KA.TQLJSK GEKKVEN LIST. „Danica" izhaja vsak petek na celi poli. in velja po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr., za pol leta 2 gl. 2o kr.. za četert leta 1 gl. 20 kr V ti8karnici sprejemana za celo leto 3 gl. 60 kr., za pol leta 1 gl. 80 kr., za »/« leta 90 kr.. ako zadene na ta «lan praznik, izide „Danica4* dan poprej Tečaj XLIV. V Ljubljani, 18. grudna 1891. List 51. Sveti večer. Kosite nam nebesa Rešenika, In zemlja pošlji skoraj Tolažnika! Tako je klical rod človeški milo. Pod grehov težkih sklonjen grozno silo. Tema po zemlji vladala je širni. Po njej ljudje so tavali nemirni, Iskali si pokoja — prave luči. Kot vode jelen, ko ga žeja muči. Po zmoti mislilo si jo poganstvo. Dn mir zavida neko mu božanstvo; In v spravo kolje žertve mu človeške, Da spralo svoje z njimi bi pregreške! Med gromom dal Jehova, je postave, Se tresla gora sredi je puščave; Zatrepetal je Izrael boječe, Ko videl bliske božje je goreče..... A danes, čuj, koj petje to pomenja? Kak noč je mirna, čuti ni germenja! To angtdjev nebeških so glasovi. Pojočih slavo večnemu Jehovi. rXe bojte se," poslanec pravi sveti, Neooj so božji spolnjeni obeti. Mesija vam je rojen zaželjeni. Ki rešil svet bo revni, zadolženi." Vzradč.sti toraj se, človeštvo tužno, Zdaj satanu ne bodeš nič več sužno. Že zarja ti prostosti zlate vzhaja. Odporte vrata so ti zopet raja. Pozdravljeno mi toraj božje Dete, Ležeče v jaslicah samotno-revnih; Molitve sprejmi danes moje vnete, Ki ti pošiljam jih iz pers pohlevnih! O sprejmi v svoj«' me nmgočno varstvo, Da ne omaga seree mi v težavi. Da te takrat, ko vstalo bode stvarstvo. V nebeški o brez konca — gledam slavi * r. }/....r. Modroversko kermilo zdrave omike. (Dalje.) VII. Poglavje. O s k e r b n i k i oblastnije. V cerkvi kakor v človeškem telesu ne opravljajo vsi udi istih služb.") Neki so zato, da zapovedujejo, vravnujejo in uče: njih večina pa. da slusajo in v božajo. Idje si ne smejo lastiti opravil drugi družili. Ako bi vse telo bilo oko. govori apostelj, kje bi bil sluh?**") Tedaj je pravi nered, ako učenec hoče učiti učitelja in ovca voditi pastirja. •i • >. Vse je v redu. dokler ostaja vsak na svojem mestu. Vsak stan v cerkvi ima svoje področje, kterega ne sme prekoračiti, da ne bo v posmeh. Roke in noge ne morejo segati v opravilo očesa in jezika. Ako ženska učenjakuje. modremu po-slušavcu hudo preseda.*i Le nežnost mu zavira grajo. * » Non cmuia posstiuius « mtics: alius iu ecrlesia oruln» e^t. alius lingua. alius mantis, aliu^ auris. venter.. . IImtuii *< totura corpus oculus. ul»i auditus' I «'ur. 12. 17 * Difticili bile suiuct jerur. Hor. Mulieres iu ecclesiis ta-ceant: non enim permititur illis lo«jui. sod suMitas ••ss»-. sicut lex dicit____ Turpe est enim mulieri lo«|iii iu ecclesia. I. Or 14. 34. 3*.. 4. Škof imajo obilnost in popolnost maštva,*» s kterim je Jezusa Kristusa obdal njegov Oče nebeški. Ako od svoje oblasti dele nižjim služili kom. si vendar vedno varjejo višjo sodnost in pervenstvo v vseh opravilih duhovstva. Brez njih se ne sme nič storiti v cerkvi, kakor ni Jezus Kristus ko človek in veliki mašnik> ničesar storil brez volje svojega Očeta. Pervak so masnikov. ..Kdor vas posluša, mene posluša, kdor vas za-ničnje. zaničuje mene-,*) jim veli Jezus Kristus. ..Kdor s škofom ne zbira, trosi i stresa»." piše sv. Ciprijan.*! r>. Škotijstvo pa je samo eno, povsod razširjeno po mnogih Škotih, med seboj zedinjenih. Zunaj te edinosti ni pravega pastirja. Kpiscopatus unus episcoporum multorum con-n rdi numerositate diftiisus. S. Cypr. H. Kdor koli se ne zlaga v veri s svojim škofom. se ve da katoliškim, se zastonj nadeja občestva vesoljne cerkve. Le po zložnosti s svojim škofom občuje verno ljudstvo z vsemi cerkvami. Tako učč očetje. „Zato moraš vedeti, da so škof v cerkvi in cerkev v škofu, in kteri niso s škofom, niso v cerkvi. Kteri nimajo mini z božjimi duhovniki, si zastonj dobrikajo. da na tihem z nekimi občujejo, ker cerkev, ki je občna, ena. ni raztergana. ne razdeljena, temuč vsakako sternjena in s povrestoin vzajemno rokujočih se duhovnov opasana. I nde scire debet episcopum in ecclesia esse et eoiesiain in epis<-opo; et si pernit. me spornit. I.m !•». 1«;. * i i>ii i um epi>c«»po non colligit. spargit. > < ypr. * ynot.iuot l»ei et J. christi -unt. Iii sunt cum opi-copx S I .'Hat Marijino svetišče na Tersatu. (Dalje.) 24. Sedanja oblika cerkve. Potnika vgodno navtisne pročelje s tremi vratmi za vhod. Če po njem sodiš, misliš, da ima cerkev tudi tri ladije. Pa ni tako. Na velika vrata vidiš v svetišče, „srednja14 Indija; na leva vrata prideš gori v kapelo sv. Antona, leva ladija; desna vrata pa ne vodijo v desno ladijo cerkve, ampak na hodnik samostanski. ki ima dvojna vrata v cerkev, ena v zakristijo. Pročelje kaže „tretjo14 ladijo le zavoljo somernosti. Nad njim se vzdiguje zvonik, 24 sežnjev visoki. V njem visi petero zvonov. Veliki, z letnico 1850, vlit z milostinjo samostansko in pobožnih dobrotnikov, delo Samasovo. tehta 24 stotov. Tovariš mu. 2 leti mlajši, tudi Ljubljančan, teži 16 centov. Ostali trije so iz starejših dob, iz raznih livaren, ki so tudi pervakovali do novih. Zvonovina se glasi v l> akordu; le škoda, da je ljudje ubrati ne vedo. V cerkvi je veliko grobnic, v kterih počivajo ostanki telesnih prebivališč bogoljubnih duš. Precej pod pev-nico (koromi ostermiš nad množino obljubnih tablic, največ od mornarjev in brodarjev, ki so se rešili iz žrela morskih valov na prošnjo device in Matere Božje. Marije Tersaške. Nektere imajo umetalno vrednost. Tudi v stene vzidane plošče te spominjajo zvestih prijateljev Marijinega svetišča. Tla v cerkvi se trikrat vzdigujejo. Te vzdigline kažejo razne dobe, v kterih je bil ta hram božji prezidavan in poveča-van. Cerkev deli od svetišča velika mreža, umetalno izdelana iz železa, dar zagrebškega škofa Mart. Braj-koviča 1. 170."i. Mreža ima dvojna vrata; ena za vhod. ena za izhod, da o shodih ni tolike gnječe. V kapeli vidiš na levi steni naslikano, kako župnik Aleksander pripoveduje ljudstvu o prihodu sv. hiše Marijine in o svojem ozdravljenju 1. 1292. Dalje sliko Matere Božje, ki je v Rimu v velikem češčenju zavoljo čudodelnosti.*} Pod njo imaš ono pesem žalov-nico, na strani 27 že rečeno Na desni steni opazuješ, kako ban in knez Nik. Frankopan z načertom v roki namerja zidati kapelico na sledovih, ki jih je zapustila sv. hiša, da bi potolažil žalujoči narod. Zraven imaš sv. evang. Luka: v desni derži čopič, v levi tablo, vse kakor bi si v spomin klical poteze deviško-materinskega obraza Matere Božje. Druga slika očituje prizor, kako papež *\ Tam Marija sedi. i II. „Turris Davidica. ora pro nobis!" Stolp Davidov. Marija, za nas B«»«_fa prosi!) (Litanijo M. H.i Številka osem je Kristusova številka, pa tudi Marijina. Katoliška cerkev obhaja dne osmega decembra brezmadežno Spočetje Kraljice nebeške, in dne s. septembra njeno sveto Rojstvo. In to ima svoj skrivnostni pomen. Ob času Noetovem so bili velikani na zemlji, bili s<> mogočni in od nekdaj sloveči možje. Toda Pog ni imel dopadenja ž njimi, ker bili so silno popačeni. Potrebil jih je z zemlje z vesoljnim potopom. Noe pa je dosegel milost pred Gospodom, ker je bil pravičen in popolnoma mož v svojem zarodu. Rešil se je na barki. ti. Mojz. VI.i ..Ko je poterpežljivost Božja čakala o dnevih Noeta. ko se je delala barka, v katero se je rešilo malo. to je osem duš p<» vodi." ti. Petr. 2o.i Prevzetnost in nečistost, ti pošasti ste svet po-gubili. Ponižnost in čistost., ti čednosti, ste ga rešili pogube, in te dve čednosti se krasno svetite na Mariji brezmadežni. Najponižniša in najčistejša Devica je kakor ladija Noetova visoko plavala nad temnimi vodami z vesoljnim potopom izvirnega greha, ki je pokrival svet. Pregrehe noč je zemljo krila. — in dolg težil človeški rod; — le ena hči je prosta bila — njo *) Pase. II. Pr. 2*. — i«l Cont. 1:1. mater zbral si je Gospod. — Edina hči. Marija ti * — brez madeža spočeta si. Kakor so neki zvezdoznanci preračunih, je N«** dne S. septembra šel iz barke, ko so bile vode potopa upadle. Stopil je na zopet očiščeno zemljo ter postavil altar Gospodu in čistih živali na njem daroval. To je bilo 2"» stoletij pred Marijinim rojstvom. Zgodovinsko dokazano je, da je S. septembra ravno tolp. kakor poje cerkvena pesem (Praeelara custos virginumi: Devica mogočna varhinja — Božanstva čista mati vsa____ Prot zmaju stolp močan vsikdar: — Luč. v ktero v sili zr- mornar itd. Na severo zapadni strani Jeruzalemskega mesta je bil nekdaj velikanski 7u komolcev visoki osmo-voglati stolp Psephinus. To ime |»omenja, kakor je bilo že enkrat omenjeno: stolp iz malih kamnov s<»-zidan . «la k Mariji Ijcžiš. in njenemu varstvu se izročiš." Sv. P«*rnard: „Strup-ne kače l»«*ž«' iz kraj«.*v\ kjer zavohaj«» dišeči tertni .*v«*t. tak«» se hudoba »»giblje onih srečnih «luš. v katerih «»pazuje s«tl.) # Poplačano usmiljenje do duhovnega pastirja. (Kunec, j Prišlo je zopet poletje in sicer šesto po tem velikem požaru. Nekega dne šla sta skozi vas dva tujca, starejša mladeniča v revni obleki ter prosila pri posameznih hišah podpore, ktero so jima, ali večjo ali manjšo, tudi podelili skoro v vsaki hiši; tako prideta naposled tudi do pohištva, ktero je bilo onega bogatina, ki je ob svojem času hudo nasprotoval župnika podpirati. Tudi tu nagovorita ravno v kuhinji pričujočo gospodinjo za miloščino; ona pa zelo osorno pove, da se takim ljudem pri njej nič ne deli: nato prosila sta — bilo je ravno poldne — vsaj kaj malega jesti, ker sta od dolge poti pri hudi vročini že popolnoma trudna in oslabela. Ko jima je gospodinja tudi to odrekla z žalivhn glasom ter ju terdoserčno odpravila, zapustila sta negostoljubno hišo z besedami: Mislili bodete še na naju! ter korakala po včliki cesti dalje. Prišla je viharna noč; gosta tema je bila. in vse se je zapiralo v pohištva. Kar zarudi nebo — bilo je polnoči — in ko so sosednji vaščani pogledali skozi okno. videli so vsi preplašeni, da je pohištvo znanega skopuha vse v ognji. Neizrečeno hitro, od vetra podpihovan. se je razširjal strašni ogenj; v eni uri bila je hiša in skedenj pogorela do tal. Ker gospodarja ravno ni bilo doma in ključev sobe. v kteri se je hranil denar, niso mogli najti v preveliki zmešnjavi, stopnice pa, ktere so peljale v pervo nadstropje, so jele goreti, se denar ni mogel več rešiti. Posestnik velikega gospodarskega poslopja, poprej obče zavidan mož, postal je berač. Razun družine in bližnjih sosedov nobenega ni bilo. da bi pomagal: le — častitljivi gospod župnik bil je zopet, kakor pri prejšnem požaru, eden pervih na pogorišču, in le njegovim prizadevam imeli so se zahvaliti, da se je ohranil vsaj en del nažetve. kakor tudi živali v hlevu. Med tem. ko se je vse plašljivo ogibalo pred naglo ubožanim skopuhom in ga mnogi tudi več pozdravljali niso. je gosp župniku nesreča tako prigrevala, da ga je precej v dan po nesreči povabil, naj pri njem toliko časa stanuje in gostuje, da pridejo zanj boljši dnevi in bi mogel zopet bivati v svoji lastnini. Njegovo revno, zaradi prevelikega strahu nevarno bolno ženo sprejela je v svojo hišo pridna župnikova sestra, tri otroke pa. enega dečka in dve deklici, sprejeli so na priprošnjo g. duhovnega pastirja in nekterih blago-dušnih mož v občinsko hišo Vendar dobri župnik, blagi prijatelj človeštva, s tem nikakor ni še zadovoljen. Že več dni je hodil od hiše do hiše. ne da bi bil to vedel obžalovanja vredni pogorelec. ter je prosil usmiljenja, in se mu res naposled posreči pregovoriti serca za prav izdatno, čudno pomoč. Ko je bilo na skrivnem že vse pripravljeno, poprosi nekega dnč svojega gosta, naj se pelje v bližnje, tri ure oddaljeno mesto, ter ondi zverši za njega in za njegovo sestro nekaj opravkov; pri tem pa bo imel vsaj več dni muditi se v mestu. Seve, da je spolnil ta željo svojega dobrotnika z veseljem Zdaj pa se je nadaljevalo prav sladko in izdatno maščevanje... Berzo razpošljejo ljudi v posamezne hiše ter pove, da se je mož ravnokar odpeljal v mesto. Zdaj pa so se na žive prošnje župnikove ganili vsi vaščani; od vseh strani vozili so deske, skodle, stebre, kamnje, opeko, malto, žeblje itd. na pogorelčevo dvorišče in predno se je približal večer, bi si lahko vsak mislil, da se je pričela tu velika kupčija s stavbarskimi potrebščinami. Razun tega nabiral pa je dobri duhoven še velik znesek denarja, kateri je izročil, ker sam ni hotel imeti zase nobene zahvale, nekemu kot poštenjaku obče znanemu, pridnemu prebivalcu, ki naj bi izročil dar svojih sovaščanov hudo ponesrečenemu, precej ko se verne, iz mesta. In prišel je tudi trenutek, v kterem je mogel kronati božji služabnik svoje človekoljubno delo tako le: Denar, kterega mu je bila podarila ob svojem času zvesto vdana občina, in sicer zoper odločno prepoved poprej najbogatejšega kmetovalca, ta denar izročil je g. župnik nedotaknjen občinskemu predstojniku s prošnjo, da naj se vloži v hranilnico za pogorelčeve otroke. — Kdo popiše čut, ki se je zbudil v nesrečnežu, ko je zopet stopil na kraj svojega nekdanjega blagostanja! Zdelo se mu je, ko je zagledal množico stavbarskih priprav, da vse to so sanje. Duhoven, ki ga je bil semkaj spremil, mu je povedal, kaj so sklenili med tem njegovi sovaščani in kaj so storili; svoje lastne neutrudne delavnosti pa. ki je bila vendar edini vzrok k tej veliki pomoči, ni omenil prav nič ne v svoji preveliki ponižnosti. Se vč. da je zvedel mož že čez nekoliko dni ves natančni dogodek. Šel je nato brez pomude k častivrednemu božjemu služabniku, pokleknil pred njim, zahvalil se s solznimi očmi za velike, njemu podarjene dobrote ter ga je ob enem zelo ginljivo prosil odpuščanja zaradi svoje velike terdoserčnosti, ktero je razodeval proti njemu pred nekaj leti vsled svoje zdaj nerazumljive ošabnosti. „Pustite vsako zahvalo, odgovoril mu je nato g. župnik; zavest, da vam morem kaj pomagati, mi je obilna in dostojna zahvala; jaz sem zdaj popolnoma vesel nad tem, da vam je ljubi Bog tako pomagal ter vam zbudil do-brotljive in blage serca; bodite tedaj čisto pomirjeni! In ako ste ob svojem času zoper mojo osebo govorili — zgodilo se je to ravno iz nekake prenaglosti in nepremišljenosti; to sem že davno pozabil. Zdaj pa hočemo najboljšega upati in ljubega Boga prositi, da bi se povernili za vas in vašo hudo skušano družino še prav srečni in veseli dnevi; ako morem jaz k temu kaj pripomoči, najdete me — bodite prepričani — vedno pripravljenega. Zahvalimo se zdaj vsi skupaj Bogu za to nepričakovano, srečno spremembo in sprejmimo vse s ponižnostjo in vdanostjo, kar nam pošilja Njegova sveta previdnost; vse, kar Bog stori, je prav storjeno, le v našo pravo korist, uudna so božja pota, nezapopadljiva božja volja; njegovo sveto ime bodi češčeno in hvaljeno na veke!14 Janez Repič. Ogled po Slovenskem in dopisi. Posnetek skupnega pastirskega lista na Dunaju mesca novembra zbranih nadškofov in škofov. (Dalje.) IV. Škofje dalje pišejo vernikom, da njih (škofovsko) opominovanje, kakor koli naj se upirajo rasteči raz-kristjanski povodnji, in varujejo dragi zaklad sv. katoliške vere, bi bilo zastonj, ako ne bi poslušali opo- mina sv. Očeta v pismu, ki so ga dali do škofov. Sv. Oče namreč naštevajo pomočke, ktere naj rabijo verniki proti nevarnostim, ki žugajo sv. veri, in med temi povdarjajo posebno na to, da naj se na svitlo dajejo bukve in časniki, ki služijo vernemu ljudstvu za brambo sv. vere in ohranjenje lepega nravnega življenja. Pravijo pa: „Taki dobri spisi in časopisi, ki se izdajajo ali vsak dan ali ob določenih dnčh. pri vsakem narodu zares veliko koristijo veri in deržavi, bodisi ker jo branijo in podpirajo, kakor tudi, ker zavračajo spise nasprotnikov, kterim je namen škodovati, ter preprečijo nečisto okuževanje. Po Avstrijanskem so pa še toliko večje važnosti in koristi, ker ondod tisti časopisi, ki so najbolj razširjeni. služijo večidel sovražnikom sv. Cerkve, ki jih morejo tudi ložje in nadaleč razširjati, ker imajo mnogo premoženja. Potrebno je torej tem spisom in časopisom postavljati nasproti druge, ki jim bodo kos. da se tako njihove puščice okerhajo, njihova hudobna prevara razkriva, strup zmote odbija ter se spodbujajo k pravemu, krepostnemu življenju. Zate bode primčrno in koristno, ako ima vsaka dežela svoje časopise, ki se, djal bi, borijo za oltar in ognjišče, tako vravnovani, da v nobeni stvari ne krenejo od sodbe škofove, temuč se natanko strinjajo z njegovimi nazori in njegovo voljo. Podpira naj jih blagovoljno tudi duhovščina ter pomaga s svojimi lastnimi vednostmi. In zares katoliški možje pospešujejo naj jih vsestranko in podpirajo obilno po svojih močeh in svojem premoženji." škofom zbranim so te papeževe besede tako tehtne in imenitne, da pristavljajo v svojem skupnem pastirskem listu tole: Kaj bi mogli, preljubljeni v Gospodu! tem opominom sv. Očeta še dostaviti? Gotovo je slabo časopisje poguba našega časa in zlasti naše domovine! Sej ni ga dragocenejšega daru mimo daru besede: beseda naznani misli,je sredstvo za podučevanje resnice in pravice. Toda, pravijo dalje, kaj vender postane iz besede v ustih tistega, ki se poprime besede v ta namen, da z njo širi laž in greh?'Taki človek pači in mori duše, bega ljudi, podžiga strasti v sercih. V višji meri dela to pisana beseda, delajo slabi spisi in časopisi. Ti spisi in časopisi so ostrupljeni studenci, iz kterih neprenehoma zajemajo tisučeri ljudje, ter si dajo s tem serce kvariti, krepost spodkopavati in poklic za svoje večno življenje zatemniti. Morete li,ljubljeni v Gospodu! nadaljujejo škofje, dan na dan z mirno vestjo piti iz teh virov, brez razločka in prevdarka sprejemati spise in dnevnike, ki se vam nastavljajo po kerčmah, po delavnicah, ob cestah in kolodvorih? Ali morete brez sramovanja in serda brati to, kar vam dan na dan najsvetejše čutke žali, vam žuga iztergati najbolj dragocene zaklade ? Morete li terpeti, da se v vaših družinah bero spisi in knjige, ktere jim donašajo naj hujši sovražniki sv. vere in lepega življenja ter napravljajo najbolj pogubljiva razdjanja v vaši lastni hiši ? Mi škofje bi se izneverili svoji lastni pastirski službi, ako bi ne združili svojega glasu z glasom najvišega Pastirja sv. Cerkve, in terdno se zanašamo, da njihova in naša beseda bode zdramila tiste, ki so dozdaj smertno spali! Slehernemu Avstrijancu bodi častna dolžnost, katoliške časopise podpirati na vso moč! Zginejo naj v Avstriji iz družin taki vodilni spisi, ki kužijo serce in čednost; na njihovo mesto pa naj pridejo pravi katoliški, ki vterjujejo vero in nedolžnost! Zedinijo naj se duhovni in ne-duhovni, ter naj zderžujejo in vstanové take liste, ki spolnujejo nalogo, ktero sv. Oče odkazujejo katoliškemu tisku! Potem katoliška Avstrija s svojim denarom ne bo redila zavdajavcev, ki ji zastrupujejo njeno serčno kri; ne bo več hvale pela onim, ki zaničujejo njeno vero in zasmehujejo njeno pobožnost; nehala bo prijaznost z nauki in mislimi, ki so Cerkvi nasprotni, in zginila bo verska vnemamost. ki je združena s tacirni načeli in mislimi. In zato škofje z veseljem pozdravljajo naj novejše društvo učenjakov v Avstriji, ki so zedinili pod imenom „Družba Leonova/ da branijo in zagovarjajo katoliška načela na znanstvenem polji in želijo temu vstavu prav obilno in koristno delavnost. Iz Ljubljane. (V p rid umeri i h duhovnov.! Bolj ko se pekel péha duhovski stan psovati in treti. bolj si pravi katoličani prizadevajo ljubezen, čast in spoštosanje duhovstvu skazovati. V tem oziru imamo danes nekaj prav veselega poročevati. Xi davno, ko je naš rojak, mnogospoštovani gosp. profesor Ivan Repič, zdaj na Dunaju, v Danici sprožil misel, da naj bi se vravnala molitvena družba tudi med ne-duhovnimi v prid uinerlih duhovnov; že se je oglasilo čez 400 oseb, zlasti iz delavskega stanu, kakor tudi odličnjakov iz duhovstva, kteri so naznanili, da to misel z veseljem odobrujejo in žele, da naj se družba vstanovi. Reč je tedaj že toliko dozorela, da gosp. profesor misli v kratkem prošnjo dalje dati na dotično mesto, da se dobi poterdilo in kake duhovne dobrote od sv. Očeta papeža za družbenike. — Vender bode prav. ako verniki še dalje v mnoštvu svoj pristop naznanujejo gosp. profesorju. Xapis je n. pr. : An den Wohlgebornen Herrn Johann Repitsch. Profesor u. s. w. in Wien. (Fünfhaus. Mariahilfergürtel Reč je bila namreč dozdaj še prav malo znana, je pa prav važna, zlasti ker izvira misel izmed svetnih vernikov in ker nam ni znano, da bi se taka družba že kje nahajala. V naši škofiji tudi duhovni med seboj nimajo take družbe, kakor jih imajo drugod, je n pr. v Teržaški škofiji družb* S. Križa Iz nekega mesta na Kranjskem piše eden posebno spoštovanih tergovcev g. profesorju med drugim tole: „Tukaj v mestu se močno zanimajo za to družbo, ki se ima vstanoviti in bila je inisel z veseljem pozdravljena. Blagovolite nam tudi še nadalje pošiljati poročila o tem početji." Tudi iz Postonje je poslednje dni dospelo 12 imen; vse to kaže. kak-» včrno je katoliško ljudstvo na Slovenskem in kako serčno udano svojemu duhovstvu. Marija, brez madeža spočeta, je nedolžnemu otročiču življenje rešila. — Peterček. komaj še trileten sinček markiza Janeza Witelleschi-ja v Be-nedkah, igral se je v začetku mesca rožnik i tega leta neki večer po mostovžu predsobe sv<>j.;g,i očeta. Veseli deček se je plazil po nekem deržaju okrog, kar neutegoma se prevaga in pade y metrov globoko na dvorišče. Berž ko mati. bivajoča na ravno tistem prostoru tam blizo, spazi to nesrečo, grozno zavpije in kakor brez uma hiti doli po stopnicah na «Ivo rišče v strahu, da bo kaj grozovitega zagledala. Pa kako silno se je z veseli la. kako neizrečeno se zičuJih in ostermela, ko je svojega ljubljenca videla, da u zdrav in čverst naproti skaklja. „Tam-le je ona. tain le je !" je ponavljal srečni deček in kaz il s perstkom na podobo brezmadežnega Spočetja, ktera je bila blizo tam. od koder je bil padel. Gospa markizinja stisne svojega drazega dečka v naročje in ga praša in praša. kako da je, pa v pervih trenutkih^ ne dobi odgovora, razun: .Tam le je, tam je ona:tt Še le! ko sta se umirila, je Peterček povedal mami, da prav lepa gospa. belo oblečena in zavita v višnjev plajšč, mu je prihitela tisti trenutek na pomoč, predno je na tla padel, in inu pomagala tako, da pri padcu ni bil čisto nič poškodovan. Iz dopovedovanja otročjega je mati lahko povzela, da tista prelepa gospa, kteri se ji je bilo zahvaliti za otenje sina, ni bila nobena druga kakor ona neomadežana devica, ktero Cerkev pozdravlja in časti kot Kraljico brez madeža izvirnega greha spočeto. Sprehod. Sprehajal sem se po Verhpolji Jeseni pozne solnčni dan; Je pusto, prazno vse okoli In vničen cvét in sad pobran. Gole stoje sedaj drevesa, Ki bile prej so polja kras; So s tertic zginila peresa. Je vtihnil milih tičie glas. Otožnost zgolj zdaj tamkaj vlada, Kjer klil je cvet na vsak pogled; Cvetiičie najti gine nada, Cvetu ne najde več se sléd. A glej ! premilo mi zašije V že znan germiček solnčice: Cvetlica redke lepotije, Na enkrat mi prikaže se. Marjeti« a se zove mila, Preredka ta evetličica; Le tč še slana ni zvenila. Le ona kinča pusta tlà : M cvetka draga' saj sestrice Že davno v terdi grudi sp<\ Kako da ni ti velo liée, I)a ti edina eveteš še? Človeček! mi veli cvetlica. Ohranil me j«* Stvarnik m«»j: Kdar hoče on. še meni klica Uvene. zginila bom v pokoj A malo časa bodem spala, Me zbudil l><> pomladi klic; Si- lepša takrat bodein vstala CvetHa v družbi vsih sestri«-. Oj tudi ti — ko jaz -- prav kmalo ' >v« njen boš v gomilo djan; Pa tvoje truplo tudi vstalo. Na glas bo angeljski močan. « »Lr.ini v cvetu si dušico In s čednostmi jo kinčaj zdaj, Vertnar nebeški bo — cvetlico. Presadil v nezvenljivi raj. Zapomnil nem sem uk cvetličen. In ginjen ločil se od tod. Prizor le-ta resnobno-mičen Sladil mi dolgo je sprehod. Radosla r. Razgled po svetu. Francosko. (Moška beseda francoskim — tudi še drugim p ro st o m iš 1 j a k o m.» Kakošne je verli škof Gouthe-Soulard iz Aix a drobil frama-sonom pred sodnijo, kaže njegov obrambni govor. Naj nekoliko tu postavimo. Zaterdil je na pervo nadškof, da nikoli ni mislil kultusministra razžaliti, in dalje govori tako: Kar tiče pa grajo ministrovega djanja. jo terdim in ponavljam; to grajati je bila moja pravica in moja dolžnost, Ako je to kazni vredno, naložite mi kazen, zaslužim jo. Potem ko so postavili načelo klerikalizem, to je, katoliška vera ta je sovražnica: potem ko so ravnosledno konkordat z Rimom prelomili; potem ko so razdjali družbe, ki so bile posvečene nauku, pridigam, tolažbi ubozim, bolnikom, hirajočim. starčkom in sirotam: potem ko so tiste družbe terli z nezmernim davkom; potein ko so skušali podrast duhovstva oškodovati s postavo. ki je za brambo dežele brez kake vrednosti; potein ko so vergli Boga iz šole, iz bolnišnice, iz zavodov, iz duše ljudstva, pa še celo iz otročjih dušic v detinskih napravah — po vsem tem je videti, «la so si kar neprevidoma nekaj druzega izmislili, in govore o „spravi!a — Sprava! Mi jo želimo bolj kot kdor si bodi, mi smo vselej bili njeni aposteljni in oznanovavci; mi smo pripravljeni darovati ji vse darove, ki se dajo z našim poštenjem in z našo vestjo strinjati. Toda nič tega oni nočejo. Da bi imeli pretvezo po nas mahati in sami ostati na čelu francoskih očitnih zadev, nas sovražniki Cerkve žigosajo za neprenehljive kalivee miru; toda oni čisto dobro ved«';, da to je obrekovanje. V imenu katoliškega nauka vsih stoletji, kteri nauk se y brezštevilno-krati glasil v neugasljivih eneiklikah Leona XIII. prav velikega bogoslovea in prav velikega filozofa, zopet pravim tem sovražnikom sv. Cerkve, tako le namreč: Cerkev, vstanovljena za brambo večnega namena človeštvenega — ona ne preganja nobene vlade z zistematično hudo voljo, pa se tudi z nobeno ne stopljuj". Ona nobene vlade ne obsojuje zar.id nj«*n«* oblik*'. Ona se ustavlja le proti tistim, ktere s krivičnimi postavami polnemu spolnovanju njenega božjega poslanja nasprotujejo, naj se že imenujejo sain««deržne. Ijudovladne. ;»li kak««r drago. Mislite, kaj li. da bi mi bili obmolknili pred kakim kraljem ali «-«'sarjem. kt«-ri bi nas bil posvetnjačil. preganjal, zavergel. brez koristi za deželo v kasarne vtikal, s krivičnimi davki zatiral in za izmiranje nastavil? Mi bi P»ossuetove besede si prilastili proti najbolj absolutnemu vsih kraljev in z njim bi bili rekli tem oblastnikom: Rajši damo glavo, kakor da bi svojo službo oskrunili. Ko dobri deržavljani smo deželni vstavi zvesto vdani in želimo odkritoserčno spravo; hvaležni bodemo zanjo, in pa z vso navdušenostjo. Toda sprava, ktero nam zdaj tu namerjajo. je kaj prav posebnega: ta sprava je v tem. da bi mi z zadovoljnim smehljanjem sprejemali udaree. ktere nam že «lolgo časa obilno pritiskajo in kakoršne nam v prihodnje obetajo. Ta sprava bila bi naše potlačenje. Reč je prekanjena; sej se ve, da preganjanje stori človeka velikega, potlačenje pa ubije. Mi ne bomo pustili, da bi nas potlačili; prisiljeni bojo. nas očitno preganjati, ne več po kalupu Julijana odpadnika. — Sklicavši se na priterjenje sv. Očeta je višji pastir sklenil: „Moje prav zelo francosko in prav zelo škofovsko pisanje in le-to ne prav zelo francosko preganjanje mi rodi čast, ktere nikakor nisem vreden in ktero mi zavidajo moji častiti škofovski tovarši..." Francosko. Francoski škofje in prelati naprav-ljajo zvezo vsega duhovstva, ki bo imela namen podpirati papeža in odbijati naklepe sovražnikov katoliške Cerkve Iz Lousville-a (r. Lujviji naznanjajo, da je neka fabrika začela goreči; v 4. nadstropji je delalo 40 deklic- Pčt jih je v plamenu konec storilo, druge so se otele. ker so skoz okna poskakale; toda poškod-vale so se hudo. — Človek ne vč. kje ga smert ali nesreča čaka: čez vse potrebno je, da vedno živi v milosti božji in se vsako jutro priporoči angelju varhu. da bi ga obvaroval smertnega greha in nagle neprevidene smerti. V Oziei-u na Sardinskem je 0 hudodelnikov ugrabilo železniškega podjetnika; odpeljali so ga v gore in zahtevajo 300.000 lir za njegovo rešenje. Poslano je vojaštvo, da bi vjeli tolovaje. — Gotovo se roparjem ne bo dobro godilo, če jih zasačijo... Kaj pa, če framasoni cele dežele z ljudstvom vred ugrabijo njihovega lastnika pa jetnika store? Tudi takim se ne bo dobro godilo pred večnim Sodnikom. Trapisti v Mariannhillu. Prečast. opat P. Franc Pfanner. ki se je do 9 mescev mudil v Evropi in se bil oglasil tudi v Ljubljani, se je 28. nov. z Blissin-gen-a v Hollandu vernil v Mariannhill, v južno Afriko, beboj je peljal čez 50 ljudi, iz vsakterega stanu in rokodslstva. tudi enega župnika. Vzčl je seboj nekaj domačih goved itd. I. Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva. Nameni za mesec november (listopad¡. a) Glavni namen: Mi si ¡oni r Afriki. b) Posebni nameni: 23. S. II a r tm a n. Briksenška školija. Razžirjanie nekega katoliškega ljudskega društva. Znanstven«» p«»l|eti". 24. Sveti večer. Vredno pripravljanje za Kristusov prihod. Omejitev in odprava posvetilih veseli •* na predvečer nedelj in praznikov. 25. BOŽiČ. Duhovno prertjenje keršcanskih liudst«-v. Odbojni in učni zavodi. Britke skerbi revežev p«» zimi. 26. S. Štet a n. Eazsvitljenje in stanovitnost za zastopnike kerščanskeua ljuistva. ohranitev keršcanskih božičnili navad. Katoliške dijaške zv.-ze. 27. S. Janez K v. Razširjanje pobožnosti presv. Serca Jezusovega. Pospešitelji molitvenega apostoljstva. Rešitev de- lavskesa stanu. 28. Praznik ne d 1 ž n i ii o t r o č i e e v. 1 Jruštvo Jezusovega d-tinstva. Sirotišni«-»- iu otročje varovalni««-. Posebej se več pomoči potrebnih otr«>k. 29. S. Tomaž Beket. Pred bojevniki za prostost sv. Cerkve. „Duhovni iu obhajanci.44 Duhovne vaje iu ljudski mi-sijoni, pa njih voditelji. 30. S. Raj ne r. Neovirano delovanje kerščanskih učiteljev. Varstvo pred naglo in neprevideno smertjo. Priporočene časne zadeve. 31. S. Silvester. Duh hvaležnosti iu resnobe za konec leta. Vse poslaue, pa še ne uslišane zadeve. 1'dje molitvenega apostoljstva in bratovščin.- presv. S<-r«a Jezusovega, ki so umerli v m«'seii decembru in ki umerjo v meseu jaim-varju. (L Bratovske zadeve N. lj. Gospč presv. Jezusov. Seroa. V molitev priporočeni: Na milostljive pri prošnje N. lj. «i. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožeta, sv. Nikolaja, ss. Ilerma^ora iu Fortuuata, naših angel je v varliov in vsili naših patronov. Bog dobrota, odverni od naše dežele poboj«*, umore iu samomore odpad, in brezverstvo, prešestvanje iu vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne grelie in velike nesreče. — Lahkomišljen dijak, da bi začel vestno svoj.» dolžnost sp«»l-novati. — Hudo bolan človek, da bi s»» z l»o>:..m spravil iu pogubljenju odšel. — Dobro pripravljanje za b.»žičn.. praznike tistim, ki še niso adventue sp«»ve«li opravili ali ki so j» slab«» opravili. — Neka neprijetna r«-č, da bi s.- srečno izšla. — Za pravi inir. — Nekdo, ki zavoljo pravi.-.- .»I brezvercev iu sovražnikov veliko krivi« « terpi, priporočen v molitev, da bi v dušnih in telesnih potrebah dobival pomoč iu bil zalezovanj obvarovan na priprošnje brezmadežne M. D . sv. Mihaela arhaugela, sv. A nt. P. in sv. Frančiška Zahvala. Pretila mi je velika zguba. Priporočil s.-iu s«- >v. Antonu P. in obljubil, ako me izvoli ltslišatl. da ho.Vm t<» v „Danici" naznaniti. Pslišal uie je. I».»^u b.»li toraj hvala iu sv. Antonu, mogočnemu priprošniku ! V. K. Zalivala in prošnja. V hudi zadregi in preteči zli nevarnosti >«-ni s.- zaupno obernila v molitvi za priprošnjo k Mariji, Naši ljubi Materi in k svetemu Antonu Piiščaviiiku : na to prošuj» m»- je lini; uslišal in popolno rešil. (Nast IJojru! Čast Mariji «ed.-iii žalosti ! Čast svetemu Antonu Puščavnikii! Tarejo mene in vso moj., obitelj še hudi u lar«*i. Pri-poročamo se naj topleje v blajro priprošijo' M <«. Listek za raznoterosti. Ljubljana. Zornih opravil v Adventu s«; prebivalstvo ljubljansko v veliki obilnosti udeležuje. P»og daj tudi, da bi vse mesto pri spovedi očiščeno in s S. Rešnjim Telesom (»oživljeno vredno dočakalo božičnih praznikov! V Čemem verhu nad Idrijo je umeri verli č. g. vikarij Ferdinand Kogej. Rojen je bil 21. tnal. serp. 1840 v Idriji, posvečen lo. vel serp. I aH. I log mu daj večni mir. Spoštovana rodovina Tertnikovih naznanja, da j«-13. t. m. v Krakovem umerla hišna posestni«™ letna Marija Tertnik, previdena s svetimi zakramenti, in bila 15. t. m. v prav lepem sprevodu spremljena k sv. Krištofu. Vse dolge leta je bila lep izgled tihega. spodbudnega življenja. Bog ji daj večni mir. Gorica. I merli so čč. gg.: 2S. okt. Al. C ari i, župnik pri sv. Luciji; — in. nov. Mih. Cenčič, vikar v pokoju: — 12. nov. dr. Gregorij Tušar, duhoven, o kr. gimnaz profesor, rojen v Idriji •j. sušen 1 > 10. posvečen 5. vel. serp. 1S30; —23. nov. Štefan Prinčič. župnik v Kviškem j>ri sv. Martino Bog jim daj večni mir. — Zraven imenovanih duhovnij j«* razpisana tudi kuracija sv. Jožefa ob S« »či. Kerška škofija. C. g. Sim Greiner, provizor v Sr. Jakopu pri Celovci. je postal ondi župnik. — C. g. Kr. Ko n na s. župnik v Bleiberških 1 ¿o v tali, je dobil župnijo Lieding — Č. g. Jož. Iloman je premeščen za kapi. v Št Mohor. — (*. g. Jan. Pečnik, župnik v Pogorjah. je zarad bolehnosti prestopil v stalni pokoj. Kaj je potrebno za pridruženje kake naprave k nadbratovščini Marije D. brezmadežnega Spočetja? Xa prošnjo, tla naj bi se neka kapela Lurške Matere Božje pridružila k veliki bratovščini M I). Lurške, je ondotno vodstvo te bratovščine odgovorilo: „Mi ne moremo pridružiti nobenih duhovnij k veliki bratovščini brezmadežnega Spočetja, ampak le samo bratovščine, ki imajo ravno to ime. in ki so kanonično vstanovljene v kaki farni cerkvi, ali privatni kapel i. - Amerikanski blagri. Te dni nam je došlo naslednje tugo vanje. »Leto je minulo, kar sem se podal v nesrečno Ameriko, v kteri sem pustil, žali! predrago ženo «ktera je umerla za rumeno merzlico) in enega otro čičev: z ostalima dvema prišel sem vendar srečno domu: dela nobenega, ker sem še malo bolehen. — otroci kruha prosijo; ali no morem jim pomagati..." Če so verske šole potrebne, kaže posebno to, da ravno v bogatih napravah, ki imajo po večem v veri nevedne in brez verske opravnike, so najbolj velikanski tatovi Skoro vsak „Vaterland* take krokarje naznanja. Nek (¡oelitzerjev bankir n. pr.je izneveril kar malenkost 7>«».000 mark. potem pa pete unesel, ki ga pa menda že imajo, Groza je. koliko taki tatovi uneso. Kakošni možje so brezverci? Samo v mescu novembru je bilo na Nemškem obsojenih in kaznovanih '.♦«; socialdemokratovskih vrednikov in enaeih vravnov. In za kakošnepregrehe? Bogokletstva. žaljenje veličastva. hujskanje k rogovilstvu, psovanje kerščan .ske cerkve, goropadne nespodobnosti itd. itd. — to .so lastnosti teh ljudi, ki so Boga zapustili. Influenoa j«' ena izmed neštevilnih stisk, ki toliko huje in obilniše tare človeštvo, kolikor huje in delj časa terpinčijo laški framasoni Kristusovega namestnika. Skoro po vsih krajih se ta nadležna in dosti nevarna bolezen več ali manj razodeva. Iz • »dese so te dni naznanjali, da v tem mestu terpi kacih 25.«hm» ljudi za inttuenco. Opomniti naj smemo na tehtne nauke v današnjem „Modroslo vskem kermilu" štev. 2—7, naj prevdarjajo prostomišljaki. kaj si nakopujejo, kteri greše zoper spoštovanje in pokorščino do škofov in duhovnih pastirjev. Brata Zupana iz Krope, kakor poroča ^Glasnik jugoslavenskih franjevaca." sta za Livno v Bosni naredila in postavila letos prav lepe, v vsakem oziru izverstne orgije. Prjedor, s dec. lsju. Prečastiti Monsignor! Pri-mio jesam 25. forinti na kojem darivanju najlepše se zahvaljujem. I to: lo for. za cerkev u Prjedoru. 5. for. za mene župnika. 10 for. pro 10 saeris pro defunc o Mathia K^pic, koje pričeo jesam odrnia(h) čitati. Naovo se opet zahvahljulem v ime moje i mojih župljanan ih». Neka dobročiniteljem Bog naplati svojim blagoslovom na ovome svietu, a u nebu vječnom slavom po zagovoru svitoga Josefa. kojem u hočemo se mi moliti za naše dobročinitelje i daro-vatelje. Si veleštovanjem Vaše Prečastitosti. 0. Antun Palenič. kat. župnik. Dobrotni darovi. Z a «1 i j a s k o mi zo: C. s. župnik Mat. Tavčar 20 gld. — M 1 gld. — Neimenovan dobrotnik se prav dobro suknjo. — Iz Mengša 15 gl l. — J. 0. 5 gld.— Iz Mengša zbirka II. za vdeležbo pri božičnih s«, mašah 2 gld. SO kr. — „Na i-ast malemu Jezeekua «iO kr. — Nektere dobre roke 50 kr. - <\ g. Mart. Narobe 3 gld — Č. g. župnik HI. IVtrie 2 gld — M. P. 2U gld. — (\ g. župnik Jernej Babnik 3 gld. — C. g. Ant. Lesjak 2 gld. — t\ g. kapi. Jan. Kalan 2 gld. — Č. iz. župn. M. Saje 1 gld. Za sv. Detinstvo: M. P. 10 gid. — C. g. župn. M. Narobe 1 gld. — «¡p. Vikt. Mejeer 1 gld. Za sv. «leeta: «'. g. župn. M. Saje 1 gld. — Po 1'ree. dekanu iz Kamnika: Kara Kamniška 52 gld: Spol. Tuhinj «i gld.: Nevlje 3 gld.; Tunjee 5 gld. 80 kr. — Dobrova 7 gld. po č. g. A. Lesjaku. Za ubožno cerkev v Prjedoru: «t. dvorni zakl. Matliian par zvoncui h potezajev. Za M a r i j a ni š c e: M. P. 10 gld. — Prefast. nad-župnik Jan. Zon- 10 gld. — V. č. g. dekan Jan. oblak 15 gld. — <\ g. kaplan Fr. Mekinec 1 gld. — Z Dobrove 1 gld. — Z «Vrkljan na «Jor. 3 gld. — V. e. župnik S. Žužek 10 gld. — Precast. ¡z. dekan T. Kajdiž 5 gld. — Č. g. J. Mfiller kapelan, 20 gld. Za pariško bratovščino za duše v v i <• a li: «'. g. župnik HI. Petri*; 1 gld. 20 k. Z a r a z š i r j an j e s v. v e r ••: M. 10 Lrld. Za orgije pri če. irir. I ršnlinkah: Č. g. župnik M. Saj«'* 3 gld. — Za cerkev sv. Duha: «\ g. župnik M. Saj«'* 2 gll. Za dr u ž b o s v. H o n i I ar i j a : «ip. Vikt. Melcer 1 gld. — Kamnik 7 gld. Za kristjane na Turškem in Ju t rove m: Kamnik po p reč. g. dekanu 7 gld. 20 kr. Z a a t r i k. m i s i j o n : Vodice 4 «ild. Za varlie Hožiega groba v Jeruzalemu: Č. s. župnik Jan. Dolinar na Iiaki in tarani 11 gld. Za p o p 1 a v 1 j e n <• e na «i o r e n j s k m: Dobrova po č. g. A. Lesjaku U gld. Za kako potrebo: Neiiuen. 1 gld. Za v s ta no v i te v stalne in večji rezidencjje č e. o o. Jezuitov v Ljubljani mesto s e d a n j •• g a rpro v i zor j a*4: Neimenovan 1 gld.