi v potrebi vsako delo. Ponudbe na uredništvo lista.
© Tatvine. CihlaFu Josipu je bilo dne 18. t. m. ob pol 12 dopoldne na Miklošičevi cesti ukradeno popolnoma novo kolo, vredno 2048 dinarjev. Kolo je znamke »Peugeot«, je črno pleskano in ima številko 161.640. — Aretiran je bil neki Oto, ki je neki svoji znanki ukradel svoto 1200 dinarjev. Oto trdi, da mu je bil ta denar posojen.
© Kamenje so metali na gostilniški vrt. Policija zaslišuje mladeniče Jernejčka, Graci-jana in Jožeta, ker so metali z višine pri restavraciji »Bellevue« kamenje na vrt Seidlove gostilne v Sp. Šiški. Fantje so bili namreč hudo natreskani in ker radi tega niso dobili v Seidlovi gostilni pijače, so se hoteli maščevati na ta način. Na vrtu je bilo tedaj okrog petnajst gostov, ki so morali pred točo kamenja naglo zbežati. Le slučaju je zahvaliti, da se ni pripetila večja nesreča. Fantje taje krivdo.
© Pretep na Vidovdanski cesti. Stražnik si je v torek popoldne zapisal tri možakarje, ki so se pri belem dnevu strahovito upijanili, nato pa povzročili na Vidovdanski cesti tak hrup in pretep, da se je pričela zbirati in zgražati vsa ulica. Dva možakarja sta odnesla iz pretepa lažje poškodbe in so morali enega prepeljati celo v bolnico.
Maribor
□	Umetniška razstava v Maribora. Včeraj
se je otvorila v Gosposki ulici, v bivših prostorih Fiat-zastopstva, razstava slik ruskega slikarja Kn. I. Čerkasova. Razstava je izredno zanimiva, ker so razstavljena dela sami pa-steli, deloma portreti (povečini iz Maribora), slike starega in novega Maribora in okolice ter ruske pokrajine. G. Čerkasov je vzbudil takoj po prihodu v Maribor s svojimi portreti velino pozornost ter našel mnogo odjemalcev. Na razstavi pa bodo njegovi prijatelji opazili, da ni samo izvrsten portretist, ampak tudi pokrajinar. Obisk razstave toplo priporočamo.
□	G. Pavel Holcman na zadnji poti. V torek popoldne se je vršil pogreb magdalen-skega kaplana in kateheta g. Pavla Holcmana. Ogromna udeležba pri pogrebu od Magdalene, iz mesta in dežele, je pokazala njegovo priljubljenost. Spremilo je blagega dušnega pastirja na zadnji poti nad 50 duhovnih sobratov, magdalenske cerkvene ter prosvetne organizacije, zastopniki uradov, pobrežke občine, šolska mladina ter ljudske množice. Pogreb je vodil g. stolni prošt dr. Matek, ki se je poslovil od rajnega ob odprtem grobu.
□	Maribor v novih slikah. Kakor dozna-vamo, pripravlja tujsko - prometna zveza v Mariboru izdajo zbirke najlepših slik mesta Maribora. Izdaja obeta biti prvovrstna in v raznobarvnem bakrotisku. Slike se bodo dobivale vezane v album po 10 do 15 komadov ter posamezno kot razglednice, nakar opozarjamo posebno trgovce z razglednicami, ki naj prijavijo potrebno množino neposredno tujsko-prometni zvezi. Pozdravljamo ta korak zveze zlasti iz razloga, ker v mariborskih trgovinah še vedno prednjačijo starodavne, neokusno izdelane razglednice, ki prikazujejo naše lepo mesto tujemu svetu v povsem nepravilni luči.
□	Podpirajmo tujsko-prometno zvezo! Mi vsi, ki ljubimo našo ožjo domovino, naše lepe kraje in prekrasne gore, si želimo, da bi v teh naših krajih zavladal živahen tujski promel in da bi se s tem povečalo blagostanje našega prebivalstva. V tem cilju deluje tujsko - prometna zveza v Mariboru, ki črpa svoje dohodke tudi od prodaje voznih kart. Podpirajmo zvezo za tujski promet s tem, da kupujemo vozne karte tudi za kratke vožnje v njeni biljetarni v Mariboru, Aleksandrova cesta 35.
□	Ustanovitev »nemške lige društva narodov za Slovenijo«, Sinoči sc je vršil v Plzenj-ski restavraciji v Mariboru ustanovni občni zbor nemške lige društva narodov. Prvi občni zbor je bila pred par meseci policija iz formalnih razlogov prepovedala. Na sinočni ustanovni občni zbor so dospeli vsi voditelji Nemcev iz cele Slovenije.
□	Mariborska radio-oddajna postaja. V pondeljek popoldan so se vršili okrog 18. ure zvečer na mariborski pošti zanimivi poskusi. Telefonsko-telegrafska sekcija v Mariboru je delala poskuse s provizorno sestavljenim radio-oddajnim aparatom. Radioamaterji iz Maribora in okolice so imeli prvič priliko dobiti radio-vesti iz Maribora.
Celje
& Česa ne smeš pozabiti? Pozabiti ne smeš, da se v nedeljo, 24. julija t. 1,, zbere orlovska mladina iz Celja, Savinjske doline, Š. Jurija, Posavja, Trbovelj itd. v Radečah pri Zidanem mostu.
& Jamstvo ccljske mostno občine za Ob-fokoristno uradniško stavbeno zadrugo v Celju. Veliki župan mariborske oblasti je izdal naredbo, s katero dovoljuje, da prevzame po Diavomočnem sklepu redne občinske seie z
dne 14 aprila 1926 celjska mestna občina proti Hranilnici celjske mestne občine jamstvo za posojilo Občekoristne uradniške stavbene zadruge v Celju do enega milijona dinarjev za gradnjo stanovanjskih hiš za člane te zadruge. Pogoji so sledeči: Vse stavbe se morajo izvršiti v območju celjske mestne občine ali občine celjske okolice. Mestna občina si pridržuje predkupno pravico, če bi si zadruga izgovorila to pravico, hiše tudi kupila, a bi jih pozneje hotela sama prodati, ali pa če zadruga ne bi uporabila te pravice. Vsak zadružnik mora prispevati h gradbenim stroškom najmanj 25 odstot.; odplačilni roki s posameznimi zadružniki morajo biti dogovorjeni tako, da bo zgradba plačana najkasneje v 20 letih.
;p/m/
© Smrt. Na Bregu pri Piuju j* umrl Franc Pinterič, bivši pek in oče mesarja F. Pintariča. — V Ptuju je umrl trgovec Jul. Tognio.
© Dvojčki. V tukajSnji hiralnici je povila uboga občinska reva dvojčku, čvrsta fanta.
© Vojaški nabori. V Ptuju se vršijo nabori po sledečem redu: Dne 21. julija: Blšečki vrh, Borovci, Breg, Brs'je, Bukovci, Cirkovci, Deetinci, Dclič, Dragovič, Dolena; dne 22 julija: Drstelja, Jurovoc, Hajdina, Hlaponci, Janežovci Jirsovci, Pristava, Sv. Lozvrenc v Slov. gor., Sv. Marjeta, Ternovec vas. Trnovski vrh, Trnovska vas, Vinta-rovci, Ptujska gora, Zagorci, Levanjci; dne 23. julija: Krčevina, Kicar, Ločič, Majfrperk. Mala vas, Mestni vrh, Zaty>vcl, Rogoznica, Pobrežje; dne 25. julija; Sv. Marko, Murelinci, Pazinje, Prvenci, Pod-vinci, Sv. Trojica v Hal., Vurberg; dne 26. julija: Zakušak. Slomi, Slovenja vas, Spuhlje, Ptuj, Va-reja, Lancova vas; dne 27. julija: Stojnci, Sv. Andraž v Slov. gor., Sv. Lovrenc *ua Dr. polju, Sv. Janž na Dr. p., Sifcola, Sv. Urban.
Močen vihar. V nedeljo popoldan krog tretje ure se je prikazal od Mure hud vihar. Najbolj je divjal nad Trnjem, Gomilico in deloma Turu tf čem. Na njivah je lomil koruzo, v sadovnjakih drevesa, podiral je hute in trgal s hiS streho, nakar pa se je v lil gost del	„
Not list. V nedeljo je v Murski Soboti izšla prva Številka novega prekmurskega Usta »Kmečka moč<. Več bomo o stvari poročali ob drugi priliki
Trbovlie
So se urez&Ii. Kdo drugi kot naši samostojni demokratje! V demokratski voz so hoteli vpreči obrlno društvo, a ti so jim razločno povedali, da nočejo biti njim za štafažo. Jim Iz srca privoščimo in pričakujemo še drugih blamaž, ki esdeesarje gotovo še v kratkem doletijo.
Ne razumejo. Že večkrat smo poudarjali, da obstojj za ruadrje poseben rudarski zakon, ki obsega vse pravilnike kot zaščito, zavarovanja, pokojnine itd. za rudarje. Veljaven je še star avstr. rudarski zakon, dela se pa na novem, ki je bojda že sestavljen od vseh štirih rudarskih glavarstev države. Za druga industrijska podjetja in obrtnike pa je v veljavi zakon o zaščiti delavcev. Oba zakona imata pravilnik za delavske zaupnike, rudarje II. rudarske skupine, ki pa po nepremišljenem sklepu zadnjega občnega zbora zaupnikov v 'likvidaciji. Razumemo, da likvidacijskemu odboru II. rud. skupine rud. glavarstvo ni moglo potrditi proračuna, ker pa zaupniki le rabijo denar za izdatke, se je že sklepalo, da se sestanejo načelniki skupin vseh rudnikov Slovenije ter umaknejo likvidacijo II. rud. skupine. To bi bile še najpamet-neje, dokler narodna skupščina rudarskega zakona ne sprejme. Popolnoma se pa strinjamo, da je pravilnik za II. rud. skupino za današnje razmere zelo pomanjkljiv in da je treba temeljite remedu-re. Na mestu bi pa bilo, da stopijo na plan delav-ri-zaupniki, katerim je ustroj zaupnikov dobro znan, ne oziraje se na one, ki demagoško govore na shodih stvari, ki jih ne razumejo.
Na spremembo zraka je odšlo danes zjutraj zopet 12 dečkov iz osnovnih šol. Vodi jih pod-uradnik g. Matešič. Stroške plača bratovska skladni ca.
Smrtna kosa. Raz poslopja bratovske skladnice vihra črna zastava, ki naznanja, da je umrl nje uradnik-strokovnjak Ivan Pleskovič, star 55 let, obče priljubljen in spoštovan. Pogreb bo v petek popoldne ob 4. Preostalim naše sožalje!
Kdo je kriv? Pri mesarja g. Skaletu zaposleni služkinji Bratuša se je omračil um ter je bila odvedena v umobolnico. Ker se ji poznajo na telesu razno poškodbe, je policija stvar prijavila sodišču, ki bo zadevo preiskalo in gotovo tudi primerno kaznovala
Hrastnik
Corkvcne zadeve. Verni Hrastničani močno Jelijo, da bi cerkvena oblast rešila tukajšnje cerkvene zadeve. Sestavili so spomenico s podpisi skoro vseh tukajšnjih posestnikov, katero je izročil g. Arnšek ob priliki birme na Dolu g. knezo-škofu, ki je prijazno izrazil svojo naklonjenost.
Prosveta. V pondeljek zvečer se je vršil šesti redni občni zbor kat .prosv. društva. Društvo je kljub težkim okoliščinam zelo agilno delovalo in gotovo nadkriljuje vse nasprotne organizacije. Vršili so se gospodinjski, maskerski in dramatski tečaji. Društvo vzdržuje tudi javno knjižnico, ki se je to leto pomnožila za okrog 100 knjig. Društvo otvori v kratkem tudi svoj kino v Logerjevi dvorani.
Brežice ob Savi
Cerkveno stavbinsko društvo, ki je bilo ustanovljeno leta 1899 z namenom, da zbere darove za zidavo nove cerkve Srca Jezusovega v Brežicah, je Imelo preteklo nedeljo občni zbor. Vsled povojne devalvacije krone je imovina društva malenkostna ter v doglednem času Se ni upati na izvršitev načrta. Novoizvoljeni odbor, ki ima agilne zastopnike iz vseh vasi tare, bo omejil svoje delovanje le na pridobivanje novih članov in nabiranje prostovoljnih prispevkov.
Zakopano orožje. Pri kopanju gramoza v Vr-bini sta dva delavca našla zakopano avstrijsko puško. Kdo in zakaj je puško zakopal, se ne ve.
Slovenska krajina
Slnb sejem. Dne 15. t. m. se je vršil v Beltincih živinski in blagovni sejem. Živine je bilo mno-do prignane, kupcev pa je bilo malo. Radi velike suše so cene zelo padle in je bilo radi tega sklonjenih le malo kupfij.
Osebna vest. G. poslanec Klekl je odšel v Rimske toplice. Tam ostane do konca avgusta. Počuti se dobro, ker mirna okolica zelo ugodno vpliva na njegove izmučene živce.
Novo mesto
Razširjenje obrata. Kleparska tvrdka Andrej Agnič v Novem mestu bo razširila svoje okrato-vanje. Z zidavo nove delavnice se je te pričelo. Dosedanja delavnica združena s prodajalno se bo preuredila v izključno prodajalno kleparskih izr delkov.
Požar. V nedeljo dne 17. t m. zvečer smo opazili pod gorjanskim pogorjem požar. Kolikor smo mogli ugotoviti, je pogorel v Gaberju, občina Brusnice večji kozolec, napolnjen s pšenico. Vzrok požara je, kakor izvemo, maščevalnost Zadevo preiskuje orožništvo.
Pomanjkanje pitne vode. Kakor izvemo, je prenehal zadnji teden skoraj vsak dan popoldne funkcionirati mestni vodovod na novomeškem ko-lodovoru, tako da se potujoče občinstvo ni moglo okrepčati na kolodvoru s pitno vodo. Kaj je temu vzrok ,nain ni znano, pomanjkanje vode gotovo ne.
Dopisi
Marenborg. Vlom v ccrkev. Pri marenberški podružnici Sv .Treh Kraljev, na 823 ni visokem Radiu, smo preteklo nedeljo obhajali lejx> nedeljo s procesijo s presv. ReS. Telesom Ko je zjutraj prišel cerkovnik vabit k službi božji, je našel vra-af ![[isu>ibz \ 'BiJdpo 0(18 s ui B,iqzBj eiusiajpiz pj bila monštranca in en kelih. K sreči vlomilec ni našel sve ih posod. Iskal je gotovo denarja, katerega pa ni našel, ker ga ni bilo. — Toča Pri zadnji nevihti minuli teden je toča uničila vse hmelj-ske nasade in vse poljske pridelke posebno na vuhredškem polju in v Sp. Vižingi. Uboog ljudstvo je čisto obupano. Hmelja ne bo. kruha pa tudi ne. Marenberško polje do zdaj, hvala Bogu, krasno kaže. — Nesrečen padec. Friderik Grum, posestnik v Marenbergu, je tako nesrečno padel z voza, da ai je pretresel možgane m tudi zadobil notranje poškodbe. Zapeljali so ga z vozom v bolnišnico v Slov. Gradec. Je upanje, da okreva. — Radiieva
I lisama »daj pred volitvami je odprta pri g. Kager-u. Število radičevcev kljub vsem naporom nekaterih prijateljev Stipice rapidno pada.
Ii Zalega loga nam poročajo: V bližnjem hribu, kjer je Se lansko leto lomilo lepe skriljne ploSče 20 delavcev, sta danes zaposlena samo dva moška. Razna umetna pokrivala, kakor glinasta in cementna opeka, od leta do leta bolj izpodrivajo slamnate lu s skrilmi krite strehe. Skrilarji so do malega prišli ob delo in zaslužek in si morajo na drug način služiti kruh. Znaten vir dohodkov nam
£a daje gozd. Za stavbni les in žgano oglje, ki ga ivažamo, spečamo znatne denarje. No, saj tudi moramo, ker nas ne more od sile visoki davki. — Svoječasno smo imeli izobraževalno društvo, danes se, žal, več ne ponašamo ž njim. — Večna Skoda, da nam je Porezen, ki se dviga čez 1600 m visoko v nebo, vzela Italija. Ostala nam je sicer pravica,, pasti živino po lepih njegovih pašnikih, a italijanske oblasti nam prt tem nagajajo, kjer le morejo.
Ii Gorenje vasi pri Retečah. Ljubljanski kopalci prMno izrabljajo ugodnost naše postaje in se hodijo kopat v reko Soro, katero zelo hvalijo radi njene toplote in tudi naša gozdnata okolica jim zelo ugaja. Mnogim gospem se tresejo noge, ko gredo preko naše žičnate brvi, katere žica se v vročem poletnem času jako raztegne in povzroča tisto grozno guganje. V nedeljo 17. t. m. se je priklatil k naši brvi nekdo iz Sore in izsiljeval od mirnih kopalcev mostnino, katero je pa potem pognal po grlu. Svarimo kopalce, da "ne nasedajo takim nepridipravom, ker je brv plačana in če še nalete na tak slučaj, naj dotičnega primejo, da ga izročimo roki pravice. Prosimo kopalce, naj ne letajo, se ne lovijo ter gugajo po brvi, ker se s tem brv kvari in žica razteg-uje. Prihodnje leto bo sezidal tik naše postaje g. Jenko Anton, posestnik iz Gorenje vasi, lepo, moderno restavracijo, katera bo nudila izletnikom in kopalcem okrepčilo ter hladilo v lepi smrekovi senci.
Šmartno ob Paki. — Za tukajšnje občinske volitve, ki so bile razpisane za dan 11. avgusta, je bila vložena samo lista naše Slovenske ljudske stranke. — Volitev župana in občinskih svetovalcev bi se imela vrSiti v nedeljo, dne 24. t. m., a so baje, kakor „ se sliši, nasprotniki vložili pritožbo na okrajno gla-" varstvo. Kako to svojo pritožbo utemeljujejo, nam je uganka! Pravijo, da so rok za vložitev kandidatne liste zamudili radi tega, ker niso za razglas o razpisu volitev vedeli I Zelo slabo spričevalo za funkcijonarje krajevnih organizacij esdeesarjev ln radikalovl
St. Trojica t Slov. goricah. Za naS shod za može vlada veliko zanimanje. Verskega shoda samo za može še-nismo imeli. V cerkvi bo pridigoval možem profesor dr. Jeraj, na zborovanju po službi božji pa nastopijo kot govorniki: dr. Leskovar, dr. Kramberger, dr. Jeraj, Ljudevit Poljanec in še več drugih. Shod bo dvignil mogočno versko katoliško zavest naših dobrih mol pevska slavnost po večernicah, na kateri bo govoril slavnostno besedo g. kaplan Brvar, pa bo nudila vsem udeležencem najplemenitejše veselje z našo krasno pesmijo. Pevski zbori pri Sv. Antonu, Sv. Benediktu in pri Sv. Juriju se pripravljajo z vso vnemo Dne 31. Julija na veselo svidenje pri Sv. Trojici v Slov. goricah.
Sv. Peter pod Svetimi Gorami. Med najlepše kraje sotelske doline spada brezdvoma Sv. Peter, ki tako idilično leži na obronku znamenite božje poti Sv. Gore. Kraj je bolj trs, kakor vas, prebivalci so zelo zavedni in za modemi napredek navdušeni ljudje. Iz povsem lastne inicijative so letos pričeli graditi vodovod, ki bo oskrboval celo vas z najboljšo pitno vodo. Država iim je prispevala 10 tisoč Din, ostalo pa je dala občina in privatniki, ki bodo na vodovod priključeni. Pri delu na vodovodu je zaposlenih 15 delavcev in 3 inženerji. Delo je do polovice že skoro Izvršeno, v jeseni bo pa vodovod popolnoma gotov. Vodo bo dobival iz glasovi-tega studenca »Pringlec«, ki 'leži visoko nad vasjo ob cesti čez strmi Čebovec. — Ko bode vodovod gotov, bodo pričeli Šentpeterčani misliti na elektrarno, katero nameravajo postaviti ob deroči Bistrici.
Knjige in revije
Ratni (vojni) albnm 1914—11(18. Od uredništva Rntnega albuma 1914—1918 nam je sporočeno sledeče: Ker so se šele sedaj premagale vse težkoče, ker je vlada povoljno reSila carinsko vprašanje in belgrajska občina trošarlnsko, se bo Ratni album te dni razdelil naročnikom iz Belgrada ter razposlal po pošti naročnikom iz notranjosti države, kakor tudi onim iz raznih držav celega sveta.
Otto F. Rablor: Maric po pdli krnčola... Kniž-ka lidovč mistiky, izdajajo »HIasy«, Olomouc, Resslo-va 13. Zbirka znanega prijatelja Slovencev ln prevajalca slovenskih del na češčino Otta F. Bablerja bo zanimala zlasti bibliofile. Tiskanih je samo 600 izvodov, 25 prvih na Zandersu, numeriranih je v9eh 600. Podaja same Marijine pesmi iz raznih jezikov: nemškega, poljskega, lužiško-srbskega, 2 hrvaški ln 4 slovenske (med devetnajstimi.) So tele: »Je zora, zora.. .t iz fttrekljeve zbirke, »Namohiik« (»Mornar«, v Dolah v Rožu zapisal Jnnežič) in dve iz cbirke Drot. Janka Glaseria: »Slovenska narodna
lirika«, namreč: »Tam stoji, stoji« (Stoji, stoji en hrib slrman) in »Marie po p<51i krfičel.i (Marija je po polju šla), po kateri ima vsa zbirka tudi ime, pač častno za našo pesem. Tudi uvodna slika je ilustracija te pesmi: Marija po polju gre, tesarja tešeta na polju za Sina Marijinega krit Prevodi so zelo lepi, izbera srečna in priča o umetniškem okusu prlrediteljevemu.
Cerkveni vesinik
Staroslavna cerkev Sv. Vida v Dravogradu se
bo popravila. Zidana je pred letom 1127 p. K,, je torej ena najstarejših cerkva v celi Jugoslaviji. Mnogo je ta cerkev prestala med vojno, posebno pa prva leta po prevratu med takrat divjajočo meščansko vojno. Stroški, kateri nastanejo radi tega nad vso potrebnega popravila, kljub današnjim razmeram niso tako visoki, ako se lotimo lakoj tega popravljanja in ako vsak prispeva svoj četudi majhen drr. Prosimo vse prijatelje Cerkve, naj v to svrho kaj darujejo. Denarni darovi naj se pošljejo predsedniku cerkvenega odbora, g. Mihaelu Ainbrošu, županu, Dravograd.
Naznanila
Šišensko katol. prosvotro druHvvo priredi v
nedeljo dne 24. t m. izlet v Kamniško Bistrico. Odhod ob pol 6. uri zjutraj z gor. kolodvora. Udeležite se polnoštevilno. — Odbor.
Prosveta
Priznanje našim umetnikom.
Slovensko umetniško druStvo je kakor znano, nedavno razstavilo na Dunaju v prostorih »llag^n-bunda«. O glasovih raznih listov je naš list stalno informiral g. R. L. Nedavno je došlo s strani ugl< dne neniSke umetnostne revije darmstutske »Deutsche Kun«! und Dekoration« delu naših modernih mladih najlepše priznanje, ki gu ne moremo prezreti. Med poročili o razstavah v Kvropi se omenja v julijski številki revije tudi razstava Slovenskega umetniškega društva pri »Hagenbunduc, kjer stoji kratko in jedrnato, da je »razstava Slov. ume tri. društva li Ljubljane pri Hageubundu najzanimivejša in kvalitetno najbolj bogata razstava ua Dunaju v zadnjih letih sploh.«
Takšnega priznanja naši mladi niso našli Se nikjer, dasi so povsod odnesli častna priznanja. Najmanj se tako Slov. um. društvo in njogn delo prizna — doma, kjer se je treba moderni šele trdo boriti za priznanje!
Pri nas je žal že tnko. Če domačega človeka prizna že vsa tujina, ga radi novosti odklanja domovina še vedno. Sodbo ugledne nemške revije treba pa na vsak način pribiti in fiksirati, posebno še, ker ni nikakega vzroka, da ne bi bila odkrita.
Pudniralte naše dijake.
Zadnje vesti.
Novi kralj Mihael I.
v Bukarešta, 20. julija. (Izv.) Ob pol treh popoldne je odšel mladi kralj v spremstvu matere in drugih članov kraljevske hiše iz grada Cotroceni v parlament. Na ulicah je ljudstvo napravilo gost špalir in mladega kralja ter kraljevo rodbino ves čas živahno pozdravljalo. V parlamentu so bili zbrani vsi poslanci in senatorji brez razlike strank zelo številno. Mladi kralj je prišel oblečen v belo mornarsko obleko. Člani kraljeve rodbine pa v žalnih oblekah. Predsedstvo na seji je imel predsednik senatorjev Nikoliescu. Sporočil je poslancem in senatorjem vest o kraljevi smrti in izjavil, da je dosedanji prestolonaslednik Mihael zasedel prestol. Vsa zbornica je mladega kralja pozdravila z viharnim aplavzom. Nato so člani regentskega sveta v roke mol-davskega škofa slovesno zaprisegli na ustavo. Zatem je bila kratka seja zaključena. Članom regentskega sveta je bilo zatem izročeno izvrševanje kraljevske oblasti.
Vlada je izdala na ljudstvo manifest, v katerem slavi zasluge pokojnega kralja in poziva vse prebivalstvo, da izkaže svojo udanost mlademu kralju. Vlada je podala takoj po seji regentskemu svetu demisijo, ki je bila pa odklonjena. Regentski svet. je zagotovil Bratia-nuja in njegove ministre, da uživajo popolno Zaupanje.
Nocoj odpotuje kralj Mihael z materjo v Sinajo. Jutri bodo s posebnim vlakom prepeljali truplo pokojnega kralja v Bukarešto, kamor bo prispelo ob 4 pop. Truplo bodo položili na mrtvaški oder v kraljevski palači Cotroceni, kjer bo v petek od 8 zjutraj do 7 zvečer dovoljen obisk mrtvaškega odra vsej javnosti. V soboto bodo truplo pokojnega kralja prepeljali v Curten Agnes, kjer ga bodo položili k večnemu počitku v samostanski grobnici. Vlada namerava kasneje zgraditi v Bukarešti mavzolej in kasneje truplo tam pokopati.
Unionistični kongres na Velehradu.
v Praga, 20. julija. (Izvirno.) Danes se je pričel na znanem Velehradu XV. unionistični kongres. Kongres se vrši pod protektoratom knezoškofa dr. Prečana. Ti kongresi se vrše vsako leto od leta 1907. dalje in imajo namen, pripravljati pot za zbližanje in združitev vseh krščanskih cerkva. Kakor znano, je tukaj pokopano truplo sv. Metoda in češkoslovaški škofje so pred kratkim zaprosili, da se dovoli tudi prenos telesnih ostankov svetega Cirila, ki je pokopan sedaj v Rimu, na Velehrad. Papež je ob priliki tega kongresa naslovil posebno pismo na češkoslovaške in jugoslovanske škofe. Unionistični kongresi so se pričeli na iniciativo pokojnega škofa dr. Stojana. Pri današnjem kongresu so se zbrali visoki cerkveni dostojanstveniki, med drugimi: jezuit Mihael d'Herbigny, rektor orientalskega instituta v Rimu, znani poznavalec vzhodnega bogoslovja Ginneken, knez Volkonski, iz Jugoslavije p. Salaville, p. Da-niel Gjulo iz Sofije, p. Dostal in prelat dr. F. Grivec iz Ljubljane. Vse časopisje pripisuje kongresu izreden in svetoven pomen.
Baldwin odpotuje v Kanado.
vLondon, 20. julija. (Izv.) Angleška vlada bo nocoj imela sejo takoj po prihodu ministra Bridgemana in lorda Cecila iz Ženeve. Skupno s tema dvema zastopnikoma bodo na ministrski seji obravnavali položaj na pomorski razorožitveni konferenci. Reuterjev urad poroča, da je angleška delegacija odšla iz Ženeve v London na zahtevo angleške vlade.
v London, 20. julija. (Izv.) Vlada je objavila nocoj, da bo za časa odsotnosti Bald-wina, ki potuje v soboto z vvaleškim. princem Jurijem v Kanado, vodil posle ministrskega predsedstva zunanji minister Chamberlain. V spodnji zbornici pa bo tekom petih dni. ko
bo še trajalo zasedanje, Baldwina zastopal minister Churchil. Vodstvo pogajanj na razorožitveni konferenci bo prevzel Balfour Pozornost je vzbudila ta določitev namest-ništva, ker je bilo doslej vedno običajno, da je ministrskega predsednika nadomeščal fio minister.
Spremembe poljske vlade.
v Varšava, 20. julija. (Izv.) Varšavski lis« poročajo iz zanesljivih virov, da se bo v kratkem izvršila sprememba v poljski vladi. Mesto notranjega ministra Slawoj - Sklatovvskega bo prišel poznanjski vojvoda grof Bninski. Odstopila bosta tudi minister za javna dela ir zunanji minister Zaleski, ki je že dalj časa bolan. Zunanje ministrstvo bo zasedel poljski poslanik v Rimu Knoll, ki je bil s svojegr mesta že odpoklican.
Protikomunistična koalicija na Kitajskem.
v London, 20. julija. (Izv.)' Premirje med Čangcolinom in Čangkajškom določa med dru-gir-, da čete narodne armade izpraznijo Šan-tung in se umaknejo v Hsuhov. Dokler se ne zatre komunistično gibanje, obdrži naslov vrhovnega poveljnika Čangcolin. Čangcolinove čete bodo pri bojih proti komunistom nastopale skupno, po doseženem miru pa bo smela Kuomingtang stranka na severnem Kitajskem urediti svoj urad.
...
MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR.
v London, 20. julija. (Izv.) Danes opoldne je bil položaj na mednarodnem šahovskem turnirju sledeči: Ogrska 10, Argentinija, Anglija 8, Danska, Češkoslovaška in Italija 7, Švedska, Avstrija, Jugoslavija 6, Nemčija 5, Francija 4 in pol, Švica, Holandska 4, Finska, Belgija 3 in pol, Španija 3.
POTOVANJE KRALJA BORISA.
v Sofija, 20. julija. (Izv.) Kralj Boris na-stopi ta teden daljše potovanje v inozemstvo. Najprej bo posetil Švico.
ČEŠKIM BENEDIKTINCEM SE VRNEJO NJIH POSESTVA.
v Praga, 20. jul. (Izv.) »Lidovo Noviny< poročajo, da je vlada na svoji zadnji seji sklenila, da vrne benediktincem vsa odvzeta posestva, ako se red odloči, da se osamosvoji, ker ima benediktinski red dosedaj svoje predstojništvo še na Ogrskem v Panonhalmu. Glasilo agrarne stranke piše, da bodo vrnjena vsa cerkvena poseslva. Posestva benediktincev merijo 3126 oralov. Od čeških redov so se izpod ogrskega predstojništva najprej«" osamosvojili frančiškani.
IZJEMEN ZAKON NA IRSKEM.
v London, 20. julija. (Izvir.) Predsednik Cosgravve je irskemu parlamentu predložil poseben zakon v varstvo višjih drž. uradnikov in državnih naprav. Ta zakon je predložen kot posledica zavratnega napada na pravosodnega ministra.
NIKOLAJ NIKOLAJEVIČ NA SMRTNI POSTELJI.
v Pariz, 20. julija. (Izv.) Zdravstveno stanje velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča se je nevarno poslabšalo, tako da se je bati nastopa smrti vsak čas. Ruski monarhistični krogi v Parizu so precej vznemirjeni.
v Tokio, 20. julija. (Izv.) Po dveletnih pogajanjih bo sedaj podpisana nemško-japonska trgovinska in paroplovna pogodba. Pogodba bo veljala tri leta.
v Pariz, 20. julija. (Izv.) Prihodnjo soboto se bo vršila obletnica Poincarejevc vlade 23. julija 1926 je Poincare sestavil vlado no padcu Herriota.
Franc Bonač:
Strahote podivjane množice.
Vsi poznavalci Dunaja dobro pomnijo prelepo skupino, v nadnaravni velikosti, iz kamna izklesano, ki stoji na levi strani glavnega vhoda v carski dvor in predstavlja »silo na morju«, dočim desna predstavlja silo na kopnem. V ladjo se divje zaganja zmaj, ho-teč jo potopiti in spodaj meče ljuti divji mož strašen kamen proti ženski postavi, predstavljajoči pomorsko silo, ki zmagoslavno ukazuje mir, dočim pomorski bog Neptun s troroglja-tiiiri vilami pasivno »notri ves položaj.
Množica se je razhudlla.
Evo vam sliko Dunaja te dni. Kakor da bi se zbudili vsi divji inštinkti najnižje plasti dunajskega prebivalstva, tako je naenkrat zarožljalo in zaropotalo v zgodnjih urah pretečem usodepolni petek. Srce mesta, prvi okraj se je vil v obupnem klicu: povsod divji razpaljeni obrazi, kvišku dvignjene pesti, opeka, kamni, streli, prasketanje strojnic, bolestni vzdihi umirajočih in ranjenih, divjanje
Dunaj, 19. jultja.
kje je tu svoboda? Logično bi noben list, prav noben list ne smel iziti, in vendar je dva dni Dunaj bral le to, kar so pisali enostransko orientirani rdeči listi. Res je tudi, da je bil ljudski pravni čut do skrajnosti razkačen, ko so porotniki že preje trikrat oprostili razne morilce in morilke; oprostitev treh »Front-kampferjev« je umevno napravila vtis pristra-nosti, oziroma simpatije do prizadete nacionalistične organizacije, treba je pa tudi pomisliti, da je bila tega najbolj kriva vlada, ki je dopustila, da so se na en in isti dan smeli zbrati na prav istem prostoru fašisti in republikanci, ki so si stali nasproti s hujšim in besnejšim sovraštvom nego svoj čas Nemci in Francozi in ki so se morali spopasti, ko so oboji oboroženi!
Dajte nam Lueserja!
Danes odmeva po Dunaju klic po Lueger-ju rešitelju; danes se Dunajčani z velikim domotožjem spominjajo te zlate dobe in primerjajo delo Luegerjevo z onimi, ki so obe-
pokopališče, kjer počiva toliko mojih znancev izza vojne in da si ogledam (sramota) skrajno zanemarjeno pokopališče srbskih bojevnikov, ki so tu preminuli. V petek popoldne sem nameraval dalje v Ziirich v Švico, kjer naj bi bil skozi dva tedna in dve nedelji nadomesto-val nekega dušnega pastirja, ki se je bil odpeljal na počitniški oddih.
V petek smo se podali na tramvaj štev. 43, ki vozi čez Ring in tam bi prestopili v smer pokopališča. O dogodkih, ki so se pričeli doigravati pred univerzo in parlamentom nismo vedeli še ničesar. Pač se nam je čudno zdelo, zakaj ne vozi naš tramvaj v smeri proti Ringu, marveč je zavil v linijo štev. 2. Naenkrat zapazimo divje obraze s kolmi, železnimi kiji itd., ki divjajo semtertja in na Schmied-platzu, koj za magistratom, skoči na tramvaj nek stražnik ves bled in prepaden, oborožen samo s sabljo. Tu pa se usuje na tramvaj cela toča kamnov in drugih izstrelkov. Jaz zavpijem: Al le nieder! Iskali smo kritja pod klopmi med žvenketanjem šip in strahovitim pokanjem. Neka judinja poleg je kričala kot jerihonska tromba, stražnik poleg mene je bil bled ko smrt. Svetoval sem mu, naj odveže sabljo in vrže proč uniformo. Mož je ubogal, skočil na desni strani vun in v divjem begu iskal rešitve. Nato smo vsi izstopili in več ko pol ure tavali med pobesnelo množico, ki je
časopisja mnogi, ki so moralni sokrivi tega klanja med brati, ki ščuvajo enega proti drugemu, ki s svojo brezvestno pisavo kvarijo ljudstvo in so krivi razkrajanja krščansko družbe?
Dunaj se zopet smeje.
Večina bogatih tujcev je trepetajo zapustila Dunaj koj v soboto, bili so taki, ki so plačevali po 800 dolarjev šoferjem, da so jih peljali na varno v blesteče semerinške hotele. Dogajali so se tudi smešni prizori. Ko so v soboto popoldne ljudje »bumlali« okoli po-žganih poslopij, so nekateri čevljarski vajenci kar nenadoma pričeli nalšč teči in vse se je usulo v strašni paniki za njimi; aha, zopet •streljajo! Ko je hotel Seipel z avtom v vladno palačo, so ga nekateri mladiči spoznali, se usuli za njim in enemu se je posrečilo, da je skočil na stopnice. Seipel mu zakliče: »Pazite, se lahko poškodujete 1« in že tisti hip sproži njegov spremljevalec, ne pravi, ampak ustra-hovalni revolver, kroglja (seveda no prava) prileti mladiču na obraz in fantalin se, misleč, da je že mrtev, zvrne dolg in širok na tlak. In: »Wien lacht wieder!«
Da, spet je mir, spet delo: strah pred tujimi četami navdaja ljudi in kolo življenja se spet vrti s čudovito naglico naprej. In spet se
Od množice demolirano poslopje uredništva >Wiener Neueste Nachrichten«. Pred vratmi kup razmetanih rokopisov.
Policijski kordon na konjih
ne pušča množic preko določene črte.
smeje dunajski »Šteferl« in spet doni njegov veličasten zvon, godba v kavarni je uprav zaigrala znano študentovsko: »Ich bab' mein Herz in Heidelberg verloren.«
Pretresljiva slovesnott.
V nedeljo se mi je z vso močjo zahotelo po Štefanu. Njegova veličastno skrivnostna poltema me je objela: kak blažen mir, kako tiho veselje! Kakor ga nam je pel naš nepozabni Turšič, ki sedaj sniva na krškem mirodvoru obdan od zvestih in dragih tržanov. Dunajski kardinal je ravno posvečeval mlade duhovnike. 32 mladih idealnih ljudi. V nagovoru je dejal, da bodo kazali Dunajčanom in Nižje Avstrijcem pot navzgor: ad astra!, ne v Kajnov umor, ne na cesto, ne na barikade, marveč k pravi justični palači Večnega Boga! Navzoči so razumeli in ko so na koncu zado-nele kakor glas iz Siona mogočne stolne orgije, tedaj se nam je vsem domačinom in tujcem izvil iz prs en sam klic: Grosser Golt, wir lo-ben Dich! »Sicut agnos inter lupos!«, kakor jagnjeta med volkove — je govoril trepetaje kardinal, vas pošiljam sinovi, Bog bodi z Vami!
Angleški kraljevi klub jaht, je najstarejš'
klub te vrste na svetu.
*
Po neki statistiki je dognano, da je po vsem svetu vsako leto dva, do tri miljone smrtnih slučajev, kot posledica malarije, katero raznašajo moskiti.
Kandidati na odgovorna mesta na avstrijskih državnih železnicah morajo prestati več težkih izpitov. Med drugim tudi preskušnjo
o lastnem temperamentu.
*
Dve žlici, dva glavnika, ročaj krtačicc za zobe, dvajset kovinastih zanjk madraca, je neki jetnik v kaznilnici v Birmingham pogoltnil ter vsled tega izrednega apetita umrl.
*
Na otoku Staten Island pri Newyorku je lastnik nekega kina dvoje deklet napodil iz gledališča, ker sta se prehudo smejali. Tožili
sta lastnika ter tožbo tudi dobili.
♦
Katoliški župnik Higley v Limchousc na Angleškem zida novo cerkev 140 čevljev dolgo in 45 široko in sicer z samo petimi izurjenimi rokodelci. Zupljani pa pomagajo vršiti vsa druga dela. Cerkev bo zadostovala za 600 oseb. *
V teku enega leta pobijejo slušatelji na oxfordski univerzi okoli tritisoč šip na oknih.
Peklenski kaos.
Ni čuda, da so dunajski stražniki, možje v najlepših letih, skoz in skoz izborno organizirani, imeli strahovite izgube in da so tudi sami v najhujših trenotkih rabili karabinke, ki pa so jih šele pozneje dobili. Bilo je mnogo hujše nego na bojnem polju, ker tam je stal sovražnik pred teboj in si dobro vedel, odkod preti nevarnost, dočim je na Dunaju pokalo od desne in leve, od zgoraj in spodaj in nisi vedel sploh, kam bi bežal, kam bi se skril. Popolnoma so odpovedali republikanski brambovci (ne redna vojska), ponekod so sami napadali policijo, ponekod bili napadeni od lastnih pristašev. Z eno besedo: bil je tak kaos, tak tohuvabohu, pred katerim obledeva vse, kar so doslej razpaljene množice v svoji razkačenosti po raznih mestih Evrope naredile. Dunaj, to krasno mesto z zlatim srcem, ki je tudi nam Ljubljančanom priskočilo velikodušno na pomoč ob težkih urah potresa, je postalo za hip Moskva v najgroznejših trenotkih znane revolucije in v nedeljo so bile uli-ee kakor izumrle, cerkve so prazne samevale, najboljši katoličani se niso upali k službi božjL
Stvar se je dolso pripravljala.
Pravijo, da se je stvar dolgo pripravljala, kajti odkod naenkrat strašne zaloge bencina, ■ katerim so pobesnele mase zažgale čudovito lepo kamnito justično palačo, odkod skrbno Izdelane, ostro robate jeklene kocke, s katerimi so divjaki, še predno je policija pričela streljati, v tisočih in tisočih bombardirali straže in razne stražnice? Oprostitev treh mož iz znane šatendorfske žaloigre je bil le samokres, ki je sprožil dolgo zadrževano, skrito municijo. kakor je svoječasno Principov samokres sprožil svetovno vojno. V soboto in nedeljo vsled splošne stavke ni izšel noben list razun 4 izdaj »Mitteilungs-Blatt-a«, socialnih demokratov, ki pa je sam priznal, da so se bili med delavske mase vsilili razni perverzni tipi z najhujšimi živalskimi nagoni. Vendar
folicija za barikadami,
potem, ko je množico potisnila nazaj.
Slike razdejan a.
Tani na »Bellaria« sem videl ležati »strašno razmesarjenega delavca in poleg njega stražnika s krvavo bluzo in razbitim obrazom, nad njima pa ogromen plakat z napisom: »Wien lacht vvieder« Ausstellungs-Revue in 2 Akten und 30 Bildern. 150 Mit-wirkende, 900 Kostume.« —■ O bridka, rezka ironija! Veža justične palače izgleda kakor ogromna srednjeveška grmada raznih požga-nih aktov in nad njo, kakor v satanski posmeh kij) »Pravice« z inečem in tehtnico. 35 milijonov zlatih kron je bila vredna čudovita palača, v njej pa neprecenljivi dokumenti, nenadomestljivi akti. V težke milijarde gre škoda 15. julija in tujec si bo dobro premislil, predno si izbere Dunaj za cilj svojega potovanja.
Kaj sem jaz doživel.
Kako sem zašel v ta >rumel<? 12. julija sem se odpeljal iz Ljubljane, se ustavil za on j dan v Mariboru in Gradcu in bil v četrtek I zvečer pri svojih dunajskih znancih. Hoteli i smo v Detek, do moii želii obiskati centralno
Pravi krivci.
Na odhod ni bilo več misliti, zlasti ko me je domača gospa naprosila, naj hi šel po njeno hčerko, ki se je nahajala v urdu daleč na drugem koncu mesta. Po noči so privozili zadnji vlaki in v soboto, nedeljo ter ponedeljek do 12 ponoči je trajal štra.jk na železnici. Izgubil sem veselje do Švice in bi bilo tudi moje potovanje brezpomembno, ker bi moral biti že v nedeljo v Zurichu. Tako sedim v kavarni Beethoven blizu univerze, kjer se dobe tudi naši slovenski listi in to pišem. Zunaj se že razvija normalno življenje, kino in razni tingl-tang!ni ter brezversko časopisje zastrupljajo dalje ubogo ljudstvo. Pri tej priliki se povprašujem, kdo je bolj obsodbe vreden: ali ubogi zapeljani delavec, ki je šel na cesto in tvegal življenje za svoje zemske ideale ali pa oni amerikanski reporterji, ki so se dvignili v zrakoplovu, seveda dobro nabasani z dolarji, v zrak nad gorečo justično palačo in okrvavljenimi dunajskimi ulicami ter vzklikali: kako zanimivo, kako veličastno! Uprav kakor svoj čas Neron nad gorečim Rimom! Ali niso med temi lovci senziftij in člankarji brezverskeea
stražnih konj, beg tisočerih m zopet huronsko ! vpitje na naskok.
Ne, to niso bile vež disciplinirane mase mož. trpinov dela, temveč krvi željna horda, I ki se je z nekakim volčjim sadizmom zaganjala v stražnike, v mirne pasante, hoteč ab- j solutno krvi, požara in rušitev. Ta masa je za hip zavladala na cesti: pogazila človečanstvo, j red. stražnike, vlado, rdeče voditelje, lastnega ljudskega župana, ki je postal tarča njiho- ! vih pesti in kamnov. Vse kar se zbira po najtesnejših kotiščih, vsi velikomestni apaši, bol- 1 garski in ruski podžigatelji med njimi, vsi so si dali parolo in so hoteli na vladni palači in 1 rdečem magistratu zasaditi krvavo zastavo svetovne revolucije.
tali Dunajčanom raj na zemlji, prepuščajoč nebo angelom, vrabcem in duhovnikom. Župan Seitz, ki je hotel pomiriti razkačene mase in sam dirigiral avto požarne hrambe proti justični palači, pa je moral pred lastnimi ljudmi sramotno kapitulirati. Ravno tako Julij Deutsch, vsemogočni šef republikanske garde. Namesto raja na zemlji pa je Dunaj dobil preko 100 mrtvecev in nad 1000 ranjencev.
bila za hip gospodarica položaja. Pokalo in grmelo je kakor na fronti, sam se čudim kako smo nftšli izhod iz te gnječe in odnesli zdravo kožo. Končno smo po ovinkih, bile so med nami tudi dame, ki pa so se ves čas čudovito dobro držale, prišli nazaj na Alzerco, kjer stanujemo. Ta čas pa so že prihajali vozovi in avto z ranjenci in mrtvimi v javno bolnico tega okraja. Gorje mi, če bi imel na sebi du-hovsko obleko tedaj, imel sem namreč civilno
Gospodarstvo
hmelj.
V »Frankfurter Zeitung« čitamo zanimive podatke o hmelju v letu 1926. kakor tudi o produkciji piva.
Produkcija piva je znašala lani v najvaž-oejših državah (v oklepajih podatki za 1925) v milijonih hI.: Nemčija 48.4 (46), Anglija 32.9 (34.4), Belgija 17.3 (17.5), Francija 13.5 (14.7), Češkoslovaška 9.7 (10), Unija 6.8 (10), AvBtrija 5.4 (5.1), Irska 3.5 (3.8), Avstralija 3.05 (3.1) itd. Jugoslavija je po tej cenitvi producirala lani 900.000 hI piva napram 700.000 hI lani. Kakor pa nam potrjujejo strokovnjaki, je ta cenitev nekoliko previsoka. Podatke o produkciji pa imamo Eal le za Slovenijo. Svetovna produkcija piva je nazadovala od 174 milijonov hI v letu 1925. na 171 milijonov hI v lanskem letu.
Produkcija hmelja je lani le malo narasla. Površina je na celem svetu znašala lani 63.600 ha, 1 1925. pa 55.400 ha; povprečni pridelek na ha lani 21.3 stotov, leta 1925. pa 23.3 stota. Skupno je znašala produkcija lani 1,183.000 stotov 1. 1925. pa 1,180.000 stotov.
Površina, zasajena s hmeljem, je bila lani (v oklepaji!) podatki za 1. 1925.): Nemčija 14.200 (12.500), Češkoslovaška 12.700 (10.200), Vojvodina 4.500 ( 2.800), Slovenija 1150 (930), skupaj Jugoslavija »5C0 (3730), Poljska 2500 (1900), Francija 4850 (4150); Belgija 1400 (1300), Rusija 2400 (1500), evropski kontinent 43.400 (35.500), Anglija 10.400 (10.000), Evropa skupaj 53.300 (46.150); Unija 8000 (8200).
Povprečni hektarski donos je znašal lani v stotih (v oklepajih podatki za 1925)': Nemčija 6,6 (11.2), Češkoslovaška 21.7 (15.9),. Vojvodina 14:6 (18.2), Slovenija 10.3 (14.1), Jugoslavija 15 8 (17.8) Francija 21.4 (25.5), Anglija 31.1 (35.3) in Unija 34 (31.5).
Dono6 pa je bil v tisoč stotih (v oklepajih podatki za 192k5): Nemčija 81.9 (180), Če&kosjo-vaška 212 (144), Vojvodina 41 (40), Slovenija 18 (12), Jugoslavija 59 (52), Francija 99 (100), Belgija 42 (51), Anglija 330 (370) in Unija 280 (260).
Konzum hmelja v letu 1927-28 cenijo na 1142 tisoč stotov. Letos se je vsepovsod kultivirana površina znatno povečala: v Nemčiji za 10—20 odstot., v Češkoslovaški od 12—30 odstot:, v Alzaciji ta 5—10 odstot., v Jugoslaviji pa celo za skoro 60 od9tot.
Hmelj je bil v rasti radi mrzlega vremena do konca junija zadržan, vendar se sedaj ugodno razvija. Škodljivci, zlasti peronospora, se pojavljajo, redkeje kakor lani, pa jih tudi bolj energično tpHrajo kot včasih.
Licitacija zn zgradbo malih železničarskih stanovanj v Mariboru in Ljubljani Na žel. ravnateljstvu se vrši dne 1. avgusta ob 11. uri javna ofertalna licitacija za zgradbo dveh stavb za stanovanja žel. osobja v Ljubljani Predračunska vsota je 950.720 Din; nadalje za zgradbo ene stanovanjske hiše v Mariboru, za katero je predračunska vsota 475.360 Din.
Trg. pogodba z Nemčijo. Iz Berlina nam piše naš dopisnik: Pogajanja za sklenitev trg. pogodbe z Nemčijo se približujejo koncu. Kakor se zdi, potekajo povoljno in je pričakovati njih zaključka že koncem tet;a tedna. Kakor je znano, se udeležuje teh pogajanj tudi kot ekspert zbornični tajnik g-Ivan Mohorič.
Konvencija o valorizaciji z Avstrijo. Kakor nam poročajo iz Belgruda, je načrt konvencije z Avstrijo o valorizaciji že odobril trg. minister in je sedaj v odobritev predložen finančnemu ministru.
Obrtniški krediti Narodne banke. Ob priliki ustanovitve drž. obrtne banke je postalo aktuelno vprašanje obrtniških kreditov pri Narodni banki. Kakor poročajo sedaj iz Belgrada, je Narodna banka na Intervencijo Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljut)ljani sklenila dajati še nadalje
obrtnikom te kredite, vendar bo sčasoma to vprašanje nanovo vzela v pretres.
Živinski sejem v Ljubljani dne 20. julija. —
Prignanih je bilo 148 konj, 44 volov, 44 krav, 15 teiet in 158 prašičkov za rejo. Prodanih je bilo: 19 konj. 28 volov, 30 krav. 13 telet in 90 prašičkov za rejo. Cene so bile za kg žive leže: voii I. 10 Din, II. 9 Din in III 8 Din, krave debele 5—7 Din, kIo-Jsasarice 3—4 Din, teleta 5—7 Din; prašički za rejo 175—300 po komadu. Zaradi zaposlenosti živinorejcev na polju je b'l dogon slabši, pa tudi kupcev je bilo malo. Cene so v ostalem neizpreme-njene.
Znižanje provizije Nar. banke za čeke. ki se zamenjajo za valuto. Na včerajšnjem borznem sestanku je bil prečitan naslednji odlok finančnega ministra: 1. da se dosedanji odstotek (1%), katerega Narodna banka računa za provizijo ob izstavljanju čekov za valuto po čl. 5 Pravilnika o reguliranju prometa z devizami in valutami, zniža na 0.75% in da se v bodoče plača names'o \% samo 0.75"ž, od česar pripade Narodni banki 0.25% kot njena provizija za zamenjavo čekov za valuto. 2. Da Narodna banka in njene podružnice poleg valut, določenih v čl. 5 Pravilnii<a sprejema v zameno za čeke tudi avstrijske šilinge in madjarske penge.
Graditev poslopja za carinarnico v Ljubljani.
Te dni se Je mudil v Ljubljani glavni ravnatelj carin ilr. K Šmid, ki se je posvetoval z interesirani-mi fak'orji glede gradbe poslopja za carinarnico v Ljubljani Kakor znano, se je pred nedavnim časom vršila pri tukajšnji zbornici glede lega »nke'a interesentov, fiospod glavni ravnatelj si je ogledal Btavbiiče. vendar pa še ni prišlo do popotnega raz-čifcčenja, ker gre tu za veliko vsoto 8 milijonov dinarjev iz kaldrmine, ki naj bi se porabila za gradbo. Kakor ie sedaj ugo'ovljeno, se /gradi carinarnica' v Zelepi jami za kurilnico Zgradbo bi pričeli ali septembra ali pomladi 1928. G. glavni ravnatelj jfe nato odpotoval v Celje.
Železna ruda v naši državi. Znano je, da imamo pri nas bogata ležišča železne rude v Bosni, pa tudi v Hrvatski in v zada jem času odkrivajo nova v-Srbiji. Lani je znašala produkcija železne rude 367.000 v vrednosti 37 milijonov Din, zaposlenih 1182 delavcev. Za leto 1925. so poda'ki: produkcija 139.000 ton. vrednost 14.1 milijona Din, zaposlenih delavcev 850. Razen 560.'on v Srbiji so vso rudo nakopali v Bosni. Ogromna večina te rude se izvaža v inozemstvo, leta 1925. 153.000 ton, za leto 192(>. še nimamo podatkov, ker glavno ravnateljstvo .carin še do danes ni publiciralo podrobne statistike za leto 1926.
T&orsa
DENAR.
Dne 20. julija.
Na današnjem borznem ses'anku se je učvrstil Berlin, kakor tudi Italija, dočim je Dunaj neznatno popustil. Danes jo bil notiran tudi Newyork kabel 56 95 bi. Promet je bil srednji; Narodna banka je dajala devize Curih, London in Ne\vyork. V Curihu je zelo nazadoval Bukarešt, dočim je bil Dunaj čvrs-'ejM.
Ljubljana. (V oklepajih zaključki.) Devize: Amsterdam 22.83 bi., Berlin 13.51—13.54 (13.525), Budimpešta 9.93 bi., Curih 10.935—10.965 (10.95), Dunaj 7.9925—8.0225 (8.0075), London 27590— 276.70 (276.80), Ne\vyork 56 70—56 90 (56.R0), New-york kabel 56.95 bi., Pariz 222.50—223, Praga 168.20-169 (168.60), Trst 308-310 (309).
Zagreb. Berlin 13.515—13.545, Italija 307.78 —309.78, London 275.90—276.70, Newyork 56.70— 56.90, Praga 168.20—169, Dunaj 7.9925—8.0225, Curih 10.935—10.965
Curih. Belgrad 9.1325, Budimpešta 90.50, Berlin 123.53, Italija 28.225, London 25.22. Ne\vyork 519.35, Pariz 20.345, Praga 15.39, Dunaj 73.05. Bukarešt 3.025, Sofija 3.76, Varšava 58, Amsterdam 208.10, Madrid 88.95.
Dunaj. Deyize: Belerad 12.4975, Kodanj 190, London 34.50, Milan 38.65, Newyork 71045, Pariz 27.82, Varšava 179.34. Valute: dolarji 710.45. angleški funt 34.50, francoski frank 28.0750, dinar 12.58, češkoslovaška krona 21.0625.
Praga. Devize: Lira 188.87, Zagreb 59.35, Pariz 132.35, London 164, Newvork 33.80.
Trst. Belgrad 32.325—32 55, London 89.275-89.375, Pariz 71.90—72.10. Ne\vyork 18.35-18.38, Curih 354.15, Dunaj 258.75.'
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Zagreb. 7% invest posoj. 84—84.50. agrari 50 škodnina 343 den., Celjska 197—199, Liublj. kreditna 147—150, Kred. zavod 160 den., Stavbna 55 den., šešir 104 den.
Zagreb. 7% invest. posoj. 84.84.50, igrari 50 51, vojna odškodnina 843.50- 344. avg. 343.25— 344, sept. 345- 346.50, Hrv. esk. 94 zaklj., Hipo-banka 56.50 zaklj., Jugobanka 91, Praštediona 850 zaklj., Ljublj. kreditna 150—155, Šečerana 475— 485, Slavonija 17.75 zaklj. Trbovlje 455—475, Vevče 130-137.50.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 77.25. Živno 94.25, Alpine 41.25, Greinitz 6.60, Kranjska industrijska 42, Trbovlje 57.25, Hrv. esk. 11.25, Jugobanka 11.85, Avstr. tvornice za dušik 33, Slavonija 1.95.
Trst Adria 1665, Assicurazioni generali 3.465, Tržaški Lloyd 735, Riunione adriatira di sicurla A. B. 1785, Split cement 180, Tripcovich 250.
BLAGO:
Ljubljana. Les: Tramiči po noti kupca, fko vag. naklad, post. 245—245, zaklj. 1 vag. 245; tendenca za les je neizpremenjena. Povpraševanje je za hrastove trame od 2.30 m naprej deb. 25X25.
Dež. pridelki: Ponudbe so bile: Pšenica nova, bačka, 78 kg, 2%, brez dopl., slov. post., ml. tar., prompt plačilo 80 dni 337.50—340, za julij, avgust po izbiri ku|xia plačilo 30 dni 340 —342.50, pšenica s'ara, 75—76 kg, 2%, slov p., ml. tar., prompt plačilo 30 dni 335, koruza bačka, slov. post. 30 dni, 235—237.50, koruza sremska, slov. post., plač. 30 dni 232.50—235. ničlariea bačka iz stare pšenice, fko Ljubljana odjem ceieg.i vagona, brez užitnine, plač po prejemu 505. Tendenca je nadalje čvrsta, ker konzum čaka na drugačen razvoj cen. Zaključkov ni bilo.
Novi Sad. Pšenica bačka, nova, 78 kg, 285— 290 nova bačka, 79—80 ke par. Stara Kamža 292.50 —295, ban., 78 kg, 280 - 285, nova par. Senta 293— 297.50, ječmen sremski, 64—05 kg, 205 -210, ban. 63-65 kg, 205—210, oves bački 185—190, sremski 185—190. koruza bačka 185—199, bačka vag. Sis'ak 185—190, sremska 185 190, ban. 185—190, moka bačka 0 g 427.50—430, bačka 2 400—402.50, bačka 5 300—362.50, bačka 6 327.50—330. bačka 7 250-260, 6% bačka 290—800, sremska 8 177.50, r/.ena 340, otrobi bački v juta vrečah 155—156; tendenca neizpremenjena. Promet: 12 vag. pšenice, 17 vag. koruze, 1 vag. ječemna,' 10 vag. moke, 4 vag. otrobi, skupaj 44 vag.
Spori
ZA TISTE, KI GRADIJO STADIONE IN ŠPORTNA IGRIŠČA.
To ni kar tako, veliko je treba dela. Nemški državni odbor za telesne vaje je sklical za zadnji teden v juliju strokovnjake za take zgradbe na zborovanje, in imeli tam sledeča predavanja: Prol. Drigalski: Potreba vežbališč za ohranitev ljudskega zdravja. Državni min'«t-r n. p. Do-minicus: Temeljna pravila za zgradbo vežbališč. Ravnateli Neuendorff: Potreba vežbališč za vzgojo naroda. Dr Diem: Gradba in vzdrževanje tekališč, skakališč in metališč, Budzinski: Kolesarska dirkališča. Prof. Hackcr: Gradba tribun, telovadnih in gimnastičnih prostorov. Arhitekt Deumler: Naprava in vzdrževanje igrišč za hockey, tenis, golf in otroških igrišč. Lulher: Sankališča in skakalnice. Hebekerl: Poletne in zimske plavalnice. Stavbnik March: Veslaške in čolnske hišice. Ravnatelj Barth: Športni parki, vrtni kinč. Ude-ležniki zborovanja si bodo nato ogledali naprave v, Berlinu, Oberhausenu, Dortmundu, Duisburgu, Dtisseldorfu, Kolnu, Frankfurtu, Drcsdenu in JHohnsteinu. To je pa res praktičen in nazoren pouk. Morda bi vodstvo našega stadiona pisalo na Nemški državni odbor za telesne vaje in bi dobilo od tam dotična predavanja. Vsaka najmanjša stvar se mora prej dobro premisliti; če je enkrat zamujeno, je zamujeno. Dobro bi bilo tudi, da bi poslalo vodstvo na take tečaje ljudi, ki se res zanimajo in spoznajo. Stroški bi se na na drugi strani stoterokrat poplačali
ORGANIZACIJA V WIMBLEDONU.
Turnir je končan, Francozi so odšli, Ameri-kanci tudi, WiIlsova tudi. O veličastni športni napravi in o vzorni organizaciji velikanskega turnirja so zelo veliko pisali. Posebno hvalijo vodstvene zmožnosti g. Burrora, ki je letos vodil igre že devetič. Nič ni bilo prenagljeno, nič zamujeno, vse tako, kot je moralo biti. Sodniki in laiški sodniki so bili kljub slučajnim in neogibnim napačnim odločbam prav dobri; vršili so svojo doižnost neomajljivo, odločitve so naznanjali glasno in določno. Ob začetku turnirja se je ponudilo vodstvu 400 sodnikov, ki so Se morali več dni pred igrami pod nadzorstvom vaditi v svoji službi. Na centralnem igrišču so vpeljali letos novost; sodnik je govoril v mikrofon, na stolu pritrjen, in vse, kar je rekel, so števil, i megatoni, povsod postavljeni, naznanjali naprej. Udeležba
občinstva in časnikarstva je bila zopet presenetljivo velika. Večina sedežev je bila razprodana ie več mesecev pred začetkom turnirja. Obdržali »o le »majlu?n« ostanek treh tisoč sedežev in ravno toliko stojišč, in te si lahko kupil vsak dan ob 12. uri. Stojišče 12 šilingov, t. j. 165 dinarjev. Seveda sc je napravila že davno pred poldnem običajna kača čakajočih; cestni godbeniki in razne zabave so jim krajšali čas. Prvi čakalec je prišel pred blagajno nekoč že ob tri četrt na šest zjutraj. Drugi pa »šele« ob osmih. Nismo še brali, kakšni so bili dohodki letošnjega turnirja. Tudi če je moralo dati vodstvo še take vsote za stadion, jc moral biti prebitek vseeno zelo lep.
DUHOVNIK JE PLAVAL ČEZ KANAL CATALINA.
To je tista morska ožina v Ameriki, ne dalefi od mesta Los Angeles, o kateri smo lani pisali, da jo je prvi preplaval i7 letni Young iz Toronto v Kanadi. Število duhovnikov v Ameriki, ki se zanimajo za šport in gn tudi praktično Boje, je vedno večje, bodisi, da igrajo nogomet, da sc vat." • boksu in rokoborbi ali pa da se učijo aviji. Nihče pa menda ni tako navdušen za šport ko' hovnik Teagarden iz Sewellsevilla v državi Ohio. Pri plavanju čez omenjeni kanal Calalina pred par tedni je on prvi prišel čez. S ponosno samozavestjo je to povedal doma svojim župljanom in je med splošnim odobravanjem pravil, da je on prvi duhovnik, ki je zmogel to veliko in naporno sportnn delo. Če bodri duhovnik k športnemu udejstvova-nju, je to prav dobro. S tem vzgaja svoje ljudi v možatosti, disciplini, spoštovanju bližnjega, primo» ni samozavesti, v čutu dolžnosti do bližnjega.
AMERICA.
Tako se imenuje aeroplan, ki ga je imel Byrt! na svojem poletu iz Amerike v Evropo. »America« ima tri Wrightove motorje po 200 KS, krila imajo razpetost 21.6 m, letalo tehta 6577 kg, glavni tank sprejme več kot 3600 litrov bencina. Poleg tega so v krilih še štirje lanki, vsak s sprejemno možnostjo 430 litrov, skupaj 1720 litrov. Motorji porabijo na uro okoli 120 1 bencina; torej more ostati letalo v zraku nad 44 ur, če vsi motorji delajo. Povprečno hitrost aeroplana ceni Byrd na 140 kilometrov. »America« ima tudi majhen zložljiv rešilni čoln s seboj. Stroške poleta cenijo na najmanj 280.000 dolarjev. »Americac je Fokierjev stroj, kakor ga je imel Byrd tudi na. svojem poletu do tečaja.
To in ono
NEVIDNE FILMSKE ZVEZDE.
Niso samo veliki filmski igralci oni, ki prejemajo bajne vsote, kakor na. pr. angleški komik Lander ali pa Mary Pickford. Velike filmske družbe imajo tisoče uslužbencev, od katerih je dostikrat odvisno, je li bo film kaj vreden ali nič. Plače onih za kulisami filmskega pozorišča so dostikrat višje kot pa igralcev samih.
Trenutno pripravljajo Angleži kolosalen film »Huntingtovver« (lovski stolp), v katerem igra glavno vlogo največji sodobni angleški komik Sir Lander (za to svoje »delo« je prejel od družbe 10.000 funtov, t. j. 2,750.000 dinarjev). Med obiskovalci kina je vedno navdušenja, kadar je Lander na programu. Ni-kdo pa se ne spomni onih, kateri so tudi pripomogli, da je imel film uspeh. V prvi vrsti je tu ravnatelj. On je odgovoren za vse. Seveda pa ima tudi temu primerno plačo, navadno več tisoč funtov za vsak dobro uspeli film. Priprava in snemanje srednje dolgega filma traja štiri do pet tednov. Drugi za ravnateljem je fotograf. Marsikdo je že rekel, one malo vretcnce zna vsakdo vrteti, kar je končno tudi res, le da bo efekt različen, ako bo vrtel strokovnjak ali pa kdo drugi. Zato pa ima izurjen fotograf plače do 100 funtov na teden, kar je vsekakor ogromna vsota, akc preračunamo to v dinarje, kar znese 27.500. ali 4582 Din na dan. Oni, ki je filmal Har> Pickforda in Douglas Fairbanksa, je pa prejel še več, namreč na leto 7000 funtov (dva milijona dinarjev). A že navaden filmar ima 50 funtov tedensko, t. j. 14.000 Din. Pomožni ravnatelj ima plače do 50 funtov na teden, toda biti mora spreten, da, tako rekoč desna roka ravnateljeva in soodgovoren za vse. Potem je še umetniški ravnatelj, kateri od-
Nlkolaj Ljeskov:
Začarani romar.
22
Vse to je vendar nudilo nekaj razvedrila. Potem pa zopet zrastejo na starem pogorišču dišeče stepne jagode, priletijo jih zobat razne ptice, vsak drobiž in ves zrak je poln čivkanja ... Včasih srečate tu in tam še kak grmič: tavola,3 divja marelica ali bo-bovnik4... Kadar ob solnčnem vzhodu spuhti megla v roso, se zdi, da piha hlad in vsaka rastlina izhlapeva 6voj vonj... Hudo je seveda kljub v9emu temu, a vendar se še da potrpeti. Zato pa Bog ne daj komurkoli dolgo bivati na slanicah. Konji so tam prav radi nekaj časa: ližejo sol, zato mnogo pijejo in se redijo. A človek mora tam obupati. Tam ni nobenega živega bitja. Kakor v zasmeh leta samo en droben ptič, krasnoustik, velik je kakor naša lastovka in ni na njem nič posebnega, samo okoli kljuna ima tako rdečo kožico. Ne vem zakaj prileti ta ptič na morsko obalo. Nikjer nima tam ničesar, da bi se usedel. Pade naravnost na tla, sredi slanice, leži nekaj časa na trebušku in zopet se vidi, kako se dvigne in zopet zleti. Ti pa nimaš niti tega veselja, ker nimaš peroti. Prišel boš zopet in zopet sem, nisi mrtev in nisi živ, nimaš nikakega počitka. Ko boš pa umrl, te bodo zavalili kakor koštruna v sol In boš ležal slan do konca sveta. Še hujše ko to pa je pozimi, ob tjubenjku.5 Snega ni veliko. Pokrije za silo travo in oledeni — vsi tatari sedijo ob tem času po jurtah0 ob ognju in pušijo... Ob tem času se tudi pogosto bičajo med seboj, ker ne vedo, kaj bi počeli... Če pa greste takrat ven, nimate kaj gledati. Konji se
*	Splraea L.
•	Caragona arboresceos.
*	Zimska pa&a.
•	Šotori.
naježijo in hodijo sključeni. Mršavi so tako, da jih je le rep in griva, kadar piha veter. Težko prestavljajo ijoge, razbijajo s kopiti sneženo skorjo, glodajo zmr-njeno travico in to je njih edina hrana. Takrat se pravi, da tjubenjku jejo... Hudo je. Edina zabava tatarom je ob tem času, če zagledajo, da je postal kak konj hudo slab in ni več za tjubenjkovanje: t. j. da nima več moči? da bi razkopal s kopiti sneg in zagrabil z zobmi zmrznjene korenine. Takemu konju takoj prerežejo z nožem vrat in ga denejo iz kože, meso pa pojedo. Vendar pa je to meeo zoprno: sladko, kakor na primer kravje vime, a trdo. človek ga je seveda v sili, a slabo mu prihaja. Še dobro, da je znala ena mojih žen konjska rebra prekaditi. Vzela je celo konjsko rebro z mesom vred, kolikor se ga je držalo, ga vtaknila v veliko črevo in prekadila nad ognjem. Tako meso je še vendar boljše, ker ima vsaj nekaj vonja po gnjati, okus pa je vendar zoprn. Glodal sem to zoprnost, pa sem se nenadoma spomnil: joj, zdaj pri nas na vasi za božič skubejo gosi in race, prašiče koljejo, prav mastne ščiT s svinjskim vratom skuhajo. Otec8 Ilja, naš žnpnik, je tako blag, dober starček. Kmalu bo šel Kristusa slavit.3 Z njim gredo djaki,10 župnikova in djakonova žena in semeniščniki. Vsi so dobre volje, a otec Ilja ne prenese veliko pijače. V graščini mu nalije šilce hišni upravitelj. V pisarni pošlje k njemu oskrbnik pestunjo in ta ga tudi pogosti. Otec Ilja postane omamljen. Gre še k nam, k slnžinčadi, a komaj še premika noge, pijača mu stopa v glavo. V prvi hiši od kraja še naredi kak požirek, potem pa že ne more več piti. Ima steklenico v žepu in zliva noter vse, kar dobi. Pri nas je kakor doma, bodisi s pijačo bodisi z jedmi. če otec zagleda
7	Zeljnata juha.
8	Duhovnikov naslov.
•	O božiču moli duhovnik v vsaki hiši in dobi obenem biro.
*	Diakon ie pomožen duhovnik, ki sam ne mašuje.
kje kak boljši prigrizek, prosi: češ, dajte, zavijte mi košček v časopis, ponesem domov. Navadno mu odgovore: »Nimamo, batjuška,1 pri nas časopisov.« On pa ni nič hud, vzame kar tako, ne da bi bilo zavito, da svoji ženi, pa gre zopet mirno naprej. Ah, gospodje, kadar sem se spomnil tega življenja, kakor sem ga bil vajen od otroških let, se mi je vselej stožilo pri srcu in mi je bilo hudo. Naenkrat me je pričelo gnesti v jetrih, češ: kod tavaš? Ločen si od vse te sreče, koliko let že nisi bil pri spovedi, imaš žene, ne da bi bil poročen, in umrl boš, brez kristjanskega pogreba. Prevzel me je vselej ob takih mislih obup pa ... pričakal sem noč, splezal na tihem ven iz taborišča, da me ne bi videle žene z otroki in nihče izmed poganov. Pričel sem moliti... dolgo sem molil, tako molil, da mi je celo sneg skopnel pod koleni, ob svitanju pa sem zagledal travico tam, kamor so padale moje solze.
Pripovedovavec je obmolknil in povesil glavo. Nihče ga ni motil. iVdelo se je, da so vsi polni spoštovanja do svete žalosti njegovih zadnjih spominov. A minil je trenutek in Ivan Severjanič je sam zdihnil tako, kakor da bi z roko odstranil senco nekdanjega obupa. Odkril se je, se prekrižal in rekel z meniškim kolpačkom v roki:
— Vendar pa je vse minilo, hvalo Bogu.
Privoščili smo mu trenutek počitka, potem pa smo se opogumili ter mu stavili nova vprašana o tem, kako je ozdravil on, naš začarani junak, svoje z nasekano žimo pokvarjene pete, na kak način je pobegnil iz tatarske stepe od svojih Natašk in Koljk ter kako je prišel v samostan.
Ivan Severjanič je zadostil naši radovednosti s popolno odkritosrčnostjo, kateri se menda sploh ni bil zmožen izneveriti.
1 Oče, župnikov naslov.
= 111=111
-M
<D .o
TO
ca
O N « >
.2.
.j w
S	a
S	a) «
u	.2
B	o a
O	O
e	5
k® n
d)
®	>
Jt!	.
in	a
c	'X
C3	LJ
g	*
•5	^
3	O
V)
s i
o
tr. a	>
et £>	—
= g	2
• o	5
•M U	o
8 *	"
0	c	,m
S c	O
•—	M
iS -g5
• M
1	o	"a>
5 -g
2 a	-J
55 ~	v
x
S
Q |
(N S
> .9
- N š
ui U
^ -i «	(T —
v. to
•N J5
§11*
-a ►
- »i Z. Q
3 ®
J B -
= 111 = 111
3 <
1 *
loča kostume, opremo itd. Plača tega se ravna po zmožnosti, in sicer od 10 do 50 funtov tedensko.
Vsako večje filmsko podjetje ima svojega urednika, pisatelja, rekviziterja, prikro-jevalca, mizarje, slikarje, stukaterje, tapetni-ke, vrtnarje itd. In vsi ti umetniki ali pa obrtniki prejemajo mnogo večje plače kot pa kjerkoli drugje. Poleg teh je tudi stalen fotograf. To so potem slike za reklamo, kakršne vidimo zunaj kinoposlopij in drugje. Mnogi mislijo, da so te slike posnete po filmu, kar pa ni res. Posebno skrb posvečajo tem slikam, da so tembolj vabljive. Pravih fotografskih umetnikov tako primanjkuje, da filmske družbe tekmujeo z visokimi plačami, da privabijo kakega posebno izvrstnega fotografa, kakor je n. pr. Eric Grey, za katerega se tako rekoč tepejo in ima najvišjo plačo od vseh fotografov na svetu.
Torej povprečno dobro plačan delavec v Jugoslaviji mora, ako računamo 300 delavnih dni v letu, delati skoraj dve leti, da zasluži toliko kot takle filmar v enem tednu.
Damsko friziranje in striženje las je tako dobičkanosno, da je danes v Londonu več ko 1000 salonov, medtem ko jih je bilo leta 1914. samo 200.
*
Kaplan v Londonu ima letne plače 220 funtov (60.500 Din). Župnik pa 1000 funtov (275.000 Din), od tega pa mora kaplane sam plačati. (Primerjaj te sijajne plače angleških duhovnikov z našimi. (Op. prevajalca.)
Šcgetanje s perjem za ušesi vpliva na neki gotov živec v tej meri, da povzroča ape-
tit. Tako trdijo v najnovejšem času zdravniki. *
Ako se bo prebivalstvo Londona tako hitro množilo kot zadnjih sto let, bo znašalo
v letu 2000 nad 20 miljonov.
*
Nevihte, ki se bližajo Newyorku naznanja avtomat z zvonenjem, ko je ta še 200 milj oddaljena.
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 20. julija 1927.
Višina barometra 308'8n
	Opazovanja		Barometer	loplolB » C1	Rel »Inpa ' %	Veter ln brzina i m	Oblačno«! 0—10	Vrsta padavin		!i	m 5 fs
	nral	f-n s						ob opazovanju	r mm do 7r>		
		7	764-1	17-9	79	SE 1	3			26*9	16-1
	Llubilana (dvorec)	14	760-6	26-6	52	E 1	2				
		21	762-4	21-8	66	SE 1	8				
	Maribor		763-7	19-0	82	SG 2	0			?6	12
	Zagreb		764-2	19-0	75	SE 6	1			?8	16
	Belgrad	8	762-0	21-0	51	NW 8	1			?,9	16
	Sara|evo		763-1	19-0	52	mirno	1			?4	12
	Skoplje		760-9	24-0	43	W 6	8			31	22
	Dubrovnik	—	760-3	26-0	54	S 4	0			27	17
	Split		761-0	26-0	46	NNE 10	0			34	23
	Praga	7	764-4	14-0		WWW 6	10	dež	2	18	13
Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske
Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme.
Zanimiva ugotovitev: Dognano je na podlagi znanstvenih izjav in neštetih praktičnih poizkusov, da zavzema higijenični, t. j. preprečujoči, desinficirajoči in zdravilni učinek zobne vode O dol vedno večji in globlji obseg ne samo na zobe, usta, bezgavke grlo, i t. d., ampak indirektno tudi na celoten organizem.


S krepkim ispiranjern da Odol usta m svele dišeči dih
Proste službe
W SPRETNO
frizerko
za dame sprejme tako) Sveta Štefanovič, frize-urka, Vel. Gradilte, Srbija. Plača po dogovoru,
Učenka
se takoj sprejme v modni trgovini SREČKO VRŠIČ, Ljubljana, Šelenburgova 3. Hrana in stanov, v htfi.
Brezposelnim
spadajočim v trgov, stroko, nudim zaposlitev. Priložite znamko za 2 Din, da Vam pošljemo navodila pod šifro: »Uspeh zajamčen« upravi lista.
INŠTRUKTORJA
za matematiko za četrto-
šolca, iščem. - Ponudbe med 9. in 10. uro dop, Gregorčičeva ul. 3, priti, desno — Košak.
Jtifoproda?
Bop ovnice
se najbolje plačujejo v Mariboru, Koroška c. 1.
Malino kupuie Lovro Mdllllc Šebenik, Ljubljana, Knezova ulica.
RAZPISUJEMO dobavo raznega železnega
materiala.
. Ponudbe je vložiti do 2. avgusta t. 1. _ Več_ se izve pri Direkciji držav, rudnika Zabukovca, pošta Griže.	5661
Palme in oleandre
prodam. — Ljubljana,
A-hacljeva cesta 9. 5639
//asa odrt
Stavbno podjetje
AtCETTO & drugovi
družba z o. z
Maribor, Koroščeva ul.
Debele
iuskinaste otrobe
kupite najceneje pri tvrdki
A. VOLK. Llubilana
Resljeva cesta 24.
Patent
»LUCIFER«
trajno zatre stenice in ščurke. Prodaja trgovina Zupan, Sv. Petra c. 35.
Vna/em
Trgovski lokal
v gradu v Mariboru se odda. — Poizve se ori trgovcu M. BERDAJSU v Mariboru.	5598
Poizvedbe
Ukradeno tL^
novo cestno KOLO znamke »Peugeot« - na Miklošičevi cesti, najnovejšega tipa št. 161.640 - je črno pleskano, veriga popol. zakrita, krmilo srednje široko in zavito navzgor. Kdor mi ga izsledi, prosim, naj javi proti nagradi na naslov: Jos. Cihlar, Vodovodna 1.
PAVLA ŠEGA, vdova profesorja, naznanja v svojem in v imenu ostalih sorodnikov, da je njena srčno ljubljena, blaga sestra1, gospa
Ela Drahsler roj Schanda
zasebnica
v torek dne 19. t. m. po dolgi in mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek dne 21. julija 1927 ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Šolski drevored št. 2, na pokopališče pri Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v stolni cerkvi sv. Nikolaja v petek dne 22. julija t. 1. ob 10 dopoldne. Ljubljana, dne 20. julija 1927.
Mestni Pogrebni zavod v Ljubljani.
Cenejše kot pri
RAZPRODAJAH
se dobi vsakovrstno manufakturno blago samo pr
TRPIM, MARIBOR, Olaoni trg štev. 17
Najboljši in najekonomičnejši
Elektromotorji
iz znanih čeških tvornic
Škodovih Zavodov v Plznju
se nahajajo v velikosti V4KS do 30 KS stalno v naši zalogi v Ljubljani. Obrnite se na
Civ. inž. M. A. Štebi, Ljubljana
Šelenburgova 7	Telefon 2966
Maline
kupuje vsako množino, tudi cele vagone tvrdka
„ALKO", družba z o. z.
oddelek za brezalkoholne pijače
Ljubljana, Kollzef
Strokovnjaki so si edini v tem, da so
,.weck t\$l
in aparati za vkuhavanje najzanesljivejši. Zato dobra gospodinja zahteva in trgovec prodaja samo Wtck-a. Tovarniška zaloga: Ljubljana, Krekov trg 10/1. Pri tvrdki Fructus. — — Znatno znižane cene. — —
Prodajalec
Spreten in agilen, vešč slovenskega in nemškega jezika, SE SPREJME v manufakturno trgovino. — Ponudbe je poslati na; POŠTNI PREDAL ŠTEV. 59, LJUBLJANA.	5652
Za jugoslov. patent it. 1406 od 1. marca 1923 na:
»Način i aparati za izvlačenje staklenih ploča«
se iščejo kupci ali odjemalci licenc. — Cenjene ponudbe na: ING. MILAN ŠUKLJE - Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 7.	5664
Brez posebnega obvestila
MED. UNIV. DR. LEO ŠAVNIK SIPKA ŠAVNIK roj. ČUDEN POROČENA
KRANJ V JULIJU 1927 LJUBLJANA
Priporočajte
naš list ob vsaki dani priliki Priporočajte tudi njegov oglasni del
Trgouci, pozor!
99
miHERVH"
namizno 0l"e v priznano nepre-kosljivi predvojni kvaliteti se zopet dobi pri veletrgovcih v Ljubljani.
Zahvala.
Za obile dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega nepozabnega sina, brata, vnuka in nečaka, gospoda se vsem prav iskreno zahvaljujemo.
Doško Tonejca
Posebna zahvala pa bodi izrečena motociklijskemu klubu in vsem drugim udeležencem iz Zagreba in iz drugih krajev, športnemu klubu »Ilirija«, gg. pevcem za ganljive žalostinke, darovalcem krasnih cvetk in vencev, in vsem onim, ki so dragega nam pokojnika spremili v tako obilnem številu na njegovi zadnji poti.
Žalujoča rodbina Tonejc z ostalimi sorodniki.

Zahvala.
Za vsa iskrena sočustvovanja ob smrti naše nepozabne matere, stare matere in tašče, pokojne
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem svojo najtoplejšo zahvalo.
Še posebno se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so spremili blagopokojnico na njeni zadnji poti, vsem zastopnicam in zastopnikom narodnih in kulturnih društev, vsem darovalcem krasnega cvetja, Šmartinskim pevcem za ginljivo in izbrano pet|e, Tacenskim ognjcgascem za častno spremstvo in sploh vsem, kateri so kakorkoli počastili spomin blagopokojnice.
V Ljubljani, 20. julija 1927i
Žalujoča rodbina dr, Baltičeva.


Mlin in žaga
naprodaj na močni, stalni vodi, kjer ni nikoli pre. velika in ne premajhna ter se vedno lahko obra-tuje. Žaga bi bila najbolj primerna za lesnega tr-govca, ker se v obližju žage nahaja veliko lesa in je že tudi na žagi in v gozdu več smrekovih hlodov, ki bi se tudi od-stopili kupcu. Proda se zaradi družin, razmer. — Naslov se izve v upravi »Slovenca- pod II. 5609.
Prodam hišo
enonadstropno, na Rečici pri Bledu, 10 minut od kolodvora. V hiši jc vpe-ljana trgovina, elektrika vodovod. Vprašati: Ljubljana - Ulica na grad 6
Z« Ju&oilovasako tiskarno v Ljubljani; Karol Cafi.
izdajatelj: dr. Fi. KoIotm.
Uredniki Franc Tenetflav.