[THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER, IN UNITED STATES OR AMERICA. ŠTEV. (No.) 227. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. G znakov, po katerih sodijo, daj bomo imeli dolgo in hudo zimo. Priporočajo, naj se vsakdo založi s premogom, ker bo najbrž pozneje dražji. — Berlin, Nemčija. — Pivo v Nemčiji bo dražje. To pa zato ,ker je naložen novi davek ( na ječmenovca, da se zadosti zahtevi za odplačevanje po Dawesovem načrtu. Podražitev pride v veljavo 1. januar- j ja. J — Minonk, 111. — Wilhelmi-ne May, stara 64 let, je napolnjevala svetilko s petrolejem ko je svetilka gorela, pri tem se pa petrolej v kangli vname, ženska je zadobila tako ]fcežke opekline, da je istim podlegla. smrtna kosa. V nedeljo, 21. novembra je preminula v Chicagi dobro znana Slovenka Mrs. Uršula Katič s Kroll Streeta. Bila je bolna že dalj časa na jetiki. Zapušča žalujočega soproga 'in vfeč 'ottrok. ŽalM^i ptwstoli dnisloi iirtfckamS naše sblfclje, pokojni pa 1. I. F.! - V O zadnji vremenski katastrofi. jI Noč groze, strahu in trepeta. J Dne 29. oktobra 1926 smo ime- 5 li celi dan silen južni veter. Do ^ večera je le po malem deževa- jI. lo; ko se je naredila noč, je pa n začelo temeljito deževati. 2e I iz stare navade smo bili uverje- ,1 ni, da mora nastati po takem š silnem južnem vetru povodenj C in sicer še velika, ker je kril £ gore severno od. Podnarta še i ped debel sneg. Sava je tukaj na Jami, občina Mavčiče, in sploh za Savo od Kranja do Medvod, narasla tekom noči I tako silno, da že 25 let ni bila s tako velika. ,€ Napravila je mlinarjem ta \ povodenj ogromno škodo, ker s je marsikateremu odnesla vsa c mlinska kolesa in je razdrla t več jezov ter pokvarila in uni- > .čila mnogo mlinske oprave. — I 'Drugim posestnikom ta povo- i denj ni zamogla napraviti 1 mnogo škode, ker teče Sava pri 1 nas v m globoki strugi. — ^ Kljub temu smo pa prečuli od IV 29. do 80, oktobra grozno noč, ii brez spanja, nekateri že misleč, da se bliža poslednji dan. si 29. oktobra ob 22. uri in pol d se je začulo tulenje orkana od k loških hribov z neprestanim b bliskom in gromom in pričelo v je liti s tako silo, da stari ljud- ti je ne pomnijo kaj takega in v h par minutah je vdrla voda v P hiše in hleve. Videlo se je po ri polju, kakor bi bilo narastlo u jezero. Vodo so razsvetljevali c neprestani bliski, menjajoči se n z gromom in tulenjem silnega d viharja. To grozno divjanje z razburjenih elementov je tra- 11 jalo k sreči le kakih 20 minut, 8 potem se je neurje pomaknilo proti, severovzhodu in nastalo je mirno deževje, ki je4:rajalo do polnoči. š Zjutraj, 30. oktobra, se je ^ pokazal učinek silnega viharja, f Veliko kozolcev, v katerih se je nahajala ajda in drugo, je * ležalo razdrtih po tleh in ajda 1 in drugo je bilo razneseno na ® vse strani. Po gozdovih leži na stotine marsikateremu' gospodarju izruvanih in polomljenih * smrek in-hrastov. Kritična noč . od 29. na 30. oktober bo ostala I mnogim v spominu. -o-- , Umrli v Ljubljani. Terezija Jelen, žena kočija- i ža, 25 let; Jožef Bajželj, sin steklarja, 1 mesec; Josip Luk-čevič, postajenačelnik, 32 let; Edvard Osterman, kurjač, 16 let; Frančiška Cerne, babica, 44 let; Zdravko Dolinar, sin godbenika, 4 leta; Marija Drolc, posestnika žena, 42 let; Franc Kopriva, sin bančnega uradnika, 1 leto; Jože Pršina, sin posestnika, 12 let; Lucija Praprotnik, zasebnica, 76 let; Franc Mauc, višji železniški delovodja, v pok., 84 let; Henrik Kodrin, orožniški stražmoj-ster v pok., 40 let; Antonija Klopčič, posestnikov* žena, 28 • let; Rudolf Baldennan, železniški zvaničnik, 52 let; Franc , Lavrič, kočijaž, 31 let; Jakob Volkar, hlapec, 26 let; Franc "AMERIKANSKI SLOVENEC" 1 " ""■ '■* .....-IMJIMU " ..... ~ AMERIKAMSKI SLOVENEC frri in najstarejši slovenski lisi t Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-deljlcoT in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: Canal 0098. Naročnina: Za cclo leto_____________ Za pol leta____________ Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto________6.00 Za pol leta_______________3.00 ...$5.00 2.50 The first and the oldest Slo« venian newspaper in America. Established 1891, Issued daily, except Sunday, Monday, and the day after holiday«. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. • Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. 'Phone: Canal 0098. ..$5.00 _ 2.50 Subscriptions: "or one year_______________ •or half a year-------------- Chicago, Canada and Europe: Tor one year___________6.00 For half a year----------— 3.00 DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured-aiStvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopiae brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno ,ker s tem veliko pomagate listu. Entered as second class matter November 10, 19^5, at the post office «t Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. _ Monarhizem na Poljskem?! Sestanek Pilsudskega in poljske visoke aristokracije v Nieswiczu o priliki posmrtnega odlikovanja kneza Stanislava Radziwila, ki je padel v vojni z boljše viki kofpobočnik Pilsudskega, je vzbudil izredno veliko pozornost, tako doma na Poljskem kot v inozemstvu. V svetovnem časopisju se ponavljajo vesti in članki o ojačenem monarhizmu, ki se pripravlja, da si zavojuje znova srednjo Evropo. Posebno številna so taka poročila v angleškem časopisju. Piše se o pripravljajoči se monarhistični restavraciji v Avstriji, na Poljskem, na Grškem. Namesto o avstrijsko-bavarski monarhiji, kakor leta 1920., se čuje sedaj o načrtih poljsko-madžarske ali avstrijsko-madžar-ske monarhije. Kot kandidatje se imenujejo bivši pruski prestolonaslednik, bavarski prestolonaslednik, nadvojvoda Albert, nadvojvoda Oton in vrsta z njimi še ni izčrpana. Poroka 'z eno od hčera Viktorja Emanuela naj bi pridobila soglasje Italije. Nekateri angleški viri trdijo, da je francoska diplomacija naklonjena tem načrtom in da n. pr. v Varšavi deluje za monarhijo. V eni zadnjih številk "Journal des Debats" se bavi Augu-ste Gauvain s temi vestmi in z intrigami, kakor jih označuje sam in jih postavi nasproti trditvi, da francoska diplomacija z njimi nima nikakega opravka. Vsakdo se mora strinjati z imenovanim avtorjem v naziranju, da značijo taki in slični mo- j narhični načrti diplomate, ki so zastali za tri ali štiri generacije za časom. Dalje tudi ne more biti govora o tem, da bi se bil Pilsudski spremenil v monarhista. Njegov sestanek z ari- : stokrati v Niewiczu je imel po eni strani svrho počastiti spomin dragega sobojevnika iz borbe za svobodo in samostojnost Poljske, po drugi pa sestati se s številnimi člani visoke ansto- ; kracije v svrho, da se pospeši ustanovitev kompaktne konser- 1 vativne stranke. Ta ustanovitev je v neposredni zvezi z nje- ! govimi političnimi, a ne monarhističnimi cilji. Pilsudski hoče 1 oslabiti svoje poglavitne nasprotnike, narodne demokrate, ki tvorijo v sejmu največjo in najmočnejšo stranko in ki se n^sla- ; njajo v*prvi vrsti na veleposestnike in od njih odvisne elemente. Maršal Pilsudski hoče odcepiti od narodno-demokratske stranke najvplivnejše in najbogatejše elemente in jih spraviti v povsem samostojno novo konservativno politično skupino, ki, bi obsegala razne dosedanje majhne politične stranke. S tem je nedvomno označen točno poglavitni namen, ki ga je imel Pilsudski s sestankom v Nieswiczu. Toda popolnoma izčrpana ta razlaga ipak ne more biti, kako postane zana- ' prej razmerje med Pilsudskim in poljsko aristokracijo, katere , važni člani ne prikrivajo svojega monarhističnega razpoloženja. Interesantno je dalje vprašanje, kaj bodo rekle k tem i zvezam levičarske politične skupine, ki so naj zanesljiveje pod-, pirale Pilsudskega. O tem pa ne more biti dvoma, da predstavljajo monarhistji na- Poljskem tako neznaten odstotek politične javnosti, da je nemogoče dejlati z njimi kake resne kombinacije. Ogromna večina Poljske se'pač ne more vnemati za stvari,.za katere je v deželi malo tradicije in tako malo realne podlage. -O-T- Nemška avijatika. Po versajskem mirovne dogovoru nima Nemčija pravice do bojnih aeroplanov, pač pa sme uporabljati in izdelovati aroplane za potniško službo. Te svoje pravice se je Nemčija v največji meri poslužila in danes že prednjači v potniški zračni službi. Danes ima Nemčija v zračni službi 380 letal, ki so vsa najmodernejša in nad vse solidne konstrukcije. Glavno podjetje za zračen promet je v Nemčiji "Lufthansa," ki ima preko 200 letal, od katerih je 120 redno vsak dan v službi. Niti ........... . 111 1 ....... ■ ....... ........ pa skozi druga vrata Štorklja ven, jo nisem srečal več in nič ne vem, kje se sedaj klati. Pazil pa bom še na njo in ko jo bom o prvi priliki videl, pa bom dal zlomkavko spet v caj-tenge. Le čak me! Tako, zopet sem napisal nekaj, da ne bo kdo rekel, da me je že noč vzela. Ne, Tone je vedno na mestu in bo še včasih kako povedal, če bo to ljudem všeč, če ne pa tud' lahko ne- T ham, saj kontrakta nisem naredil z nikomur, da bi moral novice pisati iz Jolieta. 0 Tone s hriba. g --o--- s SLOV. VESTI IZ ROCKDALE. d Rockdale, 111. p V Rockdale vse spi. Tako mi i je nedavno nekdo iz Jolieta re- p kel. Nobenega dopisa — nič, v kot bi vse spalo, ali pa vsi po- 1, mrli. Da pa ne boste mislili, da n je to resnica, se pa jaz nekoli- c ko oglasim in poročam o naših razmerah. — Gospod urednik, r Vas pa prosim, da mi odmeri- j te nekoliko prostora. c Novice so sicer tukaj pri nas j kot drugod, dobre in slabe. Eni r se rodijo, drugi mrjejo, tretji j pa stopajo v zakon. Kar se de- 1 la tiče, je tako, da vse tovarne, i katerih je štiri, obratujejo. Za j vsakdanji kruh se že zasluži, t tudi za dišave nekoliko preo- !j stane, ker te so prav dobro I zdravilo za trudnega delavca, i Na društvenem polju prav ] dobro napredujemo. Imamo 4 '< podporna društva: dr. sv. Treh Kraljev, dr. Marija Pomagaj, |i ki spada k slavni KSKJ., dr. sv. Mihaela, spadajoče k Jugoslovanski Jednoti, in samostojno podporno društvo "Planinski Raj." Iz tega je razvidno, ; da je v društvenem oziru tukaj dobro preskrbljeno. Injamo tudi prav lično cerkvico, posvečeno sv. Jožefu, ki je vsa prenovljena, nova streha-in od znotraj preslikana. Slikala sta jo naša vrla rojaka iz Jolieta, Joe in Tone Mura. Delo je v resnici prav mojster(iAu. ilf Imamo prav dobrega g. žup- j nika, č. g. Plevnika. Preobloženi so z delom v Jolietu, a zra- . ven še rahlega zdravja, pa pri ; vsem tem SO' prevzeli še našo i župnijo v svojo oskrbo in s pomočjo svojih čč. gg. kaplanov : prav skrbno delujejo v vinogradu Gospodovem. Mi smo z njimi prav zadovoljni. Za prvo sv. obhajilo so prav ! lepo pripravili otroke, ustano-; vili so Marijino družbo, pripra- j i vili čez 200 birmancev za sveto ; j birmo itd. Vsega, kar so nam j | storili za naše duše, mi' je rie-I mogoče popisati, pa tudi ne povrniti. Bog dobri naj jim po- i !vrne! .j Tudi ne smem pozabiti tistega Toneta z jolietskega hriba , opomniti, naj pusti naše rock-dalske novice lepo pri miru, ali j pa naj pride sam v našo sredo, i da se bo sam o vsem prepričal ; I— pa tudi, da bo pustil za en j i večer njegovega kalifornijčaiva in pogledal našega kerlca iz ? Michigana, pri nas ga je v izobilju. Kamilic pa nečemo v Rockdale, kar v Jolietu jih pu-^ sti! Gospod urednik, veste, malokdaj, pa takrat malo več. Le potrpite, bo pa zdaj en čas zo- i pet mir. Če se pa bo zgodilo le — ' ■ • ...... >................— AH 'bodo odgovorili? (Prispevek.) — Članek v "A. S." pod naslovom: "Dokažite svojo iskrenost!" je bil izražen, lahko rečem, v imenu vseh ameriških rojakov, ki so darovali in prispevali za Slovensko Zavetišče. Radoveden sem le, ali bo liberalna gospoda zdaj odgovorila ali ne? Ali bo potrdila z molkom, da je tako, kakor ljudje že splošno govore, da se je od fonda slovenskega zavetišča zgubil naslov in da se ne ve nič,, kje bi se nahajal? M. K., Brooklyn. * * * Calles bije obupni brezuspešni boj proti katoliški cerkvi v Mehiki. Ker vidi, da je med ljudstvom vsak dan hujša pasivna rezistenca, je šel Calles te dni tako daleč, da je skoval s svojimi framasonskimi pomagači nove predloge in jih predložil kongresu. Postave so zelo drakonične, ki ne bodo nič drugega, kakor olje na ogenj. Pod temi novimi postavami bo . (vlada lahko prijela in kaznovala vsakega duhovnika in la-1 jika, ki bi vodil kake verske obrede ali službe, bodisi v cerkvi ali kje drugje. Na ta način, J če bo kak framasonski uradnik i zasačil družinskega očeta, ki bi , doma z družino molil rožnive-nec, ga bodo imeli pravico prijeti in utakniti v ječo . . . Taka je svoboda svobodomislecev! Obenem pa to pokazuje, da ; Calles že zgublja na celi črti. i Kajti kdor se poslužuje tako 1 drakoničnih načinov, je že na koncu. Ravno to utrjuje v vseh katoličanih trdno zavest, da bo katoliška cerkev v Mehiki Cal-j .'lesa junaško preživela. / \ * * * j ■ lega n» pričakoval. Odvetnik Sršen je bil obdarovati v na z osmimi nadebudnimi hčerkami. Zato ni čuda, da si je tolikanj vroče želel tudi sina. Ko se je zopet bližal čas novega "dogodka," naroči služkinji, naj mu pride takoj poročat v ' pisarno, kako in kaj. j In res, kmalu priteče služki-, nja ter ga pozdravi vsa zasopla z besedami: "Je že, gospod!" "Kaj? Fantek?" "Ne!" "Deklica?" "Tudi ne!" ; "Za Boga svetega, kaj pa potem?" "Dve deklici, gospod!" -o- Batinanje v Beigradu. Belgrad, 26. okt. Več radikalnih poslancev je danes vlo-. žilo na notranjega ministra za-t nimivo interpelacijo, v kateri i govorijo o belgrajskem policij-j skem komisarju Sokoloviču, ki i je dne 25. septembra dal pred sebe pripeljati tri ljudi in jim j lastnoročno naštel nad 10 u-j.j darcev po občutljivem delu te-j lesa, in sicer samo radi tega, i-1ker so v neki kavarni igrali r karte. Poslanci zahtevajo ta-[. ;kojšnjo preiskavo. Interpelaciji so predložili kot dokumente g j zdravniška spričevala. -rrwrc, ffilTEV Podkolesin: Na kmetih je včasih zelo prijetno, ako se človek včasih guglje v čolnu. Agata: Včasih se z znanci šetamo. Podkolesin: Kakšna letina bo, se še ne ve. Agata: A želeti je, da bi bila dobra. (Oba molčita.) Podkolesin: Gospica, katere cvetlice imate naji*ajša? Agata: Katera najbolj diši — nagelj-ček, gospod! Podkolesin: Da, Vam se vrlo podaja cvetje. Agata: Da, prijetna zabava. (Molk.) V kateri cerkvi ste bili prosi© nedeljo? Podkolesin: V voznesenski, a v nedeljo teden sem bil v kazanski stolni cerkvi. Ena je samo lepše okrašena, kakor druga. (Molčita.—Podkolesin bobna s prsti po mizi.) Kmalu pride pomladanska promenada. Agata: Da, tako čez mesec ^lii. Podkolesin: Niti ne več cel mesec. Agata: Takrat bo pač veselo. Podkolesin: Danes je osmega. (Šteje na prste.) Devetega, desetega, enajstega, čez 22 dni. Agata: Glejte, kako hitro. Podkolesin: Današnjega dne niti ne štejem. (Molk.) Kako je rusko ljudstvo pogumno. Agata: Kako? Podkolesin: Delavci, mislim. Stoje na vrhu strehe — ko sem prišel mimo hiše, je zidar ometaval z1 malto steno in se ni prav nič bal. Agata: Da, gospod, a kje je bilo to? Podkolesin: Tam na poti, po kateri hodim vsak dan v departement. Jaz hodim namreč vsako jutro v pisarno. (Podkolesin hoče oditi.) Agata: Ali mislite že oditi? Podkolesin': Da, oprostite, če sem Vam bil morda nadležen? Agata; Kako to mogoče! Nasprotno, moram Vam biti hvaležna, da ste me tako lepo kratkočasili. Podkolesin: A zdi se mi, da sem Vam bil res nadležen. Agata: Ah, nikakor ne! Podkolesin: Torej, ako ne, gospica, do-, volite mi v drugič kdaj zvečer . . . Agata: Jako drago mi bo. (Se priklanja. — Podkolesin odhaja.) 15. prizor. i Agata Tihonovna sama. Agata: Kako dostojanstven človek je to. Šele zdaj sem ga spoznala. Res, človek ga mora rad imeti. Krotek je in razumen. Žal samo, da je tako zgodaj odšel — še bi ga bila poslušala. Kako prijetno se je pomeniti z njim. Najlepše pa je to, da ne mlati prazne slame. Hotela sem mu še reči dve ali tri, ali srce se mi je razburilo. Pričelo je biti . . . tako odločen človek je! — Grem, da razložim tetki. (Odide.) 16. prizor. ' Podkolesin in Kočkarov (vstopita). Kočkarov: Zdaj že domov, kakšna neumnost? Po kaj domov? Podkolesin: A kaj naj počenjam tu? Kar sem mislil povedati, sem povedal. Kočkarov: Seveda, srce si ji že odkril? Podkolesin: Samo tega še nisem storil. Kočkarov: Glej ga no, zakaj pa ga ji nisi odkril? Podkolesin: Kako pa naj butnem' sredi pogovarjanja, kakor __strela z jasnega: "Gospica, dajte, da se z Vami oženim." Kočkarov: Kake gluposti pa sta potem govorila tako dolgo,,cele pol ure? Podkolesin: Pogovarjala sva se o vsem; prav zadovoljen sem. Čsas je lepo minul. Kočkarov: Poslušaj me, kdaj uredimo vse? Čez uro bo treba iti v cerkev k P°" roki. Podkolesin: Kaj, ali si zblaznel? Še danes k poroki? Kočkarov: Zakaj pa ne? Podkolesin: Danes k poroki? • Kočkarov: Veš, sam si mi dal besedo, brž ko preženem snubce, si tg,koj priprav* ljen poročiti se. Podkolesin: Slo, in tudi sedaj ne požre rt1 besede. Samo takoj ne. Vsaj mesec dni J° treba počitka. Kočkarov: Mesec? Podkolesin: Seveda. Kočkarov: Pa jaz sem' že vendar g0®^1. naročil. Poslušaj me, Ivan Kuzmič, ne bod1 samoglav, dušica moja, oženi se mi takoj- v eni drugi državi ni doseženo, da bi se letala tako dobro izkoristila. Zato ima Nemčija zračen promet tudi tako dobro organiziran, ko nobena druga država. Berlin ima redno vsakdanjo zračno zvezo s Parizom, Londonom, Stockholmom, Ko-danjem, Haagom in dvakrat na teden z Moskvo. Drugo leto pa se vpostavi tudi redna tedenska zveza Berlina s Tokijem in Pekingom in bo tako Nemčija imela najboljše zveze z Daljnim Vzhodom. Še bolj pa ima Nemčija organizirano zračno službo doma. Že danes je v Nemčiji organiziranih 28 zračnih prometnih prog, ki vežejo Berlin z vsemi važnejšimi mesti Nemčije. Kako velik je v tem oziru uspeh Nemčije, se vidi iz tega, da ima- j jo druge države komaj po dve do tri redne zračnq črte. Pri tem pa so letalske nesreče v Nemčiji silno redke, ker so vsa letala brezhibno konstruirana in danes se vozi na nemških letalih najbolj sigurno. Napredek nemške avijatike je tako velik, da ne more nobena država konkurirati z nemško avijatiko, dočim se Nemci pripravljajo, da se vzpostavi reden zračni promet tudi s Švico, Španijo, Italijo in čez Rusijo tudi v Perzijo. Čeprav pa Nemčija nima bojnih aeroplanov, jih more v slučaju sile vendar imeti takoj v zadostnem številu. Ker ne sme graditi Nemčija takih letal doma, je ustanovila velike aeroplanske tovarne na Ilolandskem, v Švici in na Ruskem, v katere« tovarne kontrola zaveznikov ne sega. Zlasti nemške tovarne v Rusiji delajo marljivo in lepega dne se more pgoditi, da bodo imele Rusija in Nemčija največ bojnih aeroplanov. TONE PEČE KOSTANJ IN FI- s LOZOFIRA ... 1 joiiet, m. ;i "Say Ma, whei'e did that To- < ny go? He was barking in "Slo- 'J venec" very often, and now he doesn't appear with his letters for quite a while." — "Se ga je ' preveč naluckal, pa mrha kje . spi, saj zmiraj pripoveduje, ka- ^ ko ga pije in kako je lušno v j' rožcah bit," je djala Maryjina J mati. 1 -V ... I, Tako je, ce pisem, se jezijo eni in celo pritožujejo; da jih j trebuh boli, če ne pišem, se pa j spet jeze. Kdaj bo Tone ven- J; dar ustregel vsem. Po pravici j povem, najboljše bo, da pu- • ife 'Vi--T..A HRH V>O »Lila »Bo tSnUJ/AJ V«-1 f" I se bom rajši držal samo moje- J ga drata v Millu, pa kalifornij- ^ čana v spodnjem štuku. j Ampak predno to storim, naj T še povem, kako se nam godi na i' našem hribu. Prav dobro, vsestransko napredujemo. Odkar imajo ljudje pogoste opravke y spodnjih štukih, hodijo vese- i lih obrazov okrog, lica jim r,u- I 'deče in nekateri so gorki, da se j jim kar izpod klobuka kadi. — j Ja pa sedim doma za pečjo. j | Pri bližnjtem trgovcu sem ku-; pil par funtov kostanja, pa ga < mečem in kuham ter se z njim I (lepo gostim. Zraven pa sami ; veste, da prija ta sladki iz zlate Kalifornije. Hvala Bogu, prav dobro se mi go(di. Dela imam vedno več kot ga morem izvršiti v Millu. Boss mi pravi i večkrat "You lezi." — Jaz pa pravim, potem bom imel pa še več dela, če bi šel ležat. Na eni strani mi pravi, da naj hitim, jna drugi pa mi svetuje, da bi ležal. Pač čuden človek. No, 'pa da ne bom vedno samo o sa-j mem sebi pravil, naj pa povem še kaj drugega iz našega Jolieta. ! Dandanes je na svetu že tako. Moški zgubljamo na celi črti. Ženske pa dvigajo glavo | in so prve že vsepovsod. Jaz je seveda še nimam, ampak, kakor slišim in čitam iz tega, vem kar vem. Rumunska kraljica, 0 kateri pravijo, da hlače nosi, je bila te dni in menda še je v Ameriki. Šla je malo tja, malo sem, pustila temu iii onemu poljubiti svojo roko. In bankirjem na Wall Streetu se je to dopadlo. Kaj menite? Posledice vsega tega pa so, Rumunija bo dobila od ameriških bankirjev $100,000,000 posojila. You see the point! Kralj Ferdinand bi tega ne dosegel, kraljica pa je. Kadar se jaz oženil bom, (gledal bom, da tako dobim, da ^bo hlače nosila in pa da bo moje stvari regirala kot jih n. pr. 'rumv.^ska kraljica . . . N in bolezni so tudi pri nas neprestano na dnevnem redu. Največ kajpada avtomobilskih. Doslej je bilo v Jolietu in okraju Will 1019 avtomobilskih nezgod. Izmed teh je bilo 156 hudo poškodovanih in pohabljenih in 38 pa je bilo ubitih. j Mrs. Ana Jurečič s Center Streeta se je morala te dni pod-jvreči operaciji zelo nevarni in ileži bolna v bolnišnici sv. Jožefa že en teden. Upati je, da bo kmalu okrevala in da si ji bo njeno zdravje zboljšalo, da bo v stanu iti zopet domov v ikrog svoje družine. Rev. John Plevnik, župnik naše slqvenske fare sv. Jožefa, ki se je nahajal tudi v bolnišnici, se je vrnil domov. V bolnišnici je moral podvreči se po zdravnikovem nasvetu operaciji v nosu. Upamo in želimo, da ikmalu popolnoma ozdravijo, 1 kar jim vsi želimo. Moje srečne oči so zadnjič zopet ujele urno gospo Štorkljo, ki je hitela po North Bluff jStreetu s precej težkim tovorom. In kam menite, da je krenila, samo da mi je ušla. K Mr. in Mrs. Anthony Leganovi družini je šla in jim pustila za spo-jmin brhko hčerko. Srečni dru-ižini liioje čestitke! Ker je šla t « kaj posebnega, bom pa že poročala. /, H koncu mojega dopisa pa i želim, da bi Amer. Slovenec prišel v vsako slovensko hišo. Zastopniki in naročniki od enega do drugega, le na noge in hajd na delo za razširjanje na- si šega lista. p. Pozdrav vsem naročnikom, jc Mary Kastelic. la -o--h: TONETA VABIJO V LORAIN V; Lorain, O. Z Iz naše naselbine se nihče ne a oglasi. Ta mladi pišejo le an-Jo gleško, kar pa je nas ta starih, d smo pa bolj počasni. A vseeno, k da ne boste mislili, da smo po-rd polnoma zaspali, hočem jaz ne- z koliko poročati. Toneta s hriba n pa povabim semkaj, kajti goto-j J vo bi mu v Lorain tako dopad-- lo, da bi ga ne spravili z lepo nazaj, kajti naše mesto je rao-Ju derno in zelo lepo. t k Družabno se jako dobro gib- n ni'večeri. Nedavno smo obha- š jali tri petindvajsetletnice. Tu- C di moja je bila 14., druge dve s pa že 6. in 7. novembra. Na ]: moji so bili sorodniki in sosed- r je, prav vesela sem bila take z lepe udeležbe. Bilo je kakor c na ta velki ohcet — pa tudi le- I pa darila so mi prinesli, za kar (\ se jim na tem mestu pVav lepo v (zahvaljujem. j; j Pa tudi kuharico smo imeli c imenitno, za karx tudi prav le- 1 pa hvala, kakor tudi vsem dru-c I • gim. Tudi jaz se bom rada od- i J |zvala, ko boste vi potrebovali, c imoje pomoči. — Z Bogom! i Marija Mihelich. j lo li lo. ŽELODEC IN NJEGOVA NO- j J TRANJOST. 1 < V Berlinu se je posrečilo 1 zdravniku dr. Eisner ju odkriti 1 ■ metodo, ki omogoča fotografi- 1 ■ ranje želodca in njegove notra- (1 > njosti. Doslej so se morali s zdravniki omejevati le na i rontgenizacijo želodca, s ka- 1 teio AO uouuV Siitiiu koiiil!~J . ~ ga važnega organa. Dr. Eisner 1 je dolgo časa študiral način 1 fotografiranja mehurja. Sled-^ njič je skušal poriniti v želo- £ dec 75 cm dolgo cev, na njen,' konec pa je nasadil fotograf- 1 sko kamero. Kamera je bila 1 • opremljena s filmom, ki proiz-| ; vaja 7krat 15 cm velike slike, i1 Predno fotografira zdravnik ' ' želodec, ga mora napihniti z - zrakom. Potem_ vtakne vanj • jCev in v par sekundah so po-) sne tki narejeni. Ta procedura i S baje ne povzroča pacijentu no<- • benih bolečin. Če je vse to res1 - in zdravniška avtoriteta dr. - lElsnerja pač jamči za resnico, 'je z njegovo prakso^ storila - medicina nov korak naprej, i -o- Nazaj k Rimu. i | Vestnik londonske westmin-, isterske nadškofije poroča, da 1 i se je samo v tej škofiji v enem i i j letu vrnilo v katoliško Cerkev a 1727 protestantov, med njimi 4 304 na jako slovesen način. ; POLEG TVOjEGA NASLO - VA na listu je datum, do kedaj imaš plačan list. Ako ti je po- i - tekla naročnina, ponovijo, ker \ e izdajanje lista je v zvezi z veli-i— i kimi stroški. "AMERIKANSKI SLOVENEC' ss- 11»»«»«*»»«»*««f>«»«>*•»** * * m m Tvoj nedeljski tovariš. Rev. J. C. Smole? jnov, ki so z žrtvami — saj so * (bili hudo prizadeti po popla-. vah — postavili lep spomenik kot dokaz svoje ljubezni do 1 pokojnih. Kako požrtvovalno : so gradili indokončali novo ce- £ sto na pokopališče, ko je že en- c krat zgrajeno odplavila zad-1 nja povodenj! — Sprevoda iz * cerkve na pokopališče se je u- 1 deležila velika množica ljud- ' stva vzlic dežju in viharju: šo- ' larji organizacije, društva, c venci, zastave. Blagoslovil je j -domači župnik kanonik gosp. c Brence ob asistenci g. Bonača. K --o-- x r Pogreb posestnika Franca Ar-liča na Dobrni. N Na Dobrni je umrl v staro- c sti 72 let obče spoštovani pp- J sestnik Franc Arlič. Rajni je J bil prvi ognjegasec pni dobrn- 1 ski požarni brambi, ki je bila A ustanovljena leta 1876 in je bil tudi svoj čas uslužbenec toplic J na Dobrni. Svoj čas se je ude- £ ležil pohoda avstrijske vojske 5 v Bosno ter Hercegovino. Do- * ma na Dobrni je bil dolgo let s občinski odbornik in eden naj- ( boljših lovcev. Rajni je bil go- * reč kristjan in je obiskal v svo-'( jem življenju 43krat božjo pot ' Matere božje v Puščavi. Nje- 1 govo priljubljenost ter spošto- 1 vanje je dokazal sijajni po- ( greb, katerega se je udeleži- 1 la poleg občinstva tudi požar- ' na bramba v uniformi in lovci. ' Krsto so nosili ognjegaSci in ob odprtem grobu se je poslovil ( od pokojnika ravnatelj toplic in v zadnjo slovo so mu oddali lovski tovariši strel. Rajnemu bo ohranjen na Dobrni ter v okolici časten spomin. \ -o—— Umrli so v Ljubljani: Anton Volmajer, zasebnik, 43 let. — Frančiška Bašelj, hči Žagarja, 8 mesecev. — Marija Podržaj, bivša kuharica, 69 1. — Jožef Jerneje, bivši cerkov- j nik, 76 let. — Kari Lužovec, ■ sin mizarja, 1 leto. — Frančiška Zlender, zasebnica, 37 let. —, Ivan Kanobelj, poštni urad-tnik, 62 let. — Terezija Sluga, dninarica, 64 let. — Kristina Burjak, žena ključavničarja, 23 let, — Franc Istenič, sin delavca, 1 in pol leta. — Peter Šorn, dninar, 51 let. — Janez Uršič, občinski ubožec, 65 let. — Ivan Černe, železničar v p., 72 let. 1— Ignacij trekelj, vrt- I nar, 53 let. — Marija Peter-man, mestna uboga, 64 let. — Helena Premelč, magistratna uradnica, 32 let. — Anton Franki, čevljar, 65 let. — Marija Čermak, dninarica, 56 let. ŽENITEV. Dekle 21 let st$ra, vsestransko za gorpodinstvo izurjena in pridna, jako čedne zunajno-sti in poštena z nekaj denarjem; želi v zakon poštenega amerikanskega kmetovalca ali pa dobrega delavca z nekaj premoženjem. Tudi vdovec z j ne preveliko otrok. Na zahtevo [ pošlje sliko. Naslov: Marija Miklič, p. Rimske Toplice, S. H. S Slovenija, Evropa. Levo nogo mu je odrezalo. Ponesrečil se je na vožnji med Pragerskem in Slovensko Bistrico 221etni Jože Pezdir, ki se je vozil iz Cakovca v Ljubljano. Med vožnjo mu je postalo slabo in je šel na hodnik med vagonoma. Pri tem pa je padel na tir, tako da je prišel z levo nogo pod kolesa, ki so mu jo odrezala. Nesrečneža so prepeljali v mariborsko bol-niao. KAKŠEN JE VAŠ ŽELODEC? Moj je dober, hvala. A ni vedno tako. Lahko ozdravite dyspepsijo,- zaprtje, želodčni kaFar, riganje, težave okrog srca, kislino v želodcu, nervoz-nost, glavobol, slabo sapo in dr., kakor sem jaz. Ne pošljite enega centa Zagotavljani Vas, da bo učinkovalo kar Vam bom jaz poslal za zgoraj navedene bolezni. Ko boste prepričani, da Vam je pomagalo, potem mi bost« poslali $1.00. Ni li to zadovoljivo? Pišite takoj. THEODORE H. JACKSON 50-c, Stratford Bldg., Syracuse, N. Y. ~ LOUIS STRITAR ae priporoča rojakom xa nare čila premoga, katerega pripe Ijam na dom. Prevažam pobi itve ob času selitev in v«e ka> •pada v to stroko. Pokličite me po telefonu! 2013 W. 21st Plač* CHICAGO, ELL. Phone: Roosevelt 8221« VINKO ARBANAS . Edini slovenski cvetličar v Chicagi Phone: Canal 4340. 1320 W. 18th St. Chicago, 111. Vence za pogrebe, šopke za neveste in vsa v to stroko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu. Dostavljam na dom. Cene zmerne. lje!" ROPARSKI UMOR V DOBL1-i CAH PRI ČRNOMLJU. Črnomelj, 21. okt. — Belo Krajino je pretresel zopet nov zločin, ki Se je dogodil pred-snočnjim. V Dobličah, nedaleč od Črnomlja, je v četrtek zvečer okrog 19. začela nenadoma ' goreti samotna hiša med Dobli-čami in Maverlenom. Hiša je bila last posestnika Matije Ko-betiča, rodom iz Kočevja. Ljudje so hitro prihiteli na pomoč. 'Toda ko so dospeli do hiše, so i opazili, da v hiši leži stari posestnik. Izvlekli so ga in uvideli, da je mrtev in da je bil u-morjen. O dogodku je bilo takoj obveščeno orožništvo, ki vodi sedaj preiskavo. 821etni Kobetič je bil dobro stoječ posestnik in je baje imel pri sebi doma o-krog 50,000 Din. Kakor se govori, je ta denar izginil. Sum je padel na nekega pastirja, ki je v kritičnem času bežal od samotne hiše in ki je sedaj neznano kam izginil. Včeraj je bila na licu mesta sodna komisija, danes pa je bila izvršena obdukcija starčkovega trupla. Pri obdukciji se je ugotovilo, da je dobil Kobetič smrtni u-darec s sekiro v tilnik. Udarec je prodrl do hrbteničnega mozga. Razen tega je Kobetič dobil še pet drugih smrtonosnih udarcev s sekiro. Poizvedbe o izginulem pastirju se nadaljujejo. Pogreb umorjenega Kobeti-ča je bil na drugi dan. -o- S TEM, DA POŠLJEŠ naroč- nino direktno na upravništvo pomajraš veliko listu. ' Prijatelji in somišljeniki držite sc ) gesla: vsak naročnik naj pridobi enega j novega naročnika v zaključni jubilejni | kampanji! PREJELI SMO Družinsko Pratiko, ZA LETO 1927. Letošnja pratika je jako zanimiva. Vsebuje jako zanimive opise in je ilustrovana z jako lepimi slikami. Ker smo jih prejeli le omejeno število, naj naročniki takoj sežejo po njih, dokler je v zalogi. Stane s poštnino 25c. Naroča se pri: KNJIGARNA "AMER SLOVENEC" 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. JOS. HLAVATY zanesljivi lekarnar. Zdravniške recepte izvršuje točno. Zaloga fotografič. potrebščin. Kodaki in Kamere. Prinesite k nam filme v iz- deljavo. 1758 W. 21st Street in Wood, 111 lil. Izvrstni sladoled, mize za goste SL0YECI UMETNIŠKI FQTOGRAFIST NemeceK. 1439 W. 18th St. CHICAGO, ILL. IZDELUJE N A J B O L J S F SLIKE! SVOJ POKLIC VRSl 2E S 3Q-LETNO IZKUŠNJO! ŠIROM JUGOSLAVIJE 800,000 dinarjev izginilo iz postajne blagajne. Veliki Bečkerek stoji ves pod vtisom tatvine, ki se je pripetila na ondotni kolodvorski postaji. Blagajnik postaje Jovan Čubak je prejel 11. oktobra zvečer od sosednjih postaj 800 tisoč dinarjev gotovine in bi bil moral denar izročiti železniški direkciji v Subotici. Zaprl ga je v železno blagajno, kjer je shranjeval denar za prodane karte. Soba, v kateri je bila železna blagajna, ima okno na peron, dohod vanjo pa vodi skozi dve drugi sobi. V eni izmed teh dveh sob je uradoval dežurni prometni uradnik, v drugi pa telefonist. Ko je v torek zjutraj Čublak otvoril blagajno, je s presenečenjem konstatiral, da je izginil ves denar, vrednostni papirji in dokumenti. O tatvini je takoj obvestil policijo, ki je nemudoma uvedla preiskavo. Zaslišala je tudi prometnega uradnika in telegrafista, ki sta izjavila, da sta bila celo noč v svojih sobah na delu in da nista zapustila uradnih prostorov razen takrat, ko je prispel vlak na postajo. Najzanimivejše na stvari je to, da ni nikjer nobenega znamenja o vlomu v blagajnikovo sobo. Vrata in qkna so popolnoma nepoškodovana, nobenega sledu pa tudi ni o stopinjah in 0 prstnih odtiskih. Ukradeni denar je bil zavit v 29 paketih. 28\jih je izginilo; poslednji, v katerem so bile stare, porabljene in preluknjaje železniške karte, pa je ostal. Oblast sklepa iz tega,da je moral biti tat dobro poučen o vsebini blagajne. Preiskavo vodi policijski podkapetan Dimitrij evič, ki je velel zapreti blagajnika, dežurnega uradnika in telegrafista ter še tri druge osebe. Pričakovati je, da se misterijozna tatvina v najkrajšem času pojasni! -o- Preska pri Medvodah. Odkritje spomenika vojnim žrtvam. Če plakajo — naj pla-kajo, saj vredni smo solza — so čutile duše onih, kojih spominu je bila/ posvečena nedelja 24. m. m. — Dasi je ves čas strašno lilo, posebno med odkritjem spomenika, se je vendar slavnost izvršila povsem po določenem sporedu; a med petjem pesmi "Oj Doberdob" nam je nebo milostno poslalo celo nekaj solnčnih žarkov. — Spomenik, delo mojstra A. Vodnika iz Ljubljane, s kipom klečečega vojaka, podpirajočega z roko glavo, razkritega k molitvi, s puško ob nogi, delo aka-dem. kiparja L. Dolinarja, napravi j a nad vse prisrčen vtis, kakor je napis 22 žrtvam: v spomin žrtvam svetovne vojne ]— postavili preški župljani, to so vasi Preska in Vaše, Golo-( brdo, Goričane, Seničica in [Žlebe. — Posebne pohvale 1 vredna je požrtvovalnost- fara BARVE - MIZARSTVO - ZELEZN1NA Prodajam vsakovrstne barve, varniše itd. po najzniernejših cenah Barvam hiše znotraj in zunaj. Lepim stenski papir. Izvršujem vsa mizarska in tesarska dela. — Prodajam vsakovrstno železnino, različno orodje in vse kar potrebujete v tem oziru za Vaš dom. — Prodajam tudi vsakovrstne šipe (Sajbe.) Jofiii liesmaeii SLOVENSKA TRGOVINA Z SEJEZNINO 1804 West 22nd St., Chicago, 111 Phone: Canal 0190. [pripravljajte pot Gospodovo la •tudi vi! Kako pa jo pripravlja-(st ■mo? Na to vprašanje nam Č ikrasno odgovarja cerkveni u- z\ čenik, sv. Avguštin: "Ker se tii približuje slavnost, radi katere m je naš Zveličar iz usmiljenja di do nas hotel biti rojen, premiš- v ljujte, mili bratje, kako mora- si mo biti za to veličastno slav- k; nost pripravljeni, da bomo vredni našega Gospoda in kra- bi lja z veseljem in častjo spre- d< jeti. Zato vas prosim in oporni- di in jam, bratje, da bi si z božjo d' jmočjo prizadevali, da bote mo- pi gli ta dan s čisto vestjo in či- te jsto ljubeznijo pristopiti k ol- Č itarju Gospodovemu." To je na- pj 'ša priprava, prijatelji: čisto j« j srce, čista vest. Preskrbite si p; to, kako to pripraviti veste. — j« Imamo v ta namen zakrament j m sv. pokore, ki je postavljen od Z i Kristusa samega. Sprašujte u; svojo vest, sedaj je adventni iz ^čas, ki je za to najbolj pripra- s^ iven, obžalujte, spovejte se svo- st Ijih grehov. "Bratje," opominja rs Inas sv. Pavel v današnjem li- n stu, "veste, da je čas, da bi iz spanja Ostali. Sedaj se pribli- t( žuje naše odrešenje . . . Odvr- n zite od sebe dela teme in oble- s |cite obleko svetlobe." ' n Če se bomo tako pripravili, s [bo Zveličar gotovo prišel k o nam in nas posvetil, naša duša bo njegovo prebivališče. Lahko v bomo potem rekli na božični p praznik, da se je približalo na- n še odrešenje, in kakor Marija, ž jbomo tudi mi slavili Boga: "Po- C veličuj moja duša Gospoda, in n moj duh se raduje v Bogu, mo- b jem Odrešeniku." I Približalo se bo pa naše od- p rešen je drugič z našo smrtjo. v | MnOgo izmed vas je še v naj- ž j boljših letih, mnogo še v otro- s Lški dobi. Vendar je marsikomu č ^mrt bližja, k&kor si predstav- ^ lja. "Ne veste ne ure ne dne- j. jva." In ko bi doživeli 80, 90 ali 100 let, smrt se nam približuje dan. za dnevom. Z njo se pa , |približuje tudi naše odrešenje. . jKako odrešenje? V tem pome- ^ nu, da nas bo Odrešenik vzel v v I s nebeška prebivališča. O božičnih praznikih prihaja Odreše- " ;nik k nam, pri smrti gremo, od-hajamo mi k Odrešeniku. In jkdor bo po smrti prišel v nebe- ^ isa, ta bo lahko rekel, da je od-Irešen. Zato pa, prijatelji, po- . ' glejte in povzdignite svoje gla- ] ^e, pripravljajte se na odreše-nje pri smrti! Ne zapirajte svo- ^ 'jih oči! Smrt je videti strašna, j' ■ 'grozna, toda le tem, ki nimajo v : Vere, ki nimajo čiste vesti — ^ ■ tem ne prinašd odrešenja, am- ^ : pak večno pogubljenje. -Kako ^ i pa se pripravljati na smrt? Na - ta način, kakor se pripravlja- j i mo za Božič. Sv. Pavel pove to i > jasno v listu k Korinčanom (1, f - 11, 13) : "Ko, bi sami sebe so- f - 'dili, ne bi bili sojeni." Sami se- j: - be sodimo pri sv. spovedi; tu , , obtožujemo same sebe, prosi- >' ' mo za odpuščanje in je tudi za-1, - 'dobimo po besedah sv. Janeza1' J(l. 1, 9): "Če bomo spoznali i svoje grehe, je Bog pravičen, i 'da jih nam bo odpustil in nas - 'očistil vseh grehov." i. f Za odrešenje na Božič in pri - smrti, prijatelji, je ena in ista a pot: čistost duše združena z a ljubeznijo do Jezusa Kristusa.; i- Skrbite za to pot, sedaj, pravi č apostol Pavel (11. Kor. 6, 2), I l- je čas zveličanja. Doba advent-k na je res pripravna doba, da bi )- krenili na to pot. Čas adventa si je čas pokore. !- Ponavljam še enkrat Gospo-1 e dove besede:'"Poglejte in po-; e vzdignite vaše glave, vaše od- j i- rešenje se približuje." Ponav-' ljam besede sv. Pavla: "Bratje, ,e veste, da je čas blizo, da bi iz i- spanja vstali. Odvrzite od sebe j i- dela teme in oblecite obleko i- svetlobe." o- Daj Bog, da se vam bo na ik Božič in ob smrti, ko pride, pri-n, bližalo vaše odrešenje. Amen. Pogled na sliko pokazuje zakaj VORTEX pere hitreje, ne da bi perilo pri tem kaj trpelo. Liti aluminum'"Vortex" je nastavljen na dno bakrene kadi (top) in ko se vrti sem in tja, povzroči v milnici nekako pretresovanje, kateremu se umazanost ne more zoperstavljati in se od perila loči polovico preje, nego pri drugih pralnih strojih, in kar je poglavitno — perilu ne škoduje prav nič. — Valjarji z mehkega gumija in zadostno silo povečajo popularnost THE HAAG VORTEX. Še bolje bi znali ceniti ta stroj, ako bi ga videli, kako deluje, ali pa, ko je že enkrat opral vaše perilo. Prav ničjvas ne stane, ako vam mi v vašem domu dokažemo z.VORTEX, koliko truda si prihranite in pri tem imate najbelejše perilo, kakor si ga morete le misliti. Ko bi moški umeli,Nkoliko trpe ženske pri perilu, bi ne bilo hiše, v kateri ne bi imeli tega stroja za pranje. Dobite lahko na male obroke. Joseph Mantel Hardware ELY, MINN. KRALJICO BI STRAŽILO 1000 M02 V CLEVELANDU. Cleveland, Ohio. — Ko bi kraljica obiskala mesto Cleveland, kakor je to bilo na njenem programu, bi jo stražilo 1000 vojakov in gasilcev. Zvedeli so namreč, da so v mestu elementi, ki so kraljici zelo sovražni in so nameravali razgrajati ob prihodu kraljice, ako ne še kaj hujšega. Ti elementi so člani nekih ogrskih društev in komunisti. Mogoče ima tudi to kaj o-< praviti s tem, da se kraljici tako mudi iz Amerike. -o- Prijatelji in somišljeniki kaj bote storili v zaključni jubilejni kampanji ya "Am. Slovenca?" MAU OGLASI. ___________H TiK T N LOTE.___ NORWQO PARK, nov zid. bungalow, S sob; cena $7000, takoj $1000. 6040 Nettlcton Ave. Ph. Newcastle 2245._96-pjlop 4 REZIDENCE V RIVERSIDE, bas dokončane, 6 in 7 sob, zid., h. w- lit., za.iutrkovalnica; streha krita s ploščami, vhod s strani, garaža za 2 kari; lota 50x200; lepa okolica. O-glejto si. in ktfpite od H. C- Carpenter, 371 R art ram Rd. Riverside 1930 W. 93-pdop HIŠA, 4 SOBE, klet in garaža; cena $3650, $800 takoj, ostalo kakor rent. J. J. Zewert & Co., 4377 Archer _ 92-p do p 2-STAN. HIŠA ZIDT5-S sob7p^T"v steklu, eno stan. rentano za $70 mesečno. Parna t., garaža za 2 kari. R I. Transportation, $13,800 od last-... nika. 8833 S. MarslifieUl. _ _06-s do s PRIMORAN PRODATI zid! hišo,' sob, moderno, garaža, cena nizka. 6919 1 ndiana. Vin. 8993. 04 - s, t, s t PRODA RADI BOLEZNI HIŠO 5 sob, 1 aker sveta, mzka cena. Claude Moore, Box 141, Clarendon Hills, Ills. 03-sdos BUNGALOW 5 SOB LES. Furnace lit., Jepa jed- soba; cena $5500. takoj $500, ostalo $50 mesečno. 6008 So. Keller Ave. Republic 4970. 99-s das P1 A R M K NA P R O DAJ ROJAKI IN FARMARJI. ~ Na prodaj imam posestvo v vasi Sela št. 14, občina Adlešiči, Bclokra-jina- Kdor hi se želel naseliti na tem krasnem posestvu, ki leži vse v eni parceli in ima tri poslopja, hišo, hleve in pod in tudi štirno, naj se oglasi tekom 60 dtii, da mu povem ceno in druge podrobnosti. Moj naslov je J. S. 3911 — 7th Ave., Sacramento, Calif. ■HMMMM LAKii VlfcVV K ti-SO RT: fino za kopati, picnic grove, 20 milj od Milwaukee in 12 milj do Burlington. Emil Wischman R. 1, Box 163. Waterford, Wis. Tichigan Lake. ___61-p do p 17 AKR. 45 MILJ' severno v Lake o-kraju, dobra zemlja obdelana. $250 za aker, pogoji lahki. Albert E. Jack care of American Slovenec Daily. 117 N. Dearborn St. 77-t do t 60x125 SAMO $15 čevelj na Kenneth blizu 55th Blvd. $500 takoj, ostalo $400 na vknjižbo. G. O. Leopold, 1140 Columbia Ave. Sheldrake 6075. 81-t do t UGODNA PRItTKA. DELICATESSEN - GROCERY, dela dobre kupčije; ne zamudite prilike, oglejte si na 102 W. Chicago. 07-3 do s BARBER SHOP 3 stoli, dobri zaslužek pred leti ustanovljeno. 4621 N. Racine. 85-t do t AVTOMOBILI NA PRODAJ. PEERLESS 6 CYLINDER SEDAN za 5 oseb, zadnji model, v dobrem stanju. Nizka cena zjt takojšno prodajo. Stal je $2900, sedaj samo $1650. Peerless Motors Co., 2323 S. Michi-gan Ave. Calumet 4801. 05-s,t,sr , CADI LAC SEDAN za 7 oseb, kakor nov, nizka cena, samo $975, na obroke- 3333 Madison. Nevada 1430. _______91-p,s,t,sr BUICK SEDAN za 5 oseb, 4"door Master six; 4 wheel brakes, kakor nov, samo $675 na obroke. 3333 Ma- _dison. Nevada 1430.__90-p.s.t,sr DODGE SEDAN, vozil le 600 milj, kakor nov, nizka cena, samo $750, proti gotovini ali obroke. 3333 Madison. Nevada 1430. 89-pJ,s,t,sr BUICK* 1920 za 5~oščb. "prcvožiTle 1800 milj, nova kara janičena, nizka ceha, samo $975, na obroke. 3333 _Madison. Nevada 1430. RK-p,s.t.sr POHIŠTVO NA "PRODAJ. 1) ININ G R O 6 M MIZ O, 6 s to 1 ov.ee -na nizka. Sheldrake 6132. — 1333 North Shore Ave- __ 02-p t,sr LUNCH ROOM opusti kupčijo, proda vso opremo za nizko-ceno. 1016 Madison Oak Park, Euclid 10211. ...........' _1 OO-s.tsr STARE VIOL INE, viola, od $15.00 naprej. Celo $25.00. — 6843 Green St. E n gle woo d 2942.__ 83-t do t POHIŠTVO PRODA za 6 sob, cena nizka, 1st floor, 2715 Jackson Blvd. _________82-t do___t DVE 9x12 WILTON PREPROGE v dobrem stanju. 840 N, Lord Ave. Columbus 4154. DELO IN S L U Ž B E DELO DOBI Auto Radiator Mechanic experienced. United Motor Scrvice Inc.. 2521 S. Wabash. 01-s,i,sr iuuimumun.il.n.i.uiniiniun i iiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiumuiiimiiiiiiiiniiiimiiiiuimiuii Veliki stenski zemljevid, ki ga dc bite za enega novega naročnika je krasen dar, ki bo vas spominjal leta in leta na zaključno kampanjo 35-le :ne jubilejne kampanje "Am. Slovenca!" TEDENSKI KOLEDAR. |p 1. adv. — Znam. ob koncu jti ireta. Luk. 21. n 28 Nedelja — Leonard iz P. ik 29 Pondeljek — Saturnin. č< 30 Torek — Andrej, apostol p 1 Sreda — Edmund in tov. j< 2 Četrtek — Bibijana, dev. d 1 muč. IJ 3 Petek — Franč. Ks., sp. n 4 Sobota — Peter Kr., sp. n . uč. Barbara. v: —o— lj PRVA ADVENTNA NE- j< DELJA. m Poglejte in povzdignite svo- jn je glave, ker približuje se j g vaše odrešenje. I si —Luk. 21, 28. ti Poglejte in povzdignite svo- (ši 2 glave, ker približuje se vaše j s drešenje. S temi besedami nas t< pozarja Odrešenik na zname-ja, ki bodo nastala, ko se bo lizal dan poslednje sodbe. j® Te besede nam bere džnes ,S' a prvo adventno nedeljo sveta (č erkev z gotovim namenom: v )a bi nas tolažila, ker se bliža 'ji i aše odrešenje, in da bi nas po- jn zbudila, da bi se na to odre-enje tudi pripravili. s Kako odrešenje se nam pa ž liža? Dvojno: 1. o božičnih z iraznikih, ko hoče Zveličar ,c ■riti v naša srca s svojimi mi- j astmi, in 2. ob naši smrti, ko as bo sprejel v nebeška stano- n anja. O tem dvojnem odreše- b iju bomo danes premišljevali, b * * * p Približuje se naše odrešenje š i božičnih praznikih. Kaj pa so božični prazniki? j v ido jih je vpeljal? Kje so se r iajprej praznovali? , j . Odgovor nato najdemo v sv.I Kangelju. Božični prazniki so r a\ lje Kristusovega rojstva, | Senovega prihoda na svet. — j t petjal jih je Bog sam in ange- jš t ^ bili iii'vi, 9 t>u jih j iti b veiu davili. oni sveti noči, ko je 1 Odrešenik prišel na svet, je ne->eška svetloba obsijala pastir- II c, ki so čuli pri svojih čredah, j mgel Gospodov je stal pri njih jr n jim oznanil: "Veliko radost JI 'am oznanjam, ki bo vsemu r judstvu, ker danes se je vam i odil Zveličar, ki je Kristus r Gospod . . ." In komaj je angel :i končal veselo vest, se je prika- jI Jala množica nebeške vojske, |1 so Boga hvalili in govorili: is Slava na višavah Bogu in na li Zemlji mir ljudem dobre vo-'; 'je!" p To so bili prvi božični praz- i 'tiki na zemlji. In od tega časa 'j 5o se božični prazniki prazno- 'j vali. Že za apostolskih dob se 'i je letno slavilo rojstvo Gospo- 1 dovo, in tako se praznuje še ] dandanes. Sv. Bernard pravi ] Uko krasno: "Po čemur so o- 1 Cjtki hrepeneli, kar so preroki i ^povedali, to se je spolnilo današnji dan. Bog se je prikazal na zemlji v človeškem tele-in prebival med ljudmi. Ka-^i je praznik vseh praznikov, bi ga slovesno praznovali? ^ praznik Gospodovega roj- 1 stva." Ta božični praznik se nam j^ibližuje; še tri nedelje, pa ga 1 kotno praznovali. Pazite pa do- ' uro; Ta praznik nam prinaša j U(li naše odrešenje. Kako od- ^šenje? Ne v tem pomenu, da Kristus znova prišel na | ^Vet, da bi za nas na križu u-in se daroval za nas; pač v tem pomenu, da hoče Od-rešenik na ta praznik priti k num s svojimi milostmi, da ho-stanovati, prebivati v naši kakor je prebival v betle-^e*nskih jaslicah, da si hoče ^staviti v naših dušah svoje ^'aljestvo. Kjer Kristus prebi- tam je res odrešenje. . ^ato pa, prijatelji, poglejte n Povzdignite svoje glave, va-6 odrešenje se približuje, pri-^ravite se na Gospodov pri-v°cU "Pripravite pot Gospodo-je klical Janez Krstnik e(i Gospodovim prihodom, AMERIKANSKI SLOVENEC" ^|>ISANO POLJEJ-Jp Že več Sel razpošiljamo --"»-v, bakrene kotličke po '•^r—vsej Ameriki, in si-^^^" ^ cer s kapo in cevjo, lir " ' .t^lfj izdelane čisto po sta- I rokrajskem načinu, c kakor pokazuje zgor- il-i-__________lil uE3£i- nja slika. > Mi jih dobro zapakiramo v zaboje, da je, kupec popolnoma varen, da ne bi imel kakih sitnosti. Ti kotli se vporabljajo za prekuhovanje vode, pa tudi so pripravni za marsikaj drugega. Razpošiljamo zraven tudi peči na petrolej na dva ali tri cilindre "burner." Ogenj je tako močan, da vam v 15 minutah zavre 25 galon vode. Razpošiljamo tudi na vse kraje garantirane "Vulkan" starokrajske kose, klepce, literne steklenice, ročno kovane plankače. Pišite po cenik za kotle in peči na naslov: . j Stephen Stonich CHISHOLM, MINN. Francoski spisal Erckmann-Chatrian. Poslovenil Al. B. Tako je govoril Zimmer in še danes se na tanko spominjam dogodka. Zgodilo se je 12. avgusta 1818." Ko sva prišla nazaj v Lipsko, sva prebivalcem čitala z obrazov tiho veselje. Sicer se ni kazalo javno, a meščani so postajali na cestah, ko so se srečavali, in so si podajali roko, ženske so hodile obiskat druga drugo, in celo deklam, hlapcem in najsiromašnejšim težakom je sijalo iz oči notranje zadoščenje. Zato mi je rekel Zimmer: / v "Človeku bi se skoro zdelo, da so Nemci veseli. Vsi imajo dobrovoljen obraz." "Seveda," sem odgovoril, "to dela lepo vreme in pospravljena žetev." Vreme je bilo'r'es prav lepo. Ko pa smo prišli do vojašnice v Rožni dolini, smo videli med velikimi vrati stati častnike, ki so se živahno razgovarjali. Straže so poslušale in mimogredoči ljudje so stopali bliže, da bi poslušali. Pripovedovali so nam, da so praška pogajanja ukinjena, in da so nam tudi Avstrijci napovedali vojno, kar nam je napravilo dvesto tisoč sovražnikov več. Pozneje sem zvedel, da smo imeli takrat tristo tisoč, naši sovražniki pa petsto tisoč mož, in sta med sovražniki dva prejšnja francoska vojskovodje, Moreau in Bernadot-te. To vsak čita v knjigah, a mi tega takrat še nismo vedeli in smo si bili v svesti zmage, ker Še nismo izgubili nobene bitke. Sicer pa se nismo zmenili z.a to, če so nas gledali po strani; v vojnih časih meščani in kmetje ne pomenijo dosti. Od njih se zahteva samo denar in živila, kar vedno dajo, ker vedo, da bi jim bilo ob najmanjšem uporu odvzeto vse do zadnjega beliča. Drugi dan po tej važni novici je bil generalni zdravniški pregled. Dvanajst sto Kitzen-skih ranjencev, ki so se bili komaj popravili, je dobilo povelje, naj gredo zopet, k svojim oddelkom. Odšli so v stotnijah, z orožjem in prtljago. Med njimj je bil tudi Zimmer, ki se je sam javil," aa noče z njimi.' »prema sem g»~ do onkraj vrat. Tam sva se objela globoko ginjena. Jaz sem ostal tam, ker je bila moja roka še preslaba. V vojašnici nas je bilo še kakih pet.ali šest sto, med njimi lepo število učiteljev borenja in plesa, tistih veseljakov, ki so bili nekako železni del vseh skladišč .Meni ni bilo dosti za njih znanstvo. Edina moja4olažba je bila ta, da sem mislil na Katarino in včasih tudi na svoja stana tovariša Kipfelna in Cebede-ja, o katerih nisem imel nobenega poročila. Bilo je žalostno življenje. Ljudje so nas grdo gledali. Sicer pa si niso upali nič reči, ker so vedeli, da je stala francoska .armada štiri dnevne pohode od Lipskega, Blucher in Schwarzenberg pa mnogo dalje. Kako bi nas bila sicer lahkp prijela! Nekega večera se je raznesla novica, da smo pri Draždanih dobili veliko zmago. Ta vest je vse hudo presenetila. Meščanov sploh ni bilo več iz hiš. Podal sem se v gostilno "pri grozdu" v Tillyjevi ulici, da bi čital časopise. Francoske novine so ležale vse nedotaknjene na mizi. Jaz sem bil edini, ki jih je pregledal. Naslednji teden — bilo je v začetku septembra — pa sem opazil na obrazih isto iz-premebo kot tisti dan, ko so se bili Avstrijci odločili zoper nas. Sumil sem, da smo imeli nesrečo, in sem imel prav, kakor sem' zvedel pozneje, kajti pariški listi ničesar niso poročali o tem. Proti koncu avgusta se je bilo vreme izpre-menilo. Začelo je deževati, da je kar lilo. Sedaj nisem več zapustil vojašnice. Kadar sem sedel na svoji postelji in videl skozi okno, kako se je Elster penila pod nalivom in so se priklanjala drevesa na malih otokih vsled vetra, sem mislil sam pri sebi: "Ubogi vojaki!. . . Ubogi tovariši! Kje ste zdaj? Morda na veliki cesti, na odprtem polju !" Čeprav sem bil sit življenja v vojašnici* sem se vendar zavedal, da sem manj vreden pomilovanja, nego oni. Nekega dne pa je stari generalni štabni zdravnik Tardieu pregledoval in mi rekel: "Vaša roka je že kar dobra. . . Poglejmo malo. . . Vzdignite to-le. . . Dobro, dobro!" Drugo jutro ob apelu sem moral v dvorano, ki je bila polna raznih stvari za opremo, tor-nistrov, torbic za patrone in čevljev. Prejel sem puško, dva zavitka patron in potovnico k šestemu polku v Ganeritz ob Labi. Bilo je 1. oktobra .Skupaj se nas je podalo na pot dvanajst do petnajst mož. Furir (pisar) od sedemindvajsetega polka, po imenu Poitevin, nas je vodil. Spotoma je zdaj ta, zdaj drugi krenil na drugo stran, da je prišel k svojemu zboru. Poitevin, štirje pešči in jaz pa smo korakali dalje do Ganeritza. XVII. Korakali smo torej s puyško čez ramo, pfi-vihanimi plašči in pod težo tornistra upognjenimi hrbti po cesti proti Wurzenu. Dež je lil in voda nam je tekla s čake po tilniku. Veter je stresal topole. Njih rumeno listje, naznanjajoče bližajočo se zimo, je plesalo okrog nas — več ur smo tako hodili. Trtw. wo rtwn n-MiSli r\ vq(ji .fc cVo/lnil lam taui oiuv