IRDO MOZAIK Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XV, april 2022 INTERVJU ddr. Ana Vovk Kako moramo kot družba poskrbeti, da bomo samooskrbni in samozadostni? Kje in kako lahko to storimo? str. 4 INTERVJU Gregor Salamon, fotograf INTERVJU 17. IRDO mednarodna konferenca Preberite več o letošnji IRDO mednarodni konferenci v pogovoru z ddr. Matjažem Mulejem in mag. Anito Hrast str. 9 Preberite intervju s fotografom Gregorjem Salamonom, ki ustvarja posnetke narave in nočnega neba... str. 20 IRDO MOZAIK IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti si prizadeva povezati ključne akterje na področju razvoja družbene odgovornosti (posameznike, podjetja, vlado, civilno družbo, mlade …) ter izvajati skupne aktivnosti in kampanje za osveščenost širše družbe o potrebah po in o pomenu družbene odgovornosti v Sloveniji in globalno. S svojim delovanjem inštitut IRDO prispeva k prenosu in prilagajanju tujega znanja ter konceptov slovenskim razmeram in potrebam, hkrati pa omogoča izmenjavo slovenskega znanja in izkušenj s tujimi strokovnjaki, podjetji in organizacijami. IRDO je prostovoljska in raziskovalna organizacija in organizacija v javnem inetresu na področju dela z mladimi. Vabimo vas, da povabite v naše članstvo tudi druge, ki bi želeli biti seznanjeni z informacijami o družbeni odgovornosti in tako prispevati k trajnostnemu razvoju. Izdajatelj: IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Cesta 13. julija 65a SI-1261 Ljubljana-Dobrunje info@irdo.si // www.irdo.si Telefon: + 386 (0)31 344 883 Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.model-m.si Uredništvo Glavni urednik: zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej Namestnica glavnega urednika: Nomi Hrast Odgovorna urednica: mag. Anita Hrast Novinarji: člani Inštituta IRDO, Monika Rajšp, Nomi Hrast, Simon Domajnko, Kaja Bračič in drugi mladi Mentorstvo mladim: Barbara Bradač Kontakt: novice@irdo.si Naklada: elektronska oblika novic Foto: IRDO in drugi avtorji Fotografija na naslovnici: Gregor Salamon Fotografija na zadnji strani: Gregor Salamon V kontekstu družbene odgovornosti (zmanjšanje stroškov, onesnaževanja okolja) so novice v elektronski obliki. Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji. Mnenja avtorjev niso tudi nujno mnenja uredništva. Besedila niso lektorirana in so v slovenskem in angleškem jeziku. Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem uredništva. Revija IRDO Mozaik je v letu 2015 prerasla meje članstva, zato je namenjena članom inštituta IRDO, simpatizerjem, podpornim partnerjem, mladim ter poslovni in širši javnosti. Vsebine 4 IRDO intervju ddr. Ana Vovk 9 IRDO intervju ddr. Matjaž Mulej in mag. Anita Hrast 20 IRDO intervju Gregor Salamon 21 Konferenca 17. IRDO Mednarodna konferenca 17 38 Certifikat vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj DOP v Sloveniji Novice in vabila 52 32. Nacionalni otroški parlament 58 CSR Europe Novice 60 Razpisi, priložnosti, seminarji, konference V skladu z odločbo št. 61510-6/20153 z dne 23.2.2016, ki jo je izdalo Ministrstvo RS za kulturo, je e-revija IRDO Mozaik, prve slovenske družbeno odgovorne novice, vpisana v razvid medijev pod zaporedno številko 2014. Serijska publikacija z naslovom "IRDO Mozaik" ima dodeljeno mednarodno standardno serijsko številko ISSN 2712-5629. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XV, april 2022, str. 2 2022 MEDNARODNA KONFERENCA IRDO - Intervju z ddr. Mulejem in mag. Hrast Z izmenjavo izkušenj, tako teoretičnih kot praktičnih, predvsem z vidika zelene, digitalne in vključujoče tranzicije, bodo udeleženci konference pomagali najti pravo pot do družbeno odgovornega vedenja. Družbena odgovornost in trajnostna prihodnost sta vira velikih koristi, kar se je pokazalo v vseh dosedanjih krizah, tudi v krizi Covid-19. Vabimo vas k branju intervjuja z ddr. Matjažem Mulejem in mag. Anito Hrast. IRDO intervju: Gregor Salamon, ljubiteljski fotograf Pogovarjali smo se z Gregorjem Salamonom, ljubiteljskim fotografom iz Ruš. V intervjuju preberite več o izzivih in prednostih fotografije, odnosu do narave in vplivu narave na človeka skozi fotografijo. IRDO Intervju: ddr. Ana Vovk, direktorica Inštituta za promocijo varstva okolja Predstavljamo vam intervju z ddr. Ano Vovk, direktorico IPV Inštituta za promocijo varstva okolja, v sklopu katerega deluje Mednarodni center za samooskrbo Dole, prav tako pa je redna profesorica na Univerzi v Mariboru. Pogovarjali smo se o samooskrbi, družbeni odgovornosti in trajnostnem razvoju. Spoštovane članice in člani Inštituta IRDO! "Novi časi so prišli in z novimi časi zraste novi rod. Drugi časi, druge zahteve. Če ostane ljudstvo zdravo, kot je bilo, in pridruži svojemu zdravju še znanje in se zave, da je le pridnost in delo sila, potem bo še dobro. Iz roda v rod bo šla moč in zavest: kar imamo, je naše in božje." (Immanuel Kant) V življenju moramo delati dobro, pri tem pa moramo paziti, da bo dobro za nas in hkrati za druge. Družbena odgovornost sloni na nas samih in naši soodvisnosti do družbe ter narave. Izobraževanje o družbeni odgovornosti je nujno, da posamezniki osebno in družbeno odgovorno ravnamo, zato vas vljudno vabimo, da se udeležite teh aktivnosti. Vabimo vas tudi, da inštitutu IRDO namenite 1,0 % dohodnine, s katero boste podprli nadaljnji razvoj tega področja, zlasti pa naše delo z mladimi. V tokratnem IRDO Mozaiku vam predstavljamo aktualno iz IRDO Inštituta, razmišljanja članov IRDO in intervjuje z zanimivimi člani Inštituta IRDO, Horus nagrajenci, prejemniki certifikatov in drugimi. Vabljeni k branju in sodelovanju! IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XV, april 2022, str. 3 INTERVJU IRDO intervju ddr. Ana Vovk, direktorica Inštituta za promocijo varstva okolja Novinarka: Nomi Hrast Pogovarjali smo se z ddr. Ano Vovk, direktorico Inštituta za promocijo varstva okolja in redno profesorico na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Vodite Mednarodni center za samooskrbo Dole, prav tako pa ste redna profesorica na Univerzi v Mariboru. Kako se je začela vaša pot samooskrbe? Kdaj ste se začeli ukvarjati s tem? Moja pot samooskrbe se je začela zelo zgodaj, že v otroštvu, ker sem živela na manjši kmetiji, kjer smo bili popolnoma samooskrbni. S 15 leti sem odšla v Maribor in potem na Dunaj po poti pridobivanja izobrazbe in sem ves čas zasledovala, kako biti samooskrben, to pomeni neodvisen. V mestu je to težko, zaradi globalne odvisnosti, sem pa ves čas raziskovala, kako znanstvene doprinose povezati z naravo. In leta 2010 je bilo to možno, ko sem prevzela 1,5 ha veliko zemljišče, kjer nikoli ni bilo nič in to je bila idealna podlaga zame, da razvijem nove pristope na tem področju. Bistveno je bilo, da pokažem širši javnosti, kako je potrebno upoštevati naravne potenciale in iz njih razviti samooskrbo, kajti leta 2010 se je še vedno razmišljajo v smeri, kako izkoristiti naravo... Meni je bil cilj tudi zaradi profesionalne usmerjenosti pokazati, da lahko dobro sobivamo z naravo, ne da jo uničimo, to pa seveda pomeni čisto drugi pogled na naravo. ddr. Ana Vovk Ker predavam na Oddelku za geografijo na FF te vsebine, sem povezala teorijo s prakso in s tem pridobila na vidiku realnosti, saj mnogi znanstveniki ne morejo vedeti, kaj je možno implementirati in kaj ne, če ne živijo z naravo. Kako bi definirali samooskrbo? Že beseda samooskrba pomeni, da skrbiš zase. A moramo biti realni, da ni možno biti čisto samooskrbni, zato gledamo na samooskrbo kot na proces, da poskušamo biti samooskrbni čimbolj, kot je možno, a ker smo lahko v teh okoliščinah največ do 60 %, pomeni da ostalih 40 % nadomestimo z donakupom, izposojo in nakupom iz trgovine. Zlasti na področju energije in surovin je težko biti samooskrben in tukaj koristimo izmenjave. V bistvu pa samooskrba pomeni neodvisnost in svobodo. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XV, april 2022, str. 4 INTERVJU Danes se zdi, da je povprečen posameznik premalo ozaveščen o zemlji, rastlinah in vodi Kaj menite? Imamo dovolj znanj, da bomo lahko prešli do vsaj delne samooskrbe? Težava izobraževalnega sistema je, da podaja znanje oz. info predvsem v obliki informacij, ki pa mladih ne zanimajo. Potrebno bo prestopiti na posredovanje znanj o vodi, prsti, vegetaciji in zemlji bolj izkustveno, to pomeni iz prakse. Še ne poznamo celovitega delovanja rastlin, živali in rastlinstva. Izobraževalni sistem je preveč usmerjen v podatkovnost, zato mladih tudi te vsebine ne zanimajo, ker jih je treba razložiti povsem drugače. Je pa res, da polna samooskrba tako ni čisto mogoča, zato delamo na tem, da bili vsaj +50 % samooskrbni, zlasti s hrano in zdravilnimi rastlinami. Trajnostni razvoj in družbena odgovornost sta v zadnjih letih ljudem vedno bližje. Še vedno pa posamezniki nimamo življenjskih navad, ki bi spodbujale trajnostno življenje. Kaj menite, da bi morali narediti posamezniki, da bi lahko začeli živeti trajnostno? Ima morda tukaj kakšno vlogo tudi izobraževalni sistem? Vse več nas je, ki živimo trajnostno, to pomeni po sistemu ponovne uporabe in zato ne koristimo trgovin ali globalnih storitev. Pomembno je, da posameznik začuti, da si želi tak način življenja, drugače to sploh ni možno. Izobraževalni sistem je relativno tog in se odziva prepozno, kar se vidi tudi sedaj, ko nas veliko živi trajnostno, medtem ko se izobražuje še klasično, zato želimo s primeri dobrih praks povečati znanje o možnostih samooskrbnega in trajnostnega ter družbeno odgovornega načina življenja. Kaj bi morala narediti Slovenija, da bi peljala družbo v trajnostno in družbeno odgovorno razvojno smer? Mislim, da ni stvar države, da bi družbo peljala v smer trajnosti in družbene odgovornosti, ampak da je to stvar prebujenosti zavesti ljudi. Če se ljudje odločijo živeti samooskrbno, na to ne more vplivati nihče. Zato ni smiselno, da bi pričakovali, da bo država urejala samooskrbo. Ker je država politična tvorba, ni pričakovati znanj na tem področju, ker je za samooskrbo potrebno imeti tudi znanje in izkušnje. Razvojna smer je definirana s koriščenjem naravnih virov, ki pa so tu vezani predvsem v smeri povezave koriščenja vode, prsti in klimatskih pogojev. Danes več ne moremo govoriti o trajnostnem razvoju, ker razvoj pomeni samo še več in več, kar ni več možno glede na stanje in čas, v katerem smo. Kot sem zapisala, je možen samo še trajnostni umik in ne več razvoj. Res je, da ljudje vse bolj ugotavljajo, da jim nenehno kopičenje bogastva ne prinaša nič in da želijo drugačno življenje v smeri polne neodvisnosti od zunanjega okolja. Notranjost jurte IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XV, april 2022, str. 5 INTERVJU Kako gledajo mladi na samooskrbo? Bo to postal »trend«? Mladi so danes še v dveh skupinah, ena skupina je vezana na tradicijo, to pomeni živeti iz trgovin in v odvisnosti od globalnega sistema. Druga skupina pa še ima korenine od doma, kjer poznajo osnove samooskrbe. In tudi sami želijo tako živeti. Trend je že postala samooskrba zaradi korone, ker se je izkazalo, da je tak pristop tudi najbolj varen. Pa tudi način življenja je pokazal, da odvisnost več ne bo mogoča. Kakšno vlogo ima po vašem mnenju osebna odgovornost pri doseganju trajnosti in družbeno odgovornemu življenjskemu stilu? Osebna odgovornost je osnova za doseganje trajnostnosti in družbene odgovornosti, ker že v zasnovi temeljita oba pristopa na posamezniku. Trajnostnost presega trajnost, le-ta se nanaša samo na časovno kompontento, medtem ko trajnostnost pomeni poleg časa tudi krožnost, torej da vedno znova uporabimo, kar je bilo namenjeno odpisu. Zato je že v zasnovi trajnostno življenje zasnovno na osebni odgovornosti, ki se kaže v načinu življenja in v odnosu do narave in družbe. Vaša Akademija za celostno samooskrbo se je pričela. Kakšna znanja lahko udeleženci osvojijo na akademiji? Kako jim bo to koristilo v življenju? Res je, ravno zdaj poteka Akademija za celostno samooskrbo, ki se bo zaradi velikega interesa ponovila še v juniju in v septembru. Ker mnogi seminarji ponujajo predvsem teoretične dele samooskrbe, mnogi ne vedo, kako res začeti s samooskrbnim načinom življenja. Zato udeleženci preko Akademije dobijo celovito znanje v teoriji in v praksi... Od tega, kako si narediti kompost, gredo brez prekopavanja, kako narediti sadike, jih presaditi in kako pridelovati hrano na naraven način. Pa tudi kako razvijemo tržne dejavnosti, svoje delovno mesto. Vključena so tudi duhovna znanja in vedenja, pomembna za celostno samooskrbo. Ste znanstvenica z dvojnim doktoratom: iz pokrajinske geografije in iz varstva okolja. Hkrati na svojem posestvu Dole živite zelo povezano z naravo, prakticirate model samooskrbe, kjer ljudi z raznimi programi in izobraževanji vabite k tovrstnemu načinu delovanja. Znani ste po tem, da znanost prelivate v življenje in obratno. Mednarodni center za samooskrbo Dole sem ustanovila, ker sem želela znanost prepojiti z življenjem. To posestvo je idealno za razvoj nove znanosti, ker na njem nikoli niso kmetovali na konvencionalen način. Od očeta sem ga prevzela pred dvanajstimi leti. Dole so bile deset let učni poligon, zdaj pa so postale mednarodni center za samooskrbo. Sem prihajajo raziskovalci iz tujine, izvajamo razne projekte, implementacije, kjer v praksi preizkušamo, kar zapišemo v projektih. Samooskrba pomeni, da znamo zase poskrbeti v celoti; najprej psihično in nato fizično. Najprej je pomembno, da veš, kaj si v življenju želiš početi, kaj je tvoje poslanstvo, kaj je tvoja samouresničitev itd.. Da vemo, kaj sta naše poslanstvo in cilj, kar ni tako samoumevno. Aktivnosti vsakdana nas oddaljijo od našega bistva, poslanstva in ko se enkrat upokojimo, ko nas otroci zapustijo, se zopet znajdemo IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XV, april 2022, str. 6 INTERVJU sami z vprašanjem, kaj je pravzaprav smisel našega življenja. In posamezniki, ki se izprašujejo na ta način, se udeležujejo naših izobraževanj in programov Centra vitalnega življenja, kjer jih učimo celostne samooskrbe. Znotraj centra je tudi ekosistemska kmetija, kjer se izvršuje naravno kmetovanje, ki ga živim tudi sama in ga ljudje lahko tako rekoč vidijo v živo. Gre za način kmetovanja, kjer zemlje ni potrebno prekopavati, gnojiti, puliti plevela itd. Gre za novo filozofijo obdelave, ki je ljudje niso vajeni. Družba prihodnosti sigurno ne bo takšna, kot si sedaj mislimo. Popolnoma v drugo smer bo morala iti, kar čutimo že tisti, ki živimo samooskrbo. Posamezniki moramo živeti družbeno odgovorno, kar pomeni, da se navežemo na lokalne dobavne verige, da podpiramo lokalne sisteme in da smo vpeti v lokalno okolje, kjer izmenjujemo pridelke in storitve ter se navezujemo na višje nivoje samooskrbe. Kako se lahko posamezniki udeležijo aktivnosti, ki jih pripravljate v Mednarodnem centru za samooskrbo Dole? Kakšne aktivnosti še pripravljate? Letos poteka precej vzporednih aktivnosti, vezanih na samooskrbo, ker je interes med ljudmi velik in se prilagajam potrebam uporabnikov. Dogodke objavljam preko FB in mailov, ker je precej ljudi, ki želi na email obvestilo o dogodku. Glede na velik interes ne objavljam skoraj nič popolnoma javno, ker želim, da bi v sebi ljudje prebudili interes za biti in živeti samooskrbno in bi te ljudi potem vodila do višjih ravni zavedanj. Časi, ki prihajajo, ne bodo lahki, zato je pomembno, da bodo imeli ljudje čimveč znanj in izkušenj. Zunanjost jurte Kaj si želite za družbo v prihodnosti? Kaj bi po vašem mnenju morali narediti posamezniki? Družba prihodnosti je že precej obveščena o stanju, v katerem živimo. Je vse videno precej črno, ker so razmere danes težke. In vse bolj bodo, ker so v Evropo na poti številni begunci, ki iščejo spodobno življenje. Okolica Spoštovana ddr. Vovk, iskrena hvala za odgovore. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XV, april 2022, str. 7 "Vojne potekajo med ljudmi, ki se ubijajo in se med seboj ne poznajo ... za interese ljudi, ki se med seboj poznajo, ampak se ne pobijajo." Pablo Neruda Foto: Gregor Salamon IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XV, april 2022, str. 8 INTERVJU IRDO intervju 17. IRDO Mednarodna konferenca bo potekala 2. in 3. junija 2022 online Novinarka: Nomi Hrast Pogovarjali smo se z zasl. prof. ddr. Matjažem Mulejem in mag. Anito Hrast, soustanoviteljem in direktorico Inštituta za razvoj družbene odgovornosti IRDO o letošnji že 17. IRDO Mednarodni konferenci. ddr. Mulej, letos bo potekala že 17. IRDO mednarodna konferenca, od lani z naslovom Družbeno odgovorna družba. Kako se je pogled na družbeno odgovornostjo spremenil v zadnjih 17 letih? Začelo se je kot slučajen dogodek. Anita Hrast je prišla na Ekonomsko-poslovno fakulteto Univerze v Mariboru, ker je bila dogovorjena s prof. dr. Jožico Knez-Riedl, ki se je tedaj že uveljavljala kot avtorica o družbeni odgovornosti. Bila sva v sosednjih kabinetih. Jušina vrata so bila še zaprta, moja odprta na stežaj kot vedno. Anita se mi je predstavila kot prijateljica in nekdanja sodelavka moje hčerke Nastje (z radia Marš) in me povabila, da bi začel sodelovati z njenim inštitutom za razvoj družbene odgovornosti - IRDO. Nisem poznal, a sem zaslutil, da gre za netehnološki inovacijski proces, ki vodi k več celovitosti v obravnavi družbenih vprašanj. To me je pritegnilo - in sem pristal. Potem je čez nekaj dni Anita sklicala sestanek ljudi, ki jih/nas je prepričala. Tam sem predlagal konferenco, da bi izvedeli, za kaj sploh gre, ko govorimo o družbeni odgovornosti. zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej mag. Anita Hrast In zdaj jih je že sedemnajst konferenc, avtorjev je bilo doslej precej preko tisoč in so prišli z vseh celin. Tema je vsako leto drugačna, poleg Anite in mene je vsako leto nekaj drugih bistvenih organizacijskih in uredniških sodelavcev. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XV, april 2022, str. 9 INTERVJU Teme se dopolnjujejo brez ponavljanja. Zato konferenca ne more imeti stalne publike. Zato še vedno gre za ozaveščanje, da je družbeno odgovornost sprejelo človeštvo po svojem najbolj globalnem političnem organu, to je po OZN, kot pot iz družbeno-gospodarske krize, ki grozi s samouničenjem človeštva. To dejstvo je človeštvo potrdilo tudi tako, da je po svojem najbolj globalnem strokovnem organu sprejelo ISO 26.000 kot standard, in to samo dve leti po izbruhu svetovne gospodarske krize iz l. 2008. Žal je ISO 26.000 omejilo na korporacije in mu dalo samo svetovalno moč. Evropska unija je takoj svetovala državam članicam, da naj sprejmejo strategijo za uveljavljanje družbene odgovornosti, a tudi ni dosegla njihove obveznosti. To pomeni, da še vedno teče vojna zoper pretirano ozka in kratkoročna merila pri odločanju, kaj je prav. Še vedno štejejo premnogi družbeno odgovornost za utopijo. Konferenca OZN o podnebnih spremembah v Glasgowu novembra 2011 je tako bila že 26. in opozarja, da v praksi manjka družbene odgovornosti, posledice so lahko usodne. Sklepi nastanejo in pretežno ostanejo na papirju. Borimo se pač za inovacijo človeških, zlasti poslovnih vrednot. Alternativa je propad človeštva zaradi ravnanja po zastarelih vrednotah. Neoliberalna faza kapitalizma še vedno govori, da sta trg in demokracija (ki je trg vrednot) osnova obstoja, a ju hkrati uničuje z gospodarskimi in političnimi monopoli, četudi se je človeštvo uradno odločilo, da je nujno uveljaviti družbeno odgovornost kot lastnost ljudi in organizacij, vključno z državami. Gre za troje: odgovornost za svoje vplive na družbo, soodvisnost in celovitost. Doslej smo se vzgajali za nasprotno in nismo dojeli, kakšno nevarnost povzročamo. Primer: Wikipedia poroča, da v letu 2022 ljudje umirajo zaradi vojnih razmer v več kot 30 (trideset) državah. Mag. Hrast, IRDO konferenca bo kmalu polnoletna. Kaj so v vaših očeh bile največje spremembe in prelomi na področju družbene odgovornosti podjetij in posameznikov? Osebno menim, da je največji dosežek ta, da se vse več posameznikov zaveda, kako pomembni sta osebna in družbena odgovornost ter da sta med seboj povezani, soodvisni. Vsi smo del celote in kot posamezniki oblikujemo svoja življenja, pa tudi posredno življenja vseh drugih tako narave, kot tudi družbenih in gospodarskih sistemov. Z Agendo Združenih narodov Spremenimo svet do leta 2030 gredo vse globalne in tudi evropske usmeritve v zmanjšanje našega vpliva na podnebne spremembe in v vse večje sprejemanje zavedanja, da smo del narave. To smo vmes zaradi industrializacije in drugih notranjih vzgibov človeka, žal, pozabili. Ker pa se človek noče spreminjati, če to ni nujno, nas sedaj EU tudi z zakonodajo na tem področju, ki prehaja v nacionalne zakonodaje, vse bolj zavezuje v družbeno odgovorna in trajnostna delovanja. Naš vpliv je velik in vse premalo se ga zavedamo. Potrebujemo ravnotežje v gospodarstvu in v družbi, kot ga tudi narava vedno znova vzpostavlja. In to ravnotežje preko znanstvenih in strokovnih člankov vedno znova raziskujemo tudi na naši konferenci, ki jo organiziramo že 17. leto zapored na mednarodni ravni. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XV, april 2022, str. 10 INTERVJU Ddr. Mulej, tema letošnje konference je Zeleni, digitalni in vključujoči prehod: kako ga izpeljati. Kaj vidite vi kot najbolj pereče dele zelenega, digitalnega in vključujočega prehoda? Iz tega, kar sem prebral, sklepam, da preveč odločilnih ljudi vidi digitalizacijo itd. kot zgolj tehnološko inovacijski problem. Tehnološke novosti so zelo dobrodošle, a je od ljudi in njihovih prevladujočih vrednot, kulture, etike, norm in zato navad odvisno, kako in s kakšnimi vplivi na ljudi in naravo, bodo stare in nove pripomočke razvili in uporabili. Večja hitrost stikov z internetom ne določa vsebine sporočil. Mag. Hrast, letošnja tema konference zajema zeleni, digitalni in vključujoči prehod. Kaj so po vašem mnenju ključni izzivi na področju vključujočega prehoda? Bomo kot družba zmogli delovati družbeno odgovorno na tem področju? Že ISO 26000:2010 standard za družbeno odgovornost, ki je namenjen ustvarjanju skupnega razumevanja družbene odgovornosti, nas uči, da je vključujoče sodelovanje z različnimi skupinami deležnikov bistveno za razvoj družbene odgovornosti. Ta je mogoča samo tako, da se organizacija zaveda, kdo so njeni ključni deležniki, da jih prepozna in vključi v vse svoje procese, produkcijo izdelkov in ustvarjanje storitev. Pri tem je seveda potrebno upoštevati sedem bistvenih načel po tem standardu in 7 ključnih osrednjih tem, ki se prepletajo čez vse procese, funkcije organizacije. Ko vse to organizacija strateško poveže, lahko to potem preko svojih aktivnosti tudi izpelje, o tem komunicira z javnostmi navznoter in navzven, vpliva po dobavnih verigah na svoje poslovne partnerje in kupce. To tudi ustrezno prikaže v letnem poročilu na temo družbene odgovornosti in trajnosti, kjer običajno poroča še o nefinančnih vidikih poslovanja, kot so odnos do okolja, skupnosti, zaposlenih, ne le ekonomski vidik uspešnosti organizacije. Nato seveda poda to poročilo v pregled neodvisnim zunanjim strokovnjakom ter ga predstavi javnosti. V strateškem smislu pa seveda vodstvo z zavezo družbeni odgovornosti in trajnostnemu razvoju izjavi, da bo to strateško uvajalo v vse procese, izdelke, storitve organizacije. Bodoča zakonodaja EU pa bo seveda tudi preganjala različne oblike pranja na tem področju, od zelenega, do belega in pranja učinkov. Ddr. Mulej, kakšna so bila nova dognanja na področju družbene odgovornosti v zadnjem času? Ne zmorem pregleda nad vsem, kar objavljajo, saj gre za milijone raznolikih prispevkov. Z vidika našega raziskovanja v Inštitutu IRDO je zanimivo, da smo leta 2019 kot prvi na svetu objavili knjigo, ki ima v naslovu pojem DRUŽBENO ODGOVORNA DRUŽBA. V trilogiji, ki jo zdaj dokončujemo za mednarodnega založnika, pojem dalje širimo na INOVATIVNA TRAJNOSTNA DRUŽBENO ODGOVORNA DRUŽBA. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XV, april 2022, str. 11 INTERVJU Mag. Hrast, kakšna je vaša vizija za IRDO konferenco v prihodnjih letih? Česa si želite? Želimo si več različnih pogledov na področje družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja, novih teorij in razmišljanj mladih raziskovalcev, tudi medgeneracijskega sodelovanja na tem področju. Zadovoljni bomo, če bomo še naprej lahko prispevali k razvoju tega področja po svojih močeh, kot smo to lahko počeli doslej. Iskreno hvaležni smo vsem, ki ste do sedaj soustvarjali konferenco, saj brez mnogih strokovnjakov, posameznikov, podjetij, raziskovalcev, znanstvenikov, ustanov, univerz, fakultet itd. ta konferenca nikoli ne bi obstala. Hvala zasl. prof. ddr. Matjažu Muleju, predsedniku našega Strokovnega in Raziskovalnega sveta ter soustanovitelju IRDO, da si jo je zamislil. Leta 2006 je namreč rekel: »Tako, sedaj se pa moramo najprej mi naučiti kaj družbena odgovornost je, da lahko potem učimo druge.« In tako smo organizirali leta 2006 prvo konferenco Družbena odgovornost in izzivi časa, ime zanjo pa je prispeval Tone Petelinšek. Konferenco smo lani nekoliko preimenovali v Družbeno odgovorno družbo, na Matjaževo pobudo. Sodelovanje Integralne zelene Slovenije z dr. Darjo Piciga je našo konferenco od lani dalje še obogatilo, za kar smo Darji in njenim soustvarjalcem tega področja iskreno hvaležni. Zagotovo konferenca ne bi bila tako kakovostna, če ne bi s svojim strogim očesom vse tekste dobro pregledal zasl. prof. dr. Peter Glavič, pa tudi zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej. Recenzenta sta tudi dr. Darja Piciga in izr. prof. dr. Igor Perko, brez katerega si naše konference tudi več ne zmoremo predstavljati. Igor je nepogrešljiv koordinator naših vsebin konference in glavni moderator lete, skupaj z Matjažem, Darjo in Petrom pa skrbi, da sistemsko zaobjamemo vse vidike družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja. Prof. dr. Igor Perko je tudi generalni direktor WOSC in prav z njegovo pomočjo smo leta 2019 WOSC srečanje lahko organizirali na Univerzi v Mariboru, kjer je naš zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej dobil tudi posebno medaljo dr. Norberta Wienerja za posebne zasluge na področju sistemske teorije. To medaljo dobi le malo svetovnih znanstvenikov, zato smo še posebej ponosni na to, da jo je dobil tudi naš Matjaž. Ddr. Mulej, kako bo po vašem mnenju vplivala digitalizacija na trajnostni prehod in družbeno odgovornost? Digitalizacije ni nikoli preveč, da se ljudje razbremenijo. Omogoča tudi več stikov, a tudi širjenje laži. Lahko torej družbeno odgovornost ali podpira ali podira, omogoča ali onemogoča. Je pač orodje ljudi, takšnih in drugačnih, družbeno odgovornih in družbeno neodgovornih. Mag. Hrast, kaj bodo ključna znanja in priložnosti, ki jih lahko posameznik pridobi z udeležbo na IRDO konferenci? Zagotovo bo posameznik uvidel, v katere nove trende gremo na tem področju, kako se spreminjata EU in slovenska zakonodaja na tem področju ter kaj prinašata teorija in praksa. Veliko bo prispevkov iz Slovenije, nekaj tudi iz tujine. Prednost konference je, da je od začetka pandemije postala virtualna, kar pomeni, da se lahko online mrežimo z znanstveniki in raziskovalci ter praktiki iz različnih koncev sveta. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XV, april 2022, str. 12 INTERVJU Hkrati nismo tako omejeni s sredstvi, saj online izvedba ne zahteva tolikšnih finančnih vložkov v zagotavljanje prehrane, organizacije dogodka, najema prostora, prevozov ipd.. Iskreno hvaležni smo Univerzi v Mariboru, da lahko konferenco organiziramo v sodelovanju z njo že vrsto let, prav tako pa vsem drugim slovenskim in mednarodnim organizacijam, ki nas podpirajo pri izvedbi le-te. Naj omenim, da smo zelo ponosni tudi na naše dolgoletne sponzorje, kot so Press Clipping d.o.o., Medis – M d.o.o., Prohit d.o.o. in Nova KBM d. d.. Njihova podpora nam veliko pomeni, saj lahko tako pokrijemo tudi produkcijo zbornikov konference. Ti so postali pomemben vir informacij za mnoge študente in znanstvenike, raziskovalce ter praktike. Tako soustvarjamo brezplačno gradivo, ki je že 17 let na voljo preko IRDO spletne strani in slovenskih knjižnic. In prav ponosni smo na to, da smo v 18-tih letih, kar IRDO inštitut obstaja, ustvarili že toliko publikacij in ozavestili pomen tega področja pri različnih deležniških skupinah. Čez naše konference se je namreč zvrstilo že več kot tisoč avtorjev iz vsaj 30-tih držav sveta, na kar smo zelo ponosni. Ob tej priložnosti naj se zahvalim tudi našima glavnima oblikovalcema IRDO gradiv – Urošu Zupančiču, Hiper design, in Kristijanu Blažiču, Dorado design, da z nami soustvarjata IRDO gradiva že vse od naših začetkov. Ddr. Mulej, kaj bi morala Slovenija storiti na področju družbene odgovornosti, da bomo kot družba lahko sprejeli in izpeljali trajnostni ter zeleni prehod? Zdaj se oblikujeta nova Vlada RS in nov Državni zbor. Veliko je odvisno od vrednot ljudi, ki so v njima, in vsaj toliko od strokovnih služb v njihovem ozadju. Minister naroči, dobi poročilo in ga podpiše. Ne utegne preveriti referentovih podatkov in sklepov. Referenti imajo monopol informacij in minister je brez moči, ko se znajde pred zidom birokratov. Prvi korak, ki ga Slovenija ni opravila, ali vsaj ne dosledno, EU pa ga je priporočila pred desetletjem, je sprejem strategije družbene odgovornosti. Drugi korak je njeno uresničevanje po vseh ravneh državne uprave. Tretji korak: predpis, da sme vrtcem, šolam in vsem drugim družbenim in državnim službam dobavljati kar koli samo dobavitelj, ki dokazuje največje izpolnjevanje ISO 26000 in podobnih pravil, enako pa dosega tudi pri svojih dobaviteljih in drugih partnerjih, kar vključuje tudi vse sodelavce. Mag. Hrast, osebna odgovornost je začetni korak do kolektivne odgovornosti. Kaj bodo v prihodnjih letih ključne tematike, na katerih bo morala delovati družbena odgovornost? Zagotovo je samooskrba ena bistvenih usmeritev na področju skrbi za lastno osebno odgovornost in posredno tudi za družbeno odgovornost. Prof. ddr. Ana Vovk s svojimi aktivnostmi na tem področju pomembno ozavešča vse nas, zato vas vabim, da se ji ob tej priložnosti pridružite na njenih projektih. Predavala bo tudi na IRDO konferenci, kot že vrsto let doslej. Področje samooskrbe je pomembno razvijala v Podravju tudi mag. Danijela Kocuvan, ki je med drugim ena naših prvih šestih imetnikov IRDO Certifikata Strateg za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj. Prav usposabljanje kadra v podjetjih na temo družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja je bistvena usmeritev v prihodnje tako IRDO inštituta kot drugih izobraževalnih institucij, kadrovskih oddelkov v podjetjih, strokovnih združenj ipd.. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XV, april 2022, str. 13 INTERVJU Na IRDO konferenci letos bo gostovala CSR Europe, katere nacionalna partnerska organizacija za Slovenijo je IRDO. Hana Kreso iz CSR Europe nam bo predstavila, kakšne ključne usmeritve čakajo evropsko in slovensko gospodarstvo na tem področju. Na ravni EU se namreč vse bolj uveljavlja taksonomija na področju družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja. Poenostavljajo se standardi za to področje preko mednarodne skupine EFRAG, ki jo je za to nalogo pooblastila Evropska komisija. V veljavi je že prenovljena direktiva na področju trajnosti, ki nadomešča dosedanjo direktivo o nefinančnem poročanju podjetij, sčasoma bodo ob velikih morala poročati tudi srednje velika in majhna podjetja (o nefinančnih vidikih poslovanja). ESG dejavnike pa morajo v svoje poslovanje preko nove finančne direktive vgrajevati vsi vlagatelji – banke, zavarovalnice in drugi vlagatelji. Torej se poslovni modeli spreminjajo v bolj zelene in digitalne, kar sta tudi dve ključni usmeritvi evropske komisije za prihodnja leta. V ta namen je preko mehanizma Next Generation EU že zagotovila številna sredstva, zlasti za omogočanje zelenega prehoda. Preko nacionalnih razpisov so dosegljiva tudi v Slovenij, zato vse vabim, da si ogledate spletna mesta različnih slovenskih ministrstev, zlasti na področju gospodarstva, infrastrukture, kmetijstva, pa tudi raziskav in razvoja, digitalizacije ter sociale. In seveda, da se nam pridružite na letošnji IRDO konferenci 2. in 3. junija online, kjer boste izvedeli še marsikaj več. Prijavite se na www.irdo.si! V nadaljevanju lahko vidite še nekaj utrinkov iz preteklih IRDO mednarodnih konferenc. Iskrena hvala obema za odgovore! IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XV, april 2022, str. 14 IZOBRAŽEVANJA IRDO dogodki Vabilo na 3. mreženje imetnikov IRDO certifikatov in podelitev certifikatov Strateg-inja za DO&TR - 2. generacija Spoštovani Predavatelji, Strateg-inje, Vodje in Kdor ne uspe priti v živo, se nam lahko pridruži online. Vljudno vas vabimo na 3. srečanje v okviru mreženja imetnikov IRDO certifikata Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj v letu 2022 in hkrati na 2. podelitev IRDO certifikatov Strateg-inja za DO in TR, ki bo v petek, 6. maja 2022, od 10h do 12h, v živo na lokaciji Pošta Slovenije d.o.o., Slomškov trg 10, 2500 Maribor. Prosimo za predhodne prijave (tako za v živo – pošljite sporočilo na info@irdo.si email) kot online (registracija preko Zoom). IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XV, april 2022, str. 15 IZOBRAŽEVANJA Na srečanju bomo: spregovorili o novostih, ki se tičejo družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja v svetu in pri nas; pogledali evropske usmeritve na področju spreminjanja poslovnih modelov v bolj zelene in trajnostne skupaj s CSR Europe; razpravljali v okviru okrogle mize o vzpostavljanju oddelkov na temo DO in TR v Sloveniji in v tujini; in podelili prve certifikate v okviru IRDO usposabljanja 2. stopnje Strateg-inja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj (2. generacija strategov iz leta 2022). Prosimo vas, da vašo prisotnost na srečanju potrdite preko naslednje povezave najkasneje do srede, 4. 5. 2022 do 15h: You are invited to a Zoom meeting. When: May 6, 2022 10:00 AM Belgrade, Bratislava, Ljubljana Register in advance for this meeting: https://us02web.zoom.us/meeting/regist er/tZckcuyhrjkjGd3ZttRMPv6WxT9kBl30P Y3X IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XV, april 2022, str. 16 IZOBRAŽEVANJA IRDO Spoštovani, Vabimo vas, da pridobite certifikat II. zahtevnostne stopnje – Strateg/inja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj in se usposobite za strateško in razvojno trajnostno načrtovanje. Po usposabljanju boste lahko v vaši organizaciji ali podjetju družbeno odgovornost in trajnostni razvoj upravljali bolj celovito, strateško, participativno in inovativno ter tako izboljševali in utrjevali ugled vašega podjetja oz. organizacije. 7 MODULOV – ONLINE IZVEDBA – 6 UPORABNIH REZULTATOV ZA VAŠE PODJETJE - MAJHNE SKUPINE – POUDAREK NA PRAKTIČNEM DELU (certifikat II. zahtevnostne stopnje) Izberite pomladni ali jesenski termin! Predpogoj: pridobitev IRDO certifikata Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj (I. zahtevnostna stopnja) ali drugo ustrezno dokazilo o temeljnem znanju. Kdo vse potrebuje znanja in kompetence, ki jih ponuja certifikat II. stopnje – Strateg? zaposleni v organizacijah in podjetjih, ki ste vključeni v projektno skupino za pridobivanje certifikata Družbeno odgovoren delodajalec (DOD); strokovnjaki korporativnega komuniciranja, skladnosti in kadrovskega razvoja, ki želite vzpostaviti temelje trajnostnemu upravljanju v podjetju ali organizaciji; vodje projektih skupin in koordinatorji za trajnostno poročanje, ki želite vsebinsko izboljšati trajnostna poročila; komunikacijske eksperte, ki načrtujete CSR kampanje in/ali korporativna prostovoljstva in želijo širiti svoja znanja; vsi navdušenci, ki načrtujete trajnostno upravljanje integrirati v samo poslovanje podjetja ali organizacije. Najbolj bomo veseli: vizionarjev in raziskovalcev naprednih idej; sodelovalnih vodij timov; vseh, ki bi radi s svojim delom pustili pozitivne odtise v svetu; vseh, ki imate izostren čut za pravičnost, etiko in moralo; znanja željnih, ki načrtujete korak naprej pri strokovnem razvoju in ste za to pripravljeni delati; želite razumeti stališča drugih in najti participativne rešitve; vseh, ki se radi mrežite in ste odprti za nove izkušnje. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XV, april 2022, str. 17 IZOBRAŽEVANJA KLJUČNE PREDNOSTI USPOSABLJANJA: Po 7-modulskem usposabljanju opravljenem izpitu boste: in postali uspešen/a strateg/inja za trajnostni razvoj in družbeno odgovornost v vašem podjetju; imeli več koristnih vsebin za celostni, strateški razvoj DO in TR vašega podjetja; prejeli gradivo z usposabljanja v eobliki, ki jih lahko uporabite za delo in interno izobraževanje vaših sodelavcev; prejeli Certifikat STRATEG/INJA za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja. PRIJAVITE SE TUKAJ Pridobili boste strokovno znanje in veščine, ki so ključne za celovito, razvojno naravnano strateško vodenje DO in TR področja v podjetju ali organizaciji; Napredovali boste od poročevalcev do strategov aktivnega upravljanja DO in TR področja znotraj vaše pravne osebe; Skozi usposabljanje se boste usposobili za trajnostno upravljanje pasivni pristop boste zamenjali za aktivni pristop trajnostnega upravljanja; Primerjali boste delo v vaši organizacijami s praksami slovenskih in tujih podjetij; Opravili boste 6 praktičnih nalog, ki bodo koristile razvoju vašega podjetja oz. organizacije; Razvili boste vse ključne elemente strategije upravljanja DO in TR v vašem podjetju oz. organizaciji in izmenjali izkušnje na to temo s sodelujočimi na usposabljanju; Pridobili boste “vstopnico”, da lahko kandidirate za naziv STRATEG/INJA LETA TERMINI USPOSABLJANJA ZA II. ZAHTEVNOSTNO STOPNJO – STRATEG/INJA: IZKORISTITE ČLANSTVO V INŠTITUTU IRDO Kot člani inštituta IRDO lahko koristite še posebne ugodnosti. Postanite naši člani, če to še niste! PRIJAVITE SE ŠE DANES! Oglejte si vabilo s predstavitvijo programa usposabljanja in se prijavite s prijavnico. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XV, april 2022, str. 18 "Usoda je nerazumljiva, ker je tako nevljudna; vstopa ne da bi potrkala." Hans Habe Foto: Gregor Salamon IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XV, april 2022, str. 19 INTERVJU IRDO intervju Gregor Salamon, ljubiteljski astrofotograf Novinarka: mag. Anita Hrast Pogovarjali smo se z Gregorjem Salamonom, ljubiteljskim fotografom narave in vesolja. Srečali smo ga sredi aprila med pripravami na fotografiranje sončnega zahoda, na Martnici, ki se nahaja na ruškem Pohorju in je zelo priljubljena točka med domačini. V intervjuju lahko preberete več o naravi, vesolju in fotografiranju. Gregor Salamon, prihajaš iz Ruš in si ljubiteljski fotograf narave in vesolja. Nam lahko kaj več poveš o sebi? Kaj počneš poslovno in kaj je tvoj hobi? Sem ljubitelj fotografije in astrofotografije. Poslovno se ukvarjam z avtomobilsko industrijo. Hobijev je seveda več, kot so hoja v hribe, kolesarjenje. Ampak največja strast izmed vseh hobijev pa je astrofotografija. Od kod navdušenje nad astronomijo, zakaj s fotoaparatom zreš v vesolje? Navdušenje nad astronomijo in astrofotografijo sem dobil že v zgodnjih otroških letih. Če se dobro spomnim, nekje v tretjem razredu osnovne šole sem imel že veliko zanimanje za astronomijo in vesolje samo. Vem, da so nas takrat v šoli že vprašali kakšen poklic želimo imeti, ko odrastemo, moj je seveda edini v razredu bil astronavt. S fotoaparatom ali astronomsko kamero zrem v nebo v temnih jasnih nočeh ravno zato, da lahko vidim nekaj, kar ni na dosegu naših oči. Gregor Salamon Od kod želja po fotografiranju narave? Kaj čutiš, ko ustvarjaš slike narave? Želja po fotografiranju je, kot sem že povedal, rad ustvarjam fotografije. Narava je tudi poseben čar fotografije, čisto drugačen svet, kot ga poznamo. Ni lepšega kot fotografiranje narave, čista tišina, veter iz globine gozda in seveda jaz. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XV, april 2022, str. 20 INTERVJU Včasih iz zaporednih fotografij ustvariš tudi video. Kaj se pri tem naučiš iz narave? Tudi iz več zaporednih posnetkov ustvarim video, tukaj govorimo o številki od 3000 naprej. Takšen video se v fotografiji imenuje »timelapse«. Iz vsakršnega videa se lahko naučim, kako se narava v enem določenem obdobju spreminja. Na socialnem omrežju Facebook si ustvaril posebno skupino za astrofotografe, sodeluješ pa tudi v drugih društvih. Kakšni ljudje se združujete in kaj vse vas povezuje? Seveda, na Facebook sem ustvaril skupino pod imenom Mala Skupina Velikih Astrofotografov, v kateri se je nabralo v dveh letih kar 549 članov. Sodelujem tudi z Astronomskim društvom Orion iz Maribora. Združujemo se predvsem astrofotografi, vedno izmenjamo kakšne nove fotografije in zanimive informacije. Vse pa nas seveda združuje astrofotografija. Kje objavljaš svoje fotografije? Svoje fotografije večinoma objavljam na svojem Facebook profilu in v svoji skupini na Facebooku ter po ostalih astronomskih portalih, med njimi so tudi skupine iz Nemčije in Amerike. Kako uskladiš svoj hobi z osebnim in službenim življenjem? Kako na to gleda tvoja družina? Hobi dobro usklajujem s svojim osebnim življenjem, čez dan sem odličen oče svojemu 6-letnemu sinu in čudovit mož svoji ženi. Tudi čez dan se kdaj zgodi, da pride kakšen klic po telefonu v zvezi z astrofotografijo, ampak doma s tem nimam težav. Ženo veseli, da imam takšen hobi. Ko pride jasna noč, pa večinoma noč preživim zunaj. Ampak jasnih noči je bolj malo. Za dobro fotografijo ali video včasih snemaš več dni. Kako vse te napore zdržiš in kako si pri tem pomagaš? Ja, večinoma vsakemu objektu, ki ga fotografiram namenim več dni. Kako preživljam to? Dobro vprašanje, še sam ne vem. Tudi jaz kdaj zatisnem oko za kakšno uro v avtomobilu ali poleti, ko je toplo zunaj. Ampak samo eno oko, drugo je vedno na preži na računalniku, kaj se dogaja nad mano. Ali fotografije prodajaš in če, kje? Ne, fotografij ne prodajam. To delam čisto iz hobija in iz veselja do astrofotografije. Kakšne fotoaparate moraš imeti za dobro fotografijo in koliko to stane? Za dobro fotografijo ni vedno tako, da je treba imeti najboljši fotoaparat. Najbolj pomembno je tvoje oko in občutek. Sam uporabljam fotoaparat Canon 600d, cena tega je nekje 500 € in astrofotografsko kamero Zwo Asi 533mc pro, cena te kamere pa se giblje od 1100 do 1200 €. Kam gre svetovni trend na tem področju in kako se to področje razvija v Sloveniji? Svetovni trend na tem področju zelo hitro napreduje. V Sloveniji je kar nekaj ljubiteljev astrofotografije, ki so resnično v stiku s tekočim trendom. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XV, april 2022, str. 21 INTERVJU S kom rad sodeluješ in zakaj? Najraje sodelujem z zelo dobrim prijateljem Petrom Komatovićem in Samom Loginom. Sta mi v največjo pomoč in skupaj si izmenjamo kakšne nove objekte za prihajajočo noč. Včasih imamo tudi pozno ponoči video konference, kako poteka fotografiranje v tistem času. Kje te tisti, ki jih podobno zanima to področje, lahko najdejo? Vse, ki jih zanima moje delo in področje, na katerem opravljam delo, me lahko najdejo na Facebook strani in v moji skupini: Gregor Salamon Skupina: Mala skupina Velikih Astrofotografov Gregor, iskrena hvala za pogovor. Zakaj si se odločil, da boš kot prostovoljec pomagal pri reviji IRDO Mozaik s svojimi fotografijami? Za tvoje sodelovanje smo ti iskreno hvaležni. Za IRDO Mozaik sem se odločil, da bom prostovoljno prispeval svoje delo zato, ker rad pomagam prostovoljnim ter nevladnim organizacijam. Želim, da bodo tudi drugi, ko se zvečer ozrejo v nočno nebo vedeli, da črna praznina zgoraj, ni vse prazno, ampak da so tam čudoviti objekti, ki se dajo videti skozi teleskop ali v astrofotografiji. Da je življenje tudi tam... Vabimo vas, da si ogledate fotografije Gregorja Salamona. Fotografije najdete v nadaljevanju. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XV, april 2022, str. 22 ZANIMIVO Astrofotografija - nov pogled na svet Fotograf: Gregor Salamon IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XV, april 2022, str. 23 ZANIMIVO IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XV, april 2022, str. 24 ZANIMIVO IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XV, april 2022, str. 25 ZANIMIVO IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XV, april 2022, str. 26 ZANIMIVO IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XV, april 2022, str. 27 ZANIMIVO IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XV, april 2022, str. 28 ZANIMIVO IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XV, april 2022, str. 29 ZANIMIVO IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XV, april 2022, str. 30 "Ne verjamem, da je smisel življenja biti “srečen". Mislim, da je smisel življenja biti koristen, odgovoren, sočuten. Predvsem pa je smisel življenja biti nekomu pomemben: biti drugemu v oporo, zavzemati se za nekaj, poskrbeti, da je svet zaradi tvojega življenja boljši." Leo C. Rosten Foto: Gregor Salamon IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XV, april 2022, str. 31 DOGODEK GREEN, DIGITAL, AND INCLUSIVE TRANSITION: HOW TO MAKE IT HAPPEN? 17th IRDO International Conference SOCIALLY RESPONSIBLE SOCIETY 2022, Slovenia, Europe, 2-3 June 2022, online. The main purpose of the two-day 17th IRDO International Conference SOCIALLY RESPONSIBILE SOCIETY 2022 (2-3 June, 2022), entitled “Green, digital, and inclusive transition: how to make it happen?” is to explore conceptual framework(s), conditions and possibilities for a green, digital and inclusive transition that enables the development of a common sustainable future, in line with the UN 2030 Agenda for Sustainable Development and its 17 SDGs. A precondition for sustainable coexistence is socially responsible behaviour of each stakeholder in the community. The conference emphasis is on implementation of a green, digital and inclusive transition as embraced by the European Green Deal (EGD) and other EU priorities and policies, including the Recovery and Resilience Facility/Plans. The EGD puts sustainability and, therefore, social responsibility at the heart of the EU policy-making, reflecting the need for systemic change. As part of the 17th IRDO International Conference, the 2nd IRDO & Citizens’ Initiative for an Integral Green Slovenia conference “Green and inclusive transition: knowledge, education and action for sustainability transitions and integral development” will take place on 3 June, 2022. It will focus on three main themes: I. New knowledge on environmental challenges and action for a green transition. II. Education and competencies for environmental sustainability. III. Transition to integral green society in different cultures. Despite broad commitment to the UN 2030 Agenda and the EU spearheading its implementation, recent reports at various levels alert that several SDGs are not being achieved. Among them, the European environmental report SOER 2020 (EEA, 2019) sums up that Europe continues to consume more resources and contribute more to environmental degradation than other world regions. The implementation of the European environmental vision (“Living well, within the limits of our planet”) therefore necessitates a systemic change of the development model, namely placement of fundamental socio-economic systems within the boundaries of ecosystems (ecosystem-based approaches). To achieve the SDGs, fundamental transformations of societal systems (energy, mobility, food and built environment systems) that are at the root cause of environmental and climate pressures are urgently needed – i.e., IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XV, april 2022, str. 32 DOGODEK through profound changes in dominant structures, practices, technologies, policies, lifestyles, and thinking (knowledge systems). The complex nature of the sustainability challenges requires a new policy response with the multi-level perspective on transitions and catalysing innovation and system change.Sustainability transitions are non-linear, society-wide processes toward low-carbon, circular and bioeconomy, and society, built on innovation and knowledge creation. Changing trajectory will depend critically on the emergence and spread of diverse forms of innovation that can trigger new ways of thinking and living. The seeds for this shift already exist. More and more businesses, entrepreneurs, researchers, city administrations and local communities are experimenting with different ways of producing and consuming. At the level of strategic ambitions and aspirations, under the EGD, the current policy landscape responds well to the need for systemic transformations (Knowledge for Action, EEA, 2021). Compared to previous policy packages, these strategies and initiatives mainly take a broader system perspective, including links to the global dimension, reflecting a new understanding of sustainability challenges and responses that embrace the need to address the root causes of unsustainability. This trend towards a more integrated and holistic approach is also reflected in a stronger integration of environmental, social and economic objectives, including aspirations regarding financial investments (e.g., biodiversity), social justice (e.g., climate adaptation) and behavioural change (e.g., mobility). While the new policy landscape provides an initial roadmap, more detailed policy responses continue to be developed, translating short-, medium- and long-term ambitions into actions where implementation is underway. Furthermore, it is essential to integrate this new knowledge in all levels of education and non-formal education, taking into account also the Council Recommendation on learning for environmental sustainability (proposal) and the European sustainability competence framework proposed by JRC (2022). The basic vision of well-being for all while maintaining a healthy natural environment is also at the core of the model for an Integral Green Europe that is smartly integrating multiple EU potentials for sustainable development. Sustainability transitions, as the key processes of the European Green Deal, are integrally connected to other policies of the European Union, by placing fundamental values, underlying the European cultural heritage, in the centre of the model, rooting sustainable development in nature and community, and revisiting the economic paradigm. An Integral Green Europe is supporting renewal impulses in other cultures and is learning from them. With the conference “Green and inclusive transition: knowledge, education and action for sustainability transitions and integral development”, we want to explore in terms of green and inclusive transition what young people, researchers, teachers, experts, policy and decision makers, managers and everyone else can do together and what we should do to include personal, business and social responsibility in the social and natural environment where we operate. Additional information: www.irdo.si, info@irdo.si IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XV, april 2022, str. 33 PRILOŽNOST Spoštovani člani! Predstavite se v reviji IRDO Mozaik. Pošljite nam vaše novice, predstavitve, mnenja, razmišljanja, intervjuje, primere dobrih praks, izdane publikacije, knjige… na: novice@irdo.si Veselimo se vaših prispevkov. POSEBNA PRILOŽNOST: ČLANI LAHKO OGLAŠUJETE BREZPLAČNO! Ste se že vprašali, kaj nas čaka v bližnji in kaj v daljni prihodnosti? Čas je, da vsi začnemo razmišljati in delovati družbeno odgovorno! Zato sodeljte pri sestavljanju mozaika znanja o družbeni odgovornosti in njenem vplivu na različna področja našega življenja, dela in okolja. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XV, april 2022, str. 34 IZOBRAŽEVANJE IRDO novosti PRIDOBITE CERTIFIKAT v letu 2022 VODJA ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST IN TRAJNOSTNI RAZVOJ Vabimo vas, da pridobite strukturiran vpogled v področje družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja, da boste to področje lažje vpeljali v svojo organizacijo. 1. Potrebujete dodatno znanje, kako strateško vpeljati trajnostni razvoj in družbeno odgovornost v vašo organizacijo, podjetje? 2. Želite pridobiti splošno razgledanost in osnovna znanja s tega področja? 3. Želite organizirati projektno skupino in delo znotraj organizacije ter pridobiti nova znanja, spoznati aktualne trende? Potem ste prava oseba za pridobitev IRDO certifikata Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj. Pridobite Certifikat Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja. Tega je od leta 2016 dalje pridobilo že več kot 230 managerjev, strokovnjakov in mladih. Poglejte, kdo v Sloveniji ga že ima, pridružite se jim tudi vi! Trajnostni razvoj in družbena odgovornost sta postala glavna usmeritev svetovnih podjetij. Bodite na tekočem tudi vi. Več: www.irdo.si Prijave: info@irdo.si IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XV, april 2022, str. 35 Prvi maj - praznik dela "Prvi maj je praznik uresničevanja utopije, da imajo podrejeni pravico do družbeno odgovornega ravnanja nadrejenih." zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej Foto: Gregor Salamon IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XV, april 2022, str. 36 KOMENTAR PROTI REVŠČINI IN NEENAKOSTI Z DOSTOJNIM DELOM Dostojno delo V projektu Dostojno delo za vse se usposablja 250 javnih uslužbencev in 250 delodajalcev, junija pa bo v Ljubljani potekala zaključna konferenca projekta. 14. junija 2022 bo od 9.00 do 12.30 ure v Radisson Blu Plaza Hotel, Ljubljana, Bratislavska cesta 8 potekala zaključna konferenca projekta Dostojno delo za vse. Na njej bodo strokovnjaki, javni uslužbenci, delodajalci in brezposelni spregovorili o standardih dostojnega dela, izvedenih dogodkih Dan za dvojnika, o usposabljanju za delodajalce in javne uslužbence na temo standardov dostojnega dela ter predstavili sam projekt. Na okrogli mizi bodo pogledali stanje dostojnega dela v Sloveniji in spregovorili o globalnih usmeritvah na tem področju. Zagotavljanje pogojev dostojnega dela je eden najpomembnejših elementov za prihodnji gospodarski razvoj, družbeno blaginjo ter napredek in zato ključni element za prihodnost dela. Dostojno delo tako zajema različne vidike dela, ki poleg ustreznih delovnih pogojev, skladnih z zakonodajo, zajema tudi usklajevanje zasebnega in družinskega življenja, vlaganje razvoj zaposlenih, prizadevanje za enako obravnavo spolov, transparentnost, preprečevanje dela na črno… Povečanje zaposlenosti in zagotavljanje dostojnega dela za vse sta tudi bistvena vidika trajnostnega razvoja. Kakovostna zaposlitev in dostojni delovni pogoji pomagajo zmanjšati neenakosti in revščino ter usposobijo, opremijo z znanji ljudi, zlasti najbolj ranljive skupine na trgu dela. Dostojno delo za vse (Decent work for all) je projekt, namenjen predvsem dvigu ozaveščenosti strokovne in splošne javnosti ter drugih deležnikov na trgu dela na temo dostojnega dela. S projektom želijo organizatorji dvigniti ozaveščenost strokovne in splošne javnosti in drugih deležnikov na trgu dela na temo dostojnega dela. Dvakrat so že izvedli Dan za dvojnika („Duo day“) kot podporo zaposlovanju dolgotrajno brezposelnih oseb. Trenutno potekajo usposabljanja po 250 javnih uslužbencev in 250 delodajalcev za zagotavljanje pogojev dostojnega dela. V pripravi je izvedba zaključne konference projekta, ki bo potekala 14. junija v Ljubljani. S prenosom dobrih praks iz Norveške ter promocije dostojnega dela projekt prispeva k razvoju tega področja v Sloveniji. Partnerji v projektu Dostojno delo za vse so Zavod RS za zaposlovanje (vodilni partner projekta), Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti in NAV The Norwegian Labour and Welfare Administration. Projekt traja od 1. marca 2020 do 31. avgusta 2022 in ga sofinancira EEA in Norway Grants preko Innovation Norway s sredstvi v višini 105.070,00 EUR. Glavni namen projekta je ozaveščanje in promocija dostojnega dela v Sloveniji. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XV, april 2022, str. 37 DOGODKI DRUŽBENA ODGOVOROST V SLOVENIJI IN PO SVETU 5TH ICONSR 2022 - BUDVA KUTBİLGE AKADEMİSYENLER DERNEĞİ 5th ICONSR ( 5th International Conference on Social Science Research) will be held on 7-9 September in 2022 in Budva / MONTENEGRO. Hosted by the Fakultet za Biznis i Turizam (FBT-Budva), with the partnership of the Faculty of Transport, Communications and Logictics (FSKL), UBT (University of Business and Technology), Universitetit “Ukshin Hoti” në Prizren, Kolegji AAB, International Vision University, Suleyman Demirel University, Isparta University of Applied Sciences, University of Tuzla and Kolegji Heimerer. ICONSR will allow attendees both PHYSICAL and ONLINE participation opportunities. You can publish your selected qualified articles in partner journals (International Indexes) and International Book Chapters indexed WEB OF SCIENCE. The Deadlines for Early Registraiton 30 JUNE, Late Registration 30 JULY. For detailed information, please visit our website. www.iconsr.org ​For your questions and comments; info@iconsr.org KAKO BODO TRAJNOSTNI PROIZVODI POSTALI STANDARD? CER Kako bodo trajnostni proizvodi postali standard? 6. maj 2022, 9.30 do 12.30, Zoom Vabimo vas, da si zabeležite datum dogodka, kjer bodo govorili o pobudi za trajnostne proizvode (SPI), ki sodi v novo podnebno zakonodajo EU in je del Akcijskega načrta za krožno gospodarstvo. Na dogodku bodo predstavili: - Pobudo o trajnostnih proizvodih - Kako podjetja analizirajo priložnosti in tveganja ter vzpostavijo praske krožnega poslovanja - Kako se ustvarja nova vrednost v ekosistemih krožnega gospodarstva - Uspešne prakse uvajanja krožnih modelov v poslovanje Več informacij najdete TUKAJ. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XV, april 2022, str. 38 DOGODKI TEMATSKO IZOBRAŽEVANJE ZA PROSTOVOLJKE IN PROSTOVOLJCE - PRIPRAVA IN VODENJE DELAVNIC Slovenska mreža prostovoljskih organizacij Za vse prostovoljce, ki bodo delali s skupinami in izvajali oz. vodili delavnice. Vsebina: Osnove načrtovanja in izvedbe delavnic v skladu s potrebami udeležencev. Različni pristopi k izvajanju delavnic. Različne metode primerne za delavniški način dela. Osnove delovanja skupine. KJE in KDAJ: Ljubljana, 12. 4. 2022, 9:00 – 16:00 OBSEG: 8 pedagoških ur CENA: 55,00 EUR/osebo za posameznike, ki delujejo v organizacijah, ki so članice Slovenske mreže prostovoljskih organizacij in 65,00 EUR/osebo za ostale. Na izobraževanje se lahko prijavita največ 2 udeleženca iz iste organizacije. Cena že vključuje DDV. PRIJAVE: Prijavite se preko prijavnega obrazca. INTERNATIONAL MARKETING TRENDS CONFERENCE Akademija Zelena Slovenija With over 500 speakers and contributors, from more than 50 different countries, the International Marketing Trends Conference offers a great variety of conferences and covers a wide range of topics. It has, over the years, proven to be a unique think-tank that interacts with leading business professionals, top academic experts, professors, researchers and Ph.D. students. Paris (France) is the official venue of the 22nd International Marketing Trends Conference on January 19-21 2023. Submission deadlines : 19 Sept. 2022 : Deadline PAPER submission 19 Sept. 2022 : Deadline POSTER submission 07 Nov. 2022 : Deadline DOCTORAL COLLOQUIUM application 07 Nov. 2022 : Deadline IMTC BEST THESIS AWARD application 07 Nov. 2022 : Deadline ELYETTE ROUX LUXURY BEST THESIS AWARD application You can REGISTER here. You can SUBMIT A PROPOSAL here. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XV, april 2022, str. 39 DOGODKI DELAVNICA KLESANJA NA OTOKU IŽ Društvo za sožitje človeka, narave in prostora VITAA Maša Kovač in Gregor Matos vabiva na delavnico Spoznavanje prostora in klesanje, ki bo v Velem Ižu na otoku Iž med 13. in 20. avgustom. Na delavnici se bomo poleg občutenja krajev učili risati kozmogram in ga tudi izklesati v kamen. Na Ižu so že pred tem vsako leto potekale geomantske delavnice (lani je zaradi korone nismo imeli), tam smo z Markom tudi postavili geopunkturni krog. Cena delavnice za cel teden je 150 eur. Iz hotela Korinjak, v okolici katerega bo potekala delavnica, so nama ta vikend sporočili, da se bodo cene nastanitve v hotelu ali kampu (kamp je zraven hotela) z majem povečale. Vendar bodo cene ostale enake (nižje) za tiste, ki se bodo prijavili pred 1. majem. Oba cenika s starimi in novimi cenami sta v prilogi. Cena namestitve vsebuje nočitev, samopostrežna zajtrk in večerjo ter nekaj dodatnih vključenih aktivnosti. Hrana je vegetarijanska/veganska, zelo veliko je na izbiro. Druga možnost je, da ste nastanjeni izven hotela (npr. v kraju Veli Iž) in od tam hodite na delavnico. V tem primeru je na zahtevo hotela cena tedenske delavnice 200 eur (za zunanje udeležence delavnice zahtevajo višjo ceno). Prijavite se v reception@korinjak.com, njihove spletne https://korinjak.com/. hotelu povezava strani na do je Če imate kakršnokoli vprašanje, naju kontaktirajte na masa.kovac@gmail.com ali gregor.matos@gmail.com. VRH ZELENE ENERGETIKE Prosperia Vrh zelene energetike je že 12. vodilni forum ENERGETIKA in OKOLJE ’22, ki bo v živo potekal že 25. maja 2022, z začetkom ob 9. uri (do 15. ure). Seznanite se pravočasno z aktualnimi novostmi vašega zelenega prehoda in obnovljivih virov energije v novih okoliščinah ene največjih energetskih (in dobavnih) kriz v EU. Z vami bodo vodilni energetski in okoljski odločevalci ter strokovnjaki, med njimi izvršni direktor Tomislav Čorak iz multinacionalke Boston Consulting Group, mag. Erik Potočar iz Ministrstva za infrastrukturo, dr. Marta Svoljšak, izvršna direktorica za področje trajnosti v Petrolu. Zagotovite si vaše mesto v družbi vodilnih energetikov in okoljskih strokovnjakov. Prijavite se zdaj. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XV, april 2022, str. 40 DOGODKI DRUGO LETO NAUČITE SEBE IN OTROKA RAZMIŠLJATI Nastja Mulej "Z razmišljanjem je tako kot s petjem in plesom: vsi znamo peti in plesati, a tisti, ki trenirajo, to počnejo bolje, lažje in bolj učinkovito. In z veseljem sporoča, da so (ja, drugo leto) začeli že 4. sezono programa Naučite sebe in otroka razmišljati. Podrobnosti preberite tukaj. Nastja Mulej že 15 let dela kot trenerka razmišljanja. Naučila je že na tisoče ljudi. Večinoma dela s timi v podjetjih, ker se njihovi vodje zavedajo, da le z učenjem in urjenjem kreativnosti in inovativnosti, sodelovanje in vodenja pridejo do rezultatov. To pa je: več učinkovitosti in zavzetosti z manjšo porabo virov in konfliktov. V prostem času pa orodja razmišljanja uči tudi posameznike – katerih vodje še ne vedo, kaj se da doseči z namernim usmerjanjem misli. Ti se potem z veseljem učijo uporabljati svoje možgane v družbi enako mislečih sošolcev. Gre za program, po katerem je delala tudi z managerji in s timi iz podjetij (!) – saj orodje je orodje, pa če ga uporablja otrok ali starš, učitelj ali manager. In če želite zabavno, zanimivo in produktivno preživljati svoje torkove večere, se oglasite. Hkrati vam z veseljem sporoča, da sta iz ponatisa prišli knjigi: Naučite svojega otroka razmišljati – pomagajte otroku preživeti in se razcveteti: naroči tukaj Enostavnost – poenostavite svoje življenje, optimizirajte svoje delo: naroči tukaj. Več informacij najdete TUKAJ. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XV, april 2022, str. 41 DOGODKI 11TH INTERNATIONAL SCIENTIFIC CONFERENCE Sustainable Entrepreneurship – Driver for Growth Doba Fakulteta The 11th International online scientific conference with the theme of »Sustainable entrepreneurship – Driver for growth« at DOBA Business School, brings together academics and lecturers, professionals and students from Slovenia and abroad. Its purpose is to discuss and demonstrate new insights and practices that will continue to ensure the important economic and social role of entrepreneurship in ensuring prosperity and success. Sustainable Entrepreneurship – Driver for Growth conference will be held on 16th November 2022. You can find more information HERE. 24. SKOJ PONOVNO V ŽIVO SKOJ Že tri leta so minila, odkar smo si na SKOJu nazadnje segli v roke, poslušali strokovne vsebine v živo in se po koncu programa družili še dolgo v noč. Končno pa je prišel čas, ko se lahko umaknemo izza zaslonov in se ponovno srečamo v Portorožu. 24. SKOJ bo potekal v živo, in sicer 12. in 13. maja v Mind hotelu Slovenija. Po precej turobnem in nepredvidljivem obdobju je čas za novo dobo, dobo Pristnosti. Kako se pripraviti na dobo pristnosti? Kako bo ta vplivala na organizacije, družbo, komuniciranje? Kako so se spremenila pričakovanja, vsebine, načini? V dveh konferenčnih dneh bomo gostili mnogo domačih in tujih strokovnjakov, managerjev, psihologov, humoristov in drugih posameznikov, s katerimi bomo naslavljali vprašanje Pristnosti. Med njimi tudi Chayo Mistry, ki nas bo popeljala na pot k človeku bolj usmerjenega vodenja in komuniciranja, mag. Edito Krajnović, ki bo vodila pogovor o ljudeh in vodenju, dr. Aleksander Zadel in Melita Joželj Nose bosta predavala o pristnosti izbire, Gašper Kržmanc, dr. Damjana Pondelek in Valentina Plaskan pa bodo o pristnosti spregovorili na blazno resen način. Povrh vsega bosta izjemen prvi dan konference popestrili tudi dve delavnici. Konferenco bomo obogatili tudi z izstopajočimi praksami zadnjega leta. Prijavite se lahko TUKAJ. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XV, april 2022, str. 42 DOGODKI 30. LETNA KONFERENCA KAKOVOSTI SZKO Zaokroženih 30 let. Lepa leta. SZKO je iz mlade gospodične s potencialom postala kot zrela ženska - organizacija, prepletena s številnimi izkušnjami in jasnimi cilji za prihodnost. Podobno misleči posamezniki se že leta združujemo z jasnimi smernicami, kakovostjo, stremljenjem k odličnosti in trajnosti. V uvodu letošnje jubilejne konference SZKO, bomo kakovostne rešitve poiskali s hekatonom, ki kot sodobno orodje za inovacije omogoča, da se v kratkem času razvijejo rešitve za zapletene probleme. Udeleženci dobijo priložnost, da s svojim znanjem, idejami in rešitvami prispevajo pri premagovanju izzivov, s katerimi se soočamo. Rešitev konkretnega izziva ni edini rezultat, ki ga želimo doseči. Aktivno sodelovanje med udeleženci je odličen način za rast in razvoj posameznika, medsebojni prenos znanja in spodbujanje kreativnosti kakor tudi pridobivanje novih poslovnih priložnosti. Vabljeni, 4. in 5. maja, v Grand hotel Bernardin, Portorož, da zbudite svojo kreativnost! Več informacij TUKAJ. EVROPSKI MESEC RAZNOLIKOSTI Listina raznolikosti Maj je pred vrati in skupaj s tem čudovitim pomladnim mesecem se prične tudi praznovanje Evropskega meseca raznolikosti, tokrat že drugega po vrsti. V LISTINI RAZNOLIKOSTI so izjemno veseli, da je tudi Slovenija del te evropske iniciative, ki v vseh evropskih državah v mesecu maju še dodatno spodbuja k ozaveščanju dejstva raznolikosti in vključevanja na delovnem mestu. Obetajo se dogodki, tako spletni kot tudi tisti v živo, okrogle mize, razstave, razprave, priročniki in še mnogo več, vse s ciljem spodbujati raznolikost in vključenost v podjetjih, organizacijah in širše v družbi. Letošnja tema evropskega meseca raznolikosti je »Building bridges in 2022« »Gradnja mostov 2022« med organizacijami na področju politike raznolikosti in vključevanja. Več evropskem mesecu raznolikosti 2022, si lahko ogledate na uradni spletni strani. European Diversity Month - Promoting Diversity in the EU in 2022 (eudiversity2022.eu) IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XV, april 2022, str. 43 DOGODKI 31. SOF - NATEČAJ ZA MLADE KREATIVCE SZKO 31. Slovenski oglaševalski festival vse mlade do 13. maja vabi k prijavi na natečaj za izbor Mladih kreativcev 2022. Da bo doživetje še lepše, bosta zmagovalca prejela vsak 500 evrov žepnine, ki jo podarja NLB. Zmagovalni par bo odpotoval v Lizbono, kjer se bo med 1. in 4. novembrom 2022 brezplačno udeležil mednarodne konference WEB SUMMIT. Da bo doživetje še lepše, bosta zmagovalca prejela vsak 500 evrov žepnine. Pravila igre ostajajo enaka – po uvodnem brifu boste morali v 24 urah zasnovati integrirano digitalno kampanjo, ki bo odgovorila na predstavljene izzive partnerja Zavarovalnice Triglav. Najboljši pari boste v ožjem izboru pred žirijo in sotekmovalci predstavili svoje rešitve, najboljše trije pa celo na velikem odru 31. SOF-a! Kaj je novega? Nagrada! Zmagovalni par bo odpotoval v Lizbono, kjer se bo med 1. in 4. novembrom 2022 brezplačno udeležil mednarodne konference WEB SUMMIT. Prijave na mk@sof.si sprejemajo do 13. maja oz. do zapolnitve mest. 18. PRO PR KONFERENCA Press Clipping Po triletnem premoru, ki ga je povzročil virus COVID 19, bo od 1. do 4. junija v Podčetrtku v Termah Olimija potekala 18. PRO PR konferenca. Konferenco bo z uvodnim predavanjem odprl Francis Ingham, predsednik Združenja za odnose z javnostmi in komuniciranje (PRCA) Berenschot. Predavali bodo tudi Scott Gould, svetovalec in avtor knjige The Form of Engagement, Maxim Behar, izvršni direktor Communications Group ter partner Hill + Knowlton Strategies, in Svetlana Stavreva, nekdanja predsednica Mednarodnega združenja za odnose z javnostmi (IPRA). Udeleženci lahko pričakujejo skupno 17 predavanj in 4 delavnice. Letošnja konferenca poteka pod geslom »Rejuvenate yourself, rejuvenate public relations«. Organizator konference Apriori World pričakuje 180 udeležencev iz jugovzhodne Evrope. 18. PRO PR konferenca bo potekala med 1. in 4. junijem 2022 v Podčetrtku (Terme Olimia, Hotel Breza). IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XV, april 2022, str. 44 DOGODKI VZPOSTAVLJENA PISARNA VARUHA ŠTUDENTOV Univerza v Ljubljani Na Univerzi v Ljubljani smo vzpostavili Pisarno varuha študentov - univerzitetno središče za uveljavljanje načel enakosti in vključevanja, varovanja dostojanstva, spoštovanja in skrbništva pravic študentov in študentk. Delovala bo kot posrednik med akademskim okoljem in širšo družbo s ciljem krepitve kulture odprtega in spoštljivega odnosa do raznolikosti. Delovanje bo obsegala naslednja področja: - enakost in vključevanje (posebni statusi, nadarjeni, LGBT+, druge skupine študentov), - uveljavljanje Načrta enakosti spolov (NES); preprečevanje nasilja, nadlegovanja, trpinčenja; mreža zaupnih oseb, - obravnava pritožb, prošenj in drugih neformalnih oblik iskanja pomoči, - psihosocialno svetovanje. Če bi potrebovali več informacij ali imate vprašanja z navedenih področjih, se lahko obrnete na Pisarno varuha študentov. 1ST IEEE INTERNATIONAL CONFERENCE ON HYBRID CORPORATE REALITY HCR Hybrid corporate reality is a scientific discipline focused on the high-level integration of Corporate Management, Internet of Digital Reality and Cognitive Infocommunications, with the goal of investigating all corners of how a technologically augmented corporation can benefit from these fields. Hybrid corporate reality investigations include the use of virtual reality (including augmented reality, virtual and digital simulations and twins), 2D digital environments and various infocommunications and AI based solutions, which together can create a highly contextual corporate reality for humans in which previously disparate realms of human experience within corporate settings are brought together. The primary goal of this holistic view is to achieve a blended combination of natural and artificial cognitive capabilities within corporate realities, leading to a higher conceptual level of corporate reality management. The conference will be held from 16-17 JUNE 2022, online. For more information go to: https://scitope.com/hcr22/. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XV, april 2022, str. 45 KOMENTAR TODAY I’M HOPEFUL 350 ORG Today, I’m hopeful. I know that might sound strange, but hear me out. It might seem like the odds are always stacked against us in the fight for climate justice but I’ve seen the power of people when we come together everywhere. I see power in those who keep choosing to act in the face of set backs and serious struggles. Communities all over the world are rising up and leading the way with courage, compassion, creativity, and solutions and that's why I’m hopeful. And I'm excited to share some of their amazing stories with you. Here are a few which inspire me. I hope they inspire you too. Saving Akbelen Forest People in İkizköy, Turkey, have been protecting their homes, their forest, and their last olive grove against the expansion of a nearby coal mine. Over the years, coal mining has already taken many homes and forests in the region. The pollution has even poisoned the land and animals, and the company cut off the water supply. Yet the people of İkizköy resist. Since July 2021, they’ve maintained watch camps among the trees. They have come face to face with one of the biggest forest fires in the history of Turkey, police intervention, and countless legal battles. “İkizköy means so much to me because it’s where I spent the best years of my childhood, my grandmother would give me simple chores… When I look back, those are the most precious memories… I want to keep my grandparents’ memories alive. “We are not going to give up this time. We will not give up until the very end.” Esra Işik, İkizköy Environment Committee Spokesperson Makana women fighting extractive industries and climate change In Ecuador, women are not only fighting for climate justice by challenging the fossil fuel industry - but they’re also challenging the entire, extractive capitalist model and the patriarchy which is a part of that. “I wanted to make women see that we are able to stand up to fight, to make our voices heard. My motive was also to leave a legacy to my daughters. “In 2017 we discovered mining companies polluting our territory – our Aguarico river. The Aguarico is a source of life for us. Our gardens are on its banks. Our children bathe in it. As moms, as women, we go out to wash out clothes. We are fighting against the mining companies, against loggers. Against the invaders, hunting and fishing. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XV, april 2022, str. 46 KOMENTAR “We want to prove, to the state, that our territory is not empty. It has a lot of life for us.” - Alexandra Narváez, Cofán de Sinangoe Community, Guard and coordinator of the Chamico Women’s Association. The climate crisis affects all of us, and the people living through the worst impacts are on the frontlines of social and economic injustice. The coming years may continue to be scary and heartbreaking, but the antidote to fear is hope. The United Nations climate reports might make you feel like our chances of stopping the climate crisis are shrinking. But we’re well on our way and we can’t stop now. There’s simply too much at stake. The good news is that we have the solutions already. We can't let our future be dictated by greed, despair, or the fossil fuel industry. Our stories will serve as testaments to how we overcome this crisis courageously together. Onwards, Lisa, Jenny, Ellie and the 350.org team IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XV, april 2022, str. 47 PREDSTAVITEV EFRAG EFRAG is a private association established in 2001 with the encouragement of the European Commission to serve the public interest. EFRAG extended its mission in 2022 following the new role assigned to EFRAG in the proposal for a CSRD of 21 April 2021, providing Technical Advice to the European Commission in the form of fully prepared draft EU Sustainability Reporting Standards and/or draft amendments to these Standards. Its Member Organisations are European stakeholders and National Organisations and Civil Society Organisations. EFRAG’s activities are organised in two pillars: A Financial Reporting Pillar: influencing the development of IFRS Standards from a European perspective and how they contribute to the efficiency of capital markets and providing endorsement advice on (amendments to) IFRS Standards to the European Commission. Secondly, a Sustainability Reporting Pillar: developing draft EU Sustainability Reporting Standards, and related amendments for the European Commission. Three key steps for EFRAG's sustainability reporting pillar before the end of April 2022 I​n the context of the letter received from Commissioner McGuinness in May 2021, EFRAG is happy to report on three key achievements to be completed by the end of April 2022: The organisation of its Sustainability reporting pillar; The finalisation of a first set of exposure drafts; and The launch of the public consultation on the exposure drafts. The organisation of its Sustainability reporting pillar. In compliance with its statutes and internal rules as approved by the EFRAG General Assembly on 21 January, EFRAG has taken the following key steps in the organisation of its Sustainability reporting pillar: The composition of the EFRAG Sustainability Reporting Board has been announced on 10 March. It will hold its first meeting on 31 March, with two other meetings scheduled for 7 and 22 April. Jean-Paul Gauzès, President of the EFRAG Board, will chair the EFRAG Sustainability Reporting Board on an interim basis until the selection process of the Chair is finalised. This selection falls under the responsibility of the European Commission. These meetings are open to the public. The selection process of the EFRAG Sustainability Reporting Technical Expert Group (TEG) is well under way after a call for candidates was closed on 28 February. The EFRAG Sustainability Reporting TEG is expected to be in place by mid-April and will immediately begin its activities. Both bodies will operate under the Due Process Procedures which the EFRAG General Assembly approved on 15 March. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XV, april 2022, str. 48 PREDSTAVITEV This organisation mirrors the organisation of the Financial reporting pillar and will therefore foster the connection between these two key dimensions of corporate reporting. The finalisation of a first set of exposure drafts. Since June 2021 the Project Task Force on European Sustainability Reporting Standards (PTF-ESRS) has been working in project mode to elaborate exposure drafts. Since January 2022 the PTF has made publicly available preliminary Working Papers that reflect its initial thinking on the content of standards. Before June 2021, the PTF had completed its preparatory work and delivered its proposals to the European Commission. The PTF-ESRS is currently finalising its proposed exposure drafts and organising the proper hand-over to EFRAG’s newly established Sustainability Reporting Board and Sustainability Reporting TEG during the month of April. These exposure drafts correspond to the first set of standards required under the CSRD proposal, and cover the full range of sustainability matters (environment, social and governance) under a robust architecture. The PTF -ESRS will hold its last plenary meeting on 25 April. The launch of the public consultation on the exposure drafts. EFRAG’s Due Process establishes public consultations as a key step of its standard setting activities. EFRAG therefore wishes to announce that it will launch a public consultation on the first set of exposure drafts around the end of April. The consultation deadline will be 31 July. In order to facilitate a fully informed participation in the public consultation EFRAG expects to organise May and June outreach events. The analysis of the feedback received will be performed in August and submitted to the EFRAG Sustainability Reporting Board and EFRAG Sustainability Reporting TEG in September. EFRAG will in parallel organise a cost benefit analysis of the draft standards with similar deadlines. Other consultations on sustainability information will take place in parallel over a similar period. EFRAG welcomes this as an opportunity to build on and contribute to the current sustainability reporting momentum and to foster coconstruction, on climate related information in particular. EFRAG wishes to take this opportunity to express its deep gratitude for the work performed during the past 20 months by the PTF and Secretariat members. Many participants will certainly continue to contribute to EFRAG’s activities in the future. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XV, april 2022, str. 49 DOBRA PRAKSA Poganjanje trajnostne mobilnosti spodbujata tudi Primož in Lora Roglič Nova KBM V Novi KBM se ob svetovnem dnevu Zemlje zavedamo, da imamo samo en planet, zato si prizadevamo ohranjati naravne vire in z njimi ravnamo odgovorno. Z ambasadorjema naše banke, olimpijskim zmagovalcem Primožem Rogličem in njegovo ženo Loro, med strankami in zaposlenimi spodbujamo različne oblike trajnostnega ravnanja in zdrav življenjski slog, ki vključuje tudi uporabo trajnostnih oblik mobilnosti. Izposojo koles za službene in zasebne namene smo iz Ljubljane, kjer je bila med zaposlenimi odlično sprejeta, pred kratkim razširili še v Maribor, kjer je zaposlenim na voljo 10 koles, ki si jih lahko kadar koli izposodijo in dodatno poganjajo naša prizadevanja za prehod v nizkoogljično družbo. »Ponosni smo, da se zaposleni zavedajo svoje pomembne vloge, saj lahko k zelenemu prehodu s spremembo svojih navad prispeva vsak posameznik. V letu 2021 je Nova KBM v primerjavi z letom 2020 zmanjšala lasten ogljični odtis za 20 %, v poslovnem modelu pa smo ohranili velik poudarek na digitalizaciji, brezpapirnem poslovanju ter uvedbi avtomatiziranih procesov, podprtih z uporabnikom prijazno umetno inteligenco. Ukrepe, s katerimi spodbujamo predvsem trajnostno mobilnost, bomo v letošnjem letu še nadgradili, odličen odziv zaposlenih na možnost izposoje koles tudi v Mariboru pa nam potrjuje, da smo na pravi poti,« je povedal predsednik uprave Nove KBM John Denhof. V začetku aprila smo se zaposleni banke pridružili vseslovenski akciji Pomladimo gozdove in posadili več kot tisoč novih dreves, s spodbujanjem brezpapirnega poslovanja pa smo v letu 2021 ohranili dodatnih 800 dreves. S ciljem prispevati k ohranjanju biotske raznovrstnosti postavljamo na strehi poslovne stavbe v Mariboru urbani bančni čebelnjak, v katerem bomo do svetovnega dneva čebel naselili pet čebeljih družin. Kot pomembna sistemska banka v državi prevzemamo odgovornost, ki jo nosimo v zelenem prehodu na ogljično nevtralno gospodarstvo, zato z različnimi ukrepi nenehno zmanjšujemo ogljični odtis naših lastnih dejavnosti, v našo poslovno strategijo, komercialne dejavnosti in okvir za obvladovanje tveganj pa še bolj sistematično vključujemo okoljske, socialne in upravljavske dejavnike. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XV, april 2022, str. 50 DOBRA PRAKSA Le z drugimi ljudmi ustvarjamo Dobro Insights Natalie C. Postružnik Razumeti svet, v katerem živimo, pomeni razumeti mehanizme, ki delujejo v ozadju. Ko govorimo o kapitalizmu, ni dovolj poznati samo njegovega ekonomskega vidika, temveč tudi politične, družbene, okoljske in druge razsežnosti te danes prevladujoče ideologije. A če te »zunanje« razsežnosti kapitalizma še nekako (u)vidimo, so »notranje« skorajda nevidne, saj ne moremo uzreti nečesa, kar nas v temelju določa. Razen če se potrudimo, uporabimo um in za začetek preberemo kakšno dobro knjigo. »Kapitalizem hoče, da ima vsak človek ego in da je osebnost. Ego in osebnost je namreč mogoče ustvarjati, preoblikovati, izdelovati. In prodajati. Na primer na svobodnih trgih.« (Komunizem) Ves čas garamo, se trudimo, se izboljšujemo, tekmujemo za bogastvo, uspeh. Pretirano trošimo dobrine, a trošimo tudi sebe in druge. Pri tem občutimo krivdo. Se sesuvamo. Iščemo psihologe in instant guruje, da nas »popravijo«. Hočemo nekaj posebnega, drugačne izdelke, storitve, počitnice – a smo si v tem hlastanju neverjetno podobni. In nesrečni. Ločeni med sabo. Morda pa bi lahko začeli s solidarnostjo. Želimo povezane, mirne in srčne praznike z mislimi našega sodelavca Roka Kralja v Navdihni me, ki ga izdajamo v Insights, družbi za odkrivanje in razvoj potencialov d.o.o. https://navdihni.me/le-z-drugimi-ljudmiustvarjamo-dobro/ »Potrošnik je bitje krivde. Je moralni subjekt, ki je kriv. Objektivno. Je potrošnik in je utrujen. Ujet je v to, kar je prodal in odtujil od sebe.« (Freudovi duhovi, filozof proti kapitalizmu 3) IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XV, april 2022, str. 51 DOBRA PRAKSA 32. NACIONALNI OTROŠKI PARLAMENT: Moja poklicna prihodnost Zveza prijateljev mladine Slovenije V ponedeljek, 11. aprila, je v veliki dvorani Državnega zbora RS potekalo zasedanje 32. nacionalnega Otroškega parlamenta® (NOP) v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije (ZPMS). 111 mladih parlamentarcev iz vse Slovenije je razpravljalo o osrednji temi Moja poklicna prihodnost oz. petih podtemah: »Moj poklic: skrbi, pričakovanja, znanja in veščine; Poti do mojega poklica; Poklici sedanjosti in poklici prihodnosti; Slovenija, Evropa, svet – pozitivno, negativno, zanimivo; Vpliv covid-19 na izbiro poklica.« Uvodoma jih je pozdravil predsednik Državnega zbora Republike Slovenije g. Igor Zorčič. Spodbudne besede sta mladim parlamentarcem namenila tudi predsednica ZPMS ga. Darja Groznik in predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor. Predsednik Državnega zbora Igor Zorčič je vsem mladim parlamentarcem najprej izrekel dobrodošlico in izpostavil, da vsaka država – dasiravno ima samo dva milijona prebivalcev - potrebuje sistem, ki državljanom omogoča življenje v skupnosti. G. Zorčič meni, da je najboljši sistem demokracija, saj v njem ljudstvo odloča o zadevah skupnega pomena. »Poslanke in poslanci odločajo prav v veliki dvorani Državnega zbora, kjer poteka današnji dogodek. Prepričan sem, da boste delo poslanskega življenja danes začutili tudi vi, da boste začutili na kakšen način poteka razprava med večjim številom ljudi o pomembnih temah. In glede na to, da današnji Otroški parlament® sovpada še z volitvami, sem prepričan, da vas bodo slišali tudi poslanke in poslanci.« Predsednica ZPMS Darja Groznik je v nadaljevanju dodala: »Program Otroški parlamenti® vodi ZPMS od samostojnosti države naprej. Vztrajamo in si – tako kot vi – vsako leto prizadevamo, da bi bila vaša razmišljanja upoštevana – bodisi v šoli, v lokalnem okolju ali na nacionalni ravni. V okviru projekta Naše mnenje šteje! smo lani in letos slišali veliko idej. /… / Pri ZPMS pripravljamo Belo knjigo o uresničevanju pravice otrok do participacije, ki bo – upamo, osnova za pripravo strategije participacije otrok v Sloveniji – k temu nas poziva Evropa. Vsaka razvita demokratična družba upošteva glas otrok, glas mladih. To je dolžnost nas odraslih. /… / Upam, da bo vaše sodelovanje na Otroškem parlamentu® dragocena, dobra izkušnja. Da boste spoznali, kako je potrebno poslušati drug drugega, se strpno pogovarjati in sodelovati. Le s sodelovanjem lahko gremo kot družba naprej.« S pomembno popotnico je mlade pred plenarnim delom zasedanja nagovoril tudi predsednik RS Borut Pahor, ki je med drugim povedal, da je pri izbiri poklica najbolj bistveno vprašanje, ki izvira iz njihovih src. Da se vprašajo, kaj jih zares veseli v življenju početi. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XV, april 2022, str. 52 DOBRA PRAKSA In če odgovora mladi še nimajo, naj jih to ne bega. Osnovna šola je namreč neprecenljiv čas, ko se oblikujejo kot osebnosti. Ob tem pa dobivajo mladi znanje in predsednik meni, da brez znanja ni uspeha na nobenem področju. »Ohranite radovednost do življenja. Odprite oči, napnite ušesa, zrite v prihodnost in glejte, kje se odpira neko mesto za vas. Če boste verjeli vanj, se vam bo uresničilo,« zaključuje predsednik RS Borut Pahor. V nadaljevanju so mladi poročali o svojem delu v petih skupinah: Moj poklic: skrbi, pričakovanja, znanja in veščine; Poti do mojega poklica; Poklici sedanjosti in poklici prihodnosti; Slovenija, Evropa, svet – pozitivno, negativno, zanimivo; Vpliv covid-19 na izbiro poklica. Nekaj vidnejših misli iz zaključkov razprav po posamezni podtemah: Moj poklic: skrbi, pričakovanja, znanja in veščine: mladi so med drugim izpostavili, da jih skrbi, ali bodo zaposljivi, ali bodo dobili poklic za katerega se izobražujejo, ali bodo v poklicu uživali. Želijo si več praktičnega in specifičnega znanja, izpostavljajo, da na informativnih dnevih ne dobijo dovolj informacij in da si želijo o poklicih pogovarjati prej (6., 7. razred). Želijo si predstavitve poklicev skozi igro, manj pritiska s strani odraslih glede izbire poklica. Poti do mojega poklica: mladi se zavedajo, da na izbiro poklica vplivajo njihove želje, navade, uspeh v šoli, pa tudi sreča. Zavedajo se tudi tega, da je potrebno vztrajati in da morajo biti odločni. Pogrešajo več informacij o »skritih« poklicih, več dni odprtih vrat v različnih poklicih. Na šolah si želijo kariernega svetovanja in interesnih dejavnosti, ki bi bile usmerjene v poklice. Poklici sedanjosti in poklici prihodnosti: v prihodnosti vidijo urbane kmetije, zeleno (eko energetiko), IT področja. Mladi ne verjamejo, da bi določene poklice kdaj zamenjali roboti – medicina, farmacija, gradbeništvo, poučevanje … bo pa zato toliko bolj pomembno ravnovesje med tehnologijo in človekom. Slovenija, Evropa, svet – pozitivno, negativno, zanimivo: želijo si izboljšati sistem pri izbiri srednje šole npr. z vpeljavo sprejemnih izpitov. Mladi, ki imajo velik potencial si želijo ostati v Sloveniji, le država naj jim omogoči dobre zaposlitvene možnosti. Vpliv covid-19 na izbiro poklica: Zaradi covid-19 so nekateri poklici bolj izpostavljeni, nekatere so spoznali na novo, npr. epidemiolog. Mladi menijo, da bo narasla zaposljivost poklicev, ki imajo stik z ljudmi. Da bo robotika sicer še močnejša, ne bo pa »premagala« poklicev, ki potrebujejo stik z ljudmi. Po drugi strani pa mnoge mlade, ki so dobri na področju umetnosti, zelo skrbi za prihodnost njihovega poklica. V plenarnem delu zasedanja so mladim parlamentarcem prisluhnili tudi: Damir Orehovec, Državni sekretar na MIZŠ, ki jih je tudi nagovoril, dr. Jože Ruparčič, namestnik Varuha človekovih pravic, Mojca Pršina, direktorica Direktorata za trg dela in zaposlovanje, mag. Ružica Boškić, Direktorat za družino, dr. Fani Nolimal, Zavod RS za šolstvo in nekateri poslanci ter drugi vabljeni gostje. Za temo 33. nacionalnega Otroškega parlamenta®, ki bo potekal v prihodnjem šolskem letu, so mladi parlamentarci izbrali Duševno zdravje otrok in mladih (76 glasov). IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XV, april 2022, str. 53 DOBRA PRAKSA ZAKLJUČNA KONFERENCA MEDNARODNEGA PROJEKTA FINLIT: ZA HITREJŠO FINANČNO NEODVISNOST MLADIH V MARIBORU EVA ŽUNEC, LINA VALANT SIČANOVIĆ Bi zase rekli, da ste finančno pismeni? Kaj to sploh pomeni oziroma obsega? Evropski projekt FinLit, Finančna pismenost za hitrejšo finančno neodvisnost, je potekal z namenom izboljšati finančne kompetence za zagotavljanje uspešnega in stabilnega življenja mladih ljudi, med 18. in 24. letom. Ta osrednja ciljna skupina je tista, ki pričenja s prvimi koraki v osebno neodvisnost, si gradi karierno pot, oblikuje svoja gospodinjstva. Pri tem se mladi srečujejo z vprašanji ustrezne porabe prihrankov, (ne)poznavanja dolgov, prepoznavanja ugodnih naložb in tudi z dilemami čisto vsakodnevnega upravljanja z osebnimi financami, kot je poznavanje neto-bruto obračunavanja plače ali vpliva inflacije. In ker gre ekonomska in družbena izključenost z roko v roki, želi projekt FinLit opolnomočiti mlade na ključnem področju, ki se navezuje na njihovo uspešno in stabilno življenje. Projekt, ki se je odvijal pod vodstvom Mladinskega kulturnega centra, MKC Maribor, je po dveh letih dela, 14. aprila 2022 obeležil sklepni dogodek projekta za širšo javnost. FinLit mednarodna zaključna konferenca je potekala v Mariboru, kjer so partnerji iz Slovenije, Grčije in Poljske zainteresiranim v prostorih IZUM-a predstavili ključne posebnosti, namen in rezultate projekta. Na vodenem pogovoru se nam je pridružil tudi gost iz prakse, Jure Ugovšek, avtor revije Moje finance in skupaj z udeleženci smo predebatirali priložnosti in pasti do finančne svobode. Opozorili smo na aktualno stanovanjsko problematiko mladih v oziru na ustvarjanje prihrankov in pametnih naložb. Dotaknili smo se tudi trenutno vroče teme, kriptovalut v primerjavi z delnicami in še marsikaj. Druženje se je nadaljevalo tudi ob pogostitvi. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XV, april 2022, str. 54 DOBRA PRAKSA Kljub uradnemu zaključku projekta FinLit, razvit e-tečaj finančne pismenosti za mlade v obliki petih interaktivnih poglavij ostaja prosto dostopen in brezplačen za zainteresirane, ki bi želeli pridobiti, osvežiti ali nadgraditi svoje znanje preko uporabne teorije, primerov iz prakse, samostojnih nalog, nasvetov in zanimivosti s področja financ. FinLit projektni rezultati predstavljajo dolgoročno (in prosto dostopno) naložbo v človeški kapital. Dostop do e-platforme: https://finlit-platform.eu/login.php S temi materiali želimo preko neformalnega in individualnega e-učenja mlade opolnomočiti z znanji, ki so jih v okviru projekta pri reševanju razvitega kompetenčnega vprašalnika izkazali za slabo poznane, a nujno potrebne. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XV, april 2022, str. 55 ZANIMIVO Vabimo vas na IRDO dogodke, ki jih za vas pripravljamo v letu 2022 IRDO mednarodna znanstveno-poslovna konferenca konferenca 2022 2. in 3. junij 2022 • online Objavili smo razpis za avtorske prispevke za 17. mednarodno konferenco IRDO DRUŽBENO ODGOVORNA DRUŽBA 2022, ki bo potekala od 2. do 3. junija 2022 virtualno. Vabljeni k oddaji vaših avtorskih prispevkov do februarja 2022, lahko jih pošljete tudi po tem datumu. Prijave in dodatne informacije: https://www.irdo.si/zeleni-digitalniin-vkljucujoci-prehod-kako-ga-uresniciti/ Gradiva dosedanjih konferenc najdete tukaj: https://www.irdo.si/irdo-konferenca/ CERTIFIKAT vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj Pomladi in jeseni 2022 Vabimo vas, da pridobite certifikat I. zahtevnostne stopnje – Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj in se usposobite za strateško in razvojno trajnostno načrtovanje. Z usposabljanjem na 1. stopnji pridobivanja IRDO certifikatov začnemo zopet 12. maja 2022. Pridružite se nam, več: https://www.irdo.si/pridobite-certifikatvodja-zadruzbeno-odgovornost-in-trajnostni-razvoj-podjetja-1-stopnja/ IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XV, april 2022, str. 56 ZANIMIVO Vabimo vas na IRDO dogodke, ki jih za vas pripravljamo v letu 2022 Vaše novice v reviji IRDO Mozaik Vsak mesec Pošljite nam vaše novice za objavo v aprilski številki revije IRDO mozaik, najkasneje do 20. v mesecu. Objave so za člane IRDO brezplačne, prav tako občasni oglasi. Kontakt: novice@irdo.si . Več številk najdete tukaj: https://www.irdo.si/dejavnosti/#Zaloznistvo 1 % dohodnine za družbeno odgovornost v Sloveniji Podprite naše delovanje Namenite nam 1% dohodnine, če se še niste odločili, komu bi jo podarili. Iskrena hvala. Namenjena je sofinanciranju dela z mladimi v IRDO. Če se odločite za pomoč, najdete več informacij tukaj: https://www.irdo.si/vabilo-namenite-10-dohodnine-za-razvoj-mladihin-druzbene-odgovornosti/ Sodelujte z nami – sokreirajte naše delo Vključite se v skupnost družbene odgovornosti v Sloveniji Širite informacije o DO in TR, kjer je mogoče. Povabite druge v članstvo IRDO in na naše dogodke ter nas na vaše dogodke. Naročite svetovanje ali predlagajte druge oblike skupnega sodelovanja. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XV, april 2022, str. 57 DOGODKI CSR Europe NOVICE EUROPEAN SDG SUMMIT 2022 After the pandemic and amid the outbreak of the war in Ukraine, the world needs to accelerate the journey towards climate neutrality and the adoption of an inclusive approach to the green and digital transition. However, the lack of preparedness to disruptions to workforces, supply chains, communities, and consumers caused by the war and the transition to net zero, risk exacerbating inequalities within and between countries. Europe, in line with its welfare state experience, is taking the lead to leave no one behind in this transformation with the Green Deal, REPowerEU, the European Pillar of Social Rights Action Plan, the Just Transition Mechanism, and the NextGenerationEU Programme. In its recent Council recommendation for a fair transition towards climate neutrality, the European Commission highlighted that “the green transition will bring changes to the way we live, move and work. We need well-designed policies to fully realise its employment and social potential. A fair transition towards climate neutrality in the Union by 2050 will ensure that no one is left behind, in particular people and households most dependent on fossil fuels, and most affected by the green transition, and notably those already in vulnerable situations.” Nevertheless, the scale and magnitude of the effort ahead requires not only individual commitments to net-zero but also collaborative actions from all stakeholders. For this reason, ahead of the 27th United Nations Climate Change conference (COP27), CSR Europe is convening sustainability leaders worldwide at the European SDG Summit 2022: Together for an Inclusive Green Deal, taking place between 10-12 October. Over the course of 21 sessions - consisting of 3 high-level plenaries and 18 SDG Roundtables - leaders from businesses, industry federations, civil society organisations, and the European Union will engage in action-oriented dialogues to conciliate climate action with the pressing need for a Just Transition. This year, CSR Europe will also release the second edition of the European Sustainable Industry Barometer in collaboration with Moody’s ESG Solutions. The Barometer will provide data on the sustainability level and maturity of European industry federations, with a focus on the social dimension of their ESG efforts, demonstrating the progresses made and where additional efforts are needed. This new instrument has been conceived within the European Pact for Sustainable Industry, CSR Europe’s public campaign aimed at making the European Green Deal and its Climate Pact a success. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XV, april 2022, str. 58 DOGODKI CSR Europe NOVICE EUROPEAN VOCATIONAL SKILLS WEEK 2022 The organisers of European Vocational Skills Week 2022 are anouncing on behalf of the European Commission, that it is their pleasure to invite you to the sixth edition of the European Vocational Skills Week. This year, the European Commission will organise a conference that will take place in a digital format on 18 and 19 May 2022 and will include the VET Awards celebration. In addition, during the week of 16-20 May 2022, many other events organised by EU, national, regional and local VET stakeholders will be webstreamed and accessible through our Digital Hub. Since 2016, the European Vocational Skills Week aims to improve the attractiveness and image of vocational education and training by highlighting excellence and quality. In addition, it promotes awareness-raising about the multiple opportunities vocational education and training can offer. They are looking forward to connecting with you during the European Vocational Skills Week! Please use this link to register More information is available on the Digital Hub of the event www.evsw2022.eu Please consult this page regularly to find updates on the Associated events across Europe during this week. In case of questions, please contact evsw22@cecoforma.com. Discover your talent and stay safe! IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XV, april 2022, str. 59 DOGODKI IN PRILOŽNOSTI RAZPISI, PRILOŽNOSTI, SEMINARJI, KONFERENCE CERTIFIKAT DRUŽBENO ODGOVORNI DELODAJALEC Certifikat Družbeno odgovoren delodajalec je nov certifikat, ki temelji na smernicah mednarodnega standarda za družbeno odgovornost ISO 26000, katerega namen in cilj je izboljšanje družbeno odgovornega upravljanja v organizacijah in podjetjih v Sloveniji v odnosu do zaposlenih. S tem Slovenija vstopa v obdobje strateškega upravljanja družbene odgovornosti. Pridobitev certifikata Družbeno odgovoren delodajalec je namenjena vsem podjetjem ter organizacijam, ki so registrirane in s sedežem v Republiki Sloveniji, ki imajo več kot 5 zaposlenih, ne glede na panogo poslovanja. Kontaktne osebe, ki dajejo informacije o izvajanju: Gašper Zakrajšek, telefon 01/430 37 51, gasper@ekvilib.org VAVČER ZA KIBERNETSKO VARNOST JE PONOVNO NA VOLJO Slovenski podjetniški sklad je z 22. 4. 2022, ponovno odprl Javni poziv Vavčer za kibernetsko varnost. Vavčer bodo lahko koristila mikro, mala in srednje velika podjetja, ki so organizirana kot d.o.o., s.p. ali zadruge. Na voljo bo 0,2 mio EUR. Nepovratne spodbude, ki jih SPS dodatno razpisuje so preostanek sredstev, ki so ostale neporabljene, zaradi odstopov od pogodb oz. neizvedenih aktivnosti iz sredstev REACT EU. Obdobje upravičenosti stroškov in izdatkov se prične 1.1.2022 in traja do 30. 9. 2023. Za brezplačne informacije in brezplačno pomoč pri pripravi vloge so prijaviteljem na voljo svetovalci mreže Slovenskih poslovnih točk (SPOT) Svetovanje. Lokacije in kontakti vseh 12 lokacij SPOT Svetovanje so na voljo na spletni strani: https://spot.gov.si/sl/portal-intocke-spot/tocke-spot-in-notarji/seznam-tock-spot-svetovanje/. JAVNI RAZPIS - »NATEČAJ ZA PODELITEV FINANČNIH SPODBUD ZA NAJBOLJŠI POSLOVNI MODEL IN NJEGOVO PREDSTAVITEV PODJETNIC ZAČETNIC 2022« Predmet razpisa je izbor najboljših 100 poslovnih modelov podjetnic začetnic, ki so svoje podjetje registrirale v letu 2021 in 2022 in še niso prejele finančne spodbude na enakem razpisu v letu 2021. Namen razpisa je nagraditi najboljših 100 (sto) predstavljenih poslovnih modelov podjetnic začetnic, ki so podjetje ustanovile v letu 2021 ali 2022 ter jih spodbujati pri vzpostavljanju lastnega podjetja. Razpis bo odprt do vključno 20. 5. 2022, do 16.00 ure. Več informacij najdete TUKAJ. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XV, april 2022, str. 60 "V vsakem človeku je nekaj velikega - naj bo izobražen ali preprost." Dušan Jakomin Foto: Gregor Salamon IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XV, april 2022, str. 61 IRDO založništvo ODGOVORNOST DO DRUŽBE V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU Uredniki in avtorji s soavtorji: dr., dr. Matjaž Mulej, zaslužni profesor, upokojenec Univerze v Maribor in vodja raziskovanja v IRDO – Inštitutu za razvoj družbene odgovornosti; mag. Nastja Mulej, s.p., poslovna svetovalka za ustvarjalnost in inovativnost; mag. Anita Hrast, direktorica IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Ključne besede: družbena odgovornost, IRDO, ISO 26000, vzgoja in izobraževanje Strokovna recenzenta: prof. dr. Mirko Markič, izr. dr. Tjaša Štrukelj Jezikovni pregled: Jelena Mulej Grilc, predm. uč. slov. jezika Ostali avtorji: Andrej Kirn, Peter Glavič, Igor Perko, Nuša Basle, Sonja Sibila Lebe, Simona Šarotar Žižek Izdajatelj: IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti (zbirka Družbena odgovornost) Založnik: Kulturni center Maribor, knjižna zbirka Znanstvena monografija 014 Cena: 29,00 EUR ODGOVORNOST DO DRUŽBE V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU (2. knjiga – praktični primeri) Jezikovni pregled: Jelena Mulej Grilc, predm. učit. slov. jezika v pokoju Ključne besede: družbena odgovornost, IRDO, ISO 26000, vzgoja in izobraževanje, praksa Izdajatelj: IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti (zbirka Družbena odgovornost) Založnik: Kulturni center Maribor, knjižna zbirka Znanstvena monografija 015 Cena: 29,00 EUR IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XV, april 2022, str. 62 ZANIMIVO IRDO članstvo POSTANITE ČLANI! V Evropi je trend, da se odgovorna podjetja in organizacije odločajo za članstvo v organizacijah, ki krepijo družbeno odgovornost. Na ta način pridobijo večji ugled, lojalnost kupcev, večjo motiviranost zaposlenih za delo, boljša sodelovanja s skupnostjo in drugimi poslovnimi partnerji. S tem povečujejo svojo konkurenčnost, svoj socialni in poslovni kapital ter inovativnost. Člani inštituta IRDO so podjetja, ustanove, organizacije in posamezniki. Združujemo se v Svet članov, ki podpira delo inštituta in podaja razvojne usmeritve. Izmenjujemo znanja z različnih strokovnih in poslovnih področij, osveščamo o pomenu družbene odgovornosti ter povezujemo gospodarske, socialne in druge interesne partnerje z namenom izvajanja in ustvarjanja projektov za več družbene odgovornosti v Sloveniji in v tujini. Občasno organiziramo srečanje članov inštituta, člani pa so vabljeni tudi na druge dogodke inštituta in njegovih partnerjev. V inštitutu IRDO od leta 2008 združujemo več kot 80 članov ter partnerskih organizacij. Med njimi so tako velika, kot majhna in srednje velika podjetja, ustanove, zavodi, organizacije in številni znanstveniki, strokovnjaki, raziskovalci, zaposleni, študentje, upokojenci… Med kolektivnimi člani so podjetja in organizacije, na srečanjih sodelujejo člani vodstva ali posameznih strokovnih področij, člani uprav ter predsedniki večjih slovenskih podjetij, organizacij in ustanov. Člani posamezniki so: študenti, raziskovalci, znanstveniki, strokovnjaki in vsi, ki se zavedajo pomena družbene odgovornosti in jo zato sorazvijajo. V inštitut IRDO se lahko kadarkoli včlanijo pravne osebe iz gospodarstva in negospodarstva (kolektivno članstvo) in posamezniki (individualno članstvo), ki podpišejo pristopno izjavo oz. dogovor o kolektivnem članstvu ter spoštujejo pravila inštituta. Inštitut IRDO je nacionalna partnerska organizacija evropske mreže CSR Europe, preko katere naše člane dodatno informiramo o novostih na tem področju v svetu. Več: www.csreurope.org IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XV, april 2022, str. 63 ZANIMIVO IRDO članstvo ZAKAJ POSTATI ČLAN? Inštitut IRDO svojim članom omogoča naslednje pravice in ugodnosti: sodelovanje pri oblikovanju programa dela in razvoja inštituta, promocija člana in njegovih projektov na spletnih straneh, na konferencah ter v izbranih strokovnih in drugih publikacijah inštituta, sodelovanje na panožnih in tematskih razpravah v povezavi z družbeno odgovornostjo, ki omogočajo izmenjavo izkušenj članov inštituta, brezplačen dostop do primerov dobre prakse s področja družbene odgovornosti, brezplačna udeležba na srečanju članov inštituta, brezplačno prejemanje e-novic inštituta (e-informacije o aktivnostih članov inštituta, aktualnih dogodkih v Sloveniji in tujini, poročanje o aktualnih temah…), brezplačen dostop do virov informacij na portalu inštituta IRDO (informacijski portal za člane, partnerje in javnost z aktualnimi informacijami, povezavami, primeri dobre prakse, novicami članov in drugimi novostmi), s svojimi pobudami in predlogi lahko aktivno sodeluje pri načrtovanju dejavnosti Inštituta, seznanjen je z rezultati raziskav, ki jih je sofinanciral s članarino, dodatni popusti pri uporabi storitev in izdelkov inštituta (praviloma 20% popust na svetovanje, izobraževanje, založništvo, oglaševanje, raziskave, projekte). IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XV, april 2022, str. 64 IRDO MOZAIK Sodelujte pri sestavljanju mozaika znanja o družbeni odgovornosti in njenem vplivu na različna področja našega življenja, dela in okolja. Po svojih močeh se povežimo pri iskanju rešitev in njihovem udejanjanju ter tako prispevajmo k trajnostnemu razvoju. K DRUŽBENI ODGOVORNOSTI LAHKO POMEMBNO PRISPEVATE TUDI VI. SODELUJTE Z NAMI, POSTANITE NAŠI ČLANI! IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Cesta 13. julija 65 A 1261 Ljubljana – Dobrunje Tel.: 031 344 883 e-pošta: info@irdo.si