leto LXXV., št. »07 Spedizione 4n abboumeato Poštnina plačana v gotovini, LTREDN1BTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, PUOCDttJEVA ULICA 41 — IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglaa« 1* Kraljevine Italije In Inozemstva Ima UNIOVE PUBBLICITA IT A LIAN A 8. A.. MILANO 31-23. 31-2* «-»•. *1-J Račun) pri postno Čekovnem n Ljubljana atav. 10-351 BIVA por ta pubbllcita * PUmJCITA ITAOAJVA S. B0LANO. Sovražna oporišča v Afriki stalno pod ognfem letalstva Osi Spopadi motoriziranih oddelkov — S sovražnih letal uničenih v nojih Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil IS. novembra naslednje 907. vojno poročilo: V spopadih motoriziranih in oklopnih elementov z obeh strani na področju zapadno od Derne je bilo uničenih nekaj britanskih oklopnih sredstev. 5>Iaho vreme je omejilo delovanje letalstva na obeh straneh; sestreljeno je bilo eno letalo tipa Oortisa Nemški lo\ei >o *»e nad alžirsko obalo spopadli s sovražnimi letali, od katerih jih Je pet strmoglavBo "a tla. Iz nemškega vojnega poručila Vojno poročilo Nemškega vrhovnega poveljstva prav: o operacijah v Sredozemlja in Severni Afriki: Afriška oklopna armada je vodila zaščitne boje s sovražnimi oklopnim] tfcnpt-Baml ter je uničila nekaj tankov. Ponovno so bile. bombardirane pristaniške naprave in skladišča goriva v Boni. kakor tudi letališče HlaCsoo Blanehc pri Al-iirju. V letalskili bojih nad tnniško in tibij-rvo obalo j.- so\ raznih zgubil 3 klal. l*o-f resami so tri lastna k tala. Anglež episuje napade osnih letal na Bougie Kim, IS. nov. s. Dop s Reuterjevega pe- r Sevalca Charle.^a Wjghtona o ansl^ki vojni memarjci. k,- operira v francoski Se- verni Afrikj ie prvo poročilo o ceni, ki so jo morali transport; -zavezniških- čet plačat i ob izkrcanju angleške armade v za'.;vu Bougie. Charles Vvighton pravi: »Ostal sem pri življenju na čudežen način po 24 urah strašnega bombardiranju Junkersov, ki so nas napadli prihajajoč čez gore, ki obdajajo zaliv. Bil je izredno hud napad. Nad 50 strmoglavcev je odvrglo 200 bomb v enj uri in 5 minutah na na^e ladje. Bombe So eksplodirale v naš; neposredni blizini. Nobenega odpora niso nudile francoske oblast;, ko so se naši oddelki izkrcali. Toda 2 uri potem, ko je londonski radio naznajl. da je bil Bougie zaseden, nas je napadlo letalstvo Osi. Ležeč na tleh med lesom, ki je bil nakopičen Da pomolih v Bougieu, sem opazil 50 bombnikov, kj so v skupinah po 5 letal prišli nad nas v višin- 2000 metrov. Takoj ob pričetku napada je bila potopljena ena ladja Ladje, ki se niso dobro zavarovale, so bile naslednje jutro zopet bombardirane. Ko se je silni napad končal, so se pojavil; angleški lovci nad morjem Vs- so mislili, da zdaj ne bo več napadov. Vrnili smo se v zaliv, toda po treh urah smo bjli zopet napadeni Napadlo nas je 50 bombnikov in napad je trajal eno uro. Prihajali so v valovih po trije ali štirje in v časovnih presledk:h po nekaj minut. Čete in regenej s poteplienih ladij so se poskrili v hodnikih naše ladje [n so se vpraševali, kje so Spitfiri. Bombnik: Osi so med tem kar naprej napadali.« Ameriška nasilstva nad domačim prebivalstvom francoske Severne Afrike Tanger, 18. nov. s. Načela atlantske Jlstine so se uporabljala tudi v Alžiru, kjer so ameriške vojaške oblasti dale ukaz ? l aretacijo več uglednih alžirskih oseb-foosti, ker so nasprotovale ameriški intervenciji. General Clark je govoril v maro-*keni radiu in je ugotovil, da je bil razlog *a aretacijo ta. da so te osebe s svojim zadržanjem ovirale angloameriska vojaška prizadevanja v Francoski Afriki. Maroški radio, ki je zdaj pod nadzorstvom severnoameriških vojaških oblasti, je v sledeči oddaji dodal, da imajo severnoameriške vojaške oblasti navodila, da aretirajo osebnosti, ki niso naklonjene angloameri-ški intervenciji v Alžiru. Maroški radio je opozoril prebivalstvo, da bo vsaka demon-str-icija v zvezi s temi aretacijaiiii takoj zatrta. « - ' - Severnoameriška demokracija že teknvi-je v Afriki z angleško policijo v Indiji. Maroški radio obtožuje alžirske osebnosti. lađi narodi na pohodu Vsa Italija je goreče proslavila obletnica sankcij Run, IP. nov. s. V vsej Italiji so proslavili eedmo obletn;co sankcij v tako gorečem ozračju, kakor tedaj, ko se je nedvoumno dokazalo, kako črti sovražnik našo Domovino. Kakor tedaj je italijanski narod pod vodstvom svojega Duceja v neizprosni vojni proti istomu sovražniku, v vojni, ki se bo zaključila z najsvetejšo zmago za Domovino in za ves svet. Razlogi, ki so povzročili gospodarsko obleganje Italije leta 1935. so isti. ki so povzročili vojno na vseh kontinentih, predvsem popolno in neizprosno zanikanje pravice do življenja mlalih in proletarskih narodov tn zanikanje revolucionarnih načel za socialni in kulturni napredek človeštva. Ti narodi in te revolucije ki so dokazale, da se mora orožje senilne dekadence razbiti ob krvi in ideji. Pot mladih narodov je usodna in božanska pot. V vseh mestih in vseh naseljih kjer bije velikodušno italijansko srce je bila proslavljena v neločljivi skupnosti vere, ilealov in volje z resnobnimi obredi in množestvenimi manifestacijami sedma obletnica sankcij. Pred spominskimi ploščami na italijanskih cbčinah, ki spominjajo na krivično ženevsko dejanje, so defilirali oddelki mladinskih organizacij. Na sedežih federacij in Fašijev so zvezni tajniki in tajniki Fašijev svečano nagradili tiste, ki so v letu XX. prispevali s svojo iznadljivostjo k narodni gospo larski avtarkiji. Izrednega pomena so bili obiski fašističnih obiskovalk pri narodnih ranjencih v bolnicah in okrevališčih. Obiskovalke so ranjencem prinesle tolažilno besedo Stranke in njene darove. Obiskale so tudi družine padlih in jim izrazile solidarnost vseh italijanskih žen. V glavnih pokrajinskih mestih so narodni zavodi zri fašistično kulturo priredili patriotične sestanke na katerih so se obujali spomini na politične in Rgolovinske razloge, zaradi katerih je nastal prvi angleški poizkus zaustaviti pohod mladih narodov. Rojstno leto Osi Berlin. 18 nov s. Nemški listi se spominjajo danes obletnjce krivičnih sankcij, kj jim je bila Italija podvržena leta 1935. in naglašajo. da je Nemčija poslej na strani prijateljske države »D. A. Z.« se spominja tega dogodka in prav* med drugmi* »18. novembra 1935 se lahko označuje kot pravo rojstno leto Osi. Hitlerjevska Nemčija se je z nejevoljo odstranila od narodov k; so odobravali krivične sankcije proti Italiji, in se je takoj postavila na stran Italije. To pot je svet prvič razumel, da imata fašistična in narodno socialistična revolucija iste cilje in iste vzore in da morata tedaj hodit- isto pot Lahko se reče, da so od 18 novembra dalje stremljenja in cilj: faš st:čne Italije in narodno socialistične Nemčije usmerjeni proti enotnemu idealu zmage. »Vblkischer Beobachter« se takisto spominja dogodka in pravi, da je moralo Dru-Jtvo narodov zatrobiti na umik in samo zaužiti strup, k= ga je hotelo natočiti Italiji. Odločna volja Duceja. naglasa glasilo narodno socialistične stranke, je uspela ž*lo_ miti to sramotno orožje. V naslednjih let h se je prijateljstvo med Italijo in Nemč jo še bolj utrdilo ter je postalo nerazrušna duhovna in oborožena zveza, ki se danes bori za uvedbo novega reda v Evropi. Duhovna povezanost Madžarske z Italijo Budimpešta, 18. nov. s. Na Madžarskem so se posebno spominjali 7. obletnice sankcij, ki jih je ženevsko društvo vsililo Italiji. Madžarska je tedaj, kakor je znano odločno branila pravice Italije, ki ji je uspelo z neukrotljivo energijo razbiti železni obroč sankeionističnih držav. Zmaga Mussolinijeve Italije nad intrigami, ki so jih v ženevi ustvarile demokracije, židovstvo, masonstvo in Kremelj, je bila odločilna za Evropo, kajti z italijansko zmago se je pričelo življenje nove Evrope, ki danes z orožjem v rokam triumfira proti istim sovražnim državam, ki jih je Italija leta 1935, obvladala. Kakor je na?«ivno, se Madžarska danes nahaja ob strani italijanskega naroda ne samo na ideoioški fronti, temveč in predvsem tudi na Doji-ščih. Madžarski narod prav dobro ve, da je danes, kakor leta 1935., pravica na ftrani Italije in njenih zaveznikov ter je tudi popolnoma prepričana, kakor tedaj, da bodo v tej vojni zmagali Italija, Nemčija in zavezniki. Madžarski narod čuti, ko se spominja na usodni 18. noveoiber 1935.. kako je duhovno povezan z italijanskim narodom ter izraža prepričanje, da je neuničljivo italijansko-madžarsko prijateljstvo eden izmed najmogočnejših stebrov nove Evrope. Spomin na sankcije oja-čuje še bolj prepričanje v zmago vseh narodov Nove Evrope. Hrvatski tisk občuduje duha italijanskega naroda Zagreb, 18. nov. s. Ob sedmi obletnici krivičnih sankcij objavljajo hrvatski listi članke o zgodovinskih dogodkih leta 1935, ko je bila, kakor piše •> Hrvatski Narod . Italija brutalno napadena. Italijanski narod se je upiral kakor neuničljiv jekleni zid. List omenja, da je Italija prav med protisankcionisučno borbo razvila avtark-tični pokret, ki ji danes omogoča vztrajanje v veliki vojni. V tej borbi so si Italijani utrdili svoj požrtvovalni duh, ki vodi zdaj varno proti zmagi. Močna in soglasna zedinjena Italija sledi svojemu Duceju v nezlomljivi volji po zaključitvi borbe, ki se je pričela leta 1935. in s katero si bo priborila pod solncem svoje mesto, do katerega Ima sveto pravico. Tudi »Nova Hrvatska« piše o obletnici in poveličuje fašistično disciplino in požrtvovalnega duha ter strnjenost fašistične Italije, ki je danes kakor pred 7 leti v borbi proti svojemu glavnemu sovražniku, ki je angleški imperij. ki so bile aretirane in ki smatarjo angloameričko izkrcanje v Francoski Afriki za nezakonito, de so se z dušo in telesom prodale Mussoliniju in Hitlerju. Gigantsko pedvzetie za piepodenje Italijanov in Nemcev iz Afrike, je rekel maroški radio, zahteva veliko koncentracijo mož in orožja v Afriki. Ameriške vojaške oblasti smatrajo za zločin sleherno zadržanje prebivalstva, ki je v nasprotju z vojnimi potrebami in smatrajo kh zločinsko tudi vsakršno popuščanje cblasti do Alžircev n Marckancev, ki ovirajo angloameriški načrt. V dobro obveščenih krogih smatrajo, da je ta ton maroškega radia prva prikrita grožnja maroškemu sultanu, čigar dostojanstveno zadržanje je žalilo ameriške generale, ki vidijo v Maročanih manj vreden narod. Pred tednom dni so se ameriški vojaki izkrcali v Severni Afriki, izkrcali s mehom na licu in s košarami, polnimi obljub za prebivalstvo Severne Afrike in že prebivalstvo Alžira in Maroka občuti prve ti dote jankejev. Prav hitro so se Američani razkrinkali. Prebivalstvo zasedenega ozemlja v Severni Afriki bo zadela ista usoda kakor muslimane v Iraku, Iranu in v Palestini ter kakor mučeniški narod v Indiji. Obsežna pooblastila Lavalu Vichv, 19 nov. g Ministrstvo za infor-mac je sporoča: Ministri in državni pod-tajnlki so se'zbrali k posvetu pod predsedstvom maršala Petama. Ob koncu zasedanja je bilo sklenjen o objaviti v uradnem listu naslednji zapisa k seje, podpisan od maršala Petaina In šefa vlada Lavala: »š>ef vlade je poročal o političnem in vo-ja:kem položaju na podlagi obvestil admirala Platona, ki jih je priresel s svoje nedavne misije v Tunisu. Spričo izrednih okoliščin se je maršal Petain, ki ho 5e nadalje predstavljal francosko suverenost in kontinuiteto dom vine kot šef države odločil, dati šefu vtade La.vu.lu potrebna pooblastila, ki mu bodu omogočala naglo in v vsakem trenutku ter povsod obvladati težkoče, ki jih sedaj preživlja Francija« Vichy, 19. nov. s. Poročajo, da sta de-misionirsla admiral Euphen, državni tajnik za mornarico, in državni tajnik za promet Dibrat. Na njuni mesti sta imenovana admiral Abrial, državni tajnik za mornarico, državni tajnik za industrijsko proizvodnjo Dichelcnne pa bo prevzel posle državnega tajmka za promet. Finančni minister Ca-tala je prevzel tudi ministrstvo za naixxino gospodarstvo. Patriotični duh italijanskih vojak J v v ujetnišvu Lizbona, 18. nov. s. Po vesteh, ki so jih objavili sami angleški listi, je patriotični duh italijanskih vojakov v angleških koncentracijskih taboriščih na višku. :;Times-jc poudarja, da je že mnogo ujetnikov skušalo pobegniti. Poizkusi so na dnevnem redu, piše list, zlasti v nekem taborišču ob vznožju Himalaje, številni so tudi kolektivni protesti Italijanov* zaradi angleškega nespoštovanja mednarodnih predpisov in konvencij glede vojnih ujetnikov. Španija ne zaupa angloameričkim obljubam Madrid, 18. nov. s. Glede dekreta o delni mobilizaciji, ki ga je Franco podpisal, poudarjajo v tukajšnjih krogih, da ta ukrep izraža špansko zadržanje glede angloame-riših zagotovil z ozirom na pravice nevtralnih držav in zlasti na ozemlju Španije in španskih interesov med sedanjimi operacijami v francoski Severni Afriki. Dodajajo še. da je, čeprav je general Franco sprejel zagotovila, vendarle bolje, zaupati lastnemu orožju kot besedam drugih. Anglosasi kršijo tudi portugalsko nevtralnost Lizbona, 18. nov. s. Portugalska vlada je protestirala v Londonu in v Washingtonu zarad' opetovanega preleta angleških in amerišk h vojaških letal preko portugalskega ozemlja. Pr atest zagrebških muslimanov proti Angliji Zagreb, 18. nov. s. Ker so angleške oblasti prepovedale proslavo tisočletnice ustanovitve univerze EI Azhar v Kairu, so muslimanski dijaki iz Zagreba poslali v Kairo gorečo protestno brzojavko, s katero izražajo upanje, da ni več daleč trenutek, ko se bo islamsko šolstvo lahko neovirano širilo v arabskih deželah. Obvezno delo za 2ide Budimpešta, 19. nov. s. Na zadnji seji ministrskega sveta pod KalLaye^-m predsed-irštvom je bila odobrena uredba o obveznem dehu Zidov. Vsi ž ki je od 18. do 48. leta morajo opravljati obvezno delo in se morajo prijaviti v svojih okrožjih. Usti pol črta vajo v komentarjih k tej vesti, da bo vsa država sprejela z zadoščenjem ta ukrep, ker bodo morali vsi židje delati v vojaških delavskih taboriščih in jim bo s tem tudi onemogočeno nadaljnje širjenje laiavh vesti in drugačno protinarodno udej-stvovanje. Sovjetski porazi na kavkaškem bojišči pri Alagiru Hitlerjev glava* stan, 18. novembra. Nemško vrhovno poveljstvo poroča: V hribovitem ozemlju, severovzhodno nd fiMp*« ja Je Mla uničena manjša obkoljena sovražna skupina po ponesrečenih i*-padnih poskusih. Romunske čete so na odseku pri Alagiru vrgle Sovjete nazaj v gorovje. Nemški tanki so odbili močno sovražne napade ter na nt k eni drugem me*»tu na neki prednji postojanki uničili sovražne silo. Prijetih je bilo nad 300 ujetnikov in številen plen. V Kaspiškem morju je nemško letalstvo potopilo tri ladje, med katerimi je bila ena petrolejska ladja. Posamična sovražna letala so preteklo priletela nad nemško in dansko obalno pobočje. Pr| napadu sovražnih bombnikov na neko mesto ob francoski atlantski skupina pri Tuapscju — — Zmagoviti boji nemških obali je imelo civilno prebivalstvo Nočni lovoi so skupno r. moro nrisMrni' J topništvom sestrelili dva angleška bombnika. i Odbiti sovjetski napadi na finskem odseku Helsinki. ltf. nov. ^. FocoČfto linskega vrhovnega poveljo štva javlja, da je *o-vražni;^ v / .-.in. h 24 urah dvakrat napadel na fronti v Karclski o/.;ni in je bil obakrat gladko odbit. Na front: Aunuške oii-ne po finske čete odbile majhne sovjetske oddelke, ki so b;li na oboroženem ;zvid-> nlStvu. Na ostalih frontah in odsekih r« delovale patrulje. Finsko protUetaiska topništvo je zrušilo nad Karelsko ožino dve sovjetski letali. Lovsko letalo I 163-. .je strmoglavilo v neko jezero, lovsko leta <> Mig 3« pa je treščilo na t]a. Bitke za Salomonske otoke V tretji bitki od 12. do 14* t. m« so Američani izgubili 8 križark in S rušilcev in 1 transportno ladja, poškodovanih pa je bilo nadaljnjih IZ ladij 10oc k™> Rim, 18. nov. s. Komandant Tojo Mtsu-ncku, mornariški ataše pri japonskem veleposlaništvu, c*bjavljii naslednje poročilo o pomenu pomorske bitke pri Sadom ono v ih otck.ih. Zedinjcne dr/ave, ki so doživele žc prej velik poraz v Pcarl Harbouru in izgubile nato FUip-me. niso imt-le druge izbire za izvedbo protinapada kakor ojačenic Avstralije m Nove Zelandije in so moiale pričeti protio-fenzivo s Salomonovih oto«kov. JaponS'ko napredovanje proti Salomonovim otokom pa pomeni intervencijo prot? tej ameriški ofenzivi in namen naredili Iz te-iia japonskega zasedenega področja na jogu nepremagljivo pos-tcjaaiko. Železna pesr Japonske je pripravljena, da zada tudi Avstraliji in Novi Zelantliji uničujoč udaTcc- Japonsko napredovanje na Salomonovih otokih zapira edino pot za ameriško proti-ofenzivo. Da je področje Salomonovih otokov izredno važno, je nadaljeval Mitsunoku, razvidi vsak, ki pogleda na zemljevid južno-zapadnoga Pacifika. Razumijho je, saJcaj je Amerika s svojimi tjangstrskimi metodami za-scdla francosko Novo Kaledonijo. Ob pričetku maja so iaponsle sile zaklju-črle zavzetje Jave in Bornea Tedaj so pričele napredovati proti Salomone^ m otokom. Prva pomorska bitka dne 7. in 8. maja bitka pri Koralskih otokih je nastala zaradi sovražnikove namere, onemogočiti japonsko napredovanje proti Salomonovim otokom. V tej bitki je scvražnik utrpel hude izgube kakor je že znai»o. Med pomladjo in poletjem tega leta. ko se je sovražnik odločil za napad na Severno Afriko, je> nameraval zopet zavzeti rudi Salomon« ;ve otoke in je pričel s protinapadi na otoke. Prva perm rskn bitka pri Salomonovih (.'tokih 7. rn 8. avgusta m oVugjja dne 24. avgusta sta nasta'i zarad; te §ovrazn&-kove proriofenzive. V obeh bitkah je po> vra/nik utrpel nove hude izgube in njegova mornarica jc bila skoraj uničena. Nato so Se Imstdc nadaljevale med japonsko m« malico in ostankom sovražne mornarice, ki je bila ojačena. Sredi oktobra je sovražnik poslal izredno številno mornarico proti Salomonovim otokom. Japonska mornarica jo je prestregia tn jo uničila deloma v pomorski bitki na Ju/nem Pacifiku dne 26. oktobra ter nato v tretji bitki za Salomonove otoke od 12. do 14. novembra. Po tem lahko sklepamo, da ie Amerika obenem z napadom na francosko Severno Afriko skušala najti svoji/ izgubljeno srečo na področju Salomonovih otekev. Toda to upanje se je izjalovilo in lahko si mislimo, kakšno jc razočaranje v Ameriki. Zaradi strateške važnosti tega področja mislim, da se bo bitka nadaljevala in mislim tudi. da bo japonska mornarica se naprej uničevala ameriško m angleško mornarico, tako da bomo s pregnan jem an^Icško-ameriske mornarice s svetovnih morij zagotovili skupno zmago Trojnega oakta. V WaohlnctoaM prikrivajo Tokio, 18. nov. s. V tokijskih vojaških krogih poudarjajo v zvezi s tretjo bitko pii Salomonskih otokih, da so bile severno ameriške izgube hujše od japonskih. Japonska je javila vse svoje izgube, dočim Amerika po načrtu prikriva svoje izguba. Na ta način prikazuje severnoameriška vlada javnosti to bitko tako kakor phia severnoameriški propagand; iz notranjepo-litičnih in mednarodnih potreb, ne pa tako kakor je dejonsko potrebno. Traenoa Airesf IS. nov. s. Vrhovni poveljnik severnoameriške mornarice Sing* Kinjr. je izjavil mornariškemu poročevalcu lista >Sail Louis Iew8<, da severnoameriška ae bila povzročena velika škoda. 14 drugih japonskih pomorskih edinie. ki »o Kpr(*TT»-ljale neki konvoj čet, je odbilo moćne napade sovražnega letalstva. Ista skupina se je spopadla nato sevemozapadno od Guadalcanar s sovražno mornarico, aeato-ječo iz dveh oklopnic, 4 težkih križark in številnih manjših edinie. Japonska eskadra je takoj piičela borbo in je potopila veČino sovražnih pomožnih edinie ter poškodovala obe oklopnici. Ostanki sovražne p.«*ka-die so se umaknili proti jugu. Izg-ut>e, kt so bile zadane v borl>ah dne 12. in 14. t. m. sovražniku, so po dosedanjih ugotovitvah naslednje: Potopljenih je bilo 8 križark, oh je izkazal kulturnim Institucijam, posebno še glasbenim v Ljubljani, Duce osebno. Za to dobrohotnost se m zahtevalo v zameno nič drugega kakor le odkr tosrčnost v namenih, lojalnost in pristno volio sodelovanja od vseh tisth ki so. neposredno in posredno, odgovorni za te zavode in za slovenske kulturne tradicije Ce ta čustva :n duh poštenega sodelovanja pr, delu. ki ga vršijo oblastva, ne bodo popust-la. bodo mo-g! ljubljanski kulturn« zavod! tudi v bodoč-? računali no dobrohotnost Fašistične vlade in njenega predstavnika v novj pokrajini, kj noče uničenja slovenske kulture, temveč želj nien r.ujvečj razvoj ob \«- liki luči kulture in duha zmagovitega 1» mu. Prof. Betetto se je zahvalil Visokemu komisarju /a njegove besede. Zagotovil mu je lojalnost in hvaleznostna čustva do Fa-š.stične vlade vseh. ki sodelujejo pr; živ-l-enju Akademije. Eksc. Grazioli je nato poselil učne prostore :n se razgovarjaj z učitelji in gojenej Ob zaključku obiska je skupina izbranih gojencev priredila v čast v sok emu gostu majhen koncert. Prisostvovali So mu razen oseb, k; so spremljaje Visokega komisarja, rektor Betetto. nadzornik »Glasbene Matice« prof. Budrovich. podpredsednik Glasbenega društva dr. Zrovnik. profesorji RupeT, Trost, Škerjanc. Ravnik jn drugi učitelj Akademije. Pr; koncertu so sodelovali: mladi gojenec srednje glasbeno gole Ivan Komar, k je zaigraj na org-lah Bachov Preludij in fugo v d-molu«. Pokazal je sijajne giasbene kakovost1 in ostro orgljarsko rahločutnost (registracije je izvršila gojenka J. Suhadolnikova). Gdč. Jelka StarHČeva, violtntstinja redkih sposobnosti, ki jo je na klavirju spremljal prof. Ravnik, je zaigrala del Bruchovega nova je zaigrala v veiik uittek navzočim Chopinovo Polona .so v c-molu«. Gdč. Nada Stritarjeva je zapela kavatino Ros:ne i/. »SevfiJFkega. brivca«, dokazujoč svoje cdlične sposobnost? ,:n koncetn0 pevsko milino. Končno so gojenc: Ksenjja Ogrno-nova, Je!ka Staničema. Ivan 2ižmond in Ivan Poljanšek v u granem kvartetu nal-nohvalnejše zaigral Dvofakov -Kvartet v e-molu«. Visok; komisar je vse izvajalce n njihove učitelje odobravajoče pohvalil. Preo-no je zapustil zavod, je Eksc. Grazioli izrazil rektorju, upravniku ravnatelju Grbb-mingu in profesorjem svoje zadovoljstvo z delom, k- ga vršijo v korist kulture in umet nosti. * Visoki komisar Eksc. Graz oli budno spremlja vse kulturno življenje in delo v Ljubljanski pokraj ni. Svojo veliko pozornost je pokazal že s številnimi obiski vseh naših kulturn.h zavodov. Po veliko« dušni naklonjenosti Fašistične vlade in Visokega komisarja opravljajo ti zavod; tu-d: v sedanjih resnih časih krepko m uspešno svojo kulturno rn.sijo med naš m narodom, iv je že od nekdaj bil naklonjen vsem kulturnim stremljenjem. Njegov včerajšnji obisk našemu najvišjemu glasbeno-vzgojnemu zavodu. Glasbe-nr akademiji, ki smo na njeno plodovito delo ponosni vsi Slovenci, pa je še posebno važen in vreden pravilne ocene s stran: vseh predstavnikov m pripadnikov' slovenske kulture. Obisk nam ne nud; samo ponovnega dokaza, kako se režim aktivno zanuria za slovenske kulturne ustave, za nijhovo delo in razvoj, kako jih podpira jn deluje nesebično na poglabljanju stikov med italjansko in slovensko kulturo. Predvsem so važne in vredne iskrenega tolmačenja izredne naklonjenosti besede, kj jih je visoki predstavnik Vlade ob tej priložnost; izrekel na navzoče učiteljstvo, preko njega pa tudi na vso slovensko kulturno javnost. Te misli so vredne, da jih ponovno in posebej podčrtamo' Fašistična Vlada noče uničenja slovenske kulture! Nasprotno lahko vsi slovenski kulturni zavod; računajo na njeno dobrohotno naklonjenost jn podporo! Vlada pričakuje od naših kulturnih zavodov zato svoje velikodušno razumevanje samo iskrenost v namenih, lojalnost in resno voljo do sodelovanja v njenem delu! To so velepomembne besede, ki jasno povedo, kaj prčakuje Viada od naše kulturne javnosti; so pa tudi besede, k odločno odbijajo vsa nasprotna tolmačenja majh-nga dela neupravičeno nezadovoljnih. Naj bi slovenska kulturna javnost v korist vse. ga našega kulturnega napredka razumela svojo dolžnost in pristopila še z večjo vnemo k delu za zbližan je slovenske in italijanske kulture. Imenovanje članov odsekov Pokrajinskega korporacijskoga sveta Visckj komisar za Ljubljansko pokrajin,-) glede na člena 8. in 11. svoje naredbe z dne 2. maja 1942-XX št. 123 o ustanovitvi Pokrajinskega korporacijskega sveta ln glede na čred log pristojnih sindikalnih organ.:.', tefj *» v zastopstvu denarnih zavodov za kmetijski kredi!: Trče k Franc; 2. za industrijski odsek a) v zastopstvu Zveze delodajalcev, Združenja indust rijcev: dr. Pavlin Ciril. inž. Stare Vladimir, dr. Lunaček Aleksander. Kalin Savel, Praznik Iva?. PiČman Lovro. Jelovšek Josip* b) v zastopstvu Delavske zveze, oddelka inJust:-liski h delojemalcev: Žemljic Josip. Ilar Anton. Jagodic Alojzij. Stanko Jurij. Iglic" Marijan. Plantan Anton; ct v zastopstvu Zveze svobodn h poklicev in umetnikov: inž. Zupančič Franc: di v zastopstvu Zavoda za zadružrištvo: dr. Basa j Jos p; 3. za trgovinski odsek al v zastopstvu Zveze delodajalcev, Združenja trgovcev: Hieng Ernest, Smrkolj Albin. Majcen Ciril. Verbič Anton, skrlj Ivan, škrbec Franc: ai v zastopstvu Zveze delodajalcev. Združenja denarnih in zavarovalnih zavodov; dr. Slokar Ivan: c» v zastopstvu Delavske zveze, oddelka trgovinskih delojemalcev: Sitar Alojzij. Burger Ladislav, Cvetko Ernest. Lampič Cir-l. Rode Milko, Klemen-čic Milan: d> v zastopstvu Delavske zveze, oddelka bančnih in zavarovalnih delojemalcev: Majcen Franc; e) v zastopstvu Zavoda za zadružništvo: Radovanie Anton: f) v zastopstvu Pokrajinskega poverje-ništva za tujski promet: Goreč Jcsip; g) v zr.stcpstvu zavodov za socialno Skrbstvo: inž. Petrovčič Srečko. Ta odločba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokra-j no. Imenovanje članov predsed-stvenega odbora Pokrajin* skega k srporacijskega sveta Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na člena 6. in 11/ svoje naredbe z dne 2. maja 1942-Xx št. 123 o ustanovitvi Pokrajinskega korporacijskega. sveta in glede na svojo odločbo s dne 16. novembra 1942-XXI št. 102, odloča: Za člane predsedstvenega odbora Pokra, jinskega korporacijskega sveta se imenujejo: 1. v zastopstvu Pokrajinske zveze svobodnih poklicev in umetnikov svetnik inž. Zupančič Franc: 2. v zastopstvu Pokrajinskega zaveda za zadružništvo svetnik inž. Bogdan Ferlinc; 3. v zastopstvi! Pokrajinskega združenja denarnih in zavarovalnih zavodov svetnik dr. Slokar Ivan; 4. v zastopstvu Pokrajinskega združenja delojemalcev derarnih in zavarovalnih zavodov svetnik Majcen Franc. Ta odločba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokra-ino. p9 položaju Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na člena 8. :n 11. svoje naredbe z dne 2. maja 1942-XX št. 123 o ustanovitvi Pokraj nskega korporac jskega sveta, odloča: Za člane Pokrajinskega koi*poracijskega sveta po svojem položaju se imenujejo: 1. za poijedelsko-gozdni odsek senjor dr. Giugliarelli Dagobert. inspektor gozdarske službe, poveljnik kohorte državne gozdne milice v Ljubljani: dr. Martini Iginij. pokrajinski veterirar Visokega komisar, a t a; dr. R:gon Jakob, inspektor agrarne službe pri Viaokem komisariatu; 2. za industrijski odsek inž. Masera Viktor, strokovnjak pri Visokem komisariatu: inž. Farina Aldo, inspektor tehnične službe, strokovnjak pri Visokem komisariatu. Ta odločba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokra- jino. člani Glavnega sveta Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na člena 7. in 11. svoje naredbe z dne 2. maja 1942-xX št. 123 o ustanovitvi Pokrajinskega korporacijskega sveta Za člane Glavnega sveta Pokrajinskega korporac'jskega sveta se imenujejo: dr. Alujevič Branko, predsednik Pokra. jinske delavske zveze, dr. TSCarcheaoni Sllvij. strokovnjak pri Zahvala Ni. V. Kralja in Cesarji županu Ljubljana. 18. nov. Na u dano brzojavno čestitko, ki jo ie poslal ljubljanski župan o priliki rojstnega dne Nj. Vel. Kralja in Cesarja ie Nf. Vel. blagovolilo odposlati naslednji odgovor: »Nj. Vel. Kralj in Cesar .je z radostjo sprejel toplo čestitko, ki ste ran jo na- slovili v imenu ljubljanskega mesta in se zanjo toplo zahvaljuje. — Minister Kr. doma Acquarone.« Izredni komisar za občino Cerknico Visoki komisar /a Ljublfansfco potrajiho odreja: Ker se ]c poka/ala potreba za razpustitev občinske uprave v Cerknici in za imtnovanic izrednemu ko-rn'saria. ie Visoki komisar na temenu Člroi J kr. zakonske iiaredbe z dne 3. maja l'Ml-XIX. št. 291, *drc' pričuicvo r>dredbo. L juh 1 jana. 13. novembra l0-l_'-\\I Vstrki komisar: Emiho (Jrazjolj Važna seja Pokrajinskega sindikata papirniškega in tiskarniškega delavstva NT;i pobudo F'okraijnske delavske č.jq?& v L H'bljani in strokovnjak? Da: Pra je ■n ei Pokraj;irk> s nd kat za papim >ko m t*skain'£ko delavstvo v lastnto prostoriii važno sejo, ki so i; prisostvoval,- razen članov sindikata tudi vod teli drugih ^ra-f.čnih društev ter zastopnik.; Pokrajinske delavske zveze. Član; uprave so podali poročila, tičoča se razvoja organizacije in področja njenega dela Ko so proučili sedanji položaj te stroke, so predstavnik? zanteresjranega delavstva razložili delavske zahteve. Strokovnjak Zveze Dal Pra je nato govoril o vprašanjih, k i so j h obravnavala razna poročla. ter je pri tem pokazal spoznanje in razumevanje za vsa vprašanja, ki tvorijo težnje delavcev. Obenem je zelo umestno pojasnil dolžnosti, lq jih imajo delavci v sedanjem času. Seja. ki se ie izkazala V vsakem oziru za plodonosno, bo nedvomno imela blago-tvoren uspeh na polju delavnosti s ndl-kata. Pokrajinski zvezi delodLajalcev. Dal Pia Cinzio. strokovnjak pri Pokrajinski delavski zvozi, inž. Faleschini Alojzij, strokovnjak pri Pokrajinskem zavodu za zadružništvo> Nieotera Aleksander, strokovnjak pri Pok raji rski zvezi svdhodmh poklicev 'in umetnikov. Pilla Brunon, ravnatelj prehranjevalne službe. Ta odločba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 16. novembra 1912-XXI. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Fmilio Cirazioli. Nadomestitev strokovnjaka pri Pokrajinski zvezi svobodnih p 3 klice v in umetnikov Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svojo odločbo z dne 21. februaria 1942-xX št. 17 o imenovanju strokovnjaka pri Pokrajinski zvezi svobodnih poklicev in umetnikov, odloča: • ■ Namesto fašista dr. Anglola Fabronija se imenuje za strokovnjaka pri Pokrajinski zvezi svobodnih poklicev in umetnikov Ljubljanske pokrajine fašist Aleksander Nieotera. Ta odločba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino Ljubljana, dne 16. novembra 1942-XXf. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: F: mi lio il poklican k vojakom, da tudi on doprinese svoj delež k krvavemu plesu prve svetovne vojne. Služil je kot častnik v avstro-ogrsk1. mornarici. Bil je med tistimi, ki so doživeli in preživeli znano usodo znamenite oklop? nice »Viribus Uni t is«. Ko je bil po sklenjenem miru odpuščen, je naglo nadaljeval svoje študije pa visokih šolah v Nemčiji m v Franciii. Z diplomo je postal eden naših prvih strokovnjakov v tej važni tehnični stroki. Vendar se po-kojpi ni posvetil temu poklicu. Enake ga je veseiilo gospodaistvo. kjer se je kmalu uveljavil. V Ljubljani je prevzel vodstvo tovarne zamaškov in plutovmastih izdelkov, V svojem neumornem delu je vztrajno širil krog svojih prijateljev in spoštovalcev daleč preko meja ožje domovine. Vehko priznanje ga je doletelo 1. 1929 Rumunska vlada ga je imenovala za častnega konzula. To funkcijo je opravljal do svoje i smrti. Zadnja leta se je inž. Milo Jelačin mor:d odtegniti svojemu delu. Začeia ga je mu- : čiti težka bolezen, ki jo je skušal s poti-pežljivo vdanostjo premagati. Ko se j< že zdelo, da so ozdravljanje vendarle bliža, ga je v torek zjutraj zadela kap. Umrl je i še isti večer. Uglednemu pokojniku želimo miren večni j počitek. Težko prizadeti gospe Meliti in vsem ugledn m svojcem pa izrekamo iskreno sožalje. Pogreb pokojnega bo danes j ob 4. popoldne z zal. iz kapele sv. Niko. I laja. Nove žrtve komunističnih teroristov Ljubljana 19. novem tu a Dan za dnem še vedno prihajajo vesti z i^žele o Ste\-il:ih žrtvah nartimnerkega divjanja med ljudstvom. Sv vedno odk'i- vajo grobove nesrečnikov, ki so postali žrtve partiz.inskega sovraštva. Iz št. Vida nad Cerknico so sporočili, da so 15, t. m. izkopali truplo župnka K 2užka. Grol) so našli četrt ure daleč od Sv. Vida. Posestnik Bolha se je peljal v dolino po drvv Med potjo se je volu ne-nadro udrlo, na knr je km-: postal peao-ren. Ljudje so pozneje odkopali tupnikovo aktovko, v nedeljo so pa iU vaše.mi s stražo v gozd ter odkopal: trupla nesrečnega župnika. Ugotovili so. di se je župnik peljal iz Sv, Vida v Begunje s kolesom. Med potjo so ga ustrel h. V ponedeljek so župnika slovesno pokopali V dobrepoljski dolini prav tako odkrivajo vedno nove grobove. Vaška straSl Vidmu išče dan za dnem v gozdovih grobove, da izkopljejo trupla in jih uotetn pokopljejo na pokopališču. Nedavno so va-ščani uničili partizansko tabori* nad Kompoljami. Tam sta bils ustreljena kom-poljska trgovca Štefan Must ar in Fr. B i-bič. Umorili so ju, da bi se polastili nega premoženja. O nezaslišanih strahotah partizan.sk** strahovlade poročajo tudi iz Trebelna. V gozdu Lukovnik so vaščani odkrdi pravo pokopališče številnih žrtev partizanskega besa. Od Lukovnika do Klevevža so našte'i grrohov. Razbojniška tolpa j> ttidi ropala, ne le morda Izropala je poŠto Hmeljmk. Cretež itd. Tudi požigali tega gospodarstva se kažejo šoli. Od Trobelne~a I- nai-brž ne ostalo mnogo ko bi jih vojska v začetku septembra ne pregnala. Potem ie bila ustanovljena tudi vaška stiažu. ki poslej varuje domove in življenje prebivalcev. njo 250 op; ;rad so. Sledovi tudi v noruš*>ni (Bde i nt ca k o t. p: i> a k Četrtek. 19. novembra Ehzab«***. f liane*«: Tirinška D AN.U.VJK P R I R K O I T \ Kino Matica: Pedora Kino Sloga: Pot vrnitve Kine* liiion: Glas vesti Razsfava štirih mlatlili umetniku* v kopičevem paviljonu, odprta od 10 do nepretrgoma I> E ŽURNE I. E R A R N E Danes; Dr. Kmet. Bleiwelsova cesta Trnkoczv ded.. Mestni trg 1. Ustar lenburgova ulica 7. J.<-17. r; fte- (. r:: Iz Hrvatske — Prometne omejitve. Glavna direkcija za promet v Zagrebu sporoča, da je ustavljeno prejemanje ekspresnih, brzo voznih in tovornih pošiljk v zaprtm in odprtih vagonih v notranjem prometu. Izvzeta so živila, blago za pakovanje. naseljenska roba, režijski, monopolski in vojaški transpoili razen sena in slame, dalje živa živina, lahko pokvarljivo blago. drva. premog sladkorna pesa. in korenine cikorije. — Velikodušen dar. Poročali smo že. da je prodal grof Miroslav Kulmer zagrebški občini večje zemljišče za regulacijo mesta. Od čistega skupička je daroval 38 milijonov kun za poravnavo dolgov hrvatskega zadružništva, izvirajočih iz bančne kiize leta 1932. 15 milijonov kun je pa določil za ustanovo hrvatske vojne akademije in sicer v počastitev spomini svojega očeta, ki je DRAMA četi tek. 19. novembra: ob 16.30: nik Sohies. Red četrtek Petek, 20. novembra: ob 15.: Kralj na B<-- tajiu»vi. Izven. Zelo znižane cene od lu lir navzdol Sobota, 21. novembia: ob 16.: Oče aai, Izven H. Ibnen: »Gradbenik S«!ncs«. Drama v treh dejanjih. Osebe: Solnes — Le var, njegova žena Alina — Marija Vera. dr. H- r-dal — Raztresen. Knut Brovik — 3. Kovic. Ragnar Brovik — Verdonik. Kaja Posli jeva — Simčičeva, Hilda Wanglova — Uk-mar-Boltaijeva. Režija: Marija Vera, inscenacija: ing. arh. B. Stupica. Opozarjamo na petkovo ptedstSVe Cankarjeve drame »Kralj na Betajiiovi«. katere začetek bo ob 13. uri. To bo pv\\i ponovitev igre v tekoči sezeni. OPERA č"etrtek 19. novembra: ob 16.: Don i*a- sejnale. Red A Petek. 20. novembra: zaprto (generalka) Sobota. 21. novembra: ob 16.: Slepa ni.š Opereta. Krstna predstava. Red Premici ski Nedelja, 22. novembra: ob 15.: Opereta. Izven. Cene od 24 Slepa miš. lir navzdoi G. Donizetti: »Don Pasquale«. Komična opera v treh dejanjih. Osebe: Pasquale — Betetto, dr. Malatesta — Janko, Norina — Ivančičeva, Ernesto — Lrpušček, notar — Jelnikar. Dirigent: A. Neffat, režija Ln scena: R. Primožič, zborovodja: R. Simoniti Občinstvo opozarjamo, da vlada za novo opereto iSIepa miši vehko zanimanje. Prva repriza bo v nedeljo ob 15. uri. V interesu obiskovalcev je, da ci pravočasno nabavijo vstopnice in se izognejo nava'u na blagajno pred predstavo. Športni pregled Položaj v švicarskem nogometnem prvenstvu Teden za tednom beležimo izide nogometnih prvenstvenih tekem v svui. P> glejmo danes kakšno je stanje po zadnjem kolu. ki je bilo odigrano v nedeljo S. novembra. To nedeljo niso igrali, ker jc bila meddržavna tekma s tvodako o katere izidu smo poročali že v ponedeljek. Na spoiedu pa je bila vrsta manj pomembnih pokalnih tekem. V tal eli vodi Grasshoppera z 12 točkami. Sledi mu Grenchen. ki jih je nabral 11. Tretji je Toottg Boys z 9 točkami. Vrstijo se nato Luzern. Servette in Canto-nal z 9. Lagano jih ima 8. V prvoi azred-nera tekmovanju, iz katerega vsako leto prestopijo zmagovalci v ligo, pa vod; v vzhodni skupini Bern. v zapadni pa ChaiUC de Foods, ki ga poznamo že kot lans*'*e*a ligaša. * * * — s<- nekaj drugih novic i/ JTjmrStlffigB š|H»rta. Dne io. t. m. ie bila v Baalu meddržavna boksarska tekma med predstavništvoma Švice in Nemčije. Nemci s«, zmagali 13.3. vendar naglasa jo poročila, da re-ZUltal ne kaže piavilno medsebojnih moči. Švicarji so bili boljši in niso zaslužili tako težkega poraza. — V večjih Svit uskih mestih so izvedli pet tekov čez din in strn. Nastopilo je okoli 1000 tekačev. V Cuiihu ie bil zmagovalec Arnold Maier. v Bernu Brusi Giinthcr. v Sankt Gnllenu A. Stri -cker. v Oltenu Fiitz Heid in v Luzernu Paul Svter. — Švica »e je doslej dogovorila za naslednje inmkti fa^ne hokejske tekme: 6 decembra proti Švedom. 20.de-cerabra ali 31. januarja proti Nemčiji in 28. febroarja proti Slovaški. Pogaja pa se še z MadžaM. Rumuni in Fi aneozi. — Prvenstva v ju/ni Franciji. \ prVOO« stvu južne (ptej nezasedene) Fiancije je bila v nedeljo senzacija prvi poiaz vode-čega Tculcusea. Montpellier ga j*» poiazil na svojem [griSCU 3:0. Kdino zmagD na tujih tleh je dosegel Cannes, ki je piemagal Grenoblc 2:0. Tekma med Alesom in Lvo-nom je ostala neodločena 0:0. Annecv je premagal Niro 1:0, M;i:s--ille moStvoCler-monta U2 tn St.Etienne moštvo Setea 3:1. Rokoborttfl: Neiu* ija-Mml/.arska ftSS in t:3. Obe meddržavni tekmi v rOkooortH med rep? ezentrmcama Nemčije in Madžarske, ki sta bili v soboto in nedeljo v Mann-hefmu v prisotnosti 9006 ljudi, sta se zaključili z dvojnim uspehom za Nemce. V presti lokehcibi so Nemci zmagali 5:2, kar je za poznavalec meči presemčenje. V grsko-rirnajd rokoborbi pa »o Nemci dosegli tesno zmago U3. Odločilna tekma /a nemški zvezni nogometni pokal. Razen finalne tekme za Tschammeijev pokal, v katerem tekmovanju m> nastopali posamezni klubi, je bila v nedeljo v Nemčiji tudi odločilna tekma v tekmovanju za nemški zvezni pokal. V i tekmovanju so sodelovale reprezentance posameznih pokrajin. V finale sta prišli reprezentanci Spodnjega Rena in Nordmarke. Tekma je biia v Essenu in ^e zmngalo moštvo Spodnjega Rena 2:1. Z Goreni skega — Prispevki za zimsko p©mOc\ g t. m. je bila tretja nedelja, ko »o po vsej Nemčiji pobirali prostovoljne prispevke za zimsko pomoč. Koro..ka z Gorenjsko je dala 25S.360.01 mark ali 111.892 mark več kakor lani. V radovi iAkem okraju so nahvali 12.000. v kranisk-*. i S 600. v kamniškem pa 11.600 mark. »te*. 2f.6 SI.OVKNSRI NAROD«, **trtek. 19. novembra 1942-XXI Stran S Nakazovan}« kuriva Ljubljana. 18. novembre V torek je začel Pokrajinski svet kor-poracij upravičencem na dom dostavljati nakaznice za kurivo tako. da pridejo prvi na vrsto javni obrati, zavodi in poslovni prostori. Ko bodo lastniki raznih javnih obratov, zavodov ali poslovnih prostorov dobili nakaznice za kurivo, naj od današnje srede 18. t. m. dalje pridejo zaradi dobave drv takoj na mestno pristavo v Povsetovi ulici 12 ah pa na športni prostor SK Ljubljane na Ciril Metodovi (prejšnji Tvrševi) cesti. Na mestni pristavi bo mestni preskrbovaJnl urad oddajal žagana drva. kolikor jih bo seveda mogoče sproti nažagati. na športnem prostoru SK Ljubljane pa kar cela polena. Ce bo mestni pi eskrhcvalni urad zagoto-vil preveliko izgubo časa upravičencev s čakanjem, bo za razdeljevanje drv določi.' še tretji prostor ter o pravem času objavil naslov. Kdor pride po drva. naj prinese s seboj nakaznico za kurivo in denar, obenem pa seveda pripelje tudi voz, da bo drva lahko takoj naložil in odpe;jal Pooblaščeni trgovci s kurivom pa lastnikom javnih obratov, zavodov ali poslovnih prostorov ne bodo prodajali drv. pač pa še nadalje premog. Privatna gospodinjstva bodo pa dobivala drva še vedno pri onih | trgovcih, kjer so prijavljena Da bode i upravičenci čim prej m v sunem vreme- j nu dobili kurivo, priporočamo, naj kupujejo kar cela polena ter sami poskrbe za žaganje. Posebej pa opozarjamo, naj se upravičenci pri prevzemu nakaznic prepričajo, če so na nakaznici val kuponi kakor so zapisani na vročimi poli. Strankam, ki imajo zaloge, so bili pripadajoč kuponi uradno odstriženi. Dostavljale! so upravičeni za pobiranje odobrenih tak* za stroške nakazil, ki so označene v seznamih. Pokrajinski svet in urad korporaclj v Ljubljani sporoča: V zadnjih dneh se je pričelo z razdeliva njem nakaznic za kurivo %a kurjavo na todlagl nakazil od strarfl Pokrajiru-sc^a ko*-"v rcijskega sveta Ta nakazila so bila izvršena glede na trenutno razpoložljive in na bodoče verjetne količine premoga in drv v pokrajini Opozarjajo se vsi konsumenti. da naj smotrno trosijo količine kuriva, ki so jim nakazane, tako da se ne bodo v sledečih mesecih, ko bo nastopil hujši mraz. znašli nre? kuriva, kajti nikomur v nohenem primeru in iz nobt-nega razloga ne bodo nakazane dopolnilne količine, temveč nasprotno se lahko primeri, da se bodo morale zaradi nepredvidenih vMokov skrčiti že nakazane količine. DNEVNE VESTI — Na pol.tu slavo so padi bersalierski podporočn k Gianiaranco Duše. k ie pokopan pri El Dabi. višji kaporal Italo Pap-parazzo. k: ie umrl -kupno s svojim poročnikom AJdom Mareianom. ter tankov«k- -vojak Angel Minni. k j je žrtvoval svoic življenje na afriškem boj šču Vs tri?e so izšli iz fašistijskih vrst Italo Papparazzc je b:I med udeleženci pohoda na Rim — Junaška smrt V hrabri pomorsk bitki na Sredozemskem morju je našel junaško smrt mornar Valter Chirico. po rodu iz Milana. Roien ie bjl leta 1920 Vzrastel je v milanski fašijskj skup m Mussolmi. svoje mlado življenje ie žrtvoval na bojišču skvadr si Lovrenc Fae. prostovoljec sedmega skvadrističnega bataljona Pripadal je milanski fašijsk; skupini »Asso« — Otvorite* Italijanskega kulturnega instituta v Bratislavi. V Bratislavi je bil otvorjen Italijanski kulturni institut v okviru prisrčne manifestacije, ki jo označuje bratislavski tisk kot poseben dogodek v razvoju italijansko slovaških kulturnih od-nošajev. Najprej je spregovoril italijanski poslan k opolnomočeni minister v Bratislavi, ki je navajal, la bo novo ustanovljeni zavori lahko mnogo pripomogel k poglobitvi obojestranskih kulturnih stikov. Slovaški minister za ljudsko vzgojo Sivak je zatem poudaril, da pomeni otvoritev tega zavoda pomenljiv dogodek, ki ga Slovaki iskreno pozdravljajo. Sporoči] je zavodu tople pozdrave slovaške kulturne javnosti želeč mu čim lepši napredek in razvoj. Slovaška je srečna, da nudi lahko v svoji prestolnici gostoljubje omenjenemu zavolu. Ta dogodek bo nedvomno okrepi] prisrčno prijateljstvo med obema narodoma. Po končani otvoritveni slovesnosti je imel izčrpno predavanje italijanski akademik Jo-ahim Volpe o zgodovini Italije v odnosu k svetovni zgodov ni. Spregovoril je tudi predsednik novoustanovljenega zavola prof. Maver. Slovesni otvoritvi so prisostvovali čjani slovaške vlade, šef propagande minister G-3vspar. Člani bratislavskega diploma-ličnega zbora, osebje Kr. Italijanskega poslaništva, predstavnik! bratislavskega faši-ja ter člani bratislavske italijanske kolonije. Zbrano pa je bilo tudi številno slovaško kulturno občinstvo. — Počastitev rumunskega pesnika. V navzočnosti opolnomočemh rumunskih ministrov pr; Kvjrinalu n v Vatikanu, univerzitetnega podrektorja. dekana književ-nostne fakultete, direktorja rum unske akademije, tujih dipjomatov ler italijanskih profesorjev, pisateljev in dijakov je bila v prostorih rimske un verze svečana počastitev in proslav tev romunskega pesnika Duilija Zamfiresoa Profesor z.a romunski jez k ter književnost Klavdij Iso-pescu je očrtal duhovn? lik rumunskega pesnika k'a«:čnega formata, k- je živel IS let kot diplomat v R mu in k- ie v tem času vzljubi] Italijo Ob zaključku svojega slavnostnega govora ie prof. Isopecu poveličeval lepote Ital ie — Uradnikj napoljsfce banke prj papežu. Papež Pii XII. je sprejel v posebni avdl-jenci skup'no uradn:l:ov denarnega zavoda Banco di Na pol: Vodil i h ;o župn k Gella Grenigni. Avdijenčn; sprejem je b?* v klementjnski ter konzistorialni dvorani Pij XII se je zadržal z njimi v daljšem razgovoru. — Švicarski Zvezni svet potrdil Italijan, sko švicarski trgovin^kj dogovor. Kakor poročajo iz Berna, je švicarski zvezni svet potrdil dogovor, k ie bil nedavno sprejet v Rimu med predstavnik; Ital.je »n Švice jn s kater m so urejujejo med obema državama vsa aktualna trogvtaska ter go- Paprična bolezen Profesor vstopi po četrti uri v konferenčno sobo in se začne pripravljati na odhod, ker pete ure ni imel. Nozdrvi se mu poželjivo razširijo. — Kdo je jedel papriko? Profesorji se presenečeno spogledajo. — Tu tako prijetno diši po papriki. — nadaljuje mladi profesor. — Ha. — se spomni kolegica. — meni so poslali od doma slanine in klobas in nekaj kolin sem pojedla malo prej za malico. — Pri tem bi bili lahko mislih tudi name, — pripomni veselo profesoi ln odide. Toda vonj paprike se je zajedcl profesorju v možgane in domov grede je v duha videl svojo kolegico, kako se masti, s slanino in okusnimi klobasami, ki so bile s svojim prijetnim vonjem napolnile konferenčno sobo. S temi mislimi je prispel domov. Na pragu je obstal kakor vkopan. — Kaj si pa pripravila danes za obed T — je vprašal ženo že oekoliko razjarjen. — Gulaš. — je odgovorila žena. .... . — Vrag vzemi še t v »i gulaš! — Tvojo najljubšo jed? — se je začudila žena. spodarska vprašanja. Strokovnjaki so pooblaščen;, da rešijo še nekatera tehnična vprašanja. — It. »Službenega lista«. «Službeni list za Ljubljansko pokrajino« kos 92, z dne 18 novembra 1?42-XXI. E. F. objavlja odločbe Visokega Komisarja: nadomestitev strokovnjaka pri Pokrajinski zvezi svobodnih poklicev in umetnikov, imenovanje članov odsekov Pokrajinskega korporacijskega sveta. Imenovanje članov predsedstvenega o 1 bora Pokrajinskega korporacijskega sveta, imenovanje članov poljedeisko-gozdnega in industrijskega odseka Pokrajinskega korporacijskega sveta po položaju, imenovanje članov Glavnega sveta Pokrajinskega korporacijskega sveta in razpust upravnega sveta Zadruge mcstn.h uslužbencev v Ljubljani in imenovanje izrednega komisarja. — Iz zadružnega registra. Pri >Dom stavbena in kreditna zadruga državnih uslužbencev, zadruga z omejenim jamstvom v Ljubljani se izbrišeta člana upravnega odbora Ilešič Oroslav ln Mar'nšek Anton, vpišeta pa se člana upravnega odbora Rotter Dragotin. zvaničnik v Ljubljani. Pot na Drenikov vrh 6 in Obr3novic Josip, višji polic*jski stražnik v pok. v Ljubljani, Postojnska 44. — Pri Zvezi gospodarskih zadrug v Ljubljani, zadruga z omejenim jamstvom v likvi laciji se izbriše likvidator Peterca Andrej. — Iz trgovinskega registra. V trgovinski register sta bili vpisani tvrdk: Luc;ano Ga-sparini, trgovina na debelo s starimi kovinami in odpadki vobče. Imetnik Luciano Gasparini, trgovec v Ljubljani, Blei\veisova cesta 35: prokurist Gruden Ivan. uradnik v Ljubljani, via Petraca 16 in Alekaanler Goljevšček, trgovska agentura z mešanim blagom in trgovina z mešanim blagom na debelo. Imetnik Aleksander Goljevšček, trgovec v Ljubljani. Trstenjakova 3. — Načelnik španske Falange v Italiji. Strankin tajnik španske falange minister Arrese je imenoval novega španskega poslanika pri Kvinnalu Rajmunla Fernande-za Cuesto za teritorialnega načelnika falange v Italiji. LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob delavnikih v kinu Marte! In Unionu: ob \'216. In i218. uri; v Slogi neprekinjeno od 14. ure dalje. Ob nedeljah In praznikih v v*eh treh kinematografih: oh 10.. >'214.. ln »:18. uri! KINO MATICA TELEF. 22-41 Tragična ljubezen ruske velikašinje... Intrige na carskem dvoru ... Luna Ferida. Amedeo Nazzari, Osvaldu Valenti KINO UNION TELEF. 22-21 Težka odločitev veseljaškega vdovca za nov zakon GLAS VESTI V gl. vlogah: Renzo Ricci. Luisella Beghi. Mariella Lotti in dr. MNO SMMiA rELF*. Film dramatičnih motivov je Pot vrnitve v glavni vlogi zopet (ivula COerfas, poznao iz filma *etnlca«, Klari rolnav in M a ria Mujmj — Nalivi in sneg v Španiji. Iz Madrida poročajo; Nad Murcio se je utrgal ob] a k Nenavadni nalivi so preplavili vso pokrajino in mesto, tako da je promet v mestu ukinjen, ker so vse ceste, ulice in trgi pod vodo. Včeraj se je deževje nadaljevalo. Avilo je pobelil sneg. Nek vlak je iztiril zaradi obilno nakopačenega snega na tračnicah. — Sneg na Balkanu. Iz Carigrada poročajo-' V Carigradu je postalo zelo hladno Na bližnjih hribih smirnskega zajiva n Marmarskega morja je zapadlo ob lo snega Tudi v razn h balkanskih področjih je snežilo. Na Madžarskem je naletaval sneg k- je pobelil tudi periferijske dele madžarske prestolnice — 32. ljudska kuhinja v Rimu. Predvčerajšnjim sta otvorila v Rimu guverner ter Zvezn: tajnik 32. ljudsko kuhinjo, ki jo je ustanovil podporni zavod v ulici CasOlna. Ta kuhinja obsega tri prostorne salone kjer je prostora za 250 oseb. Ob vhodu v novo ustanovljeno ljulsko kuhinjo so sprejeli rimskega guvernerja ter Zveznega tajnika podguverner Manno. Zvezni podtajnik Romano, pokrajinska podzaupnica ženskih fasijev. Zvezni inšpektor Žito. glavni tajnik podDcrr-esra zavoda ter pokrajinska sodelavka La Vecchia. Zbrani so bili tudi oddelki fašističn'h organizacij. Po otvoritveni slovesnosti je sledila razdelitev obroka, ki jo je vodila kneginja Sofija Borghese s članicami sektorja po .pornega zavoda. — Nova operna sezona v rimskem Kr. gledališču. Dne 8 decembra bo v Kr. rimskem gledališču otvoritvena predstava nove sezone, k- bo trajala do 2. maja Tn dn je bil objavljeni novi repertoar ob katerem je razbrati, da bodo uprizorili na odru slavnega rimskega gledališča med drugim sledeče opere: »Vestalka«, ki jo je uglasbil Spontini, R. Straussov »Vitez vrtnice*, Bellinjjeva »Mesečnica«, Pon-chiellijeva »G'oconda*. Gaetanijev »Sončn; otok«. Puccinijeva »Turandot«. Mascagni-jeva »Iris«. Zandona;eva »Ljubavna teran«, Wagnerjeva opera »Tristan ter Izolda«. Verdijeva *Trav*ata«, Wagnerjev »Nlbe-lunšk; prstan«. VVeberjev »Oberon* in Verdijev -'FalstaffV. Razen tega so v načrtu tud; številn baletni večer:. Glasbeno vodstvo bo v rokah maestra Tulija Sarafina. s katerim bodo sodelovali še odličn' glas-beniki. dir'sent? ter maestri Gino Mar -nuzz:. Oliviero de Fabriti. V neon Bel!az?a. Anton GuarnierL, Peter Mascagni. Robe-1 Heger ter Armand La Rosa Parodi. Za- Naš novi roman V petek 20. novembra t. 1. začnemo priobeevati enega najlepših romanov •I. O. Cl'RVVOODA, neprekosljivega opisovalca prirode in ljudi na severu ameriške celine. Njegov roman ABRAHAMOVA POLJA nas povede v tiste davno minule čase XVIII. stoletja, ko so skupno usode zasipale prepad med evropskimi naselniki te se je prebivalstvo Kanade v vihrah in nevarnostih zlivalo v enotni tip drznega, neustrašenega Kanadčana. Nihče nam ne bi mogel tega dogajanja lepše in zanimivejše opisati kakor J. O. CURVVOOD, ki %e mu je po prababici Mohikanki pretakala v žilah kri indijanskega plemena. Pripominjamo, da so »ABRAHAMOVA POLJA« za mladino enako primemo čtivo kakor za odrasle. Ne zamudite pričetka! Naročite si „Slavenski Narod44 Ko se je drugo jutro pripravljal na pot v šolo. se je zopet pojavila paprika. Pro-iesor je stanoval v hiši, kjer je bila prodajalna mesnih izdelkov in po njih je dišalo skozi vrata bolj kakor običajno. Profesor sa je takoj spomnil na svojo kolegico in njene od doma poslane ji koline. In zopet je zahrepenel po teh klobasah. Zdaj je vsaj vedel, oo kod se širi prijetni vonj io vstopil je. Sicer je pa treba izganjati hudiča z Belcebubom. je razmišljal. Vendar je bil pa profesor od tistega dne ves izpremenjen. Kamorkoli je krenil, karkoli je razmišljal, povsod ga je preganjal vonj paprike. Mislil je. da bo znorel. Tira-niziral je vse okrog sebe. Kolegica se ni smela več mastiti v šoii s kolinami, osebno je prisostvoval sežiganju svoje zaloge paprike doma, gulai je bil izbrisan iz jedilnega lista, zaradi trgovine z mesnimi izdelki v hi« jn odpovedal stanovanje, toda vse to nI ni* pomagalo. Po papriki mu je še vedno dišalo. Res je ada j pa zdaj ta vonj izgmlL toda samo na videz, v resnici so je pa samo potuhnil, da bi potem s tem večjo silo udaril na dan. Profesor je postal razdražljiv, mnogo je kadil ta pil. toda noben vonj. niti tobačni, ni bil močnejši od paprike. Stanovski tovariši so ga sočutno in pomilovalno vpraševali, kaj je z njegovo ^paprično boleznijo*, on je pa sa- mo mahal z roko. Začenjal je celo že sam verjeti da je psihopat. Nekega dne se je zatekel celo k zdravniku. Potožil mu je. kako ga preganja vonj paprike. Zdravnik je nekaj časa lista: po debelih knjigah, potem je pa odldmal z glavo. Take bolezni zdravniška veda ne pozna. — Kako da ni paprične bolezni, ko mc pa vedno in povsod preganja. Od jutra do večera me preganja. . . Tedaj je profesor sklenil obrniti se na drugega zdravnika in sicer na psihijatra Toda ta čas je nastala pomlad in pa prična bolezen je mahom izginila. V kakšni zvezi sta pomlad in vonj paprike, tegu vam gotovo še nihče ni povedal. Tudi profesor bi tega ne bil vedel, da ni odkiil* tajne njegova žena. Id je spomladi pospravljala zimsko garderobo. Slučajno y pri tem otipala v notranjem žepu moževe zimske suknje nekaj trdega. In tam je nasla vrečico ostre paprike, v nji pa ko sček kruha. V istem žepu je našla tudi listek, na katerem je bilo napisano: — »Paprika jc huda. paprična bolezen Še hujša, osvetu pa sladka.« To je bila osveta za skrit čevelj, ki smo ga opisali včeraj. I gotovi j eno je tudi sodelovanje najboljih opernih pevcev ter igralcev, ki ne užival slovesa samo v Italiji, ampak po vsem kulturnem in glasbenem svetu. — Sest Nemcev JuHificiranih v Chlkagu V Chkagu je bilo Po lrzbonskih poročil h iustificiranh šest Nemcev, kj so bil obso-ieni na smrt. ker so skrili nekega agenta — Madžarska trgovinska delegacija % Kodanju. V Kodani je prispela posebna madžarska trgovinska delegac ja. ki bc -kienila s predstavnik^ danskega gospodarstva novo gospodarsko in izmen jalno pogodbo, s katero naj se navežejo še tesnejši gospodarsk: st;kl med Madžarsko n Dansko. — Sedeži državnih jzpitov. Iz Rima poročajo: M n Mer za liudsko vzgojo je določi sledeče un verze kot sedeže državnih izpitov: Za poki c zdravnika kirurgi na univerzah v Boicgni. Cagliariju. Flo-renci. Ifess nt. Napolju. Parnu, Pavij . Pe-rugg j; in Sassarjju. Za poki c kemika< univerze v Bologni Catanjit. Padovi. Parmi jn Psi. Za poklic lekarnarja; na univerzah v Cagiiar'iu. Neaplju. Palermu. P 9] n Sas?ar ju. Za poklic inžerrjerstva- p; univerzah v H-'^sni. G-^^vi. Neaplju. Padovi. Palermu. P s; in R mu. posebei za le. tuisko stroko na torrnski poltehniki Zc poklic arhitekta« univerzi v Neaplju in R-mu ter Kr. univerz tetni zavod za arhne-turo V Benetkah. Za poklic agronoma-un verze v Bariju Bologni in Petugj Zi poklic veterin« univerze v P*3 n . Pe-rugiii ;n Ps:. Za gozdarsko stroko- univerza v F'.orenci. Za ao?podar.-ko n tr^d-v nsko stroko un'"^rzi v Bariju ter Bologni. azen tega Kr. univerz tetn; zavod za gospodarstvo in trgovino v Benetkah V stat is.čn i strok pa univerz; v Florenci n R mu. — Proslava patrona ljubiteljev prirodoslovnih ved. V L vianu Je bila na pobudo padovanske univerze proslavitev sv Alberta Velikega, cerkvenega učenjaka, kj ie o 1 v XIII stoletju gojenec padovanskegu ateneiia. stanujoč v tamošnjem dom njkan-skem samostanu sv. Avgust na Letos jc bil proglašen sv Albert Veliki za patrona in zaščitnika vseh ljubiteljev prrodoslovnih ved. — Nova Cantinijeva komedija. Na odru gledališča CorSO V Bologni so.upr zurli prvič novo Cat nijevo komedijo ^Zbogom zbogom...«. Nova komed.ja je bila deie/na iskrenega priznanja kritike ter občinstva Uprizoritev ie bila v rokah odlične gral-ske skup ne Blze Merlmijeve. — Starček je po nesrečnem naključju živ tgorel. 78 letni staiče;< Ivan Taveech a se je zg'.asi! pri nekem s rarju v Vigentinu pri Milanu in ga pros:l za prenočišče S-rar mu je dovolil da sme prenoč ti v bližnjem kozolcu Da bi ga ne zeblo, si je pomagal Taveccch o na ta način, da ie zakuri! poleg svoje zloži i ve postelje neka* suhljadi. Starček je zaspal plameni pa so busnili k postelji in zanetili poe>teljnio Domači so opazjl valeč] se dim in s rane — Anton Hrovat. 32-letnj delavec iz Ljubljane, je padel z lestve ter se potolkel po §lav. ;n levi nogi. — Bogomil Samsa. 14-letn- di;ak [2 Ljubljane, je padel v \Volfov; ulici in si zv:l nogo. IZ LJUBLJANE Razdeljevanje sira za mesec november Zavod za prehrano pn Visokem korm-sariatii Lmbljanske pokrajine javlja proda jilccm in p*niko*rn. da sc bo v tekočem mesecu pnniaial sir na odrc/ke /ivtfskih nakaznic, označene s črkami veliki A in velik; b\ Obreze* A daje pravico do nakupa b0 | s:ra s trdo sko-ic. odrezck B pa Jo nacupa 150 g vra z mehko skorja * * m —lj Hladno, a lepo vreme. Burja je dolgo čistila ozračje, dokler se končno ni zjasnilo in je po tedenskem presledku začelo zopet sijati solnce. Včeraj je bil lep. solnčen dan. samo burja je b*la se malo preveč vsiljiva, da se n: moglo ogreti. Kljub temu je pa maksimalna temperatura narasla na 6.4". Ponoči je ostalo jasno in davi je btto zopet precej hladno. Zunaj mesta je bilo precej hladneje kakor v središču, kjer je minimalna temperatura znašala —1.6°. Zračni tlak še narašča in lepo vreme bo najbrž trajalo del j časa. —lj Na II Htnfon^enem koncertu je izmed italijanskih avtorjev zastopan slavni skladatelj Chorubini. Izvajala se ho predigra k njegovi operi Anakreon. Cherubini. rojen v Foienci. je preživel večino svojega ž'vi jenja v Parizu, bil je izredno plo-dovit operni skladatelj in njegova važnost je predvsem v tem, da je dal v svojih delih orkestru, mnogo važ^ejSo in pomembnejšo vlogo, kakor jo je imel orkester do takrat. Uživat je sloves najboljšega opernega komponista v začetku 19. stoletja. Poleg Cheruhnijeve uverture bo izvaja i sin-fonični orkester na svojem II. koncertu Beethovnovo 3. Sinfonijo in Smetanovo sinforično pesnitev Iz čeških logov in gajev. Vodstvo koncerta je v priznanih rokah dirigenta Draga Maria šijanca. Predpro-daja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice Opozarjamo na koncert, ki se bo vi Sil ponedeljek, dne 23. t. m. ob 16. uri v vehki unionski dvorani. — lj Izredni občni zbor Novinarskega društva bo v nedeljo. 29. novembra t. 1. ob 10. uri dopoldne v Novinarskem domu I glavno točko dnevnega reda: izpopolnitev upravnega odbora. u— čistilno kopališče v Zavoda za ao-elalno zavarovanje na Miklošičevi cesti 20 bo z 20. novembrom 1942 zopet odprto. Kopališče bo zaenkrat odprto le tri dni v tednu, to je ob petkih In sobotah ves dan od 8. do 18.30 ure. ob nedeljah pa le dopoldne od 8. do 12. ure. Parna kope! bo odprta «amo za moške ob sobotah ves dan. Vale razvedrilo naj to „Dobra knjiga" Dxvot]e*}a za nvoz in blaga Ljubljana. 19. novembra Tvtvike, ki so \ IožkIc pro*nie za uwit •dm>sno urrda >e poz»vaj'.». tla f piMSal l\ kra jiruAega sveta korpo rac; i. soba >t. J>. II. aarr.. prevzamejo meti ueadasmi urnim <*1 do 13. in ovl 15 dv> IS moma ne oo /vt.'iiw dovoljen a. iz pokrajine Trleatft^ — Ponenrečenei. Avto je p -vozil f Ui-žini triestmske osrednje ribamlCS ;01e*no Ivanko Lozar iz Caštehrenera t>-^ l*iraau. Zlomla ^i je levico v keniolcu. oleim ribi«* Pachi iz Servoie 44 jo padel z z:-: i m ^ pobil po obeh nogah X.ki i. > tr ie povozil v ul.ei Fabio SevOTO 23lstni K:no fla.ovim, ki je obležala z nevarnimi poškodbami na glavi TMeina JOSlp RS CaaV paia je padla po stopnicah. Ima taK i l^fke poškoKibe po vsem telesu, ua je malo upanja na oklevanje Vse ponesreOSUOS »o prepeljali v triestinsko Ooln smeo. kjer se zdiavi tudi 621etni kurj-č Karol CSsCCjhU, ki ima poškodbe od udarcev r; o obrazu — Težka nesreča bareoKkega duhirvr.lka. TTietm duhovnik Primož Dal Fitime, k: stanuje v Barcoli 113, se je Sel sprehajat Po nesrečnem naključju se je .*p d.aknd oh pločnikovem robu. Padal je na tla ter lobil težke poškodbe po vsem telesu. Duhovnik h starčka so prepeljali v bolnišnico Ktaljice Helene Njegovo zdravstven.) stanje je zelo resno. — Smrt starih TrieSthscOV. Te dn. «o umrli \- TriestU 84 letna Anton K»riso-va. 83 lem; Anton Žagar. 7*5 letna Ivana Castelan Tfiietn Mčičar Mihael Madalen; in gospodinja I^o • r.na Flajban kurjač Jo^'p Mozon n gospodinja Roza Radin trgo\sk- uslužbenec Ivan Colman in Sivtlj* Neza Tone ch. uradnik Jnsip Dragin in gospodinja Alb tva Brajko\ ic — Koncert pianista Ciulda Aguk^lja. N;»- mestu odi čnc^a pianista Viljema Back-hausa. k. je zadržan zaradi nenadne Lx<-lczni. je koocertiral ivratni triestinskj pianist Gu do Agosti. Izvajal Je Prescobald Respighijevo Toccato nadalje Beethovnovo Sonato op. 27. Frankov preludij, fu^o in koral, razen tega še druge zbrane ik sd-be Pizzctt ja Mal piera, Debussyja in i-i-szta Koncert jc organi/, rala trtOStinsks Koncertna drutba. k sc j jc posrečilo, da je rešila tudi prostorno vprašanje Prostor: v Dantejevem liceju so bil, spričo številnega odziva tnest nskega glasbo ljubečega občinstva pretesni Uprava Verdi-levega glodal ščh c odstopila omen'tn. družb za koncerte svojo družabno dvorano, kier bo prirejala odslej Koncertna drutba vse svoje komorne koncerte Dvorana ie dovolj prostorna in tudi /eio akustična, tako da bo ustrezala svojemu namenu — Ljudsko gibanje v oktobru. V preteklem mesecu je bi'o v Triestu 27u rojstev in 355 smrtn h prmerov. v ostalem delu triestinske pokrajine pa je bilo 144 rojstev in 124 smrtnih primerov. V septembru je bilo v vsej triestlnski pokrajini 423 rojstev in sicer v mestu 254. v ostalem delu pokrajine pa 169 Smrtn h pr merov je bilo v septembru v vsej pokrajini 397 in sicer v mestu samem 276. v ostalem delu pokrajine pa 121, — Utopljenec t kanalu. V kanalu *de Dottori« so nail v bližini Redipugl e utopljenca Ugotovil; SO. da gre za 41 letnega Oliva V.s nt ina \7. Fo^liana Verjetno SO ie ponoči, ko se ie \ i-^ćal domov. sr*d'a<-nil ob robu kanala in strmoglav ] v kanal, z katerega si ni mogel pomagal Radio Ljubljana PETEK. 20 NOVEMBRA 1942-N-N1 7.30: Slovenski', glasba 8.: Napoved č.a*a — Poročila v Italijanščini. 12 20: Pl-sče. 12 30: Poročila v slovenščini. 12 *?> I ihkn glasba 13 : Napoved časa — Poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini 13 20: Operro glasbo izvaja orkester, votli dirigent Simonetto. 1» : Poročila v Italijanke ni 14.15. Kon*-^rt Radijskega orkestra, vodi dirigt-nT D M Sijar.ec. 15.: Poročila v slovenščini 17 10: Pet nrunut gospoda X. I7l">- Koncert kitarista Stanka Preka. 17.35: Na harmoniko igra Avgust Stanko. 19 : Govorimo tali \an.*ko«. prof. dr. Stan« ko Leben. 19 30: Poročila v slove'Sčini. 19.45: Simfonična glasba. 20.: Napoved časa Poročila v italijanščini 20 20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 204.V Otvoritev XI. simfonične sezone ElAR-ja: Slavnostna masa v d-duru. op. 123 — glasba Ludvika von Beethov a — vodi dirigent Viktor "de Baba. V odmoru: A Nieotera- Pogovor s Slovenci. 22.10: Pesmi, za vse okuse vod: dirigent Segurini. 22 45: Porodila v Italijanščini. ŽELEZNIŠKA NESREČA. — Ali s: že kdaj doživel železniško nesrečo? — Sem. Nekoč sem v predoru pomotoma poljub:! namesto lepe sopotnice njenega očeta. RAZUMLJIVO — Zelo sem vesel, da mi je zdravnik prepovedal kadit:. Zdaj se počutim mnogo bolje. — pravi Marko svojemu prijatelju. — To ti rad verjamem Tudi meni je bilo po tvojih cigarah vedno slabo. NI BILO NEVARNO. — Ali ste se zavedali nevarnosti, ko ste skočili v deročo reko. da bi rešili mojo hčerko? — Saj ni b:-o nevarno, ker sem že oženjen. Mali oglasi GOSPODJE POZOR! fclobučarna >PAJK« vam strokovnjaško oeistl. preoblikuje In prebarva klobuke vseb vrst po nizkih cenah Lastna delavnica — Se priporoča — Rudolf Pajk, Sv. Petra •Slov Narodu4 f«t;OV«!f8K! W Jf It O D«, 5* trte*, t*. uurmrU g !fOaBBt 26« e šarite krivih naukov! Napačni nasveti, naj bi obdelovalci lemlje na Barju t?na?ablfali kaEcij namesto kalila Ljubljana, 1«. iovenii>ia V poplavi nasvetov. k;)ko bi naj obdelovali zemljo, ni vedno le klenega zrnja. SlabJ nasveti Škodujejo dvojno: zavajajo nepoučene ljudi m kc ne izkaže, da so bii: napaćn.. marsikdo ne verjame tudi tesnemu nasvetu Strokovnjaki so ^e že večkiat obračal: proti taksnemu lahkomiselnemu pisanju, ki ši; -daje ti-Vrlu <-as..p:>:a. Nekateri so celo mislili, da hi hilo treba krat-komalo preppt vdat. pisanje o kmetijak'h zadevali v dnevnikih, odnosno, naj bi pisali le strokovnjaki, ki se lahko ponašajr s svojimi zvenečimi imeni. Ta predlog bi bil - priporočljiv, ko bi strokovnjaki moj;k in hoteli rea sta ino prispevati dnevnikom dobre in aktualne članke in ko bi znal: pisati tudi propagandne sestavke, v korist pcspivanja kmetijstva in obdelovanja zeml e sploh To pri nas m mogoče, zato pišejo o chdelcvanju zemlje v dnevnikih največ novinarji sami razumljivo je. da novinar ne mere biti strokovnjak na vseh področjih. Posluževat: se mora torej raznih pripomočkov ce podatkov ne najete * strokovnem časopisju :n knjisah. se mota obniti na sttokovnjake neposi edno Tako tud: mnogi delajo Žal so pa nekateri tud: tako »učeni . i:i gledajo na ugotovitve strokovnjakov zviška in prodajajo svojo modi ost Tako sum nedavno čitah, da ljudje zamenjujejo kalcij*in kalij: zaradi tega se dogajajo usodne pomote, je napisal pisec k:v.":;.-::<- ^avk.. Temu je tudi pripisoval da ;e letos krompir tako slabo obrodil oa Barju, kei so pi klolovalci uporabljali kalij namesti- kalcija (apna). Najbolj usodna pomota se je pa pripetila piscu samemu. Slebcrn: kmet. ki je kdaj uporabljal umetna gnojila, ve. da je krompir kalijeva rastlina* v vsaki poljudno strokovni knjigi o krompirju strokovnjaki predvsem opozarjajo pridelovalce, kako pomembno je. da i za krompir neobhodno po- trebuje kalij. To nam vedo tudi povedati v vseh prodajalnah umetnih gnojil. Oa bi naj gnojili krompirju namestil s kalijem z apnom, je ne?a>l;šano odkritje. Precej čudno odkritje je tudi. češ da zemlja na Barju razen kalcija sploh ne pogreša nobene prvine. Takšnih naukov bi res ne smeli širiti. Ho so strokovnjaki delali dolgo temeljite poizkuse z gnojili na Barju ter 90 natančno preiskali barjanska tla O tem so pisali dovolj tudi dnevniki, če že pisec ne cita strokovnih listov. Tako pomembni kmetijski ustanovi, kakršna je Kmetijska poskusna m kontrolna postaja bi pač moral zaupati tudi pis^c tistega članka o zamenjavi kalcija a kalijem Eden izmed strokovnjakov. Ki sodeluje pr i Kmetijski poskusni in kontrolni postaji, je napisal izčrpno razpravo, namenjeno predvsem kmetom, objavljeno v /-Kmetovalcu > i. 1939. Iz te lazprave se lahko pouči vsakdo, kakšne snovi na,bolj pogreda barjanska zemlia m s katerimi umetnimi gnojili je treba gnojiti. Naj ob tej priliki opozo; mio ponovno na zaključke omenjene rnzpr-vo. ki so do njih prišli na podlagi izsledkov kemijske in pedagoške analize talnega prereza (profila) in devetih ogledov zemlje ter primerjalnih gnojilnih poizkusov na zemljišču ljubljanske občine. Poizkusi* so delali na značilnem barjanskem zemljišču: na nizkem barju, ki je vsebovalo mnogo rudninskih snovi in je bilo bogato na apnu Podobnih zemljišč .je na Barja mnogo. Zaradi pogostih spo-mtadnih m jesenskih poplav in slane so I upor očali na Baiju gojitev rastlin s kratko rastno dobo, ali proti slani odporne rastline. — Organska plast zemlje postaja na Barju čedalje tanjša, zato je treba začeti uporabljati tudi spodnjo rudninsko plast. Pod organsko plastjo je na Barju na mnogih krajih Barja specifično lahek, na apnu bogat jezerski glen ali polževka. ki vsebuje le noMnatno količine kalija in fosfor ove kisline ter je zaradi tega nerodoviten. Pri mešanju organske plasti z apnenastlm jezerskim glenom se količina kalcija v oranici znatno poveča, kalija in fesforove kisline pa zmanjša. V tem primeru kalcij po svojem nasprotnem učinku zelo ovira osvajanje kalija in zato se rodovitnost zelo zmanjša. — Med h ranil-; nimi snovmi je na Barju kalija minimum; zato je pa jgrnojenje a kalijem na tej remiji zelo u*peSno. Gnojenje s samim dušikom ali s samo fesforovo kislino, kakor tudi z dušikom in fosfor ovo kišimo brez dodatka kalija, ni gospodarsko. Vsako apne-nje nizkega barja z nevtralno ali alkalno reakcijo, zlasti tam. kjer je pod organsko plastjo jezerski glen. je nepotrebno ter naravnost škodljivo. S polnim gnojenjem, t. j. s kalijem, fosforovo kislino in dušikom dosežemo na Barju večji pridelek kakor s samim kalijem. Pri takšnem gnojenju je treba uporabiti sorazmerno mnogo kalija «300 do 500 kg. 40^ kalijeve soli na ha) in precej manj fosforovega In dušikovega gnojila (po 100 do 150 kg). Ako moramo zaradi preplitve organske plasti pritegniti obdelovanju tudi jezerski glen, moramo to storiti postopno tn oprezno. Tako poglobljeno oranico je treba izdatno pognojiti z dobrim hlevskim gnojem, ki z bogato vsebino kalija, fosfora in dušika ublaži škodljive učinke jezerskega glena. Razen hlevskega gnoja je treba zemiji dodati še kalij v obliki 40rr kalijeve soli ali pa peprla. Gnojenje s hlevskim gnojem je na Barju zelo priporočljivo. S hlevskim gnojem zemlja dobi razen hranilnih snovi tudi mnogo koristnih bakterij. Razen tega daje hlevski gnoj zemlji zveznost in odpornost proti 3Uši. Zato pridelovalci lahko dosežejo s hlevskim gnojem in kalijevo soljo na Barju še mnogo večje uspehe. Madžarska kulturna politika Novi proračun madžarskega prosvetne-! ga ministrstva j^ hi v parlamentu po kratki debati odobren. Na proračun prosvetnega ministrstva odpade 9.6%, dočim je znašal v proračunskem letu 1938-39. 11.5?/,. V svojem prvem govoru pred parlamentom se je dotaknil novi madžarski .It ...» Z afriškega bojišča: Uplenjen angleški top spravljajo v položaj, da ho rabil italijanskem četam prosvetni minister tudi narodnostnega načela, naglašujoč, da se je po priključitvi novih pokrajin število šol z nemadžarskim učnim jezikom povečalo. Mailžarska kulturna politika ni nikoli stremela za zatiranjem na Madžarskem živečih narodn-h manjšin. Vse manjšine so lahko govorile v svojem jeziku in ohranile svoje narodne običaje. Ta kulturna politika sc tud: v bodoče ne bo spremenila in vsa kulturna prizadevanja narodnih manjšin v kolikor ne nasprotujejo interesom države, bo vlada podpirala. Minister je pa prosil narodne manjšine, naj ne pozabijo, da so madžar- ki državljani in da imajo ne samo pravice^ temveč tudi dolžnosti. Prva in glavna D -hova dolžnost je neomajna Bvestol * džarski državi ter požrtvovalno delo / t njene interese. Na Madžarskem Je z ago* tovljen obstoj in napredelc samo tistemu, ki inpolnuje svoje doJžnoati. Pravice sat enake, enake so pa tudi dolžnosti. ISKRENA žena. — Mama, ali je res težko obdržati t. I>u ftfaoiier: 148 Roman »Maksim! sem zavpila »Maksim!« Miruj: je odvrnil. »Saj sem pri tebi. Sanjala sem. Takšne sanje . ..« Kaj se ti je sanjalo?« Ne vem. Ne vem.« In spet sem se pogreznila v nemirna brezna. V jutrnji sobi sem pisala pisma Vabila so bila. Sama sen, jib odnošiljala. z velikim črnim peresom sem pisala naslove. Ko pa sem pogledala, kaj je napisano, ni bila pisava več moja štirioglata, ampak visoka, poševna m nekam čudno zrogljačena. Vzela sem pisemca z mize in jih nekam skrila. Nato sem vstala in se šla gledat v zrcalo. Obraz, ki mi je zrl naproti, ni bil moj. Bil je grozljivo bled, a krasen ženski obraz, in črni lasje so ga obrobljali nalik oblaku. Pripirala je oči in se mi smehljala. Ust-niice so se ji odpirale. In ves obraz, ki se je odražal v zrcalu, se je smejal, ko me je gledal. Nato sem videla isto žensko, kako sedi v spalnici pred toaletno mizo, in Maksim ji je ščetkal lase. Držal jih je v roki ter jih ščetkal in spletal v dolgo črno kito, ki mu je polzela med prsti kakor kača. Oberoč jo je stiskal, se smehljal Rebeki in si jo ovijal okrog vratu. »Ne!« sem zaklicala. sNe. ne. Odpotovati morava v Švico. Polkovnik Julvan pravi, da morava iti v Švico.« Čutila sem. kako me je Maksimova roka pobožala po obrazu. »Kaj pa je? Kaj se godi?« Sedla sem pokonci in vrgla lase iz obraza, »Ne morem spati.« sem rekla. »Vse je zaman.« »Pa si vendarle spa1. Vsaj dve uri, če ne dalj. \ Zdaj je četrt na tri. štiri milje sva od Lanvona.« Presedla sem se k Maksimu in se skozi šipo napeto zazrla v noč pred seboj. Položila sem mu roko na koleno. Zobje so mi šklepetali. »Zebe te,« mi je dejal. >Da.<£ Pred aama se je cesta vzpenjala v klanec, nato se je spustila nizdol in potem je šla spet navzgor. Tema je bilo kakor v rogu. Zvezde so bile izginile. »Koliko praviš, da je ura?« »Zdaj je dvajset minut čez dve.« »Čudno,« sem rekla. ?Zdi se skoraj, kakor da bi tamle, izza onih gričev, vzhajala zarja. Pa ne more biti, prezgodaj je še.« »Solnce ne vzhaja na tej strani. Saj gledaš proti zahodu.« »Vem. A čudno je, kaj?« ^Iaksim ni nič odgovoril, jaz pa sem še in še gledala nebo. Dalj ko sem gledala, bolj je bilo videti, kot da se svita. Bilo je kakor prvi sij jutr- njega sobica. Rdečina, ki se je polagoma razlivala preko neba. i Severni sij se vidi pozimi, kaj no?., sem vpra-šala. »Poleti nikoli ne?« »A to ni severni sij« je rekel Mak si ni. Tam, kjer je svetloba, stoji Mandciiev. Pogledala sem ga in videla njegov obra::, ritala sem mu v očeh. »Maksim! Maksim, kaj je tole Še in še je prida jal brzine. Bilu sva na vrhu klanca, in ob znožju, v dolini, sva vukla LanvoJU Tam, na najini levici, je tekel srebrni trak neke« ki se kakih šest milj naprej razliva v uai • pri Kerrithu. Pred nama je ležala cesta v M t i Meseca ni bilo. Nebo nad nama je bilo črno ka smola. Toda nebo na obzorju ni bilo temno, 1 boka rdečina ga je oblivala, kakor razbriznjena kri. In slana sapa, ki je pihala od morja, nama < n< našala pepel v obraz. K O N F C >jf. Sporočamo žalostno uest, da je umrl gospod Ing. (Dilo lelačin industrijalec in častni konzul kralj* Romunije Pogreb pokojnika bo u četrtek, čne 19. nouembra 1942 ob 4. uri popoldne, z Zal iz kapele su. Nikolaja na pokopališče Prosimo tihega sožalja. Ljubljana, čne 17. nouembra 194Z. (Delita lelačln in ostalo sorodstuo. Urejuje Josip ^opuBfi — Za Itarodao tiskarno Fran Jeran — Za ftnaacatnl del flata* irfiitanfc VolOft — M t MatttMaV