Letnik X ut un» 12 w. 71 £ttilrilk&* Marifeor* dme 6 septembra 1918. itaro&nina lisi«: — Celo feto . . K 12'— Poi leta . . . , &— Četrt leta . . , 3 — Mesečno. . . , P20 Zamaj Avstrije : —— Celo leto . . » 15 — 'Posamezne številke — 16 visiarjev. — Inserat! ali oznanila se računajo po 18 vin od 6 redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik — popust. — „Straža** izhaja v pon-deljek in petek popoldne; Rokopisi se ne vračaja U;ednlSlvo in upravnišfvo : Maribor Koroška ulica. 5. — Telefon St. 113. i Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. nre dopoldne. k Položaj Dunaj, i. sept- Vse Časopisje je mnenja, da se gre v pogovorih, zaradi katerih je prišel njemški državni tajnik ■ u, Hintze te dni na Dunaj, v glavnem za rešitev poljskega vprašanja, Brezdvomno se bo v konferencah tudi o tej stvari govorilo, Čeprav izjavljajo celo poljski državniki, da lahko čakajo, vendar veljajo te -H&daiLaJ^lfij^na^Uaüiko^ smo mi.poučeni, v pr-. vi vrstirazgovpru o mirovnih nastajanjih, Baron Bu-rian smatra za svojo poglavitno nalogo, aa širi mi -rovno razpoloženje. Že v bližnjem času je pričakovati nove enunciaeije Burianove o miru, ki bo tem pomenljivejša, ker se bo oddala v natančnem sporazumu z nemško vlado. Grof Bürian smatra, da, v naj bližnjem času nastopijo trenotki, ko bo najšel glas o miru zopet nekoliko prijaznejšega, odmeva, nego" se je to moglo upati tekom letošnjega leta. ta zvezi z Buri ariovò namefio, oddati velevažno izjavo o sedauiem položaju, je tudi vprašanje, ali bi ne bilo dobro sklicati med zasedanjem 'državnozbors-kih odsekov tudi 'delegacijske odseke, Vprašanje še ni rešeno. Avstrijska vlada Je za delegacije, ker ve, da spravi s tem veliko deroče vode v djrugo strugo, skupni vladi pa se zaradi dogodkov na vzhodu, zaradi poljskega vprašanja in ne nazadnje zaradi — mahne večine v odsekih delegacijska sesija ne zdi posebno vabljiva. Edino to je nagiba v trenotku k razmišljanju o zasedanju, ker s tem zadobi najbolj kompetentno tribuno za svojo mirovno izjavo, kar je za njo pač zelo šibek nagib. V parlamentarnih krogih se smatra situacija za Hussarekovo vlado mnogo opasnejša nego je to posneti iz časopisja,. Ne samo, da Cehi in, Jugoslovani smatrajo Hussareka po njegovih izjavah v gos,posici zbornici o Nemcih in po njegovem nadaljevanju per-aekucij za 'Slovanom ravno tako nasprotnega kakor Seidlerja, je tudi v poljskih krogih opažati rastoče nezaupanje proti Hussareku. To nezaupanje izvira iz nerodnosti, s katero se oprijema, rešitve poljskega vprašanja, kakor tudi iz dejstva, da s>e poljska javnost vedno boli orijentira za vzajemnost z zastopniki drugih slovanskih narodov. 'Ali pravzaprav, orientirana je bila, za tako vzajemnost že od začetka vojne, toda sedaj jo zahteva tudi od svojih zastopnikov, kateri so prva tri leta vojske po večini živeli na Du -naju in niso imeli istega vpogleda v poljsko ljudsko IluSo, kakor so ga zadobili sedaj, ko žive zopet med ljudstvom in 2 njim. Hussarek je neprimerno sposobnejši nego Sei-dle|| in zato ni dvomiti kljub vsem dementijem, 'da se '’temeljito peča z 'državno krizo. 'Saj se ji v zadnjem času niti Seidler ni mogel več izogniti' ter je moral 0 njej razpravljati in govoriti. Brezdvomno je za nas, da zadnji pogovori Hussarekovi v, Budimpešti, kjer je bil brez ministra Paula, niso vjeljali samo prehranjevalnim vprašanjem, ampak v prvi vrsti vprašanjem, K se tičejo državne krize. Navzočnost barona Sarkotiča v Budimpešti tudi ni bila slučajna. 1 Wecfcerle, ki še je pred dvema mesecema trdil, da pod krono sv. Stefana ne poznajo jugoslovanskega v-prašanja, se je moral začeti zanimati za to vprašanje, Weckerle je bil sicer mnenja, da se da to vprašanje rešiti, ako se spremeni oseba na banski stolici, toda zadnji razgovori so ga menda poučili, da je treba vprašanje smatrati vendar precej globok e j še. Kdor bi iz tega sklepal, da se je jugoslovansko vprašanje ta količkaj približalo točki, na kateri bi se dalo tudi z naše strani z državnimi činitelji o njem razpravljati, bli se zelo motil. Tudi za naše politike velja geslo, ki ga poljski državniki razglašajo za svoje, namreč: Čakajmo še! Sicer pa je gotovo, da tudi vladna stran razpravlja, o našem vprašanju le s stališča: ut aliouid fecisse videatur, Kajti ne dovoljevati našim politikom shodov in sestankov, pošiljati za njimi strojne puške, kakor v St. Janž, obe -tati nemšikim poslancem vztrajnost v persekucijah proti nam, to so znaki, ki ne kažejo nobene volje , priti z Jugoslovani v bokse razmerje. Bomo pač Čačkali! Tudi TsemeiBci sa ž# posižai Polagoma se je začelo svitati v glavah trezno-mislečih Nemcev ter so začeli uvidevati, da so vse-j nemci naj večji, škodljivci, ker so za brezpogojno na-I daljevanje vojne do zmage z mečem in ker, nočejo ni-j česar vedeti o miru na podlagi sporazumljenja in i narodne pravičnosti, marveč le hočejo biti neomejeni I gospodarji nad drugimi narodi. Ugledni nemški list \ „Augsburger Postzeitung“, ki je glasilo katoliškega j centra za južno Nemčijo, piše o tem: „Vsenemci so f, ravno taki, kakor s:o naši sovražniki. Kakor hitro z-I mago jemo mi, so njihove zahteve vedno večje in so j koneČno tako velike, 'da sami ne vedo, kaj naj zahte-i vajo. Sedaj pa, ko nani gre ha frančoškem bojišču slabo, so postale njihove zahteve njekoliko zme’* ; nejše. Sedaj so nehali razsajati in kričati in je pri-i šlo še celo tako daleč, da jih je eden njihovih vodji j, j general Gelbsattel, pozval k zmernosti. Po njihovih • besedah se razliva žaloba, Vsa znamenja kažejo, da j so zaigrali svoj upliv, kar že tudi sami občutijo, in l zato so začeli igrati vlogo po nedolžnem preganja-I nih. Tako n. pr. je priobčil justični svetnik Class v j „Deutsche Zeitung“ obširen članek, v katerem jadi -\ kuje, češ, da so bili nemški sodržavljani na zelo f brezvesten način zasledovani z lažmi in obrekovanji j le zaradi tega, ker so v važnih političnih vprašanjih ! drugačnega nazirajnja in isto tudi zastopajo. Vsei-I nemci da niso nikdar, postavili kot vojni cilj načrte I po svetovnem gospodstvu, marveč so vselej hoteli le f to, kar bi se po končani vojni dalo doseči v vojaš-I kem oziru. Skratka povedano, vsenemci da so popol-I noma nedolžni ter da so njihovi nasprotniki zlobni i ljudje K tem opravičevanjem se mora pred vsem prill pomniti, da ni prišlo nikomur-na um, spravljah v slum patriotizem vsenemcetv. kakor so narobe delali \senemci, le po pravici je bilo in je dvomljivo, je-li ta patriotizem pravilen in ali ni domovini več škodoval nego koristil. Popolnoma drugačna je pa obdolžitev, da nam e vsenemštvp s svojo osvajalno politiko povzročilo neizmerno veliko škode. Od te obdolžitve ni treba ničesar odvzeti ali umakniti in je tudi popolnoma brez pomena, če sedaj skušajo vsenemci zanikati te svojo načrte, kajti to se jim ne bo nikdar posrečilo. V generici so prekašali drug drugega v prerokovanjih o skorajšnjem zmagonosnem izidu vojne, zlasti še kar, dostaje učinkov vojne z nemškimi P-čolni, in tem tipanjem na zmago je tudi odgovarjala prostodušnost, s katero so se izrekali o usodi sveta. Smejati bi se morali, ako bi ta zadeva; ne bila tako grozovito res-I na, kako lahkomiselno so vodilni velikaši vsenemšt-I va sodili o najtežavnejših vprašanjih svetovne vojne Ì in o teh vprašanjih tudi določevali. Bilo je koncem 1. j 1910, ko je vprašanje poostrenega boja nemških P -j čolnov zaposlovalo duhove in so vsenemci neumorno agitirali, da bi, kolikor je pač bilo v njihovih močeh, dosegb poostreni boj nemških P-čolnov. Takrat je izjavil Bacmeister, eden vodij vsenemcev: 1. Združene države Severne Amerike le mamijo in nam nikdar ne bodo napovedale vojne. 2. Ako bi pa v resnici napo-I vedale vojno, bi ne poslali v Evropo nobenih čet, — ; kajti oborožujejo se samo proti Japonski. 3. Ako bi i pa v resnici postali čete v Evropo, bi naši P-čolni po-I topili te čete, 4. Naši P-čolni bodo zaprli kanal med I Francijo in Anglijo, tako, da ne bodo mogle priti nobene Čete v Francijo. 5. Anglija br> izstradana. 6. ZÌ našim odločnim stališčem napram Ameriki bomo drugim nevtralcem imponirali tako. da se bodo vrgli na našo stran. Tako Jte govoril Bacmeister, kojega izvajanja so tipična za tisoče njegovih somišljenikov. A’ dandanes je postalo vsenemštvo bolj zmerno in poziva, kakor v začetku omenjeno, k enotni fronti, k novemu-„Burgfrieden!!.“ Ali bi se- pa s tako mirovno zvezo v resnici tudi kaj pridobilo? Pavel Ròhrbiach. sam zagovornik nemške svetovne politike, je že meseca septembra leta 1917 predložil vladi sì omenico, v kateri zahteva od nje, da naj začne moralično ofenzivo proti vsenemštvo, ako nočemo izgubiti vojne. V interesu odkritosti in jasnosti moremo Rohrbaehovi zahtevi le pritrjaii. De z jasnim in odločnim nastopom zoper vseneraško politiko se da doseči napredek, Ce bi nemška vlada ta boj zn or vsenemštvo žo prej začela, bi bili v mirovnem vprašanju že kje drugje, kakor smo Žalibog sedaj v resnici. Odločnega boja zoper vsenemštvo pogrešamo z-lasti v Avstriji. Ce so v Nemčiji spoznali, kako veliki škodljivci so. vsenemci, ter da prej ne pride do miru, dokler se ne bodo tem nad vse škodljivim Širo-koustnežem za vedno zaprla in zamašila ošabna rista,, bi bilo tako spoznanje v Avstriji sto- in tisočkrat potrebu ejŠe. Vsenemci v Avstriji so naj večji za- i. iralei ne samo zunanjega, marveč tudi znotranjega miru med narodi. Kar tako odločno obsojamo nabob- LISTEK. Za Jugoslavijo Zopet smo 'dobili knjigo o Jugoslaviji. To pot v nemškem jeziku, „Um die Jugoslavija.“* Tako se imenuje 65 st. obsegajoča knjižica, namenjena nemškim krogom, da Jim pojasni vzroke in namene jugoslovanskega pokreta, Spisal je to knjižico znani slovenski pisatelj 'dr, Aleš Ušeničnik in jugoslovanska stvar gotovo ne bi bila mogla najti pred nemškrnii političnimi krogi — v kolikor jim narodni šovinizem in fanatizem še ni zatemnil jasnost pogledra —- boljšega branitelja. Takoj uvodoma povdarja učeni pisatelj, da Če stopa on kot nepolitik in profesor bogoslovja pred javnost s političnim spisom „Za Jugoslavijo“, tega ne stori, da bi politiziral, ker. politike In politikov v. Avstriji itak ne manjka. Gre pa se mu za razjašnje- nje. To pa prav gotovo ni nedostojno 'duhovnika. Pisatelj opiše potem splošni položaj Jugoslovanov In citira Austriacus Observator j a, da je ta položaj „nedostojen“ in da tvori odprto rano na telesu monarhije. Navaja statistične podatke o slovenskem šolstvu, opiše naše razmere na drugih poljih, pov -darja. da je ustava leta. 1867 prinesla Slovencem le prevare, enakopravnost je ostala le na papirju. * Um die Jugoslavija. Eine Apologie. Von Dr. Alexius Ušeničnik, Theologieprofesor, Laibach 19118. Verlag der Katholischen Buchhandlung. Cena 3 K 60 vin. 1 Prehajajoč na vprašanje, zakaj zäntevamo Ju- | ßoslavijo in ne bi se zadovoljili z narodno av ton omi- | jo, povdarja, da bi bila vsaka avtonomija le navide- i zna. Brez lastne državnosti bi ostala pri vsej avto - I nomiji na. stežaj odprta vrata germanizaciji. Zahtevamo Jugoslavijo, ker se nam gre za biti | ali ne biti, Pisatelj se zavaruje proti trditvam, daje naša zahteva po lastni državnosti državi sovražna. | Povdarja razliko med Jugoslavijo majniške deklarar one in Jugoslavijo entente. 'Majniška deklaracija za- j hteva Jugoslavijo pod Habsburžani, ententa pa hoče f Jugoslavijo pod KaragjorgjeviČi. Citira znanega po- | litika in publicista Chlumeekega: ge enkrat, gotovo f zadnjikrat, nam daje usoda priliko, da- vzamemo Sar ! mi v roke združenje vseh Slovanov ter ustvarimo delo ogromne kulturne in narodne važnosti, pri čemur bi — služeč blagor ju milijonov — pospeševali tudi politične in gospodarske interese drugih avstrijskih narodov. Iz vorne mora vstati svobodno udruženo jugoslovanstvo.. Vprašanje je samo, če z Avstrijo, ali proti nji, s Habsburgom ali proti njim. Prvo nas bi vodilo do novih višin, drugo bi zapečatilo našo usodo.“ Pisatelj odklanja predlogo Austriacus Observe tor j a, naj bi se Slovenci „žrtvovali“ in sicer v interesu Nemcev in tudi ostalih Jugoslovanov. 1 Za tako zahtevo samouničbe slovenski narod vzlie vsej svoji veliki požrtvovalnosti nima razumevanja, Hoče pač živeti, kakor vse na tem svetu In za narode ni po smrti nikakega življenja. Pisec dokazuje, da naša zahteva ni v ničemur proti krščanski morali, navaja izreke- znanih cerkvenih in drugih pisateljev, in posebno papeža Leona XIII. ter izvaja iz tega zaključek, da. je naša zahteva tudi s stališča krščanske morale popolnoma ute meljena. Knjižica, Id se priporoča že samaposebi, zaključuje: Grof Czernin je nekoč govoril o plačilu, Id čaka narode po vojni. Slovenski narod se ni bojeval za plačilo, hoče samo najpriprostejše pravice clove -Čanstva, svobodo. Da se prizna ta njegova pravica, zato glasni srčni krik našega naroda. In naš narod zaupa trdno, da »rodere krik pravice. Poleg lega zaupa naš narod pred vsem na svoga cesarja Karla, Id ga je takoj v. prvem začetku tako zelo vzljubil. Vse to valovanje in šumenje na jugu pravzaprav ni 'drugega, kakor elementarni vzklik narodne duše: Ave, Caesar, morituri te salutanti — Zdravo, vladar, umirajoči te pozdravljajo! Cesar Karel! Brez svobode za nas ni življenja, brez Jugoslavije ni za nas nikake svobode! V svetovni vojni nam je to postalo jasno! To silno borenje naroaov ima tudi velike cilje in pod silo teh ciljev , kakor se odkrivajo vedno bolj, se spolni tudi naša usoda, ta usoda pa mora biti le- Jugoslavija ali smrti Narodna galeriju. Slovenska upodabljajoča umetnost je 'dalje časa bojevala dovolj trd eksistenčni boj., Umetnostna volja mlajšega naraščaja je hotela ustvariti, slovensko umetnost kljub temu, da je imela malo opore v? tradicijah naše preteklosti in kljub mnogim oviram, T ki so nujno nastajale iz pomanjkanja umetnostne kul-. ÄC:- < Ševikih v Rusiji, namreč njih brezmejni terorizem zoper vse drugače misleče, opažamo tudi pri avstrijskih VjSenemcih, V njih rokah je nemško-radikalna nar eajka, ki tira druge nemške stranke na pot nemškega radikalizma in protislovanske zagrizenosti in tap ko onemogočuje vsak sporazum med avstrijskimi nar iodi. Kje pa je tista avstrijska vlada, ki bi se dvignila zoper vsenemški terorizem? Seidler je s svojo napovedjo nemškega kurza avstrijsko nemštvo ojačil in ojunačil. In tako opažamo v Avstriji ta-le značilni prizor: Potek vojne in dogodki na zapadni fronti vse nemštvo ponižuje, nemški kurz avstrijskih država Oikov pa jih zopet povišuje. ’rakoski Miše nemško armado obširen poziv, v katerem v vznese -nih besedah roti nemško armado in ljudstvo, naj v težkih Časih, ki so prišli nad Nemčijo, ne izgubi poguma in prisotnosti duha. Nemški maršal prosi Nem--ce, naj ne verujejo sovražnim letakom, katere so vrgli sovražni letalci v zadnjih meseceih v več sto izvodih na nemška tla in s katerimi hočejo zastrupiti javno mnenje. Z letaki hoče sovražnik vsejati neslogo med nemškimi zveznimi državami in nam odtujiti | zaveznika (Avstrijo). Hindenburg apelira na Nemce, Na francoskem bojišču se veleofenziva enten-tinih armad na celi fronti od Yperna notri do reke Vesle vzhodno od Soissonsa še vedno nadaljnje z nemanjšano silo. Nemci se polagoma toda stalno omikajo na celi črti. Med Ypernom in La Basse so se umaknili v smeri proti vzhodu za 15 — 20 km, istotako med Scarpo in Sommo v smeri proti črti Cambrsi — St. Quentin. Na črti Somme Ais» ne so se pa umaknili v smeri proti vzhodu na črto Ham — Chauny. Umaknili so se tudi vzhodno od Soissonsa, izpraznili severni breg reke Vesle in se preselili na severni breg reke Aisne. Enten-tine čete so zasedle važne nemške postojanke Vo-yones, Guiscard in Appilly. Veleofenziva se nadaljuje. Čudno zveni Hindenburgov oklic na armado in nemško ljudstvo. Bitka, za vsako va&, ■Očividec opisuje sedanje boj© na francoskem bojišču sledeče: Za vsako vas se vname ne samo bor» ba, ampak pravcata bitka. Vsaka vas menja po večkrat na dan svojega gospodarja, dokler ni konejčno ena sama razvalina in pogorišče. Nekateri kraji so tabo močno porušeni, da ni ostal več kamen na kameno. Se Šest tednov ofenzive. „Temps“ piše, da je generalisim eutentiuih armad, maršal Foch, še vedno mnenja, da ne bo treba Se ene zimske vojne ter da bo prišlo po Šesttedensld ofenzivi do odločitve* Tanki In — umlkanie. Bernski „Bund“ prinaša naslednje poročilo lon-fionskega lista „Times“: Vsa poročila soglašajo v tem, da se imamo (Angleži in Francozi) za zmage, ki Jih dosezamo vsak dan, zahvaliti svojim novim oklopnim avtomobilom, takozvanim tankom, ki jih spretno uporabljamo za juriš, To je naravnost strašno orožje pri pobijanju Nemcev, Tanki so res pravo, izbrano, moderno orožje proti gnjezdi mitraljez, v katere So Nemci polagali toliko svojih nad. Nikdar od začetr fca vojne niso dosegli zavezniki toliko uspeha v bojevanju, Britanci nikdar, take zmage, kakor v preteklih tednih, Res je, da smo tudi poprej premagovali Nemce v krvavih bitkah. Pretekla leta smo težko nar predovali, dočim so se Nemci umikali pred nami vedno v dobrem redu. A sedaj je Čisto drugače: Iz- srzemši kratko perijodo po bitki ob Marni, še nismo Imeli nikjer zadovoljstva, da bi zasledovali Hindenburge v o armado in da bi ostali za petami umikajo -gim se masam nemških čet, potolčenih in klonulih , fcatere brzo izgubljajo .vsak zgledi organizacije*“ Hindenburg še ni obupal. Hindenburg je naslovil na nemški narod in na naj ohranijo staro zvestobo Veliki Nemčiji, Honen - [: zoller.noem in naj se Še naprelj žrtvujejo domovini.. Izgube* Angleške čete so meseca avgusta't, L ugrabile . v Franciji 57.318 nemških vjetnikov, vštevši 1283 č&~ ; stnikov, V istem času so zaplenile 657 nemških topov, j med njimi nad 150 težkih; našteli so nad 5750 stroj- | nie in nad 1000 iarknih možnarjev. Medi ostalim pie- j nom so trije železniški vlaki, devet lokomotiv in ve- f liko municijskih in pionirskih taborov, v katerih so f dobili več stotisoČ ovojev artilerijske in možn.arske | municije, municije pušk in neizmerne množine voj - j nega materijala vseh vrst. Med plenom je zelo malo i živih J Nemci so v tem častil vjeii, kakor je posneti iz 1 poročil berolinskih listov, 5300 mož ententine arma- f de, 12 topov, 62 strojnih pušk in nekak vozov muni- I cije. “ ! italijansko bojišče* Živahni boji na gorski fronti. Severno od prelaza Tonale so naši visokogorski oddelki dne 3. i septembra z nenadnim napadom iztrgali sovražniku j Punto dì San Matteo (3692 m), Monte Mantello ì (8896 m) in vrh ledenikov (3532 m). To dejanje ì na večnem ledu in snegu daje posebno spričevalo ‘ za izvrstno bojevanje napadalcev, ki so kos naj- j težjim planinskim razmeram. V ozemlju Corno in j na Monte Pertiki smo dne 4. t. m. dosegli pri | naskokih na Italijane lepe uspehe. Ob Pijavi in na ozemlju Sedem občin se opaža živahno poizvedo- ; vanje sovražnih čei Japonci v Sibiriji, Iz japonskega glavnega mesta Tola d se Sne 28. avgusta uradno poroča: Japonske Čete so zasedle vzhodnosibirsko mes- \ to Simanovka in prodirajo z zavezniškimi četami vedno dalje, zasledujoč sovražnika. V bojih od dne 23. do dne 28., avgusta je padlo: 2 japonska častnika in 50 mož, 7 častnikov in 129 mož je pa bilo ranjenih * Sovražnikove izgube so pa bile dvakrat večje in je imel sovražnik čez 300 mrtvih. Vplenili smo 3 sovražne topove in 4 strojne puške ter mnogo municije. Zavezniške čete so tudi zasedle Halonole* Ugovarjamo! Iz Konjic nam poročajo: V soboto, dne 31, avgusta t. h„ so naši posili-nemci priredili gledališko predstavo z obligatnim pijančevanjem in hajlanjem. Nimamo nič proti kaki prireditvi, vsaj za zdaj še ne. Ogorčeni smo le, ker se je svoječasno Slovencem, ki so priredili koncert v prid avstrijskemu Rdečemu križu, od občine prepovedalo vaje v privatnih hišjah z oziram na žalostne m resne čase. Ugovarjati pa moramo na vsak način proti postopanju naše politične oblasti. Kmetu se vzame zad- nji komad živine* določen za prehrano vojaštva m prebivalstva, a mesto da bi se ta živina res vpora -bila za stradajoče, se sitijo razni mogotci. Za veselico posilinemcev se je zaklalo, ako z dovoljenjem ali ne, ni znano, veliko tele; pilo se je in jedlo razven mesa tudi še pecivo iz najfinejše moke, vse čez predpise oblasti. Vse to pa je trajalo do ranega jutra 1» ge do popoldan drugega dne. Ako pride bolnik ali drug revež prosjačit za nekaj dek mesa, se mu reče na okrajnem glavarstvu, da ni mesa, na drugi strani se pa še krepkeje pove: To meso ni ‘za Slovence. Na razpolago so priče in je dokazano, da se je od imenovanega teleta oddalo k-večjemu VA kg ,bolnikom in starcem, ves drugi del so je pa porabil za takozvani „Festfressen,1* Ni se čuditi, da naše ljudstvo vspričo takih razmer ne ostaja mirno, zlasti Še, ako gre r nedeljo izmučeno in izstradano k predpoldanski magi in vidi od prejšnjega dne pijane in preobjedene ljudi tuliti po trgu in se jim mora izogibati* Naše okrajno glavarstvo ima celo stotnijo vojakov in razne prehranjevalne nadzornike na razpolago, ki srtražijo ceste, da se kako zrnje iz okraja ne izvozi. Se celo na železnici odvzamejo ne samo be -guncem-SIovenoem, (Židom se vse prizanese), ampak tudi vojakom-dopustnikom, ki se vračajo na bojno polje z malenkostno množino Živeža ali koščekom kruha in svinjetine, podarjeno bd sorodnikov za daljno pot, «a trpljenje za domovine. Zakaj se vendar ti vojaki in nadzorniki niso poslali malo pregledovat na h) veselico, ali morda zaradi tega ne, ker so bili razni uradniki navzoči, ali samo zato ne, ker je bilo na lepakih čitati: Vstop dovoljen samo Nemcom.“ (Opomba uredništva: Koliko je bilo od teh pristnih Nemcev?) Ako si kak mogotec hoče napraviti Špas in priredi koncert ali gledališko predstavo, kjer se mu vse — v prvi vrsti gospodje uradniki — klanja^ naj si vendar, naroči ogrskega govejega mesa, ki je sicer dražje, kar si pa pri svojih v vojni pridobljenih milijonih lahko dovoli, ne pa odtegovati na tak način res potrebnim Še to malenkost, ki jim pristaja. Pomilujemo one tržke, kakor, tudi okoliške konjiške Slovence, kako neki še vedno morejo zahajati v gostilne, kjer ni drugega slišati, nego sramotenje našega naroda,. Pred vojno so bili seveda Časi, ko so ti gostilničarji, mesarji, usnjarji, trgovci in razni obrtniki, prosjačili pri Slovencih; Dajte tudi nam kaj zaslužit, da ne poginemo, kar so nekateri Slovenci iz golega usmiljenja, ki pa ni bilo na mestu, res storili, a sedaj, ko so ti ljudje obogateli od našega denarja,, so ošabni, in mesto da bi se izkazali hvaležne, zabavljajo na najstrupenejši način Čez vse, kar je slovenskega. Pomnimo, nimamo več nobenega vzroka, tem nestrpnežem še dalje žepe polniti. Merodajni krogi bodo pa seveda poskrbeli, da se bomo v domači hiši, v Narodnem domu v Konji -ca£, vsaj tako kot v nemških gostilnah, če ne boljše pogostili, ko gremo po svojih opravkih. » ture med občinstvom. V javnosti se je le sem in tja zaslišal odmev iz tega boja. Bili so to kriki umetni kov, ki so se včasih zgrozili nad malobrižnostjo občinstva za upodabljajočo umetnost, včasih kriki ob * Činstva, ki ni bilo s svojo umetnostjo zadovoljno. A mod tem pa se je stanovitno, dasi ne tako hitro, kakor bi bilo želeti, krepila tvorna moč naših umetnostnih delavcev in vzporedno se je tudi med ljudstvom poglabljalo umevanje za našo umetnost ter zavest njene potrebnosti za splošni blagor. Vendar se Je pokazalo, ‘da je treba dati delu Za umetnostno kulturo na Slovenskem širjo in trdnejšo podlago, na kateri se bo mogel umetnik mirneje razvijati in se bo občinstvo smotreneje vzgajalo. Naše umetnine so raztresen^ po mnogih majhnih zbirkah, pri zasebnikih, v, ateljejih, centralne umetnostne institucije nimamo, umetnost si je pomagala od ene slučajne razstave do druge, živela ja bohemsko življenje brez strehe ; imeli nismo nobenega strokovnega u-metnostnega kolegija, ki bi bil opremljen s potrebno svtoriteto in potrebnim strokovnim znanjem. Posledica teh razmer je bilo dejstvo, da je umetnostno ustvarjanje bilo v večnih krizah, da se smisel za umetnost in nje življenjsko vrednost ni mogel tako vrasti v splošno zavest, kakor bi bilo potrebno, da ne bi bili nakupi slučajni, kakor so se tudi javne zbirke polnile večinoma brez ozira na njihov pravi namen, da je občinstvo bilo brez orijentacije v svoji sodbi. A kakor v marsičem drugem, tako je vojska tudi v tem oziru jela razmere „zdraviti v korenini,“ Že dalje časa, so se prijatelji umetnosti razgo -variali v Ljubljani o tem, da se osnuje društvo, ki bi skrb in delo za umetnost centraliziralo. Predložili so vladi pravila .»Narodne galerije8, ki m bila dne 12. avgusta t 1. potrjena. V- kratkem se bo vršil občini zbor tega društva, s katerim se bo, kakor upamo, začela nova doba v razvoju naše upodabljajoče u-metnosti, Poglavitni namen novega društva je, da se u-stanovi javna slovenska umetnostna zbirka, Narodna galerija, kjer bodo stalno razstavljena najboljša dela naše upodabljajoče umetnosti, starejše in nove . Nabirala pa bo Narodna galerija tudi dela eujih u -metnifcov, zlasti tistih, ki so bili z razvojem naše u-metnosti v vzročni zvezi, Društvo bo skušalo zbrati doslej raztresena dela v skupno zbirko in bo skrbelo, da sezida ali priredi umetnosti lastni dom. Poleg tega glavnega smotra ima društvo tudi namen, da vzbuja zanimanje za umetnost med občinstvom, pos -pešuje razvoj domače umetnosti, znanstveno raziskuje našo umetnost, prireja sestanke, predavanja ter Izdaja spise in reprodukcije. Namenu društva je primerno prikrojen njegov notranji ustroj. Narodna galerija bo imela razen odbora, M bo opravjljal običajne odborove posle, tudi umetniško komisijo, sestojeco iz devetih članov-umet-nikov. Ta komisija bo odločevala o vseh nakupih u-metnin in sploh vseh umetnostnih vprašanjih, Narodna galerija boj razširila svoje delovanje po vseh slovenskih pokrajinah, pritegnila vse delov» ne umetnike in ljubitelje umetnosti v svoj' Krog, or -gahizirajla nabiranje in najkuppvjanje umetnin, propagirala umetnostno misel med široke sloje. Pričakovati je tedaj, da bo v tem Času pomladnega brstenja na Slovenskem tudi novo društvo ugodno uspevalo in Ba vstane v času splošnega narodnega preporoda ! slovenaka umetnost k novemu življenju»; Pollilène iresti, češka dnhovšSiga m svobodo naroda. Dne 3. septembra v Pragi zbrana češka duhovščina iz vseh škofij kraljevine je soglasno sklenila naslednjo iz javo; »Zavedajoč se, da prihajamo iz naroda, da smo ž njim združeni po krvi, jeziku in tradiciji, hočemo biti združeni ž njim tudi v voju, v njegovem trpljenju in zmagi. Ko sprejemamo zapnščino^u^ hovnikov — narodnih prvoboriteljev, izjavljamo, da so bile slovesne izjave pisateljev, poslancev, kakor tudi narodna zaobljuba govorjene iz duše tudi nam, ko vidimo v uresničenju samostojne češko-slovaške države akt zgodovinske pravičnosti Boga. Ker smat ramo absolutno edinost sil in discipline v dosego tega cilja kot brezpogojno potrebo, izjavljamo, da priznamo le Češki svaz, kot edino upravičen, da dela v imenu naroda in da bi morali vseskozi ob* soditi vsako postransko delovanje o bodoči usodi domovine,« Dogodki Iz prepovedanega shoda v Solčavi, — „Vsi smo prihajali, le njega ni bTo“ so godrnjali in mrmrali žandlarji in vodja ekspoziture dr. Mich! zadnjo nedeljo, ko so po dolgotrajni mučni vožnji dospeli v gorsko vasico, v Solčavo. Saj je bil vendar tu napovedan shod, toda ni bilo nikjer ne ljudstva, ne poslanca dr. Verstovšeka. Shod je bil prepovedan , zato so bili Lučani in Solčavani tako pametni, da so ostali doma. Dr, Verstovšek se je že tudi naveličal gledati na prepovedanih shodih žandarje z njihovimi pruskimi pikelhavbami in komisarja. Zato tudi ni Šel v Solčavo. Toda zbralo se je na vse zgodaj 9 žan-Barjev pod vodstvom dr. Mi china. Opazovali smo jih in zapazili da so se na podlagi raznih nemških vojnih poročil iz „Tagespošte“ prav dobro izurili v tej svoji službi. Vodja je utaboril svoj stan pri Sturmu, Glavna patrulja je zasedla most, ki pelje v vas, S svitlimi bajoneti je prežala na dr. Verstovšekove čete, Če bi se približale v naskoku iz sosednjih Luč . Druga patrulja je zmago nosna korakala po vasici. Doma so bili Le otroci, ki so popevali_ „Hej Slovani“ In „Lepo našo domovino“ in pozdravljali žandarje s klioi: „Živijo Jugoslavija!“, „Živijo dr* Verstovšek!“ Ker so slišali ime poslančevo, je prebrisana glava vodje iztuhtala, da bi dr. Verstovšek 1© najbrže bil kje skrit v ‘Solčavi, ali pa jo je potegnil s Solčavani sr hribe, k Sv, Duhu ob koroški meji. Hitro je poslal Se tja mogočno patruljo* H je pa zastonj iskala tam eBoravališče vrlih 6olöavnnöV>, Tako |e priredila oO* i„ fWjiltmìbra 1018« » $ R » Ž P* Prihodnjo nedeljo S. sept. vsi k Sv. Lenartu v Slov. gor. na narodno slavnost ! tast; shod žandarjev in političnega uradnika brez po- f Žurnim m Bogomir Avsenak iz Rajheaburga adono'Ct in hnonr’ T inHio c»a etn. rim no mn/7d1i I *___i* » . ir »% - • < • tim * . _ t. . -ss» «lanca in brez ljudstva. Ljudje so se jim pa muzali, «e smejali in radovali, da je nekdo tako speljal oko postave na led. Rogali so se, češ,- da so šli v planine medveda lovit, toda prišli so po celodnevnem tru-Sapolnem iskanju nazaj brez kože, pač pa s praznimi želodci. tretješolec Maks Držečnik iz Ribnice, Jernej j Cernè iz Šmartna v Rožni dolini in Jakob Dvor-1 šak od Sv Barbare pri Vnrberga ter petošolec | Gregor Zafošnik iz Slov. Bistrice. MLutoniŠ&o slavj® t St. Ilj h. Dne 8. s* P tem Posvetovanja na Dunaju. Novi nemški državni I fera ss bo v Št. ISju v Slov. gor. blagoslovila zasia- | •tej nik za zunanje zadeve pl. Hintze je dospel na Du- r« asìaisaiik® Mariji»* druft», Slavnost b* zdmžc- | ®aj in med avstrijsikimi, ogrskimi in nemškimi držar : m c «Mtaakcai «ladeadSkih Marijinih druži» iz celih I «niki se vrše v avstrijski prestolici važne konteren- | i#e»v. gor. Mladtaiei, pridiI* ito* 8. septembra v obit». Prvotno je bilo nameravano, da se teh konferenc ? Št- Ilj »đpleži sam nemški državni Kancelar, Zatrjuje se , S« je ostal grof Hertling doma, ker najaktualnejše »vsCrijskot-nemško vprašanje, poljski problem, še ni Uovolj zrelo. Nasprotstva, kr vladajo med Berolinom ta Dunajem glede poljskega vprašanja, sot znana Narodna veselica pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Veliko zaslugo za nedeljsko slavnost bi si pridobili tisti, ki bi prinesli s seboj za sebe in za kakega gosta po eno ali dve sveči, da ne bo treba vsled teme prezgodaj odriniti. Pomagajmo drug drugemu in u- Ker se Poljaki nočejo izjaviti ne za avstrijski, ne za J speh bo tem večji. »ernški načrt, je položaj tem težavnejši. Poljaki oči- ! Dijaški kuhinji v Mariboru so darovali p. n.: iridno Čakajo, da se reši njih usoda še le na veliki | prane Rampre, kaplan v Kamnici, 100 K; France mirovni konferenci. Na Dunaju skušajo državniki iz | Bratušek, župnik v Svetinjah, 100 K; J. Slobodnik, ČtemSije in monarhije nadaljevati posvetovanja, Id j & in kr. ognjičar, Maribor, živil za 3 K; Posojilnico se pričela avgusta v nemškem glavnem stanu. Je f ca pri gv. Križu pri Slatini SO K; Josip Sigi, žup-naravmD, da tu ne gre le za poljsko vprašanje, tem- |nik y Trbonjah, 20 K; dr. Anton Medved, profesor ireč za ves kompleks problemov zunanje in notranje | v Mariboru, nabral na 301etnici mil« g. stota. žup-politike, M so bistvenega pomena za položaj central- | nika Moraveca pri Veliki Nedelji 300 K; M. Krevh, «ih držav, kadar pride do mirovnih pogajanj- V za- | kaplan na Remšniku, nabral v Breznu 70 K; dr. ünjem času je vsenemški aneksijonizem postal pre- I Mihael Podlesnik,, zdravnik v Velenju, ft K; Prano aej malobeseden in tudi krogi, ki so preje nepresta- ) Ivanuša, petošolec v Središču, darovali središki dino govorili o nemškem, t, J, nasilnem miru, so pričeli J letantje 100 K; Ivan Pajtler, župnik, Sv, Rupert v izenačevati vojno kot obrambno vojno in razmotrivati f Slov. gor., 20 K; Maks AŠič, kaplan, Sv, Peter pri O sporazumnem miru. Ententa tone danes v zmago - I Radgoni, 5,0 K; Janko Širec, župnik, Stoprce pri Slavju in vedno ostrejši glasovi prihajajo z zapada, g Rogatcu, mesto venca na grob fg. župnika Tertinek In iz Amerike. Ni izključeno, da iščejo, državniki o- f 20 K ; Prano Mravljak, župan. Sv. Anton na Poh. srednjih držav baš v tem trenutku nove trezne obli- g in dr. Medved 10 K; Miroslav Volčič, Župnik v Bre* 6», ki bi naj celemu svetu pokazala, da so centralne Sile pripravljene skleniti pošten mir. Na Dunaju in m Berblirm očividno prevladuje mnenje, da se bližamo koncu vojne in da je treba torej pospešiti priprav fcre za mir, 'Ali je to mnenje pravilno ah ne, je težko soditi. Na zapadu divjajo nepopisno ljute bitke, delavniki entente postajajo od dne do dne nespravljivejši, na obzorju groze novi spori (Španija), Položaj Dq postal Še le jasnejši, čim se zaključi bitka na zapadu. Ostre o-redbe v Nemčiji. poveljnik v nemških markah pl. Linsingen je izdal zelo strogo znu, 20 K ; Marko Kranjc, c, in kr. vojni kurat,, Ino most, 20 K; Matko Krevh, kaplan, Remšnik, 20 K; dr, Anton Medved, c. kr. profesor, Maribor, 20 K; Friderik Horvat, župnik pri Sv, Lovrencu nad Mariborom, 50 K; Jože Mohorko, postajenačelnik, Ponikva, del Čistega dobička ljudske veselice podružn. (X M» družbe na Ponikvi 150 K* — Vsem cenjenim | gg. darovalcem prisrčna hvala! — Prof. M. Pirc v j Mariboru, Wüdenrajinergasse Štev., 16, tačasni bi ar | gajnik. Cernu nova jugoslovanska himna? V „Sloven* eu“ smo Sitali novo jugoslovansko „himno.* Nameno- odredbo proti širiteljem razburljivih vesti. Te vesti i ma dajam besedo himno med narekovaja. Pridružu so se z&čele zadnji čas po Nemčiji širiti tako močno, da je Lisingen zagrozil, da bo »/sak, ki širi kaj takega obsojen na leto dni zapora, oziroma se ga dene pod policijsko nadzorstvo in mora plačati 1500 mark denarne kazni. Vojna odškodnina. List „Morata gposf“ prinaša tz Novega Jerka članek, ki pravi, da si misli Sev. Umerita vojno odškodnino s strani Nemčije tako le: Nemčija naj izroči svojo zlato zalogo, vse ladje, ki Jih gradi, nadalje del dohodkov iz rudokopov in go-zdov ter za gotovo število let tudi dohodke železnic. Ost pravi, da to ni nobeno maščevanje, marveč samo pravičnost. Amerika mora Nemčijo (kaznovati in Öobiti garancije za svoj bodoči procvit, Amerika, Anglija ta Francija hočejo narekovati mir v samem — Berolinu ! Amerika prizna Češkoslovaško armado. Zedinjene države so izjavile* Sa priznajo Geško-slovaško " redno zvezno armada Ni miri v Bdjaku. Dne 4 I. m so izbruhnili Vv Beljaku na Kutošfcem i emiri ipdi pomanjkljive prehrane. TiSJčgiš^a lai.ut množica je ropala trgovine in skladišča. 0*oii poldneva je masa ljudstva vdrla na; glave i k 1 dver Postavila se je pred brzovlak in je zapomnila, dn bi odpel al. M id žarski vojaki so oddah na mitu žico salvo, šievilo žrtev ie neznano. Tedenske novice. Visok® odtümasje steveaskefa vojnega karata. Profesor na e. kr. pumariji v Maribora, zdaj vojni kurat pi W, Mrafeksm polku i. g. J. 1. Kemper, je dsM v prisaaaj® svoje hrabrosti ki požrtvovalnosti pmi ®»tef»iks8sn »d cesarja viteški križec Franc Jureta z v@p» »kraškom in ■g meči Česnata«! Župnijski Izpit so napravili te dni naslednji ČČ. gg. kaplani: Alojzij Leben od Sv. Urbana pri Ptuju, Ivan Messner iz Ptuja, Franc Polak iz Hoč -ter vojni kurat Frane Zagoršak. Častni občan. Občini Sv. Jurij ob Taboru in Stročja vas pri Ljutomera sla imenovali načelnika Jugoslovanskega klubu dr. Ant. Korošca svojim ča-SBtnim občanom. Gojencem kn.-šk. dijaškega semenišča v Mariboru se v zadevi krušnih fesrt naroča, naj svoj od hod nazsanif® prehranjevalnemu uradu ali občins kemu mada in o tem seboj prineslo pismeno potrdilo. — To velja tedi m vse drug® dijake izven Maribora. Dovoljenje za pošiljanje üvM pa se dobi pri e. far. ®tejs* gkvmstva. V kn. šk. dij. semenišče so bili nanovo spreleti: drugošolca: Frane Ferme od Sv. Stefana pri jem se namreč nazorom g. kritika v zadnji sobotni „Straži*, da je v „Slovencu“ priobčena in skladateljem v skladbo priporočena pesem popolnoma pone -srečen poskus, isto pripoznati kot himno. Ubogi naši skladatelji, ki bi ob tem narodnemu razumu ne -prebavljivem in sploh praznem besedilu poskušali svoje umetniške moči. Himno naj razume in poje ves narod; zato pa mora biti Že besedilo narodno in tako besedilo bo na vsak način dobilo tudi narodno skladbo. Pa še eno! Cernu nove himne? Cernu novih | spevov? Saj imamo vendar v pesmih „Hej Slovani“ f ali „Lepa naša domovina“ tako lepe, narodu Že zna- \ ne himne. In ti pesmi pojejo vsi slovanski narodi, s 1 katerimi v izrazu svojih narodnih čustev ostanemo f tem tesneje zvezani. Ločijo nas naj le na oko meje I Jugoslavije. Treba je v gori omenjenih pesmih samo I nekoliko spremembe ali dostavka v besedilu, nato pa javno priznanje iste pesmi kot „ Jugoslovanske him - | ne“, katera naj se vadi in poje v vseh učnih zavodih in v vseh društvih. — M. V, Poštnemu ravnateljstvu v Gradcu v album. — | Nekaj se plete! In sicer pri c. kr. poštnem ravna - f teljstvu v Gradcu, Že davno sta bili razpisani poš-J tarski mesti Videm ob Savi in Hrastnik, Kljub temu, J da je rok za prošnje že davno potekel, še vendar ni | Imenovanj. Imenovanj pa ni morda radi tega, ker ni prosilcev, marveč radi tega, ker so tokrat med prosilci tudi Slovenci. Za, gospodo je to težek problem, zato čakajo in „temnijo", 'da pride kak deus ex madrina in jim reši to komplicirano zadevo tako, da o-stane volk sit in koza cela. Želeti bi bilo v interesu pošte same, kakor tudi v interesu prizadetega slov . f ljudstva, da bi se take zadeve reševale hitreje, ako f tudi bi se moralo ugoditi pravičnim zahtevam sloven- j sfcih prosilcev. Želimo, da bi se gospod ravnatelj v j Gradcu Swoboda začel zavedati krivičnosti. napram S slovenskemu ljudstvu, katero dela z imenovanjem — nemških zagrizencev in s preziranjem slovanskih prosilcev. Ce ne bo v kratkem boljše, se bomo javno z g. Swobodo pomenili o lepih razmerah v področju njegovega ravnateljstva. Gradiva je obilo! Izžrebani porotniki celjskega okrožnega sodišča. Za tretje porotno zasedanje so bili izžrebani sle- jj dečji porotniki: Alojzij Goričar, trgovec, Mozirje; F. j Samec, posestnik, Ložnica; Karel Koser, posestnik, j Šoštanj : Jožef Kirbiš, pek, Celje ; Hugon D e tiček , j trgovec, Konjice : Franc Lubas, izdelovatelj harno - f nik, Sloven jgradeč ;■ Jiakob Boznik, posestnik, Loko-vina; Franc Guček, gostilničar, Kozje; Franc Knez, posestnik,, PirŠGnberg; Frana Kunst, mesar, Gomilške; Rudolf Pevec, trgovec, Mozirje; 'Anton Orač . čevljar, Laško: B, Hasenbüchel, uradnik nemške posojilnice, Konjice; Jakob Farčnik, posestnik, Preko- j pa? Franc Kupnik, trgovec, Konjice fpTanez Cas, veleposestnik, Sv. Ilj ; Franc Lesnika, posestnik, Gro-belce ; Franc Križan, posestnik, Zadobrova; Egidij Zöllner, kantiner, Oelje; Ignacij Jeki, kovač, Vojnik; | Janez Bračič, trgovski pomočnik, Celje; Jožef Verd-1 nik, lesni trgovec, OtiŠki vrh; Jakob Cerovšek, last-1 nik žage. Sv, Krištof; Avgust Sorman, posestnik v 1 Konjicah; Franc Dečman, trgoveo. Loke; dr. Wink-1 lei? B*. notar, Slovenjgrafleo; Janez Vuč, kovač, Slo-1 venj'građec; Franc Perger, trgovec, Dobova: Jožef Dolinšek, gostilničar, Dol; Anton Turnšek, trgovec, Rečica; dr. Jurij Skoberne, odvetnik, Celje; Jožef Kovačič, velopose^tJnik, Brežice;' Karel Košenina, mesar, Vransko; Anton ‘Jurko, posestnik, Lahovgra-ben; Frano Svoboda, solicitator, Brežice; Janez Jr-ha, kavarnar, Celje« Kot nadomestni porotniki: Fr. Korun, trgovec, Sv. Peter v Savinjski dolini; Mak Benčan, tajnik posojilnice, Celje; Jožef Paušer, vpo-kojeni nadrespicijent finančne straže, Vojnik; Kare! Špes, posestnik, Slance; Jakob Frio, krojač, Gaborje pri Celju; Jakob Omljadič, posestnik, Spodnja Hudinja pri Celju; Anton Chiba, klobučar, Celje: Anton Fazarinc, trgovec, Trnovlje pri Celju in Fr%na Ranzinger, trgovec, Celje. Izlet li Arehu, ki ga je priredilo naše Drama -hčno društvo, se je krasno obnesel. Občinstva je bilo toliko, da je zasedlo vse prostore. Veselje je vladalo že v soboto zvečer, ker je prišel del pevskega z-bora že na predvečer na Pohorje. A pravo življenje se je razvilo še le v nedeljo, ko je prišel ves pevski zbor in nebroj občinstva od blizu m daleč. Profesor dr. Medved je imel krasni cerkveni govor in med o-pravilom Je pelo Dramatično društvo mašne pesmi, ki so bile za tukajšnje občinstvo nekaj nenavadnega. Po maši je zapel društveni zbor dve krasni pesmi , na kar Je predsednik Planinskega društva g. Davorin Lesjak navzoče pozdravili ter se Dramatičnemu društvu zahvalil za prireditev skupnega izleta. Neto se je razvila presrčna zabava med, petjem in godbo ter plesom na prostem. Ljudje,, ki še niso Imeli prilike slišati mariborskih pevk in pevcev, so po pravici strmeli nad njihovim prekrasnim petjem. Ko se je pa bližal čas odhoda, se je društveni predsednik gosp. prof. Voglar zahvalil Pohorcem za presrčni sprejem ter se v jedrnatih besedah poslovil, od njih. Brhka pohorska dekleta so ovenča!« prof. Hr, Medveda, g. društvenega predsednika in g. pevovodjo z velikimi venci, oktačanimi z narodnimi trobojnicami. Vsi u -deležniki izleta pa so mariborskemu Dramatičnemu 'društvu po pravici lahko hvaležni za to izborno uspelo družabno prireditev. Dopisi Maribor. Mariborske gostilničarje in mesarje je nekdo ovadil oblasti, da na tihem koljejo teleta in svinje, katere ntihotapijo z dežele v mesto. Vršijo se stroge preiskave. — Tiskarna? Rabič je propadel v pravdi proti ravnatelju mestne klavnice Kernu, Rabič je trdil, da je Kern spravil velike množine povojenega mesa v Ljubljano. Rabič ni mogel dokazati svojih trditev. Maribor. V Gradcu je umrl 29 letni Ferdinand Rak, sin — edinec tukajšnjega cesarskega svetnika m zdravnika dr. A. Rak-a, Vzrok smrti: Zamujena oper arij a slepiča. Truplo mladega medicinca so prepeljali v Maribor. Leitersberg-KrČevlne. Gospod Berničnik rvedno trdi, da je samo nemški jezik vreden človeških ust, slovenski pa nepotreben in čisto odveč na svetu. In kogar prepriča o tem, njemu vzame otroka od doma, ali iz slovenske šole in ga pelje v zveličanje — vi nemško šolo. Tako je gospod trdil svoj čas in še trdi. vendar, čudno to, včasih mu pridejo druge misli« Nekega dne se mu je zazdelo, da bi slovenski jezik vendarle utegnil biti potreben — pa je upeljal v svoji šoli posebne slovenske ure. Ce je storil to rad ali pa nerad, nam ni znano, toda med ljudmi se sliši o teni dvojna misel« Prvič je čudno, hoditi v nemško šolo iz prepričanja, da je slovenščina nepotrebna, zraven pa obiskovati slovenske ure in zanje drage denarce šteti. In to vse v občini, kjer je pod isto streho slovenska šola, kjer se človek slovenščine in nemščine zastonj in dobro uči. Drugič se pa trdovratne vzdržuje prepričanje, da je slovenščina v posebnih urah na nemški šoli presneto malo slovenska. — Gospod Berničnik pa hodi okoli in visoko vzravnan oznanil je svoj evangelij! Selnica, ob Dravi Tukajšnja učiteljica gdč. M, Marčun, koji je poverjena razdelitev izkaznic za prehrano v občini Janžev vrh, se pri toiii poslu ponaša jako samovoljne in mnogokrat na škodo prebivalcev, ter se niti ne pomišlja celo uglednim osebam pred nosom zaloputniti vrata. Da si tega ne pustimo dopusti, je pač umevno. Toliko mia®, morda nepremišljeno ravnajoči ali od prijateljice k temu ravnanju zapeljani gospibi za danes v opomin’ Prihodnjič pa bomo poskrbeli za potrebne korake na merodajnih mestih. Sv. Lenart v Slov, gor. V nedeljo, du© 8« septembra, ob treh popoldne, priredi mariborsko Dram. društvo tukaj veliko narodno veselico« Naš okraj je izmed vseh slovenskih okrajev najbolji zapuščen vladal« mm m Sm tet« fteSsa SteseSteife* Drugod so rodila narodna preganjanja odpor in narodno samozavest ter uvidevanje potrebe narodnega ujedinjenja. Po Slovenskih goricah pa so Še vedno sklonjeni tilniki pod udarci narodnega nasprotnika. Zato pozdravljamo z velikim navdušenjem veselo vest, da dobe naši ljudje po dolgih letih zopet priliko, da se zberejo iz yseh krajev ter v veseli« odkritosrčni družb! pozabijo skrbi in težave vojnega Časa, Pridite torej vsi, ki ste radi dobre volje in radi slišite lepo slovensko pesem te* radi uživate pristno slovenska veselje? St. Lunari v Slöv, gor. K*r prido pevski zbor Dramatičnega društva že v nedeljo zjutraj iz Maribora, smo ga naprosili, da naj prevzame petje pri pozni službi božji, da slišijo tudi tisti krasno petje, ki popoldne ne bodo mogli priti na veselico. Sv. Lenart v 'Slov. gor. V slučaju izrecno sUv-bega vremena se narodna slavnost seveda ne more vršiti, ker mora priti pevski zbor peš iz Maribora k Sv. Lenartu. Poljčane. V Vezjakövi elektrarni sr* je pone -srečil vajenec Leopold Lah. Zgrabil ga je transmi -h j ski valjar in ga zmečkal. Bil je takoj mrtev! Slov. Bistrica. „Der grösste Schuft im ganzen Kand, ist und bleibt der Denunziant.Te resnične besede je napisal pred davnim, cevnim Časom velik nemški učenjak, ki gotovo takrat ni mislil; da piše s tem karakteristiko spodnještajerskih renegatov. Oh izbruhu vojne so imeli naši nemčurji qele tovarne za denunciranje, kjer so tudi naši Bistričani zelo pridno sodelovali. Naš župan, zdravnik dr. Murmayer , je celo osebno spremljal orožnike, da Jim je pomagal brskati po skrinjah in miznicah za srbskimi zastava^ mi in drugimi veleizdajalskimi instrumenti. Tole časa' je vse te vročekrvneže postavil na. sramotni oder, končni obračun pa še pride. Tega se ti ljudje sedaj najbolj boje, zato so se skoro vsi poskrili in nočejo več poznati svoje preteklosti, Samo našemu županu-zdravniku se vroča nemška Ieri še nriohladila, zato se je letos vrgel z vso močjo v boj .proti svojim kru-bodajalcem. proti slovenskemu ljudstvu. Zadnja veselica ga je zopet tako zbodla, da je poslal na gljivarstvo in žandarmerijo „veleizdajinško“ ovadbo. — Zdravnik dr, Murmayer nam je torej s tem odločno napovedal boj in slovensko ljudstvo ta boj sprejme! A ko sladki zdravnik tako silno sovraži slovensko občinstvo, da ne more prenašati v njegovem mestu niti slovenskih koncertov, mu tudi slovensko ljudstvo ne more zaupati. Poživljamo naše poslance, da takoj izposlujejo oprostitev našega odličnega, zdravnika dr. Leb e rja, ki se je vrnil bolan iz ruskega vjetništva in je torej gotovo manj sposoben za naporno vojaško službo, kakor pa zdravi, rdečdlični dr. Murmayer. Saj je itak pred kratkim vojaška oblast odredila, da so morajo zdravniki, ki so že dalje Časa v vojaški službi, zamenjati z onimi, ki so doma. Dr. Murma-yerju je slovensko ljudstvo tekom vojne znosilo tisočake in če on temu ljudstvu kljub temu nasprotuje , ter dela zoper njega Čudne ovadbe, potem bo menda imel tudi toliko časti v sebi, da se bo prostovoljno u-maknil svojemu tovarišu, ki to ljudstvo ljubi in mu tudi ono zaupa. Polzela. Velik romarski shod na Oljski gori p. Polzeli se vrši Letos v nedeljo, dne 15. septembra. Za spovedovanje -v soboto in nedeljo je dobro preskrbljeno. Pridite, pobožni romarji od blizu in daleč, da si v skupni, pobožni molitvi izprosimo pri sv, križu na Oljski gori od Kneza miru po priprošnji Kraljice miru že od vseh tako silno zaželjeni mir. Petrovče. V prelepem svetišču petrovške Mat. božje se vršita v mesecu septembru 'dva velika ro -marska shoda, in sicer na praznik Rojstva Marije Device 'dne 8. se tembra, in teden pozneje na praznik Imena Marijinega, dne 15. septembra. Na predvečer vsakega teh praznikov so slovesne večernice, na praznik sam pa. prvo sv. opravilo ob sedmih, drugo ob desetih dopoldne. Za spovedovanje in prejemar nje sv. zakramentov bo dobro preskrbljeno, zato pohitite romarji ob teh dveh praznikih v krasno spod -njo Savinjsko dolino. Žalec. Krajni šolski svet trga Žalec je takoj meseca julija, ko je bilo sprejeto tako veliko število učencev v meščansko šolo, storil vse korake, da bi se dovolila že vi prvem letu vsporednina. Deželni odbornik dr. Verstovšek je krajni šolski svet podpiral pri deželnemu šolskemu svetu in deželnemu odj-boru in je dobil te dni iz Gradca obvestilo, da Je ta vzporednica dovoljena. Žalski trg si jako prizadeva, da bi primerno uredil vse predpriprave za sprejem učencev prve slovenske meščanske šole. Celje. Umrl je tukajšnji obče priljubljeni uradnik južne železnice gospod 'Anton Mlinar. Svetila mu večna luč! Celje. Celjsko pevsko društvo pri red' v nedeljo, dne 8. septembra, ob pol 8. uri zvečer, v celjskem Narodnem domu koncert s sodelovanjem salonskega orkestra gentpeterskega prosvetnega društva v Ljubljani. Spored je sledeči: orkester igra: 1. Uvertura Veseloigra, Bela Koler. 2. Mascagni: Cavalleria rusticana. 8. Dvospev A. Srabea: Dalmati tiski, šajkaš. 4. Soračanje (R. Klaič). 5. D, .tenka dvospev Na tujih tleh. ,0. A. Dvoršak: Humoreska, Celjsko pevsko društvo pa poje: 1, Slovenske narodne pesmi: Kako te bom ljubila in Kranjčičev Jurij. 2, F. S. Vilhar: Proljetni zvuci. 8. Dr. A, Schwab: Dobro jutro. Pevski valček s spremljevanjem glasovir-ja. Po sporedu prosta zabava v vseh gornjih prostorih Narodnega doma, sodelujeta salonski orkester in pevski zbor. Prireditev se vrši v dobrodelne namene in obeta enak uspeh, kakor ga je doseglo Celjsko pevsko društvo v Šoštanju in v Slov, Bistrici. Zato vabimo zlasti vsa ona društva, ki vabijo nas na poset v oddaljene kraje, kamor nam branijo prometne tež-troče. — Odbor. Sv. Peter pod Sv. gorami. V nedeljo, dne 15. i. m., bo na Svetih gorah sklepna romarska pobožnost. Pri tej priliki se bo slovesno blagoslovila zastava šentpeterske dekliške Marijine družbe. Pri poznem sv. opravilu bo imel svečanostni govor prof. dr. Hoh-niee. Marijini častilci in častilke, zlasti bližnje Marijine družbe in dekliške zveze, pridite počastit Mater božjo svetogorskol Rogatec. Slavni županski stolec tržke občine je zasedel g. poštar Sporn. Po duhu enak Feršniku, a eden izmed tistih, ki imajo strah pred bodočo Jugoslavijo. Mala naznanila. |XX Dobroohranjem vinski »od — 1800 1 — se takoj proda. Teč se izve pri lastnika kiše M«2arststrasse 59, Maribor. Hiša £6 odda, štacuna s mešanim blagom in delitvijo sladkorja, moke, petroleja i. t. d. »ko ljubo, tudi s malim ali velikim vrtom, poleg farne cerkve. Več se izve pri hišni št 3, Velka, p. Cmn rek, Štajersko. 196 s 4 del. t osebami, z vsem dobro oskrbljen, s poljem i. t. d. sprejme o Martinovem Janez Bregar, klobučar Maribor, Herrengasse št, 16. 184 (vinié&r) na če« 59 let »tar, ožet-jea z delavno rodbino, pride», polten in s-možen f-am>stojno roditi večje posestvo, se takoj s prej m« » selo dobro plačo in dosti zemlje za živež. Ponudbe na veletrgovino B. Steraeski, Celje. Iti Novo! Novo! Vinica Barva m obleke! Obleka pobarvana, izgleda in nadomesti samo tedaj, če se le resnično z najboljšo stanovitno I a barvo pobarva. — Vsak si sam lahko brez truda in stroškov doma pobarva obleko ali kar si bodi drago in naj si bode iz kakršnega koli že blaga. Najmanj se že pošilja 10 zavitkov pošt. in »arodilom 10 20 K. Trgovci 100 zavitkov K * 0 —, 1000 zavit. K 85'—, — Commission „Mehlsta“, Gradeči-; Stsyrerg. 60/11. 128 ÄÄi Brio "Yodo ... l'io win© razpošilja Ä. Oset, p. Guštanj, Na zasebnem užililfu Ledala v Mariboru o• Dr- se začnejo s 1. oktobrom t. 1. novi tečaji za stenografijo, strojepisje, pravopisje in računanje v zvezi s temeljnim obrisi navadnega knjigovodstva, lepopisje, nemškega in slovenskega jezika. Priglasi se sprejemajo že sedaj. Prospekti brezplačno. Zasebno učilišče Legata, Maribor, Viktring-hofg. št. 17., I. nadstr. bo že rabljen harmonij v o količi Maribora; ponudbepod „Harmonij 1882“ Straže. na upravo | 171 I Zobozdravnik Pr. Viktor Kite ordinira zopet do preklica od 8, do 12. ure. je v Spodnji Idriji na naj lepšem prostoru dvonadstropna hiša z gospodarskimi poslopji in zemljiščem za eno-kravo. Hša ima lepe gostilniške prostore, mnogo sob za tujce, verando, obokane kleti in hleve, prostor za malo prodajalno in trafiko. V gospodarskem poslopju je prostor za večjo prodajalno in mesnico, poleg je mostna tehtnica. Vsa stavba je v najboljšem stana. Pojasnila daje „Okrajna posojilnica in hranilnica“ ? Idriji. 186 Koroško. 76 Barvi za obleko grna, temnomodra, temnorjava, temnordeča, temnozelena in tem-nosiva za domače barvanje platna, volne Ir svile v zavojčkih à 50 vin; pošilja r-r. 1110 Sreče in sukanec dobavljam, toda le proti predpis Čilu (vsaj V« ostalo pozneje) parafinske in voščena 1 60 — 2 80 K komad, najmanjša pošiljatev 100 bosc-v v zabojčku. — Sukanec znamka „Silberstern“ na le «enem kolesu in znamka „Kolo“ 1000 Yards det, K 400—, 500 Yards K 200'—, 225 m K 120’—, 150 m K 90'—. Z» event, vprašanja znamka se prosi. A. Postr-žiu, Gradec, Stsyrsrg. 60/11. 129 I Spal"* M-®4 zaèetolk TÄsg j se toplo priporočam preč. duhovščini ia cerkvenim I predstojniki vom za vse v mojo stroko spadajoče delo: ; fRlfol flohnjec, » ifip*r in zlatar v Celja fSaiwit 18 (pri domobranski voli. IH ifeljske mkasfc® ksrosfM ée« 17. avgnsi» 1918 stateri «raiji. Imd je velifestea pogreb, m kar m vmsmm» sahvaM v parvi viali preš. dataršiai, ki je @d klm ia daleč prihitela k sedaj emu spregala ljubljenega umrlega, osobite prež. 5g. arhiÄjakawa Hrsateljua Todates hi v dušo segajoč gover, pre£ dr. Medvedu, iapmiku Fišragu m prekraaue pradovilae brande. Tirnim» kršia kodi pevosm, ki se blagega rajaega alasti li % aadäjimi nagrobni»! pssate-osrai, župastevu Ri baie« m Jaaževega Trha, čelsfcesm vodstvu ia učiteljstvu, meš-ništvu, vse» soredaikoia, sosedom, prijateljem ia znance» ia sploh vse», ki se spremili pokojnega m njegovi zadaj i poti. Bog povrni vsem darovalcem prekrasnih veneev. Plačaj Bog mnogokrat testira, ki so nam poslali izraze svojega sožalja ia ki so na» za časa kolesni lajšali prehritke ure. Dragega pok sj *ega pa priporočamo v Mag sporaiu, njegove zlate dušo v molitev! Rib-niea na Pohorju, dne 2. sept. . 1918. Žalujoča obitelj Zapeč- | nikova. 1169 | NABOSSSSTlXiO MILA za pranje perila, izborno peneče in prekaša vse doslej v prometu se nahajajoče izdelke. 1 Zavoj t. j. 5 kg K 12. —, 1 zavoj z 10 kg K 23.— Preprodajalci dobe popust pri naročbi celega zaboja z 50 kg. Belo mineralno milo za čiščenje rok ia finejšega perila, 1 zavoj 82 ko sov K 14.—, Nadomestek za toaletno miio v raznih barvah, lepo dišeč, i zavoj 82 kosov K 18.—. Toaletno milo roza barve, 1 zavoj 2* kosov K18. Razpošilja po povzetju. Pri večjem naročila naj se pošlje polovica zne ska naprej. Najmanj se more naročiti en zavoj vsake vrste. Izvozno podjetje M. Jtinker v Zagrebu Št 36. Petrlnjska ulica 3., III., telefon 23-27. štejemo si v dolžnost zahvaliti se vsem, ki so nas tolažili ob neizrekljivi žslosti povodom izgube naSega ljublje nega moža, očeta, brata in svaka infossi minar» pis pom, *. kr. priv. južne železnice v Celja. Posebno se zahvaljujemo g. insp. Pffucbu, ing. Torbi ter prožnemu mojstru Chempirako, isloiako g tajniku Kopaču iz Trsta za tolažilne besede, krajevnim organizacijam iz Gradca, Ce Ija, Zidanega mosta za zadaje sprem stvo in izraženo sožalje, C. g. Iv. Altu mestnemu vikarju za trud in tolažilo, kakor tudi tsem sorodnikom in znan cem, slavni celjski železničarski godbi pa neizrekljiva hvala za spremstvo in žalostinke. Ostali žalujoči : Marija Mlinar žena, Uršula Mlinar maji, j Eduard, Oton, Stanislav, sinovi. . fs? ® ia MajYlije dovolilo Njap« ees. ^ in kralj, apostolskega Yelitetìi 15. ces. kralj, državna loterija civilne àobrodetze lameae. u Te tateriis ¥ dilRSItiH vsebuje 22.747 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 700.000 kron» Gl aviti dobitek znaša, s 250.000 kron. Žrebanje je javno in se vrši na Dunaju dne 3, oktobra 1918« Cena srežke 5 -Itroiie Dobe se srečke v oddelka ?a dobrodelne loterije na Dunaju, HL, Vordere Zollamts-Strasse 5, pri kr. ogrskem loterijskem ravnateljstvu v Budimpešti IX, glavno carinsko poslopje, v loterijskih lol ek turah, v tobačnih trafikah, v davčnih, poštno-brzojav-nih in železniških uradih, n enjalnicah itd. Načrti za kupce srečk brezplačno. — Srečke se dopošiljajo poštnine prosto. C. kr. fiéneralnc» rairiiafiiisfirc za «frisimm loterile (eddiSelf za diltrodelite lofeilje). iss Izdajatelj In založnik; Konsorclj „Straža.* .Odgovorni urednik; Vekoslav Stupam Pili ÜÄms sva Otrli® s Mmrifes-