Posamezna Številka Din 1» . 3. ¥ Ljubljani, v petek 4. januarja 1924. PoStnlna v gotovini. Leto L i š w m. • ■ ■ I is- *v.B ■ m m m • i /CI//V/K Izhaja vsak dan ziutraj, izvzemši pondeljke. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. Neodvisen političen list □------------------------- Uredništvo: Wolfova ulica št. 1/1. - Telefon 213. Upravništvo: Marijin trg 8. — Telefon 44. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št. 13 633. Mi in demokrati. Vsled strastnih in neprestanih napadov demokratskih listov na nas tri mo-sel površen opazovalec misliti, da ni odločnejših nasprotnikov demokratov, kakor smo mi. In priznati moramo, da bi bilo to mnenje deloma tudi upravičeno, toda kljub temu v celoti’ popolnoma zgrešeno. Da bo jasnost tudi v tem vprašanju, zato naj nam bo dovoljeno par pripomb. Mi smo odločni nasprotniki sedanje oficijeJne demokratske stranke r Sloveniji zlasti pa njihovega vodstva. Prav nobeni nasprotniki pa nismo onih poštenih demokratov, ki so sicer vneti in Idealni pristaši demokratske stranke, ki pa po svojem čutenju, po svojem mišljenju že davno več ne spadajo v sedanjo demokratsko stranko. Zlasti mislimo pri tem na številne demokratske borce na deželL Desetletja in desetletja kljubuje že marsikateri od njih vsem vihram političnega življenja in naj bo na krmilu ta ali ona vlada, vselej je našla v njih napredna misel svojega odličnega zaščitnika. Prava garda, ki samo umrje in ki se ne poda, so ti stari borci za zmago napredne misli in čeprav tare marsikoga od njih težka materi jelna skrb, vendar tvorijo ravno oni tisti kader požrtvovalnih delavcev; ki je omogočil še vsako vsenarodno akcijo po deželi in ki je bil glavni steber naših obrambnih društev. Cisto zlato je v dušah teh že osivelih Jjorcev in ne povojna morala in ne naj-nezasluženo pomanjkanje ni moglo ®*"ajati idealizma teh mož. Kvas vstajajočega naroda so ti patri joti in za to bo-vedlno zanje, pa naj pripadajo i sedanji demokratski stranki, pa * “I®11 Prepričani pristaši dedu- jejo še tako prt,« nam. Aa »•SL5om? za nje> m čeprav vemo, ^ta,ILeJo nlkdar naši, ker le pre-hane dohft^tf0 1)111 0(1 dol2atrajne bor-teea- da Pravijo: Sta “»Prednjak, deset- ^ pn>ti klerikalizmu, zfto os^em, kar sem bil ta svoje strankarske pripadnosti ne menjanj pa naj bo, kar hoče.« * v* Toda ko to konsitatiramo, moramo tudi konstaitirati oni usodepolni greh demokratske stranke; ki je s svojo politiko povzročila, da so njeni najboljši možje danes suhe veje, ki stoje Izven življenja, Id danes ne morejo več oplajati naroda, pa čeprav so V to poklicani. Kdo je kriv, da Je vse kmetsko ljudstvo zapustilo demokratske vrste? Še ]. 1919 Je bil g. Pucelj podpredsednik demokratske stranke, še leta 1919, ko je bila bKb že trdno ustanovljena; je imela demokratska stranka svoj kmetski odsek, danes ni od njega niti sledu. Zakaj? — Ker se Je hotelo, da bi bil kmetski odsek le stafaža, ker ni sedanje vodstvo demokratske stranke nikdar poznalo demokratoma, temveč samo ldi-karstvo! Še 1. 1922 je bil dr. Ravnihar pod-mokratsko stranko in NSS znosljivi. In še po skupščinskih volitvah Je bilo mogoče doseči vsaj prijateljske razmere. Toda po občinskih volitvah v Ljubljani je bilo to za vselej zaigrano in vzrok povedo sramotni listi i* »Pondeljka«. Še 1. 1923 je bil dr. Ravnihar podpredsednik demokratske stranke, še leta 1922 Je bila vsa NNS v taboru JDS, to-da tudi ta skupnost je bdila razbita za vselej. In zakaj? Ker se je tudi gardo demokratske stranke poznalo ob vott* *yah, ker je bila tudi jedru demokratske mit “,,lienieiia le stafažnai vloga. Bistvo vse napredne raziti bosti je V tem: Pojavi se skupina, ki si potem časopisja osvoji javno mnenje, potem pa sajlJ? ta- ^r je v njen interes, do- ™ mJ1 Cku*1’ tudi tist*. ki ji dajejo vso moč, samo stafaža. _Stafaža pa §e nikoli ni bila udarna, sfcrtaža še ni nikoli' mogla biti plodo-In ®dtod nazadovanje naprednih wst in odtod velika udarna sik' kmetov ob volitvah l. 1920, ko so se oprostili vseh spon, ko so šli sami v boj. Da oprostimo napredne borce od sramotne »tafažne uloge, zato smo zapisali na svoj prapor, da hočemo biti svobodna tribuna za vse. Iz tega vzroka smo tudi v najostrejši borbi s sedanjo demokratsko stranko, nosilko najbolj reakcionarnega itafažnega sistema, in iz istega vzroka smo za uvodom* omenjen* »ta- Sporazum med trbskimi zemUoradniki in SKS. Zapisnik sporazuma ho objavljen kasneje. Zagreb, 3. jan. Danes se je vršila tu skupna seja delegatov srbske zem-ljoradničke stranke in SKS. Od Srbov so se udeležili seje: predsednik poslanskega kluba Voja Lazič in poslanec Dl-mitrUevič. Jovan Jovanovič je bil vsled bolezni zadržan. SKS pa so zastopali: poslanec I. Pucelj, načelnik stranke I. Pipan ter člani načelstva dr. Marušič, Teršan in Bukovec. Seja je trajala od 10, ure dopoldne do 4. ure popoldne. Obravnavale so se vse važnejše pro-gramatlčne in taktične točke ter je bil v vseh dosežen popoten sporazum. Zlasti se je poudarjala potreba, da se doseže sporazum tudi s hrvatskim kmetom. Zapisnik o sporazumu bo objavljen šele tedaj, ko ga bodo odobrili glavni odbori obeh strank, kar se bo zgodilo v najkrajšem času. Skupen nastop obeh kmetijskih strank je s tem zagotovljen. Nov Markov protokol? Likvidacija pokrajinskih uprav na Hrvaškem In v Sloveniji. Beograd, 3. Jan. V političnih krogih se polaga veliko važnost na to, da se mudi na Dunaju istočasno z Radičem tudi g. dr. Korošec in dr. Hrasni-ca. Živahno se tudi komentira dejstvo, da se je odpeljal na Dunaj tudi ugleden član radikalnega kluba. Vse to se smatra v tukajšnjih krogih kot dokaz popolnega neuspeha demokratskega zagrebškega kongresa, ki ni mogel niti uplašiti radikale, niti pridobiti opozicio-nalce. Opozicionalen blok je definitivno pokopan, zlasti še, ker so zemljoradniki odobrili izjavo Laziča. Beograd, 3. jan.'Z ozirom na potovanje politikov v Beograd in z ozirom na potek zagrebške konference se v tukajšnjih krogih splošno povdar-ja, da je demokratska stranka omogo- čila s svojimi dvoreznimi izjavami radikalni stranki, da z uspehom izigra samoupravno ali centralistično stališče. Beograd, 3. jan. (Z) Danes dopoldne se je pričela v ministrstvu za notranje posle konferenca o likvidaciji pokrajinskih uprav. Sklenili so ukiniti mesto pokrajinskega namestnika za Hr-vatsko in Slavonijo. Kar se tiče Slovenije, se doznava, da bo v kratkem imenovan za likvidatorja pokrajinske uprave za Slovenijo mariborski veliki župan dr. Miroslav Ploj ali pa član glavne kontrole g. Hilarij Vodopivec, ker se še računa na možnost sporazuma s SLS. Spor z Bolgarsko. Beograd, 3. januarja. (Z) Zadnji govor bolgarskega ministrskega predsednika Cankova je izzval veliko ogorčenje v Beogradu. »Samouprava« preti Bolgarski in pravi, da bodo znali najti Srbi, ako Camkov res grozi, poti in načina, da zaščitijo uspehe težkih borb. Beograd, 3. januarja. (B) Sofijski poslanik Milan Rakič je prispel v Beograd ta v ministrstvu za zunanje zadeve sprejei novinarje in jim dal pojasnila glede na izjavo Cankova o Makedoniji. Rakič je rekel, da Je bilo tudi v sofijskih listih več nasprotujočih si besedil o izjavi Cankova. Prav tako so v inozemstvo prišla razna besedila ta tako tudi v Beograd. Kar se tiče. stališča naše vlade, je, sodeč po pisanju beograjskih listov, vlada zavzela preveč bojevito stališče. Vendar pa to ni točno. H koncu je rekel Rakič novinarjem, da poda zunanji minister čez kaka dva dni izjavo. Nadeja se, da bo ta izjava zadovoljila našo Javnost. A t e n e, 3. januarja. (B) Grška vlada Je izročila v Sofiji ostro protestno noto zaradi zadnjega Cankovega govora. Grčija smatra tako, kakor Jugoslavija, da je s tem govorom močno ogrožen notranji mir. Beograd, 3. Januarja. (Z) Italijanski opravnik poslov Summonte je po-setil včeraj zunanjega ministra dr. Nin-čida ta se je informiral o stališču naše države glede spora, ki je nastal med nami in Bolgarska Beograd, 3. januarja. (B) Bolgarski poslanik v Beogradu Vakarevskd je izjavil beograjskim novinarjem sledeče: Od Cankova sem prejel obvestilo, da ni imel niti najmanj tendence, kratiti interese ta pravice vaše države. To izjavo našega predsednika vlade sem včeraj sporočil zunanjemu ministru dr. Nin-čiču. Nesporazumi jen je je nastalo zaradi tega, ker so nekateri sofijski listi slabo reproducirali govor Cankova in je bilo to napačno poročilo dostavljeno tudi vaši Javnosti. Po moji službeni avdijen-ci pri dr. Ninčiču se nadejam, da je to vprašanje likvidirano in da ne bo imelo nobenih slabih posledic. Sneini meteii v Južni Srbiji. Razrušene proge. — Volkovi v okolici Beograda. Beograd, 3. Januarja. (Z) Zaradi snežnih metežev v Južni Srbiji, ki še vedno trajajo, je promet ponekod popolnoma prekinjen. Tako je pretrgana železniška proga med Gradskim-Bito-IJem in Dženeral Henrijem ter Ohridom. Pisemski promet z Bitoljem se vrši preko Soluna. Tudi v Bosni je na nekaterih krajih vsled snega prekinjen «**tni promet Beograd, 3. januarja. (Z) Vsled obilega snega so se v okolici Beograda pojavili volkovi. Na periferiji mesta so včeraj vdrli v hlev in raztrgali 20 ovac. Pobegnili so šele, ko so prišli oboroženi kmetje. Volkovi so prišli tudi v nekatere druge vasi in so napravili veliko škodo. Zaradi tega prirede dva dni velik lov na volkove, katerega se udeleže razen lovcev Iz Beograda tudi kmetje iz okolice. L®CVIDACIJA ODSEKA ZA’ SOCI-JALNO POLITIKO V ZAGREBU. T*rad- 3. Jan. (B) Nocoj po-j ?,reb minister za socijalno politiko dr. Peleš. Tam hoče proučiti na-5in za likvidiranje odseka za socijalno politiko v Zagrebu. Menijo pa, da ima njegova pot tudi političen značaj. re demokratske borce, ker so predobri za stafažno uloffo, ker hočemo, da dobi njih sila razmaha, da postanejo zopet oživljajoče veje našega narodnega drevesa. Tudi to Je eden vzrokov nastanka »Narodnega Dnevnika« in tudi v tem Je vzrok, da smo predmet najhujših napadov. Toda v interesu naroda je, da te napade vzdržimo in »ato lih bomo vzdržali PREDUJMI JAVNIM NAMEŠČENCEM Beograd, 3. jan. (Z) Danes so se v vseh ministrstvih začeli izplačevati državnim nameščencem predujmi na povišane plače. Finančni minister je že poslal vsem finančnim oblastvom zadevne naredbe. Med državnim uredništvom se Je začela akcija, ki gre za tem, da državni nameščenci odklonijo te predujme. TOVORNI PROMET NA SUŠAKU. Beograd, 3. Januarja. (Z) Po na« redbl prometnega ministrstva se z današnjim dnem uvaja s Sušakom tudi tovorni promet. Doslej so vozili do Su-šaka le osebni vlaki. Ker je sedaj na Sušaku poseben pomol, se prlčakujet da se bo povečal na! izvoz na morje. Svečana otvoritev atenskega parlamenta. Burni zaključek seje. — Republikanci za takojšnjo volitev predsednika grške rpubllke. Atene, 3. januarja (B) Včeraj je bilo na svečan način otvorjeno zasedanje parlamenta. Poslance je pozdravil vodja revolucije polkovnik Plastiras z govorom, v katerem je razložil delo revolucije in revolucijonarne vlade. Omenjal je pogreške revolucij v letih 1843 in 1909 ta nato pokazal na veliko napako, ki jo je napravil grški narod ob volitvah leta 1920, ko je omogočil kralju Konstantinu, da se je vrnil na Grško. Konstantinov povratek Je bil zločin proti državi. Narod je bil trenutno zaveden, vendar se je hitro prebudil. Uvidel je, da je napačno istovetiti koristi dvora s koristmi naroda, ter je povzdignil svoj glas. Toda protesti so bili udušenl z umori, trpinčenjem ta s preganjanjem. Država je zašla v propast ta plameni so požrli ogromna narodna bogastva. Morali smo reči: Zbogom Smirna! Toda vojska in mornarica se Je zarotila, da kaznuje krivce in da popravi stanje. Plastiras je nato pojasnjeval, kaj je napravila revolucija, da reši Grčijo težkih posledic izgubljene vojne. Revolucionarna vlada je takoj skušala popraviti odnošaje z drugimi državami. Hkrati je izvedla reorganizacijo vojske ta s tem ojačila svoj položaj. Zahtevala Je takoj, da se Konstantin odpove prestolu. Venizelos Je bil naprošen, da zastopa Grčijo pri mirovnih pogajanjih. Vse to je dovedlo do lausannskega miru, v katerem Grčija ni Izgubila niti te-ritorijalno, niti materijalno, niti moralno več, kakor to, kar Je do revolucije v vojni propadlo. Načelnik revolucije se je nato dotaknil najnovejših dogodkov, ki so dovedli do odstranitve kralja iz države. Revolucionarna vlada se iskreno trudi, da zaradi splošne draginje odpravi vse spore v državi. Toda ta politika miritve je naletela na odpor pri zastopnikih starega režima. Poskusili so celo Amnestija. Beograd, 3. januarja. (B) Danes je kralj podpisal ukaz z datumom od 9. januarja, s katerim se na čast kraljičinega rojstnega dne takim, ki so obsojeni na zapor, odpusti tretjina kazni Po sporočilu iz dvornega maršalata predloži tudi vojni minister kralju v podpis ukaz o pomilostitvi vojaško političnih zločincev. Oba ukaza Je redi-giral ministrski svet. PRIPRAVA ZA SESTANEK MALE ANTANTE. Beograd, 3. januarja. (Z) Po poslednjih vesteh dospeta češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš in njegov romunski kolega Duca v Beograd dne 9. t. m. zjutraj. Na kolodvoru ju sprejmejo zastopniki zunanjega ministrstva in češkoslovaškega in romunskega poslaništva Po svečanem sprejemu se nastaneta oba ministra v Palace-Hote-lu. V Narodnem gledališču se vrši slavnostna predstava. Beograd, 3. januarja (B) Danes opoldne sta posetila pomočnika ministra za zunanje zadeve Gavrllovlča francoski poslanik Clement Simon In angleški poslanik sir Alban Young. Njun poset se spravlja v zvezo z rešitvijo nekaterih političnih vprašanj na sestanku Male antante. UVEDBA ZLATE DENARNE VELJAVE Beograd, 3. januarja. (Z) V finančnem ministrstvu je bila te dni konferenca finančnih strokovnjakov, na kateri se je razpravljalo o uvedbi zlatnikov ln o uvedbi zlate veljave namesto srebrne. Govorilo se je tudi o tem, naj bi se dali kovati zlatniki v Brnu, FUZIJA MED KONSERVATIVCI IN LIBERALCI NA ANGLEŠKEM. London. 3. januarja. (K) Izvršilni odbor konservativno - unionističnega udruženja za Clty se Je izrekel za fuzijo konservativne in liberalne stranke, bodisi v zmislu konservativne vlade, ki bi jo podpirali liberalci, ali liberalne vlade, ki bi jo podpirali konservativci. z vstajo, toda ta vstaški pokret ni našel odziva v narodu. Plastiras se nadeja, da bo politična obsodba, ki je bila Izrečena nad reakcijonarci pri volitvah, definitivna Govornik je prešel nato na vprašanje vladne oblike in rekel: Revolucija ni hotela načeti tega vprašanja. Smatrali smo za svojo dolžnost, da se izognemo vsaki revolucijonami rešitvi, in sicer v prvi vrsti zaradi tega, ker nam ni bila znana volja naroda. Šele po zmagi pri volivah je revolucija smatrala za potrebno priporočiti kralju, da se začasno odstrani ta d& narodni skupščini priliko, prosto se izjaviti. H koncu Je Plastiras dodal, da se vojska ta mornarica vračata k svojim dolžnostim ta da se on sam osebno odtegne javnemu življenju. Ko je Plastiras končal, je vstal polkovnik Gonatas in izjavil, da vlada podaja ostavko in izroča oblast narodi skupščini. Ko sta zapustila Gonatas in Plastiras dvorano, je nastal v zbornici velik hrup. Venizelisti ta liberalci so zahtevali, naj se parlament odgodl, dočim so bili republikanci za nadaljevanje seje. Seja se je potem prekinila za pol ure* Po zopetni otvoritvi seje je bil sprejet predlog republikancev, naj se mandati poslancev proglasijo za začasne. Sela parlamenta Je bila potem odgo-dena do sobote. Atene, 3. januarja. (B) RepuMU kanci inslstirajo na tem, da se takoj Izvrši volitev predsednika republike. Ve-nizdistl se temu upirajo. Atene, 3. januarja. (Z) Venizelos Je poslal grški vladi brzojavko, v kateri naznanja^ da se ima narod Izreči v plebiscitu o teh le dveh vprašanjih: 1. ali republika ali kralj in 2. v zadnjem primeru, ali naj ostane na krmilu doseda-nja grška dinastija« ali pa naj se izvoli druga. Izid volitev v Albaniji. Beograd, 3. jan. (Z) Kolikor i« doslej znano, je dobil predsednik vlade pri volitvah v albanski parlament od 100 mandatov 51 sedežev. Iz okrožja Argirokastra, ki voli 15 poslancev, še ni znan izid. Finančni minister Urokuči je zmagal v vsej skadrski prefekturi, ki voli 13 poslancev. Sestanek albanske konstituante je določen za 21. t m. Med izvoljenimi poslanci se nahaja tudj morilec Esad paše, Rusten. FRANCOSKI ODGOVOR NA NEMŠKI MEMORANDUM Pariz, 3. Januarja. (K) »Agenoe Havas« poroča, da bo franooski odgovor na nemški memorandum sestavljen v umerjenih izrazih ta da bo nosil izrazito tehničen značaj. Odgovor ne bo zaprl poti za eventuelno uvedbo pogajanj, če bi dopuščale okolščine. Francoski zastopniki v Poruhrju nikakor niso naklonjeni raznim pobudam, ki so izšle iz Berlina, ker bi te pobude zmanjšale vrednost francosko-belgijskih zalogov in zavarovanja zasedbe. Francija se bo najbrže sklicevala na pravice, ki ji gredo po mirovni pogodbi ta bo opozorila na to, da Je bilo nekaterim zahtevam, ki jih Je stavil Berlin, zlasti glede zopetne nastavitve železničarjev, ugodeno. Dalje bodo razloženi vzroki, ki ovirajo Francijo, da M sprejela nemške predloge, kateri gredo za tem, da bi prišlo zopet na površje vprašanje vodilnih nar čel francoske reparacijske politike. ŽELEZNIŠKA KONFERENCA. Beograd, 3. januarja. (Z) Danqp so dospeli semkaj delegati novega železniškega ravnateljstva v Ljubljani ta tudi iz Zagreba, ker se vrši v prometnem ministrstvu razprava o važnih re-sortnih vprašanjih ta o zadevi medse« bojne razmejitve kompetenc. VREMENSKO POROČILO. D u n a j, 3. januarja. Napoved: Naj-prvo oblačno ta nagnenje k padavinam. Temperatura okrog ničle. V predalpskih deželah kratko trajajoče Južno vreme precei verjetno,' Dunajsko pismo. (Jugoslovanska kolonija Ima ta dru-•Sfva: Hrvatsko društvo »Prosvjete«, Akademsko društvo »Triglav«, Jugoslo-vensko podporno društvo, Udruženja fen Srba, Hrvata i Slovenaca. Zadnji dve društvi hirata na sušicd, a jako delavna je »Prosvjeta«, ki ima stalne prostore v gostilni »zur Glocke«, Neufcau-gasso, ima krasen tamburaški zbor in prireja lepo zabave vsako prvo nedeljo v mesecu. Ta mesec je bila zabava tudi na Štefanovo in sinoči na Silvestrovo. —Tu se udeležuje tudi kolonija Gradiščanskih Hrvatov, kar daje prireditvam poseben pomen. — Vsa društva prirede 27. t. m. Svetosavsko zabavo v »Kursa-lonu« ob Parkringu. Sodelovali bodo samo naši umetniki. Natančneje še sporočim. Češki »Vidensky Denik« je objavil v božični številki informativen članek o koroških Slovencih, v novoletni številki pa o gradiščanskih Hrvatih. Slika je popolna in točna. — Sploh se Cehi zelo zarimajo za naše manjšine, radi bi celo sodelovali v tem smislu, da bi imele vse slovanske manjšine skupen forum, ki bi jih avtoritativneje zastopal nasproti obiastem v zvezni republiki, v široki javnosti in pred Društvom narodov. — Ali tako sodelovanje je bilo — odklonjeno od tiste naše strani, ki bi morala s zadovoljstvom pozdraviti tako skupno delo. — Namesto podpore smo Imeli doslej le polena pod noge. Upamo, da bo v novem letu bolje, ker ie največji bu-rovž odšel. Cehi na Dunaju so izborno organiziranj In sicer ima vsaka politična stranka svoje organizacije, a vse hnajo tudi skupne organizacije, ki so popolnoma nadstrankarske, n. pr. šolsko društvo »Komensky«, Narodni Vybor, Ceske Sodce, Slovanska Besedam — Ali je kdo državljan tu ali tam, na to nihče ne gleda. Enako prihaja podpora od vseh strani! — Koliko bi se mogli od njih učiti! Ali kaj hočete početi, ako prihaja z avtoritativne naše strani v brutalni obliki izrečena parola: S Cehi ni kak e zveze! — Cehi imajo tu tri tiskamo, celo vrsto svojih časopisov, v vsakem okraju svoja društva, svoje šole, svoje krajevne politične organizacije! — Sinoči sem Čul polnočni govor predsednika važnega češkega društva, ki je dejal, da Cehi na Dunaju kulturno In organlza* torično mogočno napredujejo 1 — Jugoslovani pa so čedalje boli razkrojeni in razkropljeni. Ali je glava bolna, kako naj bodo udje zdravi? V »Zagreber Tagblattu« sem Citat članek dr. Jos. Nagyja, tajnika državnega arhiva v Zagrebu, o pogodbi med Avstrijo in Jugoslavijo meseca junija pr. 1, ki ureja vprašanje arhivov bivše A!a Danah, 1. januarja. —K—- * monarhije. Po tej pogodbi imamo pravico do vseh listin, ki so za nas zgodovinske ali upravne važnosti. — Nato govori o potrebnih velikih predpripravah, ki jih je izvršiti v svrho izvršitve bodoče delitve teh arhivov. — Torej v L 1924 se bomo šele pripravljali, dočim so Cehi že vse izvršili, in kako točno izvršili? Cehi imajo v najstrožje, moderno urejeni evidenci vsak historiški dokument, vsako listino splošne ali le zasebne veljave. Kdorkoli kdaj rabi, kar se tiče njega samega ali kake javne naprave, najde, takoj na označenem mestu! — In mi? Nikdar ne bo izvršena Izločitev naših listin, tako, kakor so jo izvršili Cehi! Oni so bili pripravljeni, izvršiti štiri petine dela tudi za nas, ali: Nič s Cehi! — je vojalo doslej naše pravilo! In tako imajo vse nasledstvene države že izvršeno to važno delo, za katero bomo mi vršili v I. 1924. (ali pa še ne!) šele predpriprave! In koliko je bilo v tem pogledu drezanja od raznih strani, ki imajo razum in srce za take posle, a zaman. Koliko sem že jaz in obširno pisal o arhivih! Zaman ves trud! Avstrija se je povsem otresla vinske kupčije z Jugoslavijo. Krivda pa je na naši strani. — Zdaj delajo razne mogočne sile, da se itn čilo še ostanki uvoza žita. Amerika In Rusija uničita vso kupčijo z Jugoslavijo. — Dandanes prihaja semkaj le še Živina v večji meri. A tudi to kupčijo nam utegne uničiti Amerika. Vse je že pripravljeno in v lepem teku! Krivdo pa iščite doma! Tukajšnji politični krogi so presenečeni vslcd dveh novih udarcev proti Jugoslaviji, in te udarce vodi Italija. Afront bolgarske vlade v mneedonskem vprašanju in albanske volitve! Oboje ima daleč segajoče posledice, ki so umerjene proti Srbiji kot taki! — Časopisi pišejo čudne reči in vse kaže, da imamo čimdalje bolj zamotan mednarodni položaj! Zdaj pa naj »Balkan« le dalje govoriči o »amputaciji«, pa bo videl, kako bi se mogla amputacija končati. Bankir Bosel, ki je obogatel šele po vojni, je prevzel skrb za dunajsko univerzo, za kar je postavil v svoj letni proračun 20 do 30 milijard. Italijan Camillo Castiglionl hoče prevzeti skrb za obe državni gledališči, ali Hackenkrczlerji so hudi in nočejo nič slišati o kaki zasebni pddpork ker se boje zasebnega vpliva na te zavode. Ca-stiglioni je daroval zopet 30 milijonov za ubožce, italijanski milijarder Emiio Polacco Je dal 10 milijonov za laške reveže na Dunaju. — Tu je ostalo tudi mnogo revežev, ki so naši državljani, a se nimajo kam naseliti v domovino, a tu žive beraško življenje. Pomoči za naše ljudi pa ni od nikoder. A. G. Inž. Sapla: Naš carinsko-davčni sistem. V preteklem letu je dosegel dinar precejšen dvig in začasno stabilizacijo, vsled svobodnejše trgovine, kreditne do-flacije, Izboljšanja prometa in glavno z zvečanjem državnih dohodkov. Namen tega članka je pokazati, da je naš dosedanji način povečanja državnih dohodkov, kljub temu, da se ic obnesel z ozirom na dinar v letu 1923 in se bo mogoče obnesel tudi v 1. 1924, trajno nevzdržljiv. Naš način zbiranja državnih prejemkov bi lahko imenovali carinski način. Visoko ocarinjenje kakega Naga, zvezano poleg tega tudi s carinskimi nc-prllikami, povzroča v normalnih davčnih razmerah dvig !n razvoj domače produkcije tega blaga, do popolnega kritja lastne potrebe, seveda s predpogojem, da so surovine v državi. Vsled tega vplivajo uvozne carine ugodno na gospodarsko osamosvojitev agrarne države in večajo polagoma njeno davčno moč. Naša država ima precej visoke carine, glavno uvozne. Iz njih Ima država precej direktnih dohodkov, industrija pa možnost prodaje svojih Izdelkov z velikimi dobički. Država pa sl misli, če dovoljujem jaz industriji velike uvozne carine, mora kriti industrija večino mojih izdatkov v podobi velikih davkov. Visoke uvozne carine so danes naj-jačji steber naših državnih financ, ako se ta steber podere, nimamo več ravnovesja v proračunu, naš dinar zdrčl nevzdržno v nižino, slede mezdni boji — skratka cela dosedaj z velikim tru- dom kolikor toliko dosežena gospodarska konsolidacija države bi bila ogrožena, če ne porušena. Nastaja vprnšanie, če obstoja možnost, da bo naša država prisiljena mižati uvozne carine. Ta možnost obstoja, jo celo sigurna, ne more se pa uresničiti že v tem letu. Državo, s katerimi stojimo v trgovski!? stikih, imajo velik interes na tem, da Hm dovolimo brezcarinski uvoz njihovih industrijskih Izdelkov, ali vsaj uvoz po znatno znižani carini. Naloga naših zastopnikov pri sklepanju meddržavnih trgovskih pogodb Je, vestno čuvati naše interese in oddaljiti znižanje uvoznih carin. Ko vidi moder stavbenik; da Je glavni steber njegove zgradbe ogrožen, prične zidati po'cg njega drugi steber, kateri naj prevzame težo prvega, če ta odreče, ne pa prvega obtež.cvati tako dolgo da se poruši. Naša država ne sme čakati brezdelno onega časa, ko bodo evropska tržišča poplavljena z ruskimi In Izven-evropskiml zemlje.!eljskimi pridelki; V oni dobi, katera nnjbrže ni več daleč, bomo morali dovoljevati uvoz industrijskih Izdelkov kot kompenzacijo za Izvoz noši h zemljcdeljskili pridelkov, najbrže sploh brez carine. Hočemo fl prestati brez ogromnih »tresljajev ta čas, dat! naši državi In dinarju zdrave temeljev gospodarsko se osamosvojiti od tujine, moramo polagoma prestati z dosedanjim carinsko-davčnlm sistemom In nastopili pot direktnih davkov, seveda izenačenih po celi kraljevini. Polncarejeva novoletna poslanica Ameriki. V poslanici, kt Jo Je naslovil francoski ministrski predsednik Polncare povod.mu novega leta na amerlkansko ljudstvo, ugotavlja Polncare po opravlčbl francoske ak* Cii e v Porahrju * zadovoljstvom, d« pH-tnavajo Amerikand, da ja bila Franclja KI&Mlena k tej akciji In dodaja: Sedaj, ko smo v rokah zastavRCIrte. ki ao neob-hodno potrebne za zavarovanje opravljenih povračil, ne zahtevamo ničesar družeča. kakor da s svojim deležem prispevamo k gospodarski obnovi s praktičnimi sredstvi In * osebnimi okrepi. Mnenla Ameil-ksncev U nam bila tek) dragocena tn pod pogojem, da se bodo določbe pogodbe spoštovale. sem prepričan, da nas bodo našla dostopne za vsako pametno tzpodbudo. Obnovitev odnošajev z Rusijo. Beo- CJska »Samouprava« citira nekaj misli Iz ikn loodoaftkec« »Tkneii« o razKU-raa v Pustu. Članek pravi da se sovjetska Oblast razlikuje pn svo|i prirodi In tendencah od vsake driiee vlade n« svetu. Po Je toternacltonalna organlzadln, kt debile tudi po drugih državah v prevratnem smislu. f*»m Mscdon.ild Je Izlavll. da moralo *»oi|-ševlkl tistnvltl propnennJo, nko žele obnoviti odnošale z druvinil državami. .Samouprav«. prtpomlnls. da govrvrl .limes« naj-prcl s stališča Velike Ut ltani)e In da ni raz-merle Velike Britanije iki Rusije Isto, kakor razmerle sovansk h narodov do 'irskega naroda, flntovo pa ie. da se ra/mere v Riislll posl hollševlkl v poslednlcm lasu niso bistveno Igprcmrnlle. Vprašanje obnove odnošajev s sovjetsko Rusijo se mora torej razmntrlvatl s stališča Interesov, ne pa z ozirom na preobrat v notranjih priF-kah Rusije. Takega preobrata ni. četudi ohstoje gotovi znaki, iz katerih bi se dalo sklepati da bolltevtkl Izgubljalo tla. —zn—: Finančna raitem« ci!a Madžarske. Najvažnejše vprašanje, s katerim se je bavil svet Društva narodov v teku svojega 27. zasedanja, je bilo vprašanje finančne restavracije Madžarske. Dne 29. septembra je ta svet na prošnjo zastopnikov Male antante avtoriziral se-kretarijat Društva narodov, da vrši predpriprave za slučaj, da bo repara-cijska komisija povabila Društvo narodov k sodelovanju pri projektu posojila za finančno restavracijo Madžarske. Povabilo rcparacijske komisije je dobilo Društvo narodov dne 18. oktobra. Nato se je takoj podalo več višjih uradnikov sekretarijata, spremljanih od zastopnika reparacijske komisije, v Budimpešto, da na licu mesta preštudirajo finančni položaj. Na podlagi dobljenih informacij je finančni komite Društva narodov sestavil koncem novembra načrt za finančno restavracijo Madžarske. 2c v prvi seji 10. decembra je svet Društva narodov sklenil, takoj sestaviti posebni komite za študij lega vprašanja. Ta komite le sestavljen iz zastopnikov Franciie, Velike Britanije in Italije, kakor tudi iz zastopnikov Madžarske. Romunske. Jugoslavije in Češkoslovaške. Ob istem času se je sešel finančni komite Društva narodov pod predsedništvom g. Janssona (Belgija). 7.z deset dni pozneje (kar je treba posebno povdariti!), namreč 20. decembra, je bil ta komite v stanu vsled intenzivnega dela. dobre volje in odne-hanja vseh, da predloži svetu v velikih potezah zarisan program finančne restavracije Madžarske. Cilj, ki se je postavil, je stabilizacija valute in zopetna upostavitev proračunskega ravnovesja pred 30. junijem 1926. Potankosti programa, ki se ima realizirati, in neobhodno potrebni pogoji za njegovo realiziranje se nahajajo v dveh protokolih, katerih besedilo je odobril svet Društva narodov in kier se nahaja tudi določen način kontrole, ki bo zasigurala. da se program izvrši v redu. V teh protokolih so se tudi zainteresirane države obvezale, da ne bodo iskale v svojih odnošajih z Madžarsko nobenih posebnih prednosti. Da se omogoči plasiranje rekonstrukcijskega posojila, ki se ceni na 250 milijonov zlatih kron, je treba, da se zuna-nii dolgovi Madžarske določijo in omejijo na število, ki ga je dežela v stanu plačati. Ni bila naloga finančnega komiteja, določiti to stvar, izjavil je samo, da po njegovem mnenju breme trianonske mirovne pogodbe ne sme povprečno presegati deset milijonov zlatih kron na leto. Izvršitev programa, ki ga je napravilo Društvo narodov, zavlsi na eni strani od odločbe reparacii«1 to so samo nerazveseljive postranske reči, poglavitno, kar določa bodočnost jugoslovanskemu ljudstvu, je splošna in jednaka volilna pravica, ki daje vsem državljanom možnost prostega udejstvovanja. Dolžnost in naloga mlade Jugoslavije je, da dvigne ščit demokracije v Srednji Evropi. Važna naloga je to, če se premisli, da se v Srednji Evropi vedno bolj oglašajo stari fevdalni despoti. Sicer se v Jugoslaviji sami tudi poskušajo uveljaviti reakcijonarni elementi, vendar z ozirom na zgodovinsko tradicijo ni pričakovati, da bi mogli doseči trajno uspehe. Gospodarstvo. Gospodarski položaj Češkoslovaške. Češkoslovaški je bila usoda izredno naklonjena. Takoj po osvoboditvi izpod avstrijskega jarma so stopili na čolo nove države voditelji, s kakršnimi se more ponašati malokatera država. Temu se ima Češkoslovaška zahvaliti, da je danes v gospodarskem in političnem oziru tako močna. Pokojni minister dr. Rašin je takoj po končani svetovni vojni uvidel, kam je treba usmeriti novo državo in njeno gospodarsko politiko, da si opomore od prestanih vojnih udarcev. Položaj, v katerem se je nahajala Cškoslovaška po vojni, ni bil ravno prevoč ugoden. Silno razvita češka industrija je imela pred vojno ogromni avstrijski trg ter je bila zadostno zavarovana pred tujo konkurenco. Radi splošno ugodnih predpogojev se je razvila češka industrija do velike popolnosti in moči. In vendar je kmalu po osvobojcnju pretila tej močni industriji poguba. Vojna je ustvarila popolnoma drugo Evropo. Na mesto prejšnjih držav so stopile druge, nncljonalne države. Vse pa so se odlikovale z uničenimi valutami, razbitim gospodarstvom ln z des-orijentirami početki samostojne, komaj tipajoče gospodarske politike. To velja zlasti o državah, ki so nastale iz prejšnje avstro-ogrske monarhije. Zato tudi ni prav nič čudno, če so se hotele te mlade državne tvorbe zavarovati pred tujimi vplivi, zlasti gospodarskimi, ki so jim grozili uničiti komaj priborjeno svobodo in samostojnost. Okoli vsake države Je nastal nekak zid varnostnih odredb, ki pa so deloma dosegle ravno nasprotno, kakor je bilo prvotno namenjeno. Te odredbe so otežkočale medsebojni promet ln ovirale napredek. Hudo Je bila prizadeta od teh razmer zlasti Češkoslovaška. Njena Industrija, ki ni Imeia poprej nobene zunanje ovira je zadevala sedaj vsepovsod na težkoče, ki so jo dušile In ji grozile * uničen lem. Vsepovsod skoro nepremostljive ovire, poleg tega pa tudi še silne težave z državnim gospodarstvom radi ravnokar prestane vojne. Češkoslovaški finančniki in državniki so uvideli, da Jp treba napornega dela in energičnih odredb, da rešijo državo gospodarskega poloma. Temu se Je prilagodila pred vsem trgovinska politika nove države: iskala je neumorno novih tržišč za svoje izdelke. Uspehi niso izostali. Danes ima Češkoslovaška že P<>* godbo z Nizozemsko, Orčljo, Francijo, Veliko Britanijo, Zedinjenimi državami In Norveško. V kratkem pa bodo dovršena pogajanja tudi z Italijo, Japonsko ln Dansko. Dovršene so že predpriprav* za pogajanja z Avstrijo, nakar prkle na vrsto Belgija, Švica In Turčija. Poleg teh bo sklenila Češkoslovaška tudi pogodbe z ostalhni državami, s katerimi Jih še nima. Z ugodnimi trgovskimi pogodbami je Češkoslovaška zelo olajšala in izboljšala položaj svoji industriji, trgovini In obrti. To pa i« tem boli. ker je sklepala dr- žava pogodbe vedno sporazumno z zastopniki vseh prizadetih industrijskih, obrtnih, finančnih itd. panog ter so te pogodbe v največji možni izmeri ščitile njihove interese. Nekaj epohalnega je delo pokojnega dr. Rašina, ki je tako mojstrsko uredil in učvrstil češkoslovaško valuto, kakor nobena druga nasledstvena država. Ce'o z mnogimi starimi in močnimi državami se more češkoslovaška valuta skušati brez pomisleka. Skrajno rigorozna finančna politika je sicer izzvala hudo industrijsko krizo, ki je dolgo časa pritiskala gospodarsko življenje k tlom. Ta kriza ni prešla brez posledic, toda solidna podjetja so Jo prestala in se nahajajo sedaj v najlepšem razvoju. Danes kažejo vsi znaki, da je ta kriza definitivno prestana. Še se sicer poznajo sledovi prejšnjih bojev, toda tl sledovi počasi izginjajo. Da je kriza prestana. dokazuje tudi nazadovanje brezposelnosti, ki se je zmanjšala od decemhra 1922 do-decemhra 1923 od 400 000 na 180.000. Treba je Mio mnogo in trdega dela. — Toda uspehi niso Izostali. X Nora premogoma najdišča. Pri VVInterswyku v Holandiji so našli ogromne premogovne sklade, ki tvorijo ceio gorovje. Premog Je prvovrsten Industrijski premog. Nad premogovnimi skladi se nnliaia nad 100 m debela plast kamene soh. med katero so zasledili na več mestih tudi kalijevo sol. X Proški mesni trtr. Na trg z dne 27. decembra le bilo prignanih In prodanih: 161 kozlUcv po 8 do 14 čk. 306 telet po 13 do 16. (Izlemoma do 17), 9 koz po 6 do 8, 797 domačh praš'čev po 14 do 16 (Irlemoma do 16.50). 30 immsovansklh telet po 16 do 17, 25 lugoslov. prašičev po 15.50, 91 danskih prašičev po 12 do 16. 50, 64 slovaških pitanih svlnl po 1520 do 17.25. 26 Jugosl. pitanih svlnl 15 do 15.50, 21 ogrskih pitanih svlnl po 16 do 17, 113 četrtin zmrznjenega goveiega mesa po 4 do 11 In 873 četrtin domačega goveiega mesa po 12 do 16 čeških kron. — Domače krave so bile po. 6.50, jugoslovanske po 6.00 do 7.50, romunski voli po 7.40 do 8.50 I" »Irlškl voli po 8 čeških kron za kg *Ive ,ež*. X Mednarodni sejem v LIJonn. V Ltjo-nu se vrši veliki mednarodni selern od 3. do 16. marca 1°24. Podrobne Informacije dale naša pooblaščena trgovinska agencija v Lljonii (Acrnce oommerclale prtvllčgie du royauntf dc* Strhes. Croatci ct Slovencs. Lyon 44 Rti* Vlctor-Hugo 44). X Spalne kabine bojo v kratkem vpe-llall v sračnem prometu New-York—Chicago. KINO TIVOLI i SENZACIJ Al | j 3., 4.. 3. In 6. januarja 1924 Kolo sreče Sl se olcrečejs i' ••• — velika nordijska drama v slavni vi osi t j jftg K. INGOLF m V. MANTEU J Dnevne vesti. Ljubljana, 3, Januarja 1924. Eksperiment z naprednim btokom. Potem ko se je že več ko leto dni V Sloveniji z vso marljivostjo eksperimentiralo z naprednim blokom, pride nakrat »Slovenski Narod« s predlogom, da se eksperimentalnim načimom ustvari koncentracija naprednih skupin. Dasi je podan predlog »Slovenskega Naroda« v zelo učeni obliki, je vendar njegov predlog popolnoma na napačni podla gL Nam ni prav nobenega eksperimentiranja treba, nam je troha samo upoštevati izkušnje, ki jih je dosedanje eksperimentiranje že dalo in napreden blok bo kaj hitro ustvarjen, če bo seveda za to na vseh straneh zadosti dobre volje. Te dobre volje pa pri gotovi strani žalibog ne vidimo. Predpogoj vsake uspešne koncentracije je ta, da tvorijo vsako koncentracijo samo elementi, ki Jo odkritosrčno in resnično hočejo. Ali pa moremo to trditi n, pr. o »Slov. Narodu« ali o »Jutru«. Prvi je Še pred kratkim zabeležil neresnica da je NNS likvidirala, pa čeprav jo ie skoraj v isti sapi vabil v napredni blok. AH pa »Jutro«, ki piše dne 29. dec. Istočasmo o potrebi ustvnritve naprednega bloka in likvidaciji SKS. Ne, gospodje! Na takšne načine se ae ustvarja koncentracije in tudi v učeno obliko prikrite misli ne zakrijejo resnice: Oni, ki so dosedaj eksperimentirali z napredno mislijo, so jo tako zelo zaeksperimentirali, da je za njeno ozdravljenje samo en lek in sicer ta: Samo tisti, ki odkritosrčno mislijo, naj delajo nove poizkuse koncentracije, vsi drugi pa naj gredo 'u političnega življenja. In da bo to pomagalo, kažejo rezultati na deželi, ko so se ustvarjali bloki povsodi, kjer so ljudje v resnici hoteli napredni blok. ne pa da so ž njim le eksperimentirali. Recept za napredni blok je sila enostaven, tni h Sarajevom *o vzdržali čez Brčko, ker je bila zveza na Han Pllesku pokvarjena. Tu •e Je na telefonskih žicah nabralo ledu več centimetrov debelo. — Razšla« o neoddatnlh pošiljkah *a meaec november 1923 le te dni razposlala poltna direkcija na vse poštne urade v Sloveniji, kjer Je v prostoru za stranke občinstvu v pogled. Naslovniki oziroma po-iUlateijl teh pošiljk se opozarjalo, da pridejo v dobi enega leta ponje, ker bo si^r postna uprava, ko ta rok preteče, te po-•“J?e “ l«vnl dražbi prodala, če so brez Pa “"'Čila. Izkupiček za prodane pol ke oziroma gotovina, ki bi se naila v posll|knh, je na razpolago upravičenim osebam le za nadaljnll dve leti, potem pa zapade v korist polml upravi — Polti t Imenom Tmtcnlk sta dve, •n« v Dalmaciji, druga v Srbiji. V Interesu občinstva In točnega poltnega prometa Je. da se poite enakega Imena natančn*|e’ označujelo z deželo ali krajem, kjer leze, sicer prihajajo pollljke na določeno mesto i* zamudo, česar so pa krivi edino no-fmanjkljlvl naslovi. ' — Otvoritev novega poltnega urada. « *• fcbruarlem prične poslovali poiia v stnigah pri Dobrcpo||nh. V ta namen ie fazpisana služba poltnega odpravnika. — Proinje naj se vlagalo pri poštnem In brzojavnem ravnateljstvu v Ljubljani. ~ 7,*®?,"® v,stl s Pošte. Premeščeni so: upravnik V. raj.r- Marija Smole od pojite Radeče pri Zidanem mostu k pošti Loka pri Zidanem mostu, poštar III. razr. Ivana Uelar od n..ftte Lji|bl|ann I k' pošil Maribor l. člnovnlk Vil. r, Ivan Orceant od prfte Ostrelj k pošti Bled 1, poštar V. r. Marra Cvar od pnšte Ljubliana I k p.šti Maribor 1, poštarji VI. r. Ana Kurent od pošte Ljubljana 1 k pešti Celje, Ange.a Eiselt od pešte Ljubljana 1 k pošti Trbovlje 1, Marija'Kasjak od pnšte Ljubljana 1 k pešti Maribor 1, Iva Magdič od pnšte Trbovlje I k pešti Maribor I, Ivan Svetel od pošte Ljubljana 1 k pošti Ljubljana 3, Matilda Trstenjak od pošte Murska Subota kot starešina k pošti Sveta Trojica v Slov gor., Ljudevit Staut od pnšte Ljubljana 2 k pršti Ljubljana, Krista Škerlec od pošte Ljutomer k pošti Ormož in Terezija Lesjak od pošte Ljubliana 3 k pošti Ljubljana 1, privr. poštarji 1. r. Anton Peternel od pošte Subotica 1 kot starešina k pošti Hled 2, Nikola Ziromski od pojte Maribor 2 k pošti Zagreb 1 in Alojzija Uršič od poSie Ormož k pešti Vel. Bcčkerek, privr. poštarja II. r. Marija Vreš od pf'š*e Subotica 1 k pošti Maribor 1 In Boris Cnčnkov od pošte Ptuj k pošti Knin, posluZnik IV. r. Dominik Žnidaršič od pošte Ljubljana 1 k pošti Ljubljana 2 in poslužnik V. r. Miroslav Snmer od pošte Šoštanj k pošti Ribnica na Pohorju. Odpovedali so se poštni službi: poštar V. r. Franjo Novak pri pošti Ljubliana 2 (privr. poštarji I. r. Ana Vidmar pri pošti Trbovlje 1, Marija Muri pri pršM Mežica in Marta Muccliint pri pošti Maribor 1. Odvezani so službene pogodbe pnštnl odpravniki: MarHa Janovsky pri p'šfi Stražišče, Leopoldina Razbo^šok pri pošti Loka pri Zid. mostu, Anica Tomašič pri pošti Sv. Trojica v Slov. gor. in Franc Klemenčič pri pošti Ksaverij v Sav. dol. Umrl je kontrolor 1. r. Alojzij Gregorič pri pošti Ljubliana 1. — Razpust občinskega sveta v Slavini, Oorlškl občinski zastopl padaio eden za drugim, če bo šlo tako naprej, bodo kma u vse občine v rokah komisarjev. Zanimivo Je to, da se utemeljujejo vsi razpusti po enem obrazcu in ta je protidržavno^t in zopet protidržavnost. Dne 28. decembra m. 1. je bil na isti način razpuščen občinski svet v Slavini. Za komisarja je bil imenovan Arturo Buffan. Zupan Je zagrešil, kakor pravi Mussolini s tem. da 'e delal protidržavno propagando v domači pa tudi v tujih občinah. — Fašlstovsko nasilje. Otro sposka ul. 28. .) pesnika Valentin Vodnika v krasnem okvirju naprodaj. Ogto* d« ae Jo lahka v upiavl ll»t». m