J/\AMtAV<1 ^ZjOts Leto XXHL, ŠL X Opr«» lili tvo: Ljubijint, Pnccanijera mOet X Telefon fc. 31-22, 31-23. 31-24 loseratni oddelek: Ljubljana, PnctmlKM aft-ca 5 — Telefon fc. 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Ra&ini: za Ljubljansko pokrajino pri pofeoo-čekovnem zavodu fc. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti, Corr. Post. No 11-3118 gana, nedelja 3. jannarja IZKLJUČNO ZASTOPSTVO Italije in inozemstva ima Unione Pubblicitž Italiana oglase iz Kr. A. MTLANO Cena cent« 80 ltk«i« T(*k 4«« naea Nttt2iloi z»aia aueiDO Lir M fauauiutio vključno « »Pooeddjskina J» trom« Lir 36.50. UredniitTO: . . . _ LMflm, Puccinijeva ulica ker. 5, tekfo* ker. 31-22. 31-23. 31-24._ _Rokopisi »e ne yrmč»ja. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per U pnb- bliciti di provenienza italiana ad estera: Unione Pubblidti Italiana S. A. MILANO ta di importanti pmmom In Tunisia Aleuni m&rcsmtffi e un*unit& da guerra colpiti neHe acque algerine — 19 velivoli necnici abbattutt — Isola di Malta bosnbardata . H Quartier Generale delle Forze Armate eomunica in data di Z gennaio 1943-XXI n se^nente bollettino di guerra n. 952: Sul fronte sirtico nostri caccia bombar-dieri hanno attaccato reparti avanzati e concentramenti di automezzi britannici. Tre apparecchi sono stati abbattutf in combattimento dalla caccia germanica. In Tunisia posizfoni tatticamente importanti venivano ragsriunte da nna riuscita n ostra puntata locale. Nel corso di vivaci scontri, cacciatori tedesohi distruffgevano 6 velivoli avversari. Un altro precipitava colptto dalla difesa contraerea di Sfax. Formazioni germaniche hanno nuova-mente agito sul naviglio angloamerirano nelle acque algerine. Alcuni mercantili e ununita da guerra risultano gravemente danneggiate. Le attrezzature belliche del!'isola di Malta sono state bombardate da reparti delFaviazione italiana. II nem i no ha compiuto nnMncursIone sn Palermo nella scorsa notte. I danni cau-sati non sono gravi. Accertati finora 6 ruorti e 4 fcritl Važne postojanke v Tunisu zavzete Nekaj trgovskih parnlkov m ena vcjua edinsca zadetih v alžiivkih vodah — 10 sovražnih letal sestreli enih Malta bombardiram Glavni stan italijanskih Oboroženih sil Je objavil 2. januarja naslednje 952. vojno poročilo: Na bojišču v Sfrtiki so naši lovski bombniki napadli britanske prednje oddelke in zbirališča motornih vozil. Nemški lovci so sestrelili tri letala v spopadih. V Tunisu smo v našem posrečenem krajevnem izpadu dosegli taktično pomembne postojanke. Med živahnimi spopadi so nemški lovci uničili 6 sovražnih letal. Neko drugo letalo je zadela protiletalska obramba v Sfaxu in je treščilo na tla. Nemške skupine so ponovno napadale angleško-ameriško ladjevje v alžirskih vodah. Nekaj trgovskih ladij in ena vojna edm'ca je bilo hudo poškodovanih. Oddelki italijanskega letalstva so bombardirali vojne naprave na otoku Malti. Sovražnikova letala so preteklo noč napadla Palermo. Povzročena škoda ni velika. Doslej so ugotovili 6 mrtvih in 4 ranjene. * Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 1. januarja naslednje 951. vojno poročilo: V Sirtiki in Tunisu uspeli udari patrulj Osi. ki so zajele ujetnike in vojne potrebščine. Sunki motoriziranih oklopnih sovražnih elementov v Libijski Sahari so bili odbiti s takojšnjo reakcijo naše posadke v Gatrunu. dočim so se v Fezanu naše iz-vidniške edinice živahno udejstvovale. Nemška letala so med akcijo na neko letališče v Alžiru un'čila na tleh nekaj letal in mncga letala poškodovala. Nemški lovci so v zraka nad Tunisom zrušili v borbah dva »Bo=*ona«. Nemška letala so napadla pred pristaniščem Bono sovražni konvoj in zadela dve trgovinski ladji srednje tonaže z bombami velikega kal'bra. Oba parnika se lahko smatrata za izgubljena. Na Atlantiku Je naša podmornico pod poveljništvom kapitana fregate Carla Lian-nazze potopila 29 novembra parnik »Ar- ?o« s 5500 tonami podmornica pod poveljništvom kapitana korvete Carla Ferch d' Cossata je "otonila 21-. oziroma 26. decembra oboroženi trgovinski lad.fi »Queen Ci-ty« in »Dona Aurora« s skupno 9925 tonami.. Siloviti letalski boji v Afriki Berlin, 1. jan. s. S tun ške fronte poroča DNB, da so nemški strmoglavci kljub silnemu ognju protiletalske obrambe bom-bard'rali zbirališča angloameriških motornih vozil ob vzhodnem vznožju Atlasa in uničili veliko število motornih vozil ter zadali krvave izgube sovražnku. Nekaj ur nato so nemšk' strmoglavci jzvedli silovito akcijo proti železniškimi napravam v Beji in povzročili hudo škodo. Nastali so cgromni požari. Popoldne so bili v zraku nad Tunisom srditi spopadi med angleškimi bojnimi letali in nemškim lovci. Med temi dvoboji s številčno mcčnejš'm sovražnikom 3o nemški letalci brez lastnih izgub sestrelili 6 letala tipa »Boston«. Sovražna skupina ki jo je skupina nemških lovcev trdovratno napadala, je bila razpršena in prisiljena k umiku. Druga nemška lovska letala, ki niso srečala sovražnika, so v nizkem poletu napadla skupine oklopnih avtomobilov ln jih učinkovto obstreljevala s svojimi jopiči. V vodah Bone so nemška bojna letala napadla manjši angloameriški konvoj in ponovno zadela dva trgovska parnika s 3kupno 12.000 tonami. Med povratkom so nemžki opazovalci lahko ugotovili veVke požare na krcvu obeh sovražnih transportnih ladij. Druge nemške skupine so bombardirale, z uspehom sovražna letališča, železniške naprave, zaklonišča čet in avtomob:lske kolone v severnem Tunnsu. Med napadom na letališče v Boni je bilo uničenih z bombamj 6 letal, 12 nadaljnjih letal pa je Drlo ob-streljevanih s strojn5cami in hudo poškodo-vanh. Razdejana so bila vzletišča iz armiranega železobetona. Med povratkom na oporišče je neka letalska skup'na iz nižine napadla neko veliko taborišče, kjer ie oo-vzročila škodo Izjalovljeni ssvfeiskf napadi — Ogrwe izgube sovjetske vofske 1x Hitlerjevega glavnega stana, 2. jan. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na vzhodnem Kavkazu so močni sovražni pehotni in oklepni oddelki poskusili prodreti naše črte. Vsi napadi so bili % izgubami za sovražnika odbiti, pri čemer Je bilo un'čenih 29 ok'opnib vozil. Tudi na ozemlju ob Donu So se novi napadi sovražnika v težkih borbah ponesrečili. Uspešni protinapadi nemških čet so vrgli sovražnika nazaj, razbili neko sovražno oklnpno brigado ;n uničili pri tem 39 oklopnih vozil ter 14 topov. Posadka oporišča v Velikih Lukah Je ▼ težkih bojih odbila neprestane ponovne sovražne napade. Na področju pri Rževa Je bilo od 25. novembra do 31- decembra 1942 raietib 8500 ujetnikov, uničenih, zaplenjenih ali za borbo onesw>=oWlenih pa t oklopnih vozil in zajetih ali uničenih 582 topov. Sovražni napadi južnovzhodno od Pmen-skeeM Jezera so se ?7fc»'nv?li v rhramhn™ ognju nemških čet. Sovjetske čete so izgubile 12 ok'opnih vozil. Na bojišču ob Ledenem morju so strmo-glavna in rušilna letala bombardirala naprave mnrmanske železnice in zaklonišče sovražnih čet zapadno od Kandalaškega zaliva. Odd^ki nemških brzlh leta1 so v severni Afriki v presenetljivem napadu unio:li več sovražnih motornih vozil. Spremliaioča lovska letala so brez lastne izgube sestrelila 3 sovražna letala. V Tnni«n ncn«šne kr* favno hotne n tip racije. Pred Bono so nemška letala s težkimi bornimi e«o covr^žno križarko in dve trgovski ladji. Tudi na pristaniških nrmrava* v Ftoni iP b"a pov^r^čena ve^ka škoda. Spremljajoča lovska letala so nad Tunisom ob izgubi enega letala sestrelila 7 sovražnih letal. ProfJ^talsko topništvo Je cpc4ro';in eno n^^linie letalo. Nemška bojna letala so podnevi napadla obi°kte ob vzhodni arssr'ešk' obaTi. Dne 31 decembra je oddelek nemške vclrw? mornarice pri RT^ve-lieni otok« na Severnem ledenem mor^u napadel 'z kri-žark in rušllcev obstoječo skupino britanskih vcjnih ladij .ki je ščitila neki konvoj. V večin r' sorbl s« p r škodovale nemške kriiarke s topniškim ogiijem več sovraž- nih križark in rušilcev in trgovskih ladij. Opazovanje uspeha je bilo zaradi vremenskih razmer otežkočeno. V boju poškodovanega sovražnega rušil ca je potopil nemški rušilec. Nemške podmornice so torpe-dirale 4 parnike v konvoju, toda zaradi boja ni bilo mogoče več opazovati njihove potopitve. En nemški rušilec se n> vrnil iz boja. * Iz Hitlerjevega glavnega stana. 1- januarja. s. Nemško vrhovno poveljstvo je objavilo danes naslednje poročilo: Na področju Tereka Stalingrada in v velikem kolenu Dona je sovražnik imel. nadaljujoč svoje brezuspešne napade, ponovno hude izgube; izgubil je tudi 33 tankov. V srednjem odseku fronte so nemške čete prešle v protinapad in zopet vrgle so-sovražnika iz raznih krajev in postojank ter uničile 13 tankov, bo so se branile proti ofenzivnim sunkom nasprotnica. Južno od Ilmenskega jezera je sovražnik obnovil svoje napade uporabljajoč številne tanke. Vsi ti napadi so bili odbiti, uničenih je bilo 8 tankov. Med 21. in 31. decembrom So oddelki vojske na vzhodni fronti uničili, zajeli ali onesposobili za borbo 742 sovjetskih tankov. V Libiji in Tunisu živahno ndejstvova-nje obojestranskih napadalnih oddelkov-V Tunisu s0 brza nemška bojna letala in lovci uničili na tleh 6 sovražnih letaj na letališču v Boni. Druga letala in dve trgovinski ladji sovražnika so bile poškodovane severno od Bone. Strmoglavna letala so zadela v polno železniške naprave in transportne kolone sovražnika. V nori na 1. januar je neka nemška podmornica z dvema torpedoma zadela in potopila v Sredozemskem morju severno od Cipra sovražni rušilec razreda »Jarvis«. Včeraj so angleška letala metala zaž|. galne bombe na področje zapadne Nemčije. Prebivalstvo je utrpelo izgube Eno sovražno večmotorno letalo je bilo zrušeno. Angleži «o izffnbili eno nadaljnje letalo ob obali Rokavskega preliva. Na vzhodni angleški chr-M sn nemška boj | ia u~*~>btrdirsia pccfnrv; važne mor- 1 uariške naprave- HITLERJEVA NOVOLETNA POSLANICA Prerojena in v narodnem socializmu združena Nemčija bo vsiljeno ji borbo bojevala do končne popolne zmage Berlin, 21. jan. s. Iz svojega glavnega stana je Hitler dal nemškemu narodu naslednjo novoletno poslanico: Nemški narod, narodni socialisti, narodne socialistke. člani stranke! Četrtič me sdli usoda izdati v vojni dobi novoletni proglas na nemški narod V teh štirih letil se je tudi nemški narod prepričal, da gre v tej borbi, ki nam je bila, kakor mnoge druge v naši zgodovini, vsiljena od starih pohlepnih sovražnikov, resnično za biti ali ne biti. Ko so v preteklih stoletjih dinastični spori polnili svet s truščem orožja, so bili rezultati teh vojen tako za zmagovalce kakor za premagane zelo skrormv v svojih posledicah Po stoletjih propala prvega nemškega rajha je naš narod zaradi notraniega razdrob-Ijenja in sledeče nemoči padel s svojega evropskega položaja ki je prej v'ival to-l ko spoštovanja, in ie postal za dolgo dobo samo kvas kulture ostalega sveta. Milijoni Nemcev so bili prisilien; služ ti si vsakdanji kruh s tem, da so zapustili domovino in prav tr so ustvarii tisti kontinent. ki skuša zdaj že drusič zatreti Evropo z vojno Narod ki ie bil v svoji politični nemoči in po sfili gmotnih potreb ve. dno bolj prisiljen iskati zavetja v kraljestvu misli in je končno postal narod poetov in mislecev je bil za ostal; svet neznaten pojav prav tako kakor razkosana 'n z romantičnimi ruševinami pokrita Ita- 'ija. Od trenutka pa. ko je pruska država nehala biti meč za tuje s!le in ko se je pod vodstvom razssvetljenih duhov posvetila svojemu pravemu poslanstvu zed njenja nemškega naroda, so izkoriščevalci starega ooložaja zopet pričeli preganjati s svojim sovraštvom novi rajh in ga zapletati v vedno krajših intervalih v vojne. Fevdalna Francija je napadla rajh ped vlado habsburške hiše, meščanska Francija se je borila prot' Nemčiji, ki jo je vodila Prusija. Francija iz leta 1939 je zopet napovedala vojno rajhu, to pot ne več cesarskemu Raj-hu, temveč narodno socialistični državi. Anglija je napadla najprvo parlamentarno ustavno monarhijo, danes podžiga svet proti nemški ljudski državi. Amerika iz leta 1917 je prstopila v vojno proti Nemčiji Viljema II-. zdaj je izzvala novo vojno proti Nemčiji socialne obnove. Rusija je zapletla najprvo v vojno monar-hično Evropo, zdaj je pripravila svojo svetovno borbo proti Evropi in narodno socialistični Nemč ji iz socialnih razlogov boljševiške države s pomočjo kapitalističnih držav. Pravi vzsreki vojne Kakršenkoli razlog je že izzval to vojno, notranji raazlog je bil vedno isti: sovraštvo proti močnemu nemškemu rajhu, zaščitniku srednje Evrope, zanikanje živi jen jskih zahtev nemškega in italijanskega naroda in končno predvsem splošen kapitalistični interes za vojno, kajti vsi oni državniki so istočasno lastniki akcij oboroževalne industrije svojih .lržav in iz krvi njihovih plačancev in njih vojakov nastajajo diviclende. Nič ni bolj naravnega, da ima sila ki je najbolj oddaljena od sleherne človeške etike in ki vidi samo v zlatu smoter življenja, glavni dobiček od slehernega spora in da je glavna organizatorica vojne, židovska internacionala je bila vedno mojster v sejanju sovraštva in nesloge me.l ljudmi m narodi. Med svetovno vojno 1911—1918 je tej mednarodni koaliciji afaiistov in njih židovskem pooblaščencem uspelo omračiti s svojimi frazami nemški narod in ga vreči slepo v nevarnost, ki mu je pretila. Ko je potem od notranje revolucije oslabljeni narod položil orožje, so naivneži, zaupajoč v obljube teh ljudi brez značaja, verovali in čakali na mir, spravo in razumevanje. Ime enega ameriškega prezidenta je od tedaj povezano za vse čase z največjo sleparijo, ki jo svetovna zgodovina pozna. Wilson, ki mu je uspelo s 14 točkami iz-polkopati duhovno zadržanje na bojiščih nepremaganega nemškega naroda, da bi ga potem uničil, je napravil nemški narod za vedno imun proti ponavljanju poizkusov te vrste. Od tedaj beseda kakega ameriškega prezidenta ne velja več za nemški narod kot velja -ta beseda v Zedinjenih državah, to je ne velja nič. Neodvisno ol tega pa nemški narod od danes ni več nemški narod iz dobe 1914/18. Prejšnja klasična kapitalistična meščanska država se je spremenila v ljudsko državo. Za mene, vojaka svetovne vojne, ki sem iz dogodkov na fronti povzel osnove doktrine moje narodno socijalistične koncepcije, predstavlja se '.anja druga svetovna vojna, ki divja kot edinstveni zgodovinski dogodek, samo novo preizkušnjo te koncepcije. Med to borbo se nemški narod ne oddaljuje od svoje naarodno socialistične ljulske misli, temveč je nasprotno od meseca do meseca vedno tesnejše z "njo povezan. 2idcvska rasa n^sf glavno krivdo za vojno Druga za drugo odpadajo vse skorje onemoglega in premaganega socialnega reda in ni dvoma, da se bo ob koncu te borbe r.a-rodrn socialistična Iržava dvignila v Evropi kot granitni in neuničljiv blok. Naj si nihče ne utvarja: ta država bo vodila borbo za obstoj našega naroda s čisto drugačno energijo kakor tedanja Nemčija. Kakor sem 1. septembra 1939 izjavil v nemškem rajhstagu, da niti čas, niti sila orožja ne bosta mogla razbiti sedanje države, vsak Nemec danes ve, da ni mogoče niti najmanj dvomiti v točnost tega prerokovanja. Zagotavljam, da upanje žigovske intama-cionale uničiti z novo svetovno vojno nemški narod in ostale evropske narode, ni bila samo največja zmota, storjena po židovstvu v tisočletjih, temveč se bo Hdovstvo na ta način samo uničilo. Danes ne more biti nobenega dvoma več glede tega. To pot ne bo ostalo brez kazni dejanje rase, ki je obremenjeno s prekletstvi in ki meče in žrtvuje na bojiščih milijone poštenih ljudi, da bi moglo mednarodno židov-stvo zaključiti svoje dobičkanesne transakcije ali razplamteti svoje sovraštvo »starega testamenta«. Da je ta rasa glasna povzročiteljica sedanje vojne, je zadostno dokazano s koalicijo navidezno skrajnih nasprotstev v borbi proti evropskim narodnim državami Zavezništvo med kapitalističnimi državami zapada m Ameriko in tako zvanim sooalističnim režimom boljševizma, je mogoče samo zaradi tega, ker ,ie vodstvo v obeh primerih v rokah židovske internacionale. Nova Nemčija je nepremagljiva Brž ko se v teh državah omenja najmanjša prebuda nacionalnih interesov, pa se pokažejo takoj najhujša nasprotstva v akciji, zlasti gled dcločtev ciljev vojne. To vodi zelo daleč in konec koncev v politični umor, ki ga tako popolno goji angleška Ineligence Service kadar ni več mogoče najti ponrrjevalne poti glede nastalih sporov. Neomajno zadržanje narc-dnosoca. listične države v tej največji borbi svetovne zgodovine določeno z dvema glediščema: prvič mj nismo ničesar stor.h proti Franc ji, Angliji in Ameriki. Ničesar nismo zahtevali od teh držav, kar bi lahko povzročilo to vojno. Slehernj mirovni predlog med vojno samo je bil takoj odbit od za vojno navdušenih mednarodnih zločincev in je bil pr kazan samo ko dokaz slabosti Nemčije. Tako smo bili prisiljeni k borbi. Drugič, ko smo videli, da je vojna neizbežna smo se odločili vediti jo z vsem navdušenjem katerega smo mi, narodni socia-l'sti, sposobni. Mi smo odločeni za vse, odločeni smo, voditi vojno do jasne in do končne odločitve, tako da bo nam 'n našim potomcem prihranjeno v bodočnosti ponavljanje take katastrofe, če bi 1. 1918 .lemški narod namesto, da bi verjel v hinavske, ažnj4ve Wilsonove besede, nadaljeval borbo z železno odločnostjo, bi bila nasprotna Koalicija že tedaj zrušena. Ker se to ni ugodilo, je bjla posledica ta, da je naš narod padel v ne zmerno bedo in da so bili mili-jrni Nemcev iztrgani domovini !n ne samo to, temveč v zadnjih posledicah je zaradi tega nastala tudi sedanja vojna, kajti mi vemo, da so bili prav v Angliji in v Parizu leta 1939 mnenja, da bo nemški narod v kratkem času položil ortžje kakor tedaj. Nemški narod in ves svet pa vesta, da obstoja v zgodovini Nemčije vedno samo enkratni vzgled Ce torej ameriški ln angleški 2idje naznanjajo, da je namen združenih sil odvzeti otroke nemfikemu narodu, pobiti milijone mladeničev. razkosati Nemčijo in jo napraviti za večno nemočen predmet izkoriščanja po plutokraciji in boljševizmu, jim ni "treba podajati takih izjav, kajti mi jih poznamo že v naprej. So ljudje na tem svetu, tako se zdi, ki ne vedo, da narodno socialistična Nemčija nI več pripravljena za take eksperimente ln da je ni mogoče premagati in tudi ne spraviti do kapitulacije. Nasprotno, ona je prešl-njena z duhom velikih dob naše zgodovine, odločena končati to borbo samo z jasno zmago. Uspela zavezniških narodov Najbolj varen porok za to čustvo sta narodno socialistična stranka s svojimi or- ganizacijami ln ves narod, ki ga je ona vzgojila. Pravico do vere v to zmago nimamo samo zaradi naše sile, zaradi hrabrosti naših čet in zaradi zvestobe do dela naže države, temveč tudi zaradi učinkovitosti naših hrabrih zavezniških narodov ▼ Evropi in Aziji. Nemšktm silam ln silam naših zaveznikov je uspelo v preteklem letu postaviti še bolj nazaj od Evrope izredno nevarne vojne fronte boljševizma. Dovršenost gospodarske organizacije Država, mesta in dežela so z zgledom ln v borbah rešili v najhujših okoliščinah edinstven problem. Nemški vojaki kakor tudi nemško gospodarstvo niso samo ogromno razširili življenski prostor boreče se Evrope, temveč so ga velikopotezno tudi osposobill, da jim bo koristil. Zlasti zaradi dela kmet in kmetic, je bilo mogoče zagotoviti našo prehrano. Milijoni ljudi, ki delajo v naši industriji, niso oskrbeli z vsem potrebnim samo boreče se armade, temveč so tudi ustvarili pogoje za stalen donos naše povečane vojne industrije. Kaj namerava glede tega storiti Amerika, nam je bilo že zadostno povedano v megalo-manskera besedičenju njenih glavnih šču-valcev na vojno, ne vemo pa, kaj je Amerika res v stanju proizvajati in kakSna je dejanska storilnost. O tem pa, kar Nemčija in Evropa proizvajata, bodo zvedeli v prihodnjem letu tudi naši sovražniki. Zahvala borcem Pogled nazaj na to leto velikih zmag in titanskih bitk obvezuje državo, da misli ▼ prvi vrsti na svoje vojake. Povsod, kjer so postrojeni, so dodali nove strani slave knjigi nemške zgodovine. Njih slavne bitke so bile objavljene v izredn h poročilih vrhovnega poveljništva Oboroženih sil. Dežela pa ne more premeriti, kar oni trpijo in prenašajo. K tem borbenim frontam pripada tudi fronta tistih mož in žena, fc: sodelujejo z njimi in za njimi. Tudj od te fronte zlasti na zapadu se mnogo zahteva. Njena akcija varuje državo pred bridkimi nesrečami, katere se lahko samo približno spoznajo ob priliki najhujših letalsk:'h bombardiranj. Priče tek novega leta mi nalaga v imenu nemškega naroda zahvaliti se za vse junaštvo in udejstvovanje države in fronte, kajti jaz sam nisem drugega kot eden izmed članov tega naroda Kar me dviga nad množico mojih sodržavljanov, je samo čast, da sem lahko njih voditelj. Njih trpljenje je moje trpljenje. Enako kakor je moj ponos in moja radost ponos in radost vsega naroda. Posameznik preide, samo skupnost mora ostati In mi ji posvetimo vse naže energije v prihodnjem letu in to mora biti naša prisega ob 1. Januarju 1943. Le tedaj smemo biti drzni kakor vedno in prositi Gospoda, naj nam ne odreče pomoči. ki nam jo je doslej dal Zima bo morda huda, toda zadela nas ne bo hujSe kakor preteklo leto. Po njej bo prišla ura, ko bomo zbrali vse naše sile in zopet korakali. da si zagotovimo svobodo in z njo bodočnost in obstoj našega naroda. Tedaj se bo končno kot prva v tej borba zrušila neka sila in mi vemo, da to ne bo Nemčija. Nemški narod bo ostal to pot nepoškodovan Imel bo končno tisti dolgi mir, po katerem mi hrepenimo v svrho velikega gradilnega dela našega rodu. To bo edino vredno povračilo našim padlim junakom. V Hitlerjevem glavnem stanu. 1. januarja 1943. Dnevno povelje nemški vojski Gigantski uspehi v leta 1941 — Priznanje vsem rodovom oboroženih sil In vsema prebivalstva Iz Hitlerjevega glavnega stana, I. jati. a. Hitler je dal oboroženim silam naslednje dnevno povelje: Vojaki, ko sem naslovil na vas zadnji novoletni apol, je bula na nasi fronti na vzhodu zima, enaika elementarni katastrofi po sivo ji trdoti Kar ste morali pretrpeti vojaki vzhodne fronte, veste sami. Misli mojih noči brez sna so bifle pri vas Da je u sipe! o preprečiti napofleonovsko katastrofo, k: nam je pretila zato gre zasluga vaša hrabrosti, vaši sposobnosti, vaša zvestobi in vasi trdnosti. Vi ste, dragi moji borci na vzhodu, v tej zimi rešili Nemčijo in vso Evropo ter zs.vami vojaki naši zavezniki, ki se borijo ramo ob rami z nami. Medtem ko ste vztrajali žfavo in srdito v brezkončnem boju z naravo in zasedami sovražnika na evropski fronti na vzhodu, so doma vsi delali za obnovo borbe v pomladi. Gigantske uspehe ste dosegi' v letu 1942. Krim je bil osvojen in sovražnik po-meden z njega, nevarni vdori sovražnika so biili na številnih točkah fronte ousitranjeni. Med bitko okrog Harkova je bila odstranjena nevarnost proti našemu južnemu boku in sovražnik je bili popolnoma razgnan. Z novo neizmerno ofenzivo mu je bilo odvzeto, kar mu je še ostalo od Ukraj ne in od njegovih premogovniških kotlin Danca. V tem ogromnem prostoru, ki gre od Voflge. bo končno, in v: to veste najbolje, zmaga naša. kakor so in še bodo hude te bitke in četudi se navidezno lahko zdi, da se skledi ca tehtnice nagiba k sovražniku Medtem ko ste vi. moji vojaki z vzhodne fronte, nosili predvsem največje breme krvi in z vami vsi moški in žen^e iz ocean zacij. ki vanj pomagajo in ki morajo dostikrat zagrabiti za pu3co. je nemški voiak tudi na ostalih frontah v ceJoti opravili svojo dolžnost. Od severna Norveško do španske meje čakajo nemške divizije na. sovražni napad. Lahko {M samo domnernuno, da bo tanodea in kje bo žrveden. Da pa bo odbit, kjer koB bo in kakršen kodi bo, to vsa vemo. V nekaj urah je Dieppe pokazali Angležem, da se more izkrcanje na kontinentu končati samo z bliskovitim uničenjem Med tem ko so naši vojaki skupno z našimi zavezniki zlasti v Severni Afriki ▼ junaških borbah, so izdajalski francoski generali" ln admirali, prelomeč premirje ln kršeč svečane obljube in svojo častno besedo, skušali izročiti našim sovražnikom francoski imperij, katerega smo ml, zmagovalci, pustili Franciji. V nekaj dneh je bfl v sporazumu z Ducejem zaseden ostanek Francije, sredozemska obala južne Francije organizirana za skupno obrambo, francoska vojska in mornarica razoroženi, Tu-nis in Bizerta zasedena. Na ta način smo zasegli tiste postojanka, ki so odločilne važnosti za vojevanje v Se« verni Afriki. Med tem ko ste vi, moj vojaki, trdno držali fronte tako daleč od Nemčije, ste ščitili skupno z našimi zavezniki ne samo Evropo, temveč svojo domovino — nemški rajh. Kar dela naša mornarica, je edinstveno v zgodovini. Podmornice ln površinske edinice uničujejo količine tonaže in vojnega brodovja sovražnika, katerega nove gradnje ne uspejo niti približno držati v ravnotežju. Letalstvo opravlja čudeSno poslanstvo, kakor ste sami priča. Vi vojaki vojske in SS ostanete kakor prej hrbtenica te titantske bitke. Vaša vrednost, vaša zvestoba, vaš čut dolžnosti, vaša trdnost so temelji dokončne zmage. Zlasti grenadirji in lovci polkov pehotnih in oklopnih divizij vojske in edinic SS niste Imeli samo največjih izgub, temveč ste opravil tudi največja junaška dajanja. Ko ob pričetku novega leta trdno sklenemo, da se ne umaknemo za npfceno ceno Nadaljevanje na 2, strani . »JUTRO« št. 2 Nadaljevanje s t stremi pred sovražnikom, temveč se borimo, dokler ni odločilna zmaga naša, storimo to predvsem v počastitev spomina naših tovarišev ki so žrtvovali svoje življenje za to zmago, pa tudi s pogledom na nemški narod, na njegovo sedanjost, na njegovo bodočnost. Ker nameravajo naši sovražniki storiti z našim narodom, je bilo naznanjeno že v mnogih listih in v javnih govorih Kaj bi naš sovražnik storil z nami v primeru njegove zmage na vzhodu, veste vi sami To pa, kar smo ml sklenili storiti z našimi sovražniki, bodo sami zvedea OSCbnO. Ko se spominjamo naših padlih na troei. t-Ji se spominjamo tudi hrabrosti države. Ona je vredna svojih vojakov. Vsi poizkusi sovražnika, njegovi napadi na ženske m otroke na stare spomenike in miroljuone stanovanjske hiše mso zamajali nemškega naroda. Nasprotno, navdali so ga s tistim sovraštvom, ki je potrebno za voienje take borbe z izgledom na uspeh. Mi nismo poznali tega sovraštva. Nič nismo od njih z-Jitevali kar bi jih moglo raniti ali raz-žaliti. Nobene njim pripadajoče stvari nismo zahtevali, naša želja je bila živeti z njimi v prijateljstvu. Naši vojaki so se potem, ko sta Anglija in Francija nam napovedali vojno, junaško borili in navzlic vsemu se še ni sovraštvo polastilo nem. ške°"a naroda Porušenje naših starih kate-draf, naši številni mrtvi in ranjeni, ženske in otroci, sistematični napadi na naše bolnice itd. vse to pa je spremenilo čuvstva naš—a Aaroda. Gospol Roosevelt in gospod Churchill sta naučila Nemčijo sovraštva. Zdaj nemški narod trdovratno dela na deželi in v mestih z edinim sklepom, da bi sc to pot vojna končala tako, da bi sovražniki Nemčije v prihodnjih stoletjih izgubili voljo napasti jo še enkrat. Narodi, ki so navezali svojo usodo na usolo Nemčije se nahajajo tudi pred istim vprašanjem življenja ali smrti. Uboga Evropa, če bi židovsko plutokratična zarota uspela! Evropa bi bila dokončno izgubljena! V njej se pa nahaja naša domovina, za katero se vi borite, moji vojaki. L. 1943. bo morda hudo. toda gotovo ne hujše od preteki h. Ako nam je Gospod aal moč premagati zimi 1941 in 1942, smo v stanu premagati to pričeto zimo in sledeče mesece. Neka stvar pa je gotova: v tej borb: ne bo nikoli kompromisov. Kar potrebuje Evropa in ostali svet, ni položaj, v katerem bi se ž'dovsko plutokratične hijene lahko vsalcjh dvajset ali petindvajset let vrgle zopet na novi miroljubni in predvsem socialni svet, temveč dolga doba miru in nemotenega razvoja. Zlasti Nemčija potrebuje pogoje za razvcj ljudske narodno-eocialistične skupnosti, ki ni več ogrožena iz tujine. Ko bosta ta država in ostala Evropa razpolagali istočasno s svojim življenjskim prostorom in oporišči za zajamčeno prehrano in oskrbovanje s surovinami brez katerih danes ni mogoče misPti na človeško civilizacijo, tedaj vaše trpljenje moji vojaki, ne bo zaman, tedaj bodo mlade generacije poromale na grobove naš;h padlih tovarišev da se jim zahvalijo za prestane žrtve. Boreč se za te smotre življenja in svobode našega naroda jn ne za zlato in za trgovske posle, se lahko obrnemo do Gospoda in ga prosimo, da nam tudi v prihodnjem letu nakloni zmago kakor v preteklih letih. Iz glavnega stana, 1. januarja 1943. Adolf tlitler. Marša! G'6rln% nemškim letalsessa Berlin, 31. dec. s. Državni maršal Go-ring, vrhovni poveljnik letalstva, je izdal za. novo leto naslednje dnevno povelje letalstvu: Vojaki letalstva, tovariši! Smo v pričet-ku novega leta z enakim prepričanjem v zmago kakor prvega dne te gigantske bitke za svobodo in veličino naše države. Kdor je vzdržal v Narviku, odvzel Kreto sovraž-xrku in pognal boljševiške množice z dolnje Volge in s Kavkaza, bo zmagal tudi v »adnji bitki. Vi, moji tovariši, ste v velikih in hudih dneh preteklega leta dokazali v bitkah v »raku in na Kopnem ob vsakem času Ln na vseh frontah čudovito hrabrost in najvišjega duha predanosti. Zaradi tega se vam kot vaš vrhovni poveljnik in tudi kpt zastopnik države ponosno in ganjeno zahvaljujem. Moja zahvala gre tudi vsem vojakom letalstva, ki nimajo sreče izkazati se proti sovražniku, temveč opravljajo popolnoma v tišini svojo dolžnost na drugih važnih mest;h in zlasti v vežbanju. Kaj nam bodočnost prikriva, še ne vemo, golevo pa je, da bo ob koncu sila narcdno-sociali-stične Nemčije in zaveznikov obvladala sleherno Usodo in odprla naš m narodom lepši evet. V duhu padlih junakov, prisegamo, da te bomo borili do zadnjega diha za našo večno Nemčijo. Ob pričetku nevega leta pozdravljamo zastave, naše vel:častne ?-na-ke zmage, s to sveto obljubo, živel Adolf Hitler, naš Fuhrer in kondotier. — Goring, maršal velike nemške države in vrhovni poveljnik letalstva. Visoki komisar na obiska v vojaški bolnici Bolniki in ranjenci so HS bogato obdarovani Ljubljana, 2. januarja. V sredo popoldne je Visoki komisar v spremstvu svoje soproge obiskal vojaško bolnico. Sprejeli so ga upravitelj no službu-loči zdravniki Eksc Graznolii je obiskal vojne ranjence med njimi tudi nekatere, ki pripadlo prof'-komumstični prostovoljni milici. Z vsakim -»e je dalj ča&a ljubeznivo razgjv«rjal. za-aimajo-č se. kateremu orožju popadajo, ka-•coir tudi za pogoje njihovega zdravja in za njihovo družino. Zadržai se je n«ta*je pri števiikuh bolnikih, ki jim je vsem pmsrčno peželel zdravja in sreče Ranjencem in bolnikom *o bile razdeljene nagrade m darila Visoki koomear je br sprejet z izrazi odkritosrčne vere in žive hvaležnosti Duceju. Pred odhodom tz boflnice je Vieofci komi sair izrazni upravitelju in zdravn.kom po hvalo in zahvailo. Marala džungle V življenju pogosto srečujemo ljudi, ki imajo »svojo« moralo: za vsako svoje dejanje, četudi še tako nemoralno, skušajo najti primerno opravičilo. Kadar pa jim tudi to ne zaleže več, tedaj se navadno poslužijo enostavnejšega sredstva, da zvale krivde na druge po znani prislovici: »Pri-mite tatu!« Vsa ta moralna slepila pa jim naposled le ne morejo oprati slabega imena, ki se jih drži. Slej ali prej družba izloči takšne tipe iz svoje srede, jih izolira in napravi neškodljive. To je tudi neizbežno potrebno, kajti gorje družbi, ako se ljudje s takšno moralo med seboj povežejo. To so potem najnevarnejše škodljivke družbe. pri katerih so vloge lepo porazdeljene: medtem ko nekdo ubija ali ropa, ga drugi zagovarja ali spravlja javnost na napačno sled itd. Tudi pri nas se je skušala uveljaviti v javnem življenju takšna nemoralna družba, ki si je za svoj program nadela najhujše zločine na škode vsega našega ljudstva, ki pa se je že v naprej dogovorila, kako bo te zločine prikazala narodu v kar najbolj »moralni« luci. Vse, kar je ta teroristična komunistična družba počenjala, naj bi bilo moralno in dopustno: ljudstvo naj bi ploskalo vsem njenim dejanjem, četudi so bila še tako odvratna. In da bi se kdo ne spozabil in po občih moralnih načelih obsodil, kar je bilo vse obsodbe vredno, so vsakemu že v naprej teroristično zagrozili z najhujšimi represaljami. »Kdor ni z nami, je proti nam!« so tedaj samozavestno trdili; vsakogar, ki je bil proti njirn pa so po »svoji« morali imeli »pravico likvidirati«, češ da to zahteva »interes slovenskega naroda«, v imenu katerega so si seveda lastili vse pravice, vključno pravice do ubijanja vseh nasprotnikov. In to svojo moralo, ki jo po pravici lahko označimo za »moralo džungle«, so zavijali pred ljudmi v hinavsko opravičevanje: »žrtve morajo biti!« S to zvenečo frazo so opra- vičevali vse svoje početje vse do umorov in trpinčenja nedolžnih in poštenih ljudi. čim pa jih je ljudstvo spoznalo in'je njih zločinsko početje označilo tako, kakor je zaslužilo, so v tem odporu takoj videli nekaj »nemoralnega«. Tedaj se je začeia njihova prava zločinska igra po prislovici: »Primite tatu!« Cez noč so hoteli veljati v ljudskih očeh za najbolj »nedolžne« ljudi, ki da niso nič zlega storili, češ da so bila vsa njih dejanja le odpor proti dejanjem drugih. Tedaj so se naenkrat spomnili, da so umori, poboji in ropi nemoralna dejanja, ker so se zbali, da bi se nad njimi ne uresničile znane besede: »Kdor z mečem pobija, bo z mečem pokončan«. Pozabili so tudi na svojo tako priljubljeno frazo: »žrtve morajo biti!« Cim se je ljudstvo tako odločno in ostro obrnilo proti njim, so se takoj začeli zgražati in se posluževati kar najbolj moralnih gesel, kakor da so oni najbolj nedolžni ljudje na tem svetu! Ljudje pa so vso to igro že spregledali Oni vedo, s kom imajo opravka in ne morejo več nasesti komunistični taktiki. Ni dveh moral, morala je samo ena: v nobeni pravno urejeni in na moralnih načelih sloneči družbi se zlikovec ne more oprati s tem, da druge obtožuje nemorale. Pač globoko so moralno propadli tisti, ki mislijo, da je tudi družba, nad katero so izvajali svoja nemoralna dejanja tako nizko padla, da bo njih hinavskemu moralnemu zavijanju nasedla. Tako lahko misli samo človek, ki sam nima nobene morale več. Tega se sedaj prav dobro zavedajo vsi naši komunistični zločinci, ki bi se radi oprali le še s hinavskim zavijanjem oči. kakor da so same nedolžne ovce. Toda narod je že spregledal in jim ne naseda več. Kdor je sam zločinec, ne more drugim soditi, še najmanj pa onemu, ki v imenu morale-in pravice jamči družbi pošteno življenje. Gospodarstvo Podaljšanje predpisov o od- * v najem Belavnust Dopalam v Italiji ski Dopolavoro v Imperiji je določil 4 na Admiral Eaeder nemški memaffisf Berlin, 31. dec. s. Vrhovni poveljnik r.em-Ike mornarice, veliki adnvral Raeder, je poslal nemški vojni mornarici ob novem letu naslednjo poslanico: Veliko hudo leto naše nemške zgodovine je končano. Ali bo siedio še hujše leto? Najti nas mora pripravljene za nova de-jania z duhom, usmerjenim k zgledu naših" padlih tovarišev. Gledamo na krasne posežene zmage Naša najvišja dolžnost je, postaviti ob strani teh zmag enake in še večje. Fuhrer nam je pokazal pot iz globokega prepada k nevemu preporodu. Z ist-m zaupanjem, s hrabrostjo in trdnim prepričanjem mu sledimo danes na poti zmage, po kateri hočemo hoditi kot hraori rojaki, živel naš Fuhrer! Visoke Izgube švedske trgovske mornarice Stockholm, 31. dec. s. Leto 1942 je bilo «eio tragično za švedsko trgovinsko mornarico. Nič manj kot 45 ladij je bilo potopljenih ko so naletele na mine ali bile torpedi-lane in 180 mož je pri teh nesrečah izgubijo življenje. Skupno znaša izguha 147.516 len kar je približno enako potopitvam v letu 1940 toda več kakor v letih 1939 in JMi 01 pričetka vajne je Švedska lzgu-Kil- lfis laddi in 951 mornarjev. Celotna iz- Na športnem polju v letu XXI. že od 1. 1940 dalje si Dopolavoro v vsakem pogledu prizadeva koristiti delavnemu in vo-jujočemu se narodu. Zato je razumljivo, da je bilo v tem pogledu preusmerjeno tudi delovanje na športnem polju. Dopolavoro je zmeraj gojil šport s stališča povezanosti med Mopolavoristom in vojakom. Zato je tudi načrt delovanja na tem polju za leto XXI obširnejši. Določena so velika tekmovanja v vseh panogah športa, ki bodo po vseh središčih države. Napredek ' ustanove v Triestn. število članov Pokrajinskega Dopolavora v Triestu stalno narašča. V prvem mesecu leta XXI. se je včlanilo kar 50.000 ljudi, v istem času lani pa 29.000. Delavnost v Cuneu. V mestu Cuneo in po pokrajini je v teku živahna umetnostna delavnost. Občinski Dopolavoro v Bra je ustanovil glasbeno šolo, občinski Dopolavoro v Saiuzzu pa 25 članov broječ orkester in družbo za gojitev umetnosti, ki je takoj z uspehom nastopila v tamkajšnjem gledališču. , Dopolavoro v Rovigu za poljedelstvo. Pokrajinski Dopolavoro v Rovigu je razvil širokopotezno propagando avtarkije, ki je še bolj povezala delovni svet s poljedelskim. Razdeljenih je bilo na stotine brošur, ki vsebujejo navodila o reji zajcev in o izdelovanje zajčjih hlevov. Uspehi so se pokazali takoj. Istočasno je ustanova priskočila na pomoč obdelovalcem »vojnih njiv« in rejcem kokoši, ki jim je prispevata vse potrebno. Strokovnjaki stalno nadzirajo rejo, prirejeni pa so bili tudi mnogi nagradni tečaji za rejo domačih živali, za najboljše obdelovanje »vojnih njiv«, za najlepše urejene hiše, za čebelarstvo itd. Dopolavoro v Varesu v 1. XX. Iz letnega pregleda je razvidno, da je bil Pokrajinski Dopolavoro v Varesu v letu XX. izredno delaven. V pokrajini je 870 postojank. Seveda si je ustanova predvsem prizadevala pomagati tovarišem pod orožjem. Med drugim je priredila tretjo Befano za vojaštvo, na kateri je bilo obdarovanih 5879 pripadnikov Oborožene sile, in Dan vojaka, ko ie bilo razdeljenih 7595 zavojev. Pri drugih okrepčilnih prireditvah je bilo udeleženih nadaljnjih 5675 vojakov. Vojakom v pokrajini so razdelili tudi: 5 radijskih sprejemnikov, 13.923 zavojev. 1962 denarnih nagrad, 36.025 pisemskih papirjev z ovoji in 47.810 razglednic. Prirejenih je bilo: grade za Dopolavore, ki se bodo najbolj izkazali v obdelovanju »vojnih njiv«. — Najboljše pridelovalce je nagradil tudi tu-rinski Dopolavoro. — Pokrajinski Dopolavoro v Pistoji je priredil pokrajinsko razstavo zajčjereje. - Podobna razstava je bUa prirejena tudi v Foggi. - Pokrajinski Dopolavoro v Udinu je razdelil med delavstvo znatno število zajčnjih hlevov. pokrajinski Dopolavoro v Cataniji je razdelil med vojake, ki so odpotovali na rusko bojišeč 200 zavojev, prigrizek, pisemski papir in znamke, zavitke cigaret in udobno listnico. — Podjetniški Dopolavoro FIAT v Turinu je priredil uspel koncert za vojne ranjence, ki sc zdravijo v bolnišn.ci R'chelmy. — Podjetniški Dopolavoro O^I -FIAT v Modeni je otvoril zanimivo fotografsko razstavo. - Pokrajinski Dopolavoro v Cataniji je ustanovil prvovrstno umetnostno družbo, ki bo prirejala predstave za pripadnike italijanskih in nemških Oboroženih Sil. - V Parmi je bilo ustanovljeno zabavišče na prostem - Steno-grafski in strojepisni tečaji v Vogheri pokrajini Pavia. ki jih je ustanovil občinski Dopolavoro. so dosegli vsestranski uspeh. V Broni, pokrajina Pavia, je bil otvorjen tečaj nemškega jez ka. - Tudi v Vigevanu in Stradelli in Paviji sami so bili otvorjeni stenografski in strojepisni tečaji. — Pokrajinski Dopolavoro v Padovi je pred dnevi priredil dve umetnostni predstavi, ene za pripadnike Oborožene Sile in eno za ostalo občinstvo. - Dopolavoro v Monte-cassianu. pokrajina Maccrata, je Izročil 4o-čemu se v zaroru. Obdclžen je bi: a) prevratne združbe (čl. 4 Duceceve na-redbe z dne 3. X 1941 m nadaljn3,h določili ker ie v nedoločenem času do 4. novembra 1942 na ozemlju Ljubljanske pokrajine sodeloval pri združbi, naperjeni za blaga po izvoru iz italijansk skih posestev, z Zadrskega ozemlja m :z Dalmacije; b) inozemskih časopisov; c) predmetov, ki so po čl. 9. zakona o tarifi oproščeni carine. Uvozna pristojb na se ne pobira za blago, ki se začasno uvozi zaradi obdelave ali predelave z .nepreklicnim pogojem, da se zopet izvozi; vendar se mora v vsakem takem primeru zanjo dati varščina. kakor za vsako drugo carino. Uvozna pristojbina se pobira tudi za blago, ki se je uvozno deklariralo m overilo pred dnem uveljavljenja te naredbe in je še v carinskih prostorih, četudi se je že izdalo uvozno dopustilo zanj. Ne-kvarno kazenskim odredbam po drug;h določbah se v?akdo. ki zaradi uvozne pristojbine za blago, namenjeno uvozu, deklarira manjšo vrednost nego je dejanska, kaznuje, poleg plačila višje pristojbine v denarju z zneskom, ki m manjši nego znaša uvozna pristojbina na razliko ugotovljeno in deklarirano vrednostjo, m ni večje kakor trikratni njen ^ Ta kazen ne more znašati manj kakor 201 lir. Denarna kazen se ne izreče, ce razlika ne nresega 3"/o deklarirane vrednosti. Odločati o gornjih prekrških po upravni poti ene glede na znesek pristojen višji ravnatelj pokrajinske carinske službe. Kot kazen pobrani zneski se razdelijo po določbah čl. 204 carinskega zakona. Gospodarske vesti _ ItalijanSk"-madžarSko sodelovanje pri proizvodnji filmov. Že lani so bili napravljeni uspešni keraki za sodelovanje med itahjansk j in madžarsko filmsko pre> zvod-iro Pogajanja so se v zadnjem času na-dalievala 4 so bila uspešno zaKljučera Vej voditelji ital janske in madžarske filmske industrije je bil sedaj sklenjen sporazum, no katerem bosta obe državi sodelovali pa področju filmske proizvodnje. Italijanka družba Cinecitta in madžarska družba Hunn a bosta skupaj izdelovali filme v ita-lijansld in madžarski verziji Pn proizv^d-n i filmov b: sta zlasti upoštevali zahteve balkanskih držav, tako da se bodo ti filmi izvažali tudi na Balkan. = Ustanovitev italijansko - bolgarske tvornice celulozne volne. Iz Sofije poročalo da je italijansko-bolgarsko tekstilni konrern »Fortuna« (z glavico 162 milijonov levov) sklenil na podlagi lanskih c.o-goverov zgraditi v bl;žmi Sofije tvorn co za carinske zveze se uvaja davek na poslovni s,metna tekstina vlakna, predvsem c nromet v višini 2'/. vrednosti. Zanj pa se lcznQ vomo Tekstilni kc-ncern »Foron naprej pobira davek na poslovni promet ndpicj __________nadalime una«, 29 predstav različne umetnosti, 9 gledali- nasilni prevrat politične^ gospodari,eg« ških in 54 filmskih predstav. V Varesu ]e in družbenega reda v držav bii ustanovljen tudi Dopolavoro za Oboro- ^S i d U 1941K ker ženo Silo s potrebnimi prostori. V korist 16 Ducejeve naredbe z dne ^ . vojaštvu je bilo skupno izdanih 352.346.60 gj Sg^^^eioval pri ob: roženem lire. V glavnem mestu m pokrajini je bilo mh c*oi.scma namenom izvrše- obdelanih 577 »vojnih njiv«, pomnožena je ^elu uatan vi e eim dmve; bii je bila reja domačih živali in povečan ribo- van a zlocmov p a oddelka; lov. Prav tako sviloreja in nabiranje ko- | P^t^Se oosest' orožj po sedaj veljavnih stopnjah ^ nadaljnje izmenjave na ozemlju pokrajine. Stopnje ega davka, določenega za uvoz blaga iz inozemstva, in za gospodarska opravila pri treovini na ozemlju pokrajine ostanejo nespremenjene (ta seznam C obsega najraz-Se blago in vsebuje 206 postavk). Za uvoz blaga, naštetega v tabeli D, ki ie priložena tej naredbi, iz inozemstva se uvaja davek na poslovni promet v višini 2*/. vrednosti. Glede tega blaga ostanejo nespremenjene stopnje za gospodarska opravila pri trgovini na ozemlju pokrajine (seznam D vsebuje med drugim stavbni les razen jamskega in kolja za vino- vinskih odpadkov. Na umetnostno-kultur-nem polju je delovalo 44 umetnostnih družb, ki so priredile 173 predstav. Prisostvovalo jim je 183.000 gledalcev, drugim predstavam pa jih je prisostvovalo 137.000. Zelo obiskane so bile številne knji- c) nedovoljene posest' orožja «,i stre >,a (čl. 2 Ducejeve naredbe z dne 24 X. 1941). ker je bil v istih časovnih in krajevni, ^ lišč:nah brez predpisanega oblastvenega dovoljenja v posesti pištole, puške ln pri- žnice (135), ki so imele 37.000 knjig. Pri- oro4nih%u (čl. 7 Ducejeve naredbe z dne rejeni so bili tudi mnogi strokovni tečaji g x ig41) ker je v prvi polov ci meseca in umetnostne razstave. Prav tako vse- julija 1942 na neugotcvljen dain v teSC, ------1— j- v«- -loio-mAcf nn snortnem m I atreijal na vojake jn se je udelfžu spopada z njimi Iz teh razlogov je sodišče spoznalo Suhua Karla za krivega pr p'sanih mu ter je po čl. 62 štev. 6 za zlcč ne pod b) m tci jt F« ____ „b-nlia*lnrv ohs.odl- stranska je bila delavnost na športnem in drugih poljih. Na polju avtarkije. Občinski Dopolavoro Mezzolombardo, pokrajina Trento, je priredil razstavo angorske yolne, ki bo od- LC1 JC ------- - poslana bojevnikom v Rusiji. - Pokrajin- d) priznalo olajševalne, okolico obhodi ski Dopolavoro v Palermu je nagradil naj- lo ga je v dosmrtno na trajni pieK boljše obdelovalce »vojnih njiv«. - Po- izvrševanja lavnih služb ,na ^^ - P^ kraiinski Dopolavoro v Sandriu je sačel klic, na izgubo oporocnusi krajinski Dopolavoro dela za zboljšanje 7 ha neplodne zemlje ob reki Addi, ki bo spremenjena v »vojno njivo«. — Pokrajinski Dopolavoro v Spa-iatu dayršuje stavbo za pokrajinske sre-:___: „ ftliralt« __ Pokraiin- HiiP lfi=; ladji in 951 mornarjev, ueiuuin iouu ~~ ----* JS^Sa se računa na 442.000 ton. | -dižče freje domačih MvaU«. ^ Pokrajin očetovske oblasti, na plačilo razpr*vn,h stroškov in pristojbine za sodbo. Odredilo je. da se sodba objavi v -zviečku v >Jutru« in v »P:ccolu«. Ljubljana, 29. decembra 1942-XX1. čgar večina delnic je v italijanskih roKah, kontrolira vrsto tekstilnih tvornic v Bolgariji predvsem bombažnih tkalnic, tvornic za tekstilno opremo in tvornic av e.-.i tka- rnn. Lastnikom radiaaparatav Vljudno sporočamo lastnikom radioapa-ratov, da se jim nudi prUika, da ^remene hrambo svojega radio-aparata za prodajo auTSišisko prodajo. V tem primeru naj _ z2la«e osebno s potrdilom mestnega po-SavKtva pri tvrdki Philips Radio, D. Zrimšek, Uuca 3. maja 6. V boljše življenje je odšel na Novo leto poživ^en z zakramenti sv. vere, naš ljubljeni mož, skrbni oče in dedek, gospoa BAJC MAKS učitelj v pokoju ... . snremili k večnemu počitku v nedeljo, dne 3. B . ^ - kape* »v. Petra - na poK^ pališče k Sv. Križu. ^^dSšVca^rdarovala v ponedeljek, dne 4. januarja 1943 ob 7. uri v župni cerkvi sv. Petra. Ljubljana, dne 1. januarja 1943. ftloboko žalujoči: JOSIPINA, žena; dr. FRANC, PAVEL, MAKS, MARJAN, sinovi; ELA, roj. MAVEC, sinaha; MARIJA, ANICA, vnukinji; JANEZEK, vnuk, ter ostalo sorodstvo \ »JCJTRO< gtž -— Mrija, S. t Lovski krst Lovski novinec se krsti in sprejme s tem v zeleno bratovščino navadno, kadar u .treli prvo važnejšo žival, n. pr. srnjaka, gamsa ali lisico. Pa tudi za prvega z i j ca ga krste, kjer je prej omenjena divjad redka in bi bilo treba na krst dolgo čakati. Krščenje za vsako vrsto dlaka-ste divjadi, kadar ustreli prvič njenega zastopnika, je razvada, prav tako krst za pernato divjad. Lovski krst nima pri nas splošno ve-r -!:-.: eb.eda. Povsod se pa izvršuje pr; z- dnjcm pogonu. Kdo se bo krstil, o tem se dogovore že med lovom. V lovskem pogledu najuglednejša oseba lovske družbe razglasi kot predsednik s kratkim nagovorom, da je M. L., star ... let, doma iz ..ustrelil danes svojega prvega srnjaka, in da predlaga zavoljo tega ter glede na njegovo lovsko obnašanje v obče, da se krsti in sprejme v lovsko občestvo. Predlog sprejme družba z odobravanjem, nakar imenuje predsednik kot izvrševalce krstnega obreda botra, sodnika, zagovornika in biriča. Birič oripravi sredi sobe dolgo klop in položi čez njo na enem koncu srnjaka, tako da mu visi s klopi na eni strani glava s prednjim delom, na drugi strani zadnji del. V rokah drži krstno palico. To prineso s seboj večinoma že iz gozda. Sodnik prične z malim lovskim izpitom. Krščencu da tri vprašanja, ki so deloma resna, deloma šaljiva. Taka so n. pr. kakšen pes ne postane nikdar dober lovec (star); kje je zajec večji, v repi ali detelji (povsod je enako velik); ali se boji zajec bolj belega ali črnega psa (belega, ker misli, da si je slekel suknjo, da bi laže tekel); zakaj teče zajec čez hrib (ker ne more skozi hrib); kdaj ima divja kokoš največ perja na sebi (kadar jo petelin kopča). . Ce bi krščenec slabo odgovarjal, mora braniti njegovo neznanje zagovornik, n. pr. z razburjenostjo, z dobro voljo, da nadoknadi. kar mu manjka itd. Sodnik razglasi, da je izpit z uspehom končan in da jamči, da se bo krst v redu izvršil. Novinca pozove, naj se uleže na klop na trebuh. Uleči se mora tako. da mu leži srnjak pod prsmi. Birič ga naravna v pravilno lego. Pristopita predsednik in boter. Prvemu poda birič krstno palico, ki je po navadi v pase omajena, drugemu liter, še razši Štefan vina. . , , Ostali člani družbe obdajajo klop kot venec. Predsednik vzdigne krstno palico in prične s krstom: krstim mladeniča M. L. v imenu sv. Huberta (prvi udarec s palico po zadnjici krščenca) — krstim mladeniča M. L. v imenu celokupne zelene bratovščine (drugi udarec) — krstim mladeniča M. L. v imenu navzoče lovske družbe (tretji udarec). Udarec spremlja predsednik navadno s kakim izrekom, n. pr. En'ga — za lovsko čast in poštenje, druz'ga — za kralja in domovine rešenje, tretj'ga — za puške pravično nošenje. Pri'vsakem udarcu izlije boter krščencu nekoliko vina za vrat. Ostanek popijo lovski čuvaji. Ponekod je navada, da krščenec po prejetih udarcih žival za vrat prime in jo na smrček poljubi. - Sodnik proglasi, da je krst v redu izvršen in da je krščenec sprejet med prave lovce. Predsednik zaključi obred z opominom, naj novi član zelene bratovščine nikdar in nikjer ne pozabi in omadežuje lovsko čast in poštenost, naj nosi puško sebi in lovcem v čast ter v obrambo domovine in v zaščito divjadi, s katere življenjem se naj ne igra lahkomišljeno. Udarci, ki jih je prejel, naj ga vedno opominjajo na dolžnosti pravega lovca in naj bodo zadnji javno izrečeni opomin v ta namen. Predsednik seže nato krščencu v roko, trči z njim ter mu čestita. Isto store po vrsti ostali člani družbe. Pri nato sledečih krstkih ne sme pozabiti krščenčeva mošnja predvsem na lovske čuvaje. , ~ i Včas;h je Dodarila družba krscencu kako darilo. Imam tovariša, ki je bil krščen na snežniški graščini in je dobil v spomin na krst pipo iz jelenovega rogovja z lepo izrezljanimi lovskimi slikami. Zdaj dobi krščenec po navadi v ^spomin le krstno palico, na katero zapišejo ali vrežejo navzoči svoje ime. Dokler so nosili graščinski lovci poleg pušk še lovske nože. jelenovce, so se podeljevali pri krstih na graščinah udarci s plosko jelenovca: po eden po vsaki rami, tretji na vrat t , A . V resnejših lovskih družbah dele tako tudi udarce s palico. Ponekod se pozablja pravi pomen krsta in se uvaja krst kot burka. Eden od lovcev se preobleče v duhovnika s tem. da se ogrne z dvema spetima namiznima prtoma in si natakne na glavo škofovo kapo iz papirja. Na kapi^ je narisano znamenje sv Huberta: kriz v jele- njem rogovju. Duhovnika spremlja cerkovnik s palico in z zvoncem Nosi tudi košarico, v kateri ima vino. Pri vsakem udarcu duhovnika pozvonklja in vlile krščencu za vrat kozarec 'rina. tako da je kmalu spredai ves moker Za duhovnikom udari krščenca vsak od navzočih, nekateri prav neusmiljeno. Namesto s paVro hiieio tudi z loparjem. ki se v zraku ksj rad zasute, da prileti na zadnjico z robom, ne s plos.<0. Krstitev lovskih novincev za prave lov- Dva tedna borb v v božični številki mariborskega dnevnika je priobčena o borbah pri Toropecu krajša reportaža izpod peresa vojnega poročevalca dr. Riharda Adelta. Glavne misli njegovih izvajanj So naslednje: Hodimo med vse naokrog razmetanimi razbitinami vojnega materiala v kotlu pri Toropecu. V štirinajstdnevnih bojih po gozdovih so naše čete doživele nepojmljive stvari. Dva tedna je bilo treba v najslabših vremenskih razmerah živeti na prostem, Čez dan se je ozračje toliko segrelo. da se je sneg tajal in je mokrota pronicala skozi obleko do kože. Ponoči pa je začelo zmrzovati, da je obleka lede-nela na premrlih telesih. Nemški vojak pa je bil kos tudi tej preizkušnji. Kar je ostalo nazadnje na 5 km dolgem in komaj toliko širokem gozdnem ozemlju od devetih sovjetskih brigad, je naše topništvo in avtomatsko orožje, ki sta v zadnjih dneh brez oddiha bruhala ogenj, do malega vse pokosilo. Snežna površina je bila na nešteto krajih prekinjena z lijaki v črni zemlji, ki so jih povzročile letalske bombe in topovski izstrelki. Vojni material so Rusi morali skoraj ves pustiti v kotlu. Na vsakih nekaj metrov so stali tovorni avtomobili in oklopni vozovi, deloma ameriškega izvora. Povsod po bojišču so bili posejani tanki, ki so skrivali v sebi mrtve in ranjence, včasih po enega, največkrat pa po več skupaj. Ozemlje je bilo posejano z raznovrstno vojaško opremo: od strojne puške do bodala ter od klobučevinastih škornjev do jeklene čelade. Vsepovsod si videl razmetano municijo. Večina trakov za strojnice je bila še napolnjena. Tovorni avtomobili c-o stali Dolnoobloženi z municijo vseh kalibrov. S temi zalogami bi se sovjetske čete lahko še tedne dolgo upirale. Načrtno in oprezno napredovanje je naše vodstvo sijajno izvedlo in nam s tem prihranilo mnogo krvi. V kotlu pri Toropecu so namreč bile elitne sovjetske čete. med njimi zlasti mladi komunisti, ki so skraino sfanatizirani d0 zadnjega nudili odpor. Komisarji so jim namreč pridigali, da pri Nemcih ne smejo računati na nobeno milost. Nemško vodstvo se je zato v zadnjih dneh odločilo, da bo z najtežjim orožiem kos za kosom ozemlja tako močno obstreljevalo, da je mogel le redko kdo ostati živ. Dne 15 decembra se je vreme toliko popravilo. da je moglo uspešno poseči v borbo tudi nemško letalstvo s svojimi borbenimi in lovskimi letali. Ves dan so se dvigali tesno drog poleg drugega oblaki dima. ki so kazali sledove letalskih bomb, vrženih na sovjetske čete. Kjer odpor še ni ponehal, se je bombardiranje stopnje- snegu in mraza valo. Tam se potem niso več dvigali posamezni oblaki, ampak je pokrajino pokrivala ena sama neprekinjena stena dima Ogledna letala »n lovce, ki so se naslednjega dne v nizkem poletu ogledovali uspehe, so sovražni oddelki le tu in tam če obstreljevali iz gozda. Tega dne je del nemških oddelkov začel zadnje očiščevalne akcije, medtem ko so drugi borci mogli zopet odriniti na potrebne j ši kraj. Našim koncentrično napredujočim četam so se nudile slike, kakršne so redko videli celo vojaki, ki se od vsega začetka udeležujejo borb na vzhodu. Na bojišču niso ležale mrtve ali ranjene le najboljše sovražnikove čete, ampak tudi izbran material, s katerim so hoteli Rusa na tem kraju izvesti odločilni predor. Vozila so bila vsa po vrsti tovarniško nova. Nobeno izmed njih ni imelo za seboj več kakor 600 km vožnje. Material je po večini še v uporabnem stanju, posadke pa so pretežno mrtve ali ranjene. V prvih dneh. ko je ogenj težkega top- ništva zajel najprej zvezna pt obiskali Italijani v Berlinu. V zvezi s tem sklepom sri nemški strokovnjaki že pridno ogleduje ja najboljše itatli-jan.sk. nogometaše pri razn.h prvenstvenih tekmah zadnjega časa. pč:na, ka.kcr l- v prednjih ieSrh. V ostalem jc Pozzo -£«m zelo konservativen človek ki le neiad sprejema nove ljudi med »azzurre« vn tud z3to ni pričakovati velikih sprememb v moštvu, tembolj, ker so v« stari rep c/.entait;vci slej ko prej v vcirkoin zamahu. Strokovnjaki navajajo v nadaljnjem znana imena starih predstavnikov elnitnega italijanskega nogometa, kakenr so-: (jriffanti v vratih. Foni — Rava v obrambi. Depetrini, Locatelli m pa preizkušeni Andieolo v kril-ski vrsti, medtem ko bodo napad lahko sestavljali Mazzotla. Loick :n Piola v sredini teT Ferraris m Biavati na obeh krilih. Sicer pa raste za to prvo garnituro — tako pravijo spoštljivo — še dolga vrsta mladih talentiranih sil s katerimi bo vodja nogomet-nee reprezentance vsak čas lahko polno-v-redno izpopolnil morebitne vrzeli v standardnem moštvu »azzurro-v«. Zato ugotavljajo kratko in jedrnato ter tudi čisto po pravici, da svetovni prvaki v no-gometu še zmcrrrn živijo. Kaj vem, kaf mami Rešitev nalog 24. dec. 1942-X*L 586. Davidov sin in naslednik je bil Salomon. 587. Za boljše vrste svinčnikov uporabljajo cedrov les. 588. Matematična formula za ploskev zemlje, ki se pregleda iz določene nadmorske višine, je ulomek, čigar števec je produkt 2-kratne ploščine največjega zemeljskega kroga in nadmorske višine, imenovalec pa je vsota zemeljskega polu-mera in nadmorske višine. Ker je letalčeva nadmorska višina neznatna v primeri z zemeljskim polume-rom, se v imenovalcu lahko prezre (izpusti), da je imenovalec samo polumer. Sedaj ulomek okrajšamo in dobimo za pregledano ploskev zemlje produkt oboda največjega zemeljskega kroga in nadmorske višine. Ker je dalje obod največjega zemeljskega kroga z veliko približnostjo enak 40.000 kilometrov, nadmorska višina pa je izražena v metrih, t. j. tisočinkah kilometra, pove 40-kratna nadmorska višina število pregledanih kvadratnih kilometrov. 589. Ena iz astronomije REŠITEV NOVOLETNE KRIŽANKE Vodoravno: 1. prevoz, 4. Abo, 7. po-nova, 12. osa, 13. los, 14. S. o. s., 15. line, 17 reber, 19. iman. 21. Olimpija, 24. li-manice, 26. no, 27. Ra(dij), 28. tu, 29. rjavo, 32. murva, 34. sao, 35. okras, 37. Ida, 40. klen, 42. out, 43. Odon, 45. ogre, 47. bulteni, 50. Stol, 52. Nobel, 54. Re, 55. otepa, 56. ol, 57. ili, 58. Rus, 59. Moama, 62 La(ntan), 64. po, 65. tnalo, 68. Aba:, 69. podgana, 71. omot, 72. Ruma, 74. Eol, 75. Ainu, 77. eta, 73. oplat, 80. gor, 82. rjast, 84. Sanov, 87. r. k., 89. h, t, 90. ve, 91. Ir(idij) 92. Oroslava, 95. odpiliti, 97. kvar, 98 Emona. 100. Ezav, 101. Zen. 103. oro, 104. Ita, 105. tlačan, 106. Son, 107. krokar. Navpično: 1. Polona, 2. eoni, 4. alea, 5 bob, 6. osel. 8. Os(mij), 10. osmi, 11. Agne-za 16 ilo, 17. rjavo, 18. ritus, 20. Aca, 23. IRA, 25. mur, 30. Joe, 31. okoli. 32. mater, 33. Vid ' 34 skrb. 36. rut. 38. Ante. 39. raono-man, 41. N. B., 43. o i. 44. slabota. 4«. golob. 48 učilo, 49. Neron, 51. opelo, 53. Lia, 55. ost, 60. Aare, 63. adept, 64. palaš, 67. Amur, 69. pa, 70. gol, 73. maj, 76. igo, 73. ostve, 79 Tavda. 81. krokot, 83. aha. 85. nep, 86. »o »/'«c»c® • * • Le cosi dette forme influenzali comprendono, accanto alla vera influenza, quel complesso di malattie invernali rappresentate da tosse, febbre, faringiti, tracheiti, bronehiti. In tutti i malanni da raffreddamento e rimedio sovrano la ..IMMMKA«. Tako zvane oblike influence obsegajo, poleg, resnične influence. še množico zimskih obolenj, kakor so kašelj, mrzlice, vnetja grla in sapnika, bronhitis Proti vsem boleznim prehlada Vam pomaga R 0 D I N A Contro II raffreddore e le forme inflnenzali Zoper prehlad in oblike prehlada U) Cl*- v Ljubljani Sofaa žapaila je MJa neteči največja, rfaj je pa med urrJimti - Majska Župnija ima bodccnast - V dveh Slikah dve župniji '•vrni di stu-.anstven.k v deželi, tu so imeli seveda tudi cer- : c: jubljanski župnij je likratt • : a rta; če se poučimo o zgodo- .ni f.tc'T župnije. zvemo marslKaj 0 živ" ! f-nju I ju; ;?.ne cd 15 stoletji: o o danda-r.-»s.*Znor.o j<\ da 'e Ljubljana pivotno apa-c'nla pni šntpetrsko župnijo Iv je nicn zunaj mesta. Tcda- še na Kranjskem .,[ m:d -kjfMe '.r šentpetrski ' n:k je bii ! ajveč)1 c; V samer. -_______ i— e a /a i>-'?ncvite\ župnije cerkev jama m rt V, Se ni bila dovolj. Da bi oi tedaj u še po. cbci za samo mesto 4up- r r jim ni prišlo mkdai niti . na misel. 1 'n -.-'♦r«l*a j-,'.. je imela častitljivo tra-o včijain je prav tako za 'jubljansko in nični žurr:':i so se imenovali ijubljan-s'-s 'čo-irv !<-■ s-mra cerkev zžupnšecm stp-i-obzidja. Ko je pa bila usta-'na ljr.bljanska župnija, je prišlo d<3 v.V:;'.p 'crrer..embe Sedeža škofije niso iz-b "!i nri Ev. Petru, šentpetrska cerkev pa naibrž ni postala stolnica predvsem zaradi te?-a. ker v tistih časih neutrjeni kraji niso bili varni. Znano je, da so Turki požgali Uf š.entpotrsko cerkev pri enem svojih številnih pohodov v naše kraje, škof se je torej naselil v mestu in prejšnja šent-perska podružnica je postala stolnica, hkrati je pa bil tja prenesen tudi sedež velike ljuMjrnske župnije, šentpetrska župnija^.ie postala vikariat in preteklo je okrog 300 let preden se je zopet osamosvojila. Stolna žr.nnija je torej nas'?dnica prastare šent petrrke župnije in letnica ustanovitve ljub-ljanr ;te škofije, 1462 je hkrati letnica začetka šenklavške župnije. Ob svoji ustanovitvi je bila stolna župnija zelo velika. Vzporedno z razvojem Ljubljane v poznejših stoletjih in zaradi reforme Jožefa II. o ustanovitvi novih župnij so se pa meje stolne župnije tako skrajšale, da je zdaj ena najmanjših ljubljanskih župnij. Seveda nas" pa kljub temu zanimajo številke iz njenih matičnih knjig. Mm] rcfstev, n??nj otrok Stolni župnik dr. T. Klinar ima vedno razumevanje za potrebe reporterjev ob no-vem letu; ko se oglase pri njem, jih že čaka natipkano poročilo. To ni mala usluga zlasti v teh dneh, ko imajo v župnih uradih toliko dela s potrjevanjem listin za družinske doklade. Ljudje si neprestano podajajo kljuko in od časa do časa se jih nabere" polna čakalnica. Doslej menda m bilo še nikdar večjega prometa v župnijskih uradih. Ko bi vsi ti ljudje prihajali zaradi oklicev, bi bil res vesel predpust! Toda v preteklem letu je bilo povsod manj porok kakor prejšnja leta, kar je razvidno tudi iz poročne knjige stolne župnije. L. 1942 je bilo v stolni župniji 56 oklicev; zaroka se ni razdrla nobena. Iz domače župnije je bilo 24 porok, med tem ko jih je bilo 1.1941 37. V stolnici se je poročilo še 5 parov iz drugih župnij, iz stolne župnije so se pa šli poročit drugam 4 pari. — Tudi rojstev je bilo manj kakor prejšnje leto. skupaj 22; 1.1941 se je rodilo 28 strok. Večina Ljubljančanov se rodi v po-rodnišnici. Tako se je v preteklem leti: rodilo 18 otrok stolne župnije v porodnišnici. eden v leonišču in le trije doma. V prirast vernikov moramo štet! tudi nekega odraslega župljana, ki so ga krstili v preteklem letu. Mrliška knfga — noč in dan odprta če bi smeli prekrojiti pesnikove besede, M dejali, da je rtrliška knjiga noč in dan od-rta. čeprav je župnija majhna, vendar je smrt pogosto v gosteh. Lani je umrlo v stolni župniji SO župljanov, kar je v primeri s številom rojstev mnogo. Med tem iko se večina meščanov rodi v bolnici, jih navadno največ umira doma. Tako jih je v stolni župniji umrlo doma 16, v bolnici je pa sklenilo življenje 14 župljanov. Tudi iu so bile med umrlimi ženske v veliki ve-fini. Umrlo je 21 žensk in le 9 moških. Najstarejši moški je bi 87 let star, najstarejša ženska pa 80 let. Sprevidimo torej, ia so v šentpetrski župniji umirali v večji starosti že lani smo lahko z veseljem naglasih. da v stolni župniji ne umirajo otro-kar ie velikega pomena za življenjsko trlanco; ni le dovolj, da je mnogo rojstev, le m več mora biti tudi umrljivost otrok čim manjša. V preteklem letu je umrl v stolni župniji le en otrok, na kar je pač treba posebej opozoriti, ker je bilo število rojstev sorazmerno nizko, če se pozanimamo *a vzrok smrti, sprevidimo, da postaja rak čedalje bolj resna bolezen, saj je umrljivost za njim v primeri z drugimi boleznimi zelo velika. Jetika je zdaj že mnogo manj nevarna ter lahko trdimo, da je v Ljubljani že premagana. Vzrok smrti župljanov stolne župnije je tudi pogosto kap. Ža jetiko sta umrla le dva župljana. — Med pokojnipii v tej župniji so bili odlični meščani: apost. protonotar kanonik Iv. Suš-pik, kanonik dr. A. Merhar, znani pesnik, gospa Marija Trnkoczy, Marijana Perič, mati bivšega ljubljanskega župana itd. — Kronika verskega življenja v župniji je bogata. 5 let stara župnija Meščanska župnija je šele 5 let stara, « ne smemo je ocenjevati toliko po njeni 6tarosti kakor po posebno zadovoljivi življenjski bilanci njenih župljanov. že lani smo naglašali, da je v tej župniji največji prirast prebivalstva: rodi se mnogo več župljanov kakor jih umrje. Lani je število rojstev presegalo število smrti celo za 100%, česar menda ni še nikdar dosegla nobena ljubljanska župnija, če hočemo to razumeti, moramo vedeti, da ima moščan-ska župnija največ kmečkega in delavskega prebivalstva. Sega precej daleč na Ljubljansko polje do mej župnije v D. M. v Polju. Precej njenega ozemlja je še redko poseljenega in vse kaže, da se bo Ljubljana, če se bo še kaj razvijala, širila protj vzhodu, kjer so za zidanje ugodna tla. Na vzhodu se osredotoCa industrija, ki pnvaD-Va delavstvo in zato se ie D. M. v Polju razvila v velik krai. ki je že skoraj povsem izgubil kmečko lice. Zdaj je že več mehanskih kakor kmečkih hiš Pričakovati *memo. da se bo ta kraj zlil z Ljubljano, to se pravi, d.a bo mnogo bolj poseljeno *udt vzhodno ozemlje meščanske župnije fiicrr pa ta župn-a tuot po številu žup-Ijanav ni tako mala; župljanov je okrog 6.500. V preteklem letu so bile v moščanski župniji 103 rojstva. Doma se je rodilo le 11 otrok vsi drugi so bili rojeni v porodnišnici. Mrtvorojen . je bil le eden. Dečkov se je rodilo 57, deklic pa 46. Nezakonskih otrok je bilo 9. Umrljivost je bila malo večja kaor prejšnje leto, vendar je umrlo precej manj župljanov kakor se jih je rodilo; umrlo e 44 moških in 29 žensk, skupaj 73. Najstarejši župlj3n je umrl v starosti 87 let. Največja umrljivost je bila za rakom ir. kapjo — kakor v stolni župniji — jetika jo pa bila na tretjem mestu. — Tudi tu je bilo manj porok kakor prejšnje leto. ko jih je bilo 68: poročenih je bilo 46 parov Možili in ženili so se v precej različni starosti. Tako je bil najstarejši ženin 62 let star, najmlajši pa 21 let. Najstarejša nevesta se je še vedno čutila mlada — v starosti 55 let. Najmlajša nevesta je pa imela 17 let. Mlajšo nevesto so imeli v stolni župniji, le 16 let staro, razen tega sta tain bili še dve mladoletni nevesti. Najstarejši ženin v stolni župniji je pa bil 51 let star, najstarejša nevesta »le« 44 let. Moščanski župnik g. Jenko je izračunal, da je znašala povprečna starost ženinov njegove župnije 32 let. nevest pa 27 let. Iz tega sprevidimo, da se ljudje ženijo in može v zrelih letih, čeprav se jih največ poroči do 30. leta. V Domeščnnjeni Šiški šiška je bila še v prejšnjem stoletju kmečka, zdaj je pa že skoraj povsem pomešča-njena celo Zgornja šiška. To se nekoliko pozna tudi v življenjski bilanci. Tako je spodnješišenska župnija malo večja od mo-ščanske, saj šteje okrog 7000 prebivalcev, vendar se rodi v nji relativno manj otrok kakor v Mostah. Kljub temu pa ima šišensko prebivalstvo še svežo kri in smemo upati, da ne bo začelo še tako kmalu izumirati. — Tudi v šišenskem župnišču imajo te dni izredno mnogo dela; tu menda še' več, saj je šiška uradniški in delavski okraj, zato pa številni župljani predlagajo v potrditev pole za družinske doklade. Zato je prišel reporter ob nepravem času in lju- feznivi pater je mogel nalovkati le nekaj številk za prvo silo, kajti v čakalnici se je nabrala cela truma ljudi. - V preteklem letu so imeli v šiški 61 porok; trije pari so se prišli poročit iz drugih župnij. V prejšnjem letu je pa bilo v šiški 108 porok. Torej tudi tu precej manj porok. Rojstev pa ni bilo mnogo manj. Zbrane so bile sicei številke le do decembra, vendar lahko presodimo da je bila življenjska bilanca aktivna Do decembra je bilo 95 rojstev. Doma se'je rodilo 11 otrok, drugi pa v porodnišnici in sanatorijih V prejšnjem letu je pa bilo 118 rojstev. Toliko jih v 1.1942: m bilo kajti decembra se nedvomno m rodilo mnogo več kakor 10 otrok, saj se jih je v dru-ih mesecih rodilo redko kdaj več. V primeri s tem je bila umrljivost precej visoka a v splošnem je ostalo ravnotežje med številom rojstev in umrlih. Do 25. decembra je umrlo skupaj 110 župljanov, in sicer 44 v bolnici in 66 doma. Upoštevali smo rojstva samo v 11 mesecih, zato odštejmo umrle decembra (17), da bomo ugotovili razmerje med umrljivostjo m rojstvi" umrlo je torej do decembra 93 župljanov ali dva manj kakor se jih je rooilo. Nova župnija Letos je Ljubljana dobila še eno župnijo: ustanovljena je bila zgornješišenska -prav za prav draveljska - župnija, ki obsega ozemlje dela šentvidske župnije, kolikor sa je pripadlo Ljubljanski pokrajini. Tako" je romarska draveljska cerkvica postala župna ccrkev. Tam bi bila župnija tudi sicer, ker so se predmestni kraji med Ljublajno in št. Vidom precej povečali n ker je do št. Vida precej daleč. Zup-mjski urad nove župnije je zdaj v Zg. šiški, v Le-vičnikovi ulici 8, nasproti šole, torej precej daleč od cerkve, številke iz matičnih knjig te župnije zdaj še ne prihajajo v poštev pri splošnem ocenjenvanju gibanja ljubljanskega prebivlastva, že zato ne, ker župnija še ne obstoja leto dni in ker se ne moremo ozirati na številke pejšnjega leta. Veera! so nam prinašali srečo Bil je veliki dan voščilcev, ki so radada™ sreča povsod, kjer je bilo kaj upanja, da boslo voščila kaj nesla Ne verjel bi, da se ljudje tako otresajo sreče; včeraj dopoldne, naimestu, da bi prejemali voščila, naj bi bilo novo leto srečno, so potuhnjeno spali in noben zvonec jih ni mogel dvigniti. Ali so bili res tako zaspani? Težko je povedati, ker ne vemo, kako so sUvestrovalit Od starega leta se je vsak poslavljal v svoji režiji, še celo mož 111 žena vsak v svojem slogu: mož v postelji, žena pri štedilniku. Nekaterim bi ze zdelo prehudo, če bi ne dočakali novega leta budni, zato so vzdržali na nogah, čeprav jih je postelja še tako mikala, da so morali v četrtek ave-čer bedeti. Morda se niso niti spomnili, kako so silvestrovali včasih in koliko enum-nost je bilo treba, da se je novo leto lahko začelo. Zdaj so ljudje vsaj spoznali, da se tudi letos lahko začne brez njehovega sodelovanja. Nekateri so celo sprevideli, da je pratika kljub vsemu včeraj kazala 1. januarja. čeprav so šli v četrtek mirno spat ob navadni uri. če ni kdo hotel opažati, da se je začelo novo leto, so ga skušali opozoriti voščilci, da so v veljavi novi koledarji. Voščilci nedvomno niso bili zaspani, ker so bili na nogah čim se je zdanilo. Vsaj pokazati niso smeli, da se niso odpovedali starim pridobljenim pravicam. Zato so pa menda tudi tekmovali med seboj, kdo bo prinesel srečo prvi. Zadnji niso hoteli biti tudi koledniki, »trije kariji«, ki se udejstvujejo že te3en dni in si prizadevajo, da bi čim bolj izkoristili svojo sezono, če že ropot in zvonec nista mogla vzbuditi mešanov, ne moremo verjeti, da so preslišali tudi koleJnice. Zato so bili drugi voščilci hvaležni »kraljem«, ker so vzbudili svoje in njihove žrtve. Kdor ima hišnika, mu je ta voščil najprej ter tako dokazal, kako zgodaj vstaja ter ugotavlja vsako jutro, ali je zapadel sneg ali ne. Včasih so nas obiskovali na novega leta dan tudi dimnikarji, smetarji, perice, mle-karice — le konjača menda ni bilo. Dimnikarji se seveda niso še o 1 vadili častne dolžnosti, da prinašajo srečo. Vsako leto mo- rajo v začetku leta razdeliti koledarje, lu jih gospodinje slovesno sprejemajo. Dimnikarju se ni mogoče izogniti in če bi nas ne doletela hujša nesreča, bi ne vlekel štedilnik. Včeraj so nas obiskovali tudi raznašalci. Dnevniki sicer niso izšli, izšla so pa tiskana voščila in na njih je bilo natisnjeno v slovesnem slogu, da nam raznaš^lec želi srečno novo leto. Ta voščila so se zdela vsaj raznašalcem dragocena, zato so si pa tudi prizadevali, da bi jih izročili le v roke tistih, ki so jim bila namenjena. Raznašalci pa menda bolje poznajo navade meščanov kakor drugi voščilci, ker so prihajali tako pozno, da meščani pri najboljši volji tedaj niso mogli več spati. Kdo vse nam je voščil srečno novo leto, res ni mogoče povedati; ganljivo je, da toliko ljudi skrbi za našo srečo ter da nas ne pozabijo tako številni voščilci, ki imajo ob novem letu toliko opravkov. Prejšnja leta se je razvila celo posebna obrt; podjetni ljudje so biskovali povsem neznane meščane in jim delili. svoje posetnice z voščilom k novemu letu. Ker so že imeli toliko sreče v zalogi, se je tudi njih vsaj malo oprijela. Zdaj poklicnih voščilcev ni, vendar upamo, da smo vsi tako dobro založeni z voščili, da jih ne pogrešamo še več. Povedati bi bilo treba še, kako smo sploh začeli novo leto. Kakor rečeno, kalio je bilo s silvestrovanjem, ne vemo. Kaj posebnega pa ni bilo na sporedu tudi včeraj, zato so pa menda ljudje hoteli izpopolniti spored s tem, da so skušali obiskati čim več gostiln. Krivico bi jim delali, če bi ne priznali, da niso pozabili tud na kulturne potrebe. Na_ polnili so gledališče kakor se spodobi, kinematografi pa še nekoliko bolj. — To velja seveda predvsem za odrasle, med tem ko so se otroci zadovoljili s prvim zimskim veseljem in na vseh vzpetinah so podrgnili snego do gole zemlje. Snega ni bil(? za otroke dovolj niti za en dan. Tudi otroci imajo velike potrebe. Uspel vMinista gorca Ljubljana, 31. decembra. Vrsta solističnih koncertov v novi glasbeni sezoni se uspešno nadaljuj a Po diailjšem prtsiledku, k.i so ga izpolnili komorni in simfonični koncerti, se nam je predstavil na solističnem koncertnem večeru naš cdličnii violinski mojster, umetnih g. Jurij Gregor c. Izvajal je šest slogovno različno zgrajenih skladb, ki so zelo poživile slikovitost skrbno in smiselno sestavljenega sipo-reda. Uvodni Corellijevi skladbi »La Follia«, ki so se je lotili številni violinski mojstri in ki je zaslovela po številnih pruredhah, je sledila »Fuga v g-molu«, delo neprekosljive-ga mojstra fug J- S. Bacha ki je sicer rad privzemal Corellijeve. Albinonijeve iin Le-grenzijeve teme fug ter iih preoblikoval po svoje, ki pa je v svojih skladbah prve sonate za violinski šolo pokazaJ visoko stopnjo samoniklega violinsko glasbenega ustvarjanja. V žarišču snočnjega violinskega koncerta je bili Wienia\vskeg'a drugi koncert v d-molu. Milina in blagozvočje prvega sitav-ka prehaja preko »Romam ze« \ zanosno me-lediko tretjega stavka (Alfla zingara). Izvajalke je romantične prvine te plemenite skladbe imenitno izdelal. V drugem koncertnem delu je izvajal J. Gregorc najprej lastno skladbo »Rubato appaissionatc«. ki kaže močne poteze samostojnega. modernega glasbenega mišljenja in snovanja. Občinstvo je izvajanem ob tej sijajno podani skladbi po6tbno toplo vzklikalo. Sledila je Cajkovske^a zasanjana. nežna »Melanholična serenada«. lri je ___________________ našla krepko slogovno nasprotje v rozživ- be velike kožuhe. Na podlagi izkušenj v ličnem »Capricciu N'o 20« vražjega gr,slača , lanski zimi je bilo storjeno vse, da bodo Pagan.in;ja. Gregorc Jt bil deležen tako na- v letošnji zimi slovaški vojaki na boji-vdušenega priznanja, da je moral ob sklepu I šču toplo oblečeni in obuti. še dodati. Spremljala ga je na klavirju z vsemi sivojimi glasbenimi vrlinami pianistka Marta Bizjakova. Koncert je bil za vse ljubitelje eeriozne, umetniško oblikovane ter umetniško doživ-ljene violinske igre prijetno presenečenje. J. Gregorc je dozorel v pravega mojstra, čarodej nega tvorca pojočih biserno zvenečih violinskih zvokov. S svojim globoko do-umljenim glasbenim pojmovanjem pronica v poslednje odtenke na i bolj zahtevnih skladb, ka jih s premišljeno lahkotnostjo uimetnišly reproducira. Violinsko tehniko dovršend stopnjuje, vzporedno pa priliva tiste elementarne prvine umetniško dogna-ne violinske igre, ki se sprošcujejo v čustveno pozivljenem dojemanju Z neutrudnim reprodukcijskim vzponom se bo zagotovil častno mesto v sredini načih najbolj priznanih, najbolj čislanih violinskih mojstrov ter umetnikov. Tudi Gregorčev violinski koncert je bil pod okriljem Glasbene matice v Ljubljani. Slovaška preskrbljena za zimo Tudi Slovaška je v letošnji zimi dobro poskrbela za svoje vojake na bojišču, zlasti v pogledu tople obleke in perila. Vso lansko zimsko opremo so poslali že v začetku pomladi v zaledje, kjer so jo osna-žili, razkužili in zašili. Za letošnjo zimsko opremo slovaških vojakov na vzhodnem bojišču so predelali okrog 120.000 ovčjih kož v kožuhe. 14.000 ovčjih kož je imela Slovaška doma, 75.000 jih je uvozila iz Bolgarije, 31.500 pa iz Turčije. Iz njih so izrelali poleg kožuhov tople telovnike, kučme in zapestnike. Posebno hudemu mrazu izpostavljeni vojaki na bojišču do- Lep praznik ! pri Brlclievih Vemo, da življenje ni praznik in vemo tudi, cLa naš slavljenec nikol ni imel rad takih praznovanj. Vendar pa ne moremo zamolčati lepega življenjskega jubileja, ki ga bo praznoval jutri v krogu svoje ljubljene družine znani ljubljanski pooblaščeni graditelj g. Ivan B r i c e l j Zaupno so nam to sporočili njegovi prijatelji in z njimi se bo moral pomeniti, kako je z diskretnostjo. Nam torej ne sme zameTiti, da smo se ga spomnili ob pomembntm mejniku življenja, ko se je srečal z nekom, ki mu imena rajši ne povemo, ker bi tako tega ne verjel nihče, kdor pozna slavljenca osebno Iz malega raste veliko Ta naš lepi pre-govor se je v življenju in delu Ivana Briclja uresničil tako, kakor se ie redko Rodil se je v Hrušiici, iz skromnih razmer kot sin siromašnih staršev je stopil v vrsto naših najboljših in najplodnejših graditeljev. Izredna marljivost, žilavest :n podjetnost so mu pomagale na poti skozi življenje, polno dela, premagovanja težav polno skrbi, pa tudi lepih uspekov. Dolga je vrsta pod nje^ govim spretnim vodstvom dogiajenih stavb cd enodružinskih hišic preko velikih stano vanjskib hiš in tovarniških poslopij, tja do našega ponosnega nebotičnika, predolga, da bi vse člene te verige uspešnega gTadfaelj-sktga dela našteli. Naš slavljenec nikoli ni silil v javnost, delal je samo za svoj poklic in svojo družino, ki je ob vzornem sodelovanju svoje zveste življenjske družice ge Ivanke ustvaril s sadovi svojega trdega deft* lep. prijeten dom. V njem vzgajata ^ tri sinove in tri hčere tako. da bodo lahko stopili v življenje s polno zavestjo, da ste jim nudila roditelja v obilni men vse twto. kar dolgujejo skrbni starši svojim ljubljenim otrokom. , Posebno skrb ln ljubezen je posvečal Ivan Bricelj razvoju in procvitu po njem ustanovljene bivše Ljubljanske gradbene družbe, ki ji bo prisodila zgodovina slovenskega stavbarstva eno prvih mest. Radi se pridružujemo številn.m splavi j en-čevim prijateljem in kličemo našemu dragemu Ivanu: Še na mnoga leta! mM® za leto in dan ij _ Koledar Vodnikove družbe tudi letos prava ljudska čitanka Koledar Vodnikove družbe ima zdaj že tradicijo ter se lahko kosa z vsemi podobnimi koledarji z bogato vsebino. To tradicijo si pa tudi skuša ohraniti. »Vodnikova pratika« za prihodnje leto ima tudi značaj prave ljudske čitanke v dobrem pomenu besede. Tudi obseg pratike se ni mnogo zmanjšal, tako da še vedno smemo govoriti o knjigi; pratika vsebuje 112 strani. Vsebina poučnega in zabavnega dela je zelo pestra kakor vsako leto; prednost so pa dali poučnim, res zanimivim člankom pred zabavnimi črticami. Prav zarad: te"n prispevkov ima pratika stalno vrednost, tako da je ob koncu leta ne bomo odložili za vedno- Pratike ne bodo čitali z veseljem ter zanimanjem le preprosti ljudje. Sodelavci nove prat ke so dobro izbrani. Vsebinski del se začenja z novoletno čestitko urednika dr. P. Karlina, pesmico, prirejeno po stari poljski. Lep uvod je prispevek B. Borka, počastitev knjige pravega knjigoljuba; pisec opozarja na velik pomen knjige, kajti pesniška in pr poved-na dela so »veliki plug srčne kulture«. Omenja, da je veliki italijanski pesnik Leopardi nekoč zapisal o pesniških knjigah Malo je vredna pooezija. ki ne zapusti v duši čitatelja tako plemenitega čustva, da vsaj pol ure po čitanju ni zmožen slabe misli ne nedostojnega dejanja. Pisec pripominja: »Zares: to je tisti učinek, ki naj b' ga dala knjiga. Dobra, izbrana knjiga ga res tudi daje ljudem, katerih duša je odprta veliki, posvečujoči in osrečujoči svetlobi pomembnih umotvorov«. Naglaša, kako zelo je potrebna-vzgoja za knjigo in da bi se približali vzoru: da bi bile v sleherni slovenski hiši knjižne police s primernim številom dobrih knjig- — Pripomniti smemo, da se temu vzoru v resnici vsaj približujemo; dokaz za to ie ljubezen našega človeka za knjige, ki se zlasti zdaj kaže v knjigarnah in sorazmerno visokih nakladah domačih knjig, ki so vselej naglo razprodane. Res se nam ni treba sramovati v tem pogledu pred drugimi kulturnimi narodi. Dober prispevek za poznavanje Italije je »Nekaj važnih podatkov o Italiji«. Navedeni so vsi glavni zemljepisni podatki, Moč naroda v razmnoževanju V bolgarskem dnevniku »Dnes« je objavil stalni sotrudnik Burdjov članek o pomenu števila rojstev za moč in bodočnost naroda. Ko se je pojavil bolgarski narod na mejah mogočnega Bizanca, je bila pač zelo drzna misel, da bi mogla ta peščica ljudi omajati svetovno cesarstvo. In vendar se je zgodilo tako. Po vsaki vojni so namreč rabili Bizantinci 40 do 50 let, da so nadomestili svoje človeške izgube, Bolgari pa samo 15 do 20 let. Tako so lahko Bolgari začeli novo vojno vsakih 15 do 20 let, dokler niso bili Bizantinci izčrpani. To je lep primer, kaj pomeni razmnoževanje za moč naroda. Marljive slovaške čebelice Slovaška je pred vojno izvažala mnogo medu. Čebelice so ga nanosile letno okrog 25 vagonov Doma ga je porabila Slovaška kakih 18 vagonov, drugo je šlo pa v inozemstvo. Lanska ostra zima je občutno prizadela tudi čebelarstvu. Toda organizaciji slovaških čebelarjev se je posrečilo škodo v glavnem popraviti in zdaj ima Slovaška zopet okrog 160.000 panjev. Vlada z vso vnemo podpira prizadevanje čebelarjev. Navzlic ostri zimi so spravili slovaški čebelarji letos nad 20 vagonov medu. Učinkovito sredstvo Ludvik XTV. ni mogel trpeti igralcev, ki so slabo znali svoje vloge, da so na odru jecljali in se v zadregi ozirali po šepetalcu. Da bi igralce primerno vzgojil, je ol redil, da mora v zapor vsak igralec, ki ne zna dobro svoje vloge. Igralcem so dajali v zapor vloge, da so se jih lahko naučili. Do_ kler niso dobro znali vlog, jih ječar ni smel izpustiti. KlajkrajSa kritika Neki maloznani pesnik je izročil nekoč Voltairju svoje najnovejše delo s prošnjo, naj ga oceni. Bil je zelo plitek ljubezenski roman, pisan tako nemoralno, da je celo Voltaire majal nad njim z glavo, čerav je bil v takih primerih zelo širokogruden. Ko je knjigo prečital, jo je nekaj časa ironično nasmejan držal v roki, potem je pa skrbno izbrisal zadnjo črko romana. Moja kritika je napisana na koncu — je dejal, — ko je vračal avtorju knjigo. Voltaire je bil izbrisal pri besedi »fine (konec) n, tako da je ostala beseda »fi« (fej). ki jih človek potrebuje večkrat. — O belokranjskih narodnih običajih je napisal znanstveno tehtno razpravo Boris Orel. — Iz »Poglavja o smrti«, posvečenega Pavlu Grošlju, spoznamo, da dr. Ciril Oblak ni le »tujsko-prometni pesnik«, kakor so ga nekateri krstili, temveč tudi filozof.^ ki črpa modrost iz spoznanj o naravi in človeku, ki je z njo zvezan s slehernim vlaknom umrlega telesa. — S posebnim veseljem prečitamo prispevek dr. A. Debe-ljaka o »Krajini kujalnikov«, ker ga poznamo kot duhovitega kramljalca, ki nikdar ne zataji svoje žilice. Tu opisuje svojo ožjo domovino. — Stalno znanstveno vrednost ima razprava dr. O. Reya »Razprostranjenost padavin v jugovzhodnih Alpah. — Ob prispevku Fr. Govekarja »Kako pa govoriš?!« se bo marsikdo zamislil, čeprav se morda ne bo čutil neposredno prizadetega, kajti olika ni naša odlika. — Leposlovje je zastopano s črtico Ivana Albrehta »Ljubezen kliče« in Dartija priredba Frascarol-jeve humoreske »Izumitelj«. — Marsikdo se bo z velikim pridom poučil o zavarovalstvu iz dr. A. Urbančevega »Uvoda v zavarovalstvo*. — Prav tako z zanimanjem smo prečitali članek tiskarskega strokovnjaka M. Am-brožiča o papirju. — Tng. St. P. nam pripoveduje. »kako se dvigajo potopljene ladje«. — Dr. Fr. Ogrio je opisal Barje in obrobne gore. — Andrej Skulj je napisal nekaj koristnih nasvetov našim vrtnarjem. _ iz dr. M. Foersterjevega .prispevka se poučimo, kako nastane film. — R. Dostal nam pripoveduje o romanjih naših prednikov. — L. Paljk je napisal potrebna navodila perutninarjem. — Dragotin Gregorc je opisal zdravilišče in kopališče Dolenjske toplice. Končno prečitamo še prispevek Janka Čolnarja o jadralnem letalstvu, prav tako zanimiv in poučen kakor so vsi drugI Ze iz tega samega naštevanja vsebine Vodnikove pratike lahko sprevidite. da je to v resnici prava knjiga, ki jo je treba uvrstiti med naše dobre knjige; v roko jo bomo jemali dan za dnem. ne le zaradi koledarskega dela, temveč fndi ^radi bogate vsebine. Lev požrl V portugalski vzhodni Afriki so ustrelili nedavno leva, ki je raztrgal in požrl 50 ljudi. Krvoločni lev se je dolgo klatil po okolici Messala, kjer je napadal ljudi. Obupani domačini so prosili v 40 km oddaljenem kraju Monciboa živeče bolniške strežnike, znane lovce, naj jih rešijo krvoločne zveri. Lovci so končno njihovi žel':- vis rjgli in ustrelili leva. Orljentalska trgovska akademija Pouk na orijentalski trgovinski akademiji v Novem Sadu se je že pričel. Ta učni zavod z visokošolskim značajem je bil pred vojno v Budimpešti. Na njem so poučevale najboljše moči na polju trgovske vede, trgovskega prava in trdgovskih strok mednarodnega prava in evropskih jezikov. Naloga orijentalske trgovske akademije je vzgojiti dobre moči za trgovino z orijental-skimi državami in za konzularno službo. Pozneje je bil. ta učni zavod priključen tehnični visoki šoli v Budimpešti, izgubil je svoj izrazito orijentalski značaj in polagoma je bil preurejen v gospodarsko univerzo. Ker pa postaja trgovina z državami jugovzhodne Evrope za Madžarsko po priključitvi novih pokrajin vedno važnejša, je bila obnovljena prvotna orijentalska akademija. Za njen sedež so izbrali Novi Sad kot središče južne Madžarske.. Pouk na akademiji traja dve leti. Za vpis na njo se zahteva matura. Avto v starem Rimu Na svetu ni nič novega. Avtomobil so poznali že v starem Rimu, seveda ni bil niti približno podoben sedanjemu, vendar je pa zaslužil to ime. Rimski cesar Com_ modus, ki je vlalal v 2. stoletju po Kr„ ja imel voz. ki vanj niso bili vpreženi konji, temveč se je premikal s pomočjo posebnega kolesnega mehanizma. To je bil prednik našega avtomobila in stari Rimljani so 96 mu se vel a zelo čudili, še nekaj stoletij prej je pa imel kralj Tolomeus Philadelphus ▼ svoji prestolici Alexandriji presenetljivo vozilo na parni pogon. To je bila prva lok«, motiva na svetu. Izum parnega stroja, ki 'prinesel v 19. stoletju popoln preokret ▼ gospodarskem življenju, je torej slonel na prastari ideji •Vetfefeifte čestltGe BB!HIIHIIfflHllilll1ii1lt!lllllllllI!!lli!ll □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n n □ d. z o, z. tovarna lakov in barv □ □ □ □ □ □ □ □ □ocniiEiinniraimnmDm □ VELETRGOVINA 2GANJA □ § EMERIK ZELINKA g □ LJUBLJANA VII □ n želi vsem cenjenim odjemalcem g n srečno in veselo novo leto 1943! □ □ O ooooncEniimDODooocEioDiiniia B B □ VESELO NOVO LETO 2ELI g o lekarna dr. G. Picecli □ § LJUBLJANA, nasproti »Nebotičnika« gODCDC juuuLH mmnnarimir □ □ □ ŠTEFAN PUHAN g modno krojaštvo [=j □ LJUBLJANA .Komenskega ulica 18 □ 1 ^mnnmnnnnnmnij □ ŠPENDAL JOŽE P □ splošno krojaštvo N □ LJUBLJANA Kolodvorska 28 □ □ ° mmnnnnnrinnnnnnmmDmDDOa □ □ □ Srečno in veselo novo leto želi tvrdka □ Q KRESAL PAVEL . g □ družba z o. z. g □ pleskarstvo, slikarstvo, črkoslikarstvo □ g LJUBLJANA, Tržaška 83, teL 29-32 g jDDDoaniioaDDmEninnniiS o^ocionnnmnDDnnnnnnanizDDnozn ti VINKO (TUNDER H torbarstvo, sedlarstvo, jermena rs tv» □ Ljubljana, Igriška ul. 3 (za dramo) □ ^□uuuuuuDDDaaanaaauuuuuuuLJLO □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Srečno NOVO LETO 1943 ieli tvrdka Feliks Urbane LJUBLJANA i ji j j miiiimimnm rmro j Srečno in veselo novo leto želim v3em □ 1 cenj. strankam ln se še za nadalje |=j priporočam □ J. G. KRAMER □ kov. strugarstvo — strojna delavnica g LJUBLJANA Selenburgova ulica 4 □ □ □ □ □ □ □ jiJn r.. ■ 111 m n 111 rmnrmonr n M n n ■». . i ■ . .»i11i irmmini] SREČNO NOVO LETO ŽELI □ mesarija ln trgovina z živino Breceljnlk Alojzij LJUBLJANA VII, Gosposvetska c. 93 □ B ^niniiiiniimiii rn-v-tnnni g jjJUUUUUUUULAJUUUl^^ u U Srečno ln veselo novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem EBER ELIGIJ krznarstvo ln izdelovanje čepic KONGRESNI TRG 7 juuuli miimn luuuLiJuuaaan □ □ □ □DOIIDDDDDDDDULLJUL1JUI t M I It m u □ Brivski ln damski česaim salon R G JUD ALEKSANDER g LJUBLJANA Kongresni trg 6 y 'UUUUULU ii ii»HJumaoamoaaaoaopS poanaDnnnaanDaaanaaxoxn3X _ SREČNO EN VESELO NOVO LETO □ □ želi vsem cenjenim odjemalcem □ D RAFKO KORETIC □ delikatesa — SpeoeriJa □ 5 LJUBLJANA Ulica 3. maja g _ n jnaDoaauuuuuuuuu^ liJUULHJUUGDODOaamUULIL^ □ M □ Srečno tn veselo novo leto želi vsem □ □ svojim cenjenim odjemalcem g g L Wagner-$olar g □ trgovina s čevlji O □ LJUBLJANA Pred Škofijo 9 g H (nasproti stolne cerkve) P limiinnimiinilllIllljT JANCIC IVAN .. soboslikarstvo ln pleskarstvo g LJUBLJANA VII, Gosposvetska c. «7 □ _□ r Kijammmammmomoom □iX0DnnDanDnaaca3ac3XOXDDm mimimiimmnuiumcm □ -------------- a " □ □ AVGUST KOBILICA ta potnik ln dekorater LJUBLJANA Blelwelsova cesta 36 ^□□□□□□□□□□□□□CTamaDaDc^iLJULJUUUUULJUuuuDDDan nocininmoooaiJdmmMmiimmJLi^ □ □ □ n □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ PRIPOROČA SE IN ZELI CENJENIM GOSTOM VESELO NOVO LETO GC STILNA »PRI LOVCU" Telefon 28-26 RIMSKA CESTA 24 — VIALE VITTORIO EMANTJELE 2 D g B g TELEF. 40-95 □ g S □ g § JOSIP STUPICA □ D □ □ Slomškova ulica 6 ---- □ g Avtoguma: PIRELLI □ □ Trgovina z avtomobili g □ AVTOLIČARSTVO AVTOGARA4A AVTOTAPETNIBTVO □ immamamamDODgninnmaaDDaaa i n i u imo □ inDDDnDDULAJLILILILIUU^^ □ □ - □ SREČNO NOVO LETO 2ELI „ELHOMA" J. Slejko stroji za obdelavo lesa LJUBLJANA Sv. Petra cesta SL S Telefon 25-31 tj m ■ i ii 11 »i » ■ i ii ii . j i ii ii ■ ii » mrm naajuuuuuujij^^ ; □ Kleparstvo — vodovodi □ LONČAR FRANC □ □ Vsem svojim cenjenim odjemalcem teli srečno novo leto „INTRAU d. z o. z. ca proizvajanje tn razpečavanje gradbenih In tehničnih O Q □ S O preje T. RORN p LJUBLJANA Blelweisova 13 Telefon 20-14 Srečno in veselo novo leto teb vsem BRUNCIC IVAN 3 pleskarstvo ln ličarstvo Q LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 42 ^ InimmjL»« n niminim JUUUUUULJUUU^^ □ □ □ □ O o □ □ □ □ SREČNO NOVO LETO ZELI „G ROM« carin, posredništvo m špedicij«ki biro LJUBLJANA FRANJA KAČIC g □ trgovina s kurivom ln gostilna [-j (Flgovčevo dvorišče) H □ LJUBLJANA VE, Gosposvetska c. 67 □ u _□ N____a m.........Illimil 8 ilJUUUUU lUUUlJUL H !l 'ULJI IUUULJLHJI JI JI IUUUDDul. ■ .■■■■.■■■..■■■■nmim vinmmEODDagmaimDauuu^ □ □ ™™imirnxixE]^ ..........................»jljululj ■■ m ■■ m □ n Srečno novo leto RIRISmilHI li!ii! IIU itlflli! £i I! if 11 Hfi li IHI £IIUnUnBIODQIRBnitRt!!?!ll !1! liti IIIHI □ □ potrebščin B □ LJUBLJANA BLEIWEISOVA CESTA S a p fairaiPUlJI^^ 11111» Ujuljj-ILC ULJU I B I _ STEKLO — PORCELAN — STEKLARSTVO Srečno novo leto □ B □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ P © ieli tvrdka MPARE □ B R □ □ 3 □ ._, R □ □ □ _ B ril H B B II JLJULi-OaaDuL,.- JULIJ KLEIN LJUBLJANA WOLFOVA 4 .i auui 111 m 11»al iuuuuuuuuuuuu^^ n h h »» o ieli vsem svojim cenjenim obiskovalcem Automaticni bile LJUBLJANA Selenburgova ulica štev. 4 LJUBLJANA Gradišče 7 feGnDCnnnaDULJULUJJLl^^ * » ' ITmi p ■.Mlini II»1 1 »Hitro □ Tovarna bonbonov, peciva in čokolade SREČNO IN VESELO NOVO LETO ŽELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM GLAVNIK MARJAN trgovina s sadjem in D □ □ □ □ u □ □ B □ □ □ n R □ B LJUBLJANA □ □ JUL J I I M I I I 1 n B II n I LLUJLULU n 1111111111 n 111 mui . 1 n 11» mmn umjm □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n r« ■■■■»■■............. uramn uu ■■■■■■■■■■ iuulajuuuuuuuui .........TU II IIJUUUUULIUULJJULJUUL^ Stavbenik R ljuboana Pogačarjev trg □ □ pj _ ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ciiiioin ^□□□□□□□□□□□ut-imL" _i B Srečno novo leto želita LOJZKA in TONE KJEBER g □ mesarija g | Bohoričeva 4, Udmat, Društvena 21 Mllllll IJLLUULJ □ 1914 MATKO CURK stavbeno podjetje in žaga 1943 LJUBLJANA Voščim vsem poalovnim in delavnim Ijndem Veselo in srečno novo leto m .......1" ■■"-iT-rm . II M «1-rrn» M II11IIII»II n i»» n i rmmmnc Naročnikom „JuW In vsem drugim svojim zavarovancem £ett zadovoljstva m uspehov y ^lOVEM LETU <945 ASS1CURAZI0NI GENERAI Generalni zastop „BM - LJubljana (Preje ZEDINJENA ZAVAROVALNICA D. D.) ..................'^nrnnrtnnraj^^ A1KO DESTILACIJA g LJUBLJANA K 0 L I Z E J INI SAM P. G. Wodehouset ?nmoristič«n Toda Hash je bil njen gost... (»Gostu, naj bo njegova narav taka ali taka, je treba Izkazovati vsakršno pozornost...« je učila teta Izabela.) »Bi se ti prileglo par založajev presne solate.« ga je vprašala. »Oh!« je kratko odgovoril Hash, ki je imel solato neznansko rad. »Takoj skočim na vrt in jo naberem,« je Klara hitro dodala. Hash se ni ponudil, da jo spremi; to je bilo vse- kako pomembno znamenje. S težkim srcem je torej vzela nož in se odpravfla na vrt. Tolikanj je bila zamišljena in v skrbeh, da ni niti enkrat vrgla oči čez plot, ki je ločil oba vrtova, dasi je slišala z one strani čudno, pritajeno šarjenje. Polagoma pa jo je vendarle premagala radovednost in storila, da je jela vleči na uho, ces, kaj neki imajo v »Mon Reposu«. Sosednji vrt je kazal zelo živahno lice. Sam je pravkar škropil cvetlične grede, Amy pa je nedaleč od njega čepela v polnem čebru in se kopala pod nadzorstvom novo obritega dedca, ki je bil Klan docela neznan. , Kolikor je mogla razločiti, sta bili ti dve bitji obe nesrečni, vsako po svoje. Amy se je držala, ks&or b i io vlekli v klavnico, in kaj malo vdano prenašala svojo strašno usodo. Turobno je zavijala oci proti nebu, čelo se ji je nabiralo v globoke gube in iz polodprtega gobca ji je v rednih presledkih uhajalo zlovestno renčanje. Vrhu vsega tega je kakor neumna brcala po čebru, in Chimp Twist (zakaj, kot bi bila rekla Cordelia Blair, »bil je on v svoji lastni osebi«) se je pogrezal v čedalje nerazsodnejše stanje dUKl~ara je stala kakor zamaknjena. Niti slutila ni, da se je bila služinčad v vili »Mon Repos« pomnožila, in ta golobradi neznanec se ji je zdel kakor od Boga poslan. Bil je baš pravi zanjo, ako naj dene Hasha Tod- hunterja na preskušnjo... .. . ...... Naslonila se je na plot in se Chimpu ljubeznivo nasmehenila. »Dober dan,« je navrgla s kar moči zapeljivim glasom. »Dober dan,« ji je potrto odzdravil Chimp Twfat. Kadar je Chimp s kakim dekletom potrto govoril, je to pomenilo, da je bil res potrt. Morda ga je čakalo na koncu te pustolovščine zlato plačilo, a vse je kazalo, da ga bo treba krvavo zaslužiti. Snoči ga ie bil Hash Todhunter pri pokerju obigral za šest šilingov, in Chimp je bil zelo varčen človek. Mimo tega je spal Hash na vrhu in je, kadar koli je odnesel pete, svojo sobo po dvakrat zaklenil. Ta okoliščina, ki Chimpa prav za prav ne bi bila smela razburjati, je bila poglavitni vzrok njegovih srčnih bolečin. . ___ Ko je bil nedavno tega rekel gospodu in gospe Molloyevi, da je plen Edvarda Finglassa skrit v vodnjaku vile »Mon Repos«, se je bil zatekel k nedolžni ukani, kakršne so pri opreznem poslovnem človeku docela odpustljive. V pismu, ki ga je M dobil (in ea potem, ko se ga je na pamet naučil, neutegomsfakAnosežgal), £>kojni gospodFrng ni bU navedel da bi bili denarji, izvirajoči iz tat-vine v *Crt\*S* banki«, stoti v vodnjaku, ornr-vS da leže pod tretjo desko p6da, ačenši pri otou nmle sobice Vgomjem nadstropju. Chimpmbdra-čunal s tem, da bo sobica oddana jeznontemu kuharju, zmožnemu, da vzbuhne kakor sod smod-SkTče bi slučajno zalotil tujega človek* ko bi s dletom v roki iztikal po n^L Baš to je bilo tavo da je Chimp Klari tako potrto odzdravil... Kdo bi mu mogel očitati? A Klara se ni dala oplaSiti. Izbrala ri Je bila Chimpa za žrtev in ga ni hotela zlepa izpustiti. »Psico kopate?« ga je zvito vprašala. »Človek bi rekel, da se sovražita od mladih nog!« je Sam posegel v razgovor. Klara je bila že opazila, da ima Sam prav. »Kako ste mokri, ubogi fant!« je dobrodušno nadaljevala. »Se prehladili se boste. Bi se vam nemara prilegla skodelica vročega čaja?« Na Chimpovem potuhnjenem obrazu se je pokazal bled odsev hvaležnosti. »Hvala gospodična,« je rekel, »pa še kako!« »Zdi se mi, da vas razvajajo,« je dejal Sam in zavihal nos. _ Nato je odšel po vrtu, Klara pa se je jadrno vrnila v kuhinjo. . »Kje je moja solata?« je vprašal Hash. »Nisem je še nabrala,« je odgovorilo dekle. »Pr«]* _ " . « • « i _il__a« Fanfa ITI dela na sosedovem vrtu. Psico mora kopati, pa je ves premočen.« To rekši je stekla ven in se čez nekaj minut spet VI^Malce sem pokramljala z njim,« je brezbrižno dejala. »Da si ga videl, kako mu je šel moj čaj v sl&st' C »Da,« je Hash suho odvrnil. »V slast mu je šel? Kaj pa moja solata?« Klara se je udarila po čelu. »Kako sem razmišljena! Spet sem jo pozabila nabrati!« ... * i Hash je namršil obrvi in vstal. »Nič ne de, nič ne de!« je odgovoril. »Kako... Ali mar odhajaš?« »Da, odhajam.« »že?« »Nupa pojdi,« je s hinavskim ravnodušjum od-vrnilr Klara »Ta gospod Twist mi je zelo v*eč,« je nadaljevala, kakor bi govorila sama s s«fooj. »Ljubezniv dečko se mi zdi.« . „ »Za moj okus je podoben mrliču, ki je ležal teden dni v grobu,« je z grenkim zaničevanjem odvrnil Hash. Tako lepo zna govoriti.« je dekle nadaljeval«. »Kako mu je ime? Aleksander kaj ne? Kako ga kličeš ti, Aleksandra ali Aleša?« Ce bi rada vedela, kako ga kličem,« je z ledeno uglajenostjo odgovoril Hash. »pridi k našim kuhinjskim vratom in prisluškuj, pa boš sHšala« »Nu veš kaj... Pa menda nisi ljubosumen?« je »■Mi«*™ 1p Se nabrala.« le odgovorilo deine. »rnsia »mu, ves «v«j.. * ° . , ----, IT sem ^Tkos ko?ača in skodelico čaja za fanta, ki I vzkliknila Klara in ga Snoko pogledala. il^r- 'jrrrn:-------------------—---- -—