DOLENJSKI GOZDAR glasilo delavcev gozdnega gospodarstva novo mesto LETNIK XXIII. NOVO MESTO, JANUAR 1986 Urejanje gozdov v letu 1985 Z letom 1983 smo na Gozdnem gospodarstvu dokončno prešli na decentraliziran način urejanja gozdov. Tako imamo sedaj v vsakem tozdu in toku gozdarstva po enega strokovnjaka, ki skrbi za urejanje in gojenje gozdov. Na DSSS sta ostala dva urejevalca za koordinacijo in pomoč ter geometer in referent za arondacije in gozdni kataster. S tako kadrovsko zasedbo smo pričakali leto 1985, kije pred nas postavilo zelo zahtevne in obsežne naloge: — dokončati gozdnogospodarske načrte enot Soteska, Brezova reber, Gorjanci in Krka s skupno površino 10.200 ha, — opraviti vsa terenska in del pisarniških del za enote Črmo-šnjice, Semič in Žužemberk na skupni površini 15.600 ha, — v času od 1. julija do 31. avgusta opraviti popis umiranja gozdov. Že ob pripravi del je bilo jasno, da bi bilo to pogojno izvedljivo le, če bi vsi prej našteti delali vse leto le na urejanju. Po naših izkustvenih normah lahko urejevalec na leto obdela približno 2.000 ha gozdov — če mu le vreme preveč ne nagaja in če nima večjih dodatnih obremenitev. To pa v praksi ni izvedljivo, saj urejevalci v temeljnih organizacijah opravljajo tudi dela vodje gojenja gozdov. Poleg tega nas je sredi marca nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustil naš dolgoletni vodja, mentor in tovariš Tone Hočevar. Kljub takim težavam lahko rečemo, da smo z osebnim prizadevanjem ter ob pomoči in polnem razumevanju delavcev v vseh temeljnih organizacijah v letu 1985 veliko naredili: — napisana sta načrta enot Soteska in Brezova reber, — tik pred končanjem sta načrta enot Gorjanci in Krka, — v enotah Črmošnjice in Semič nam je ostalo skupaj le še okrog 1.000 ha terenskih del, —■ na tretjini površine (preko 2.000 ha) so opravljena terenska dela v enoti Žužemberk, — v roku smo opravili popis umiranja gozdov. Z željo da bi čimveč in čimbolje naredili, smo poleg več manjših organizirali tudi dve večji skupni akciji: — napisana sta načrta enot Soteska in Brezova reber, — tik pred končanjem sta načrta enot Gorjanci in Krka, — v enotah Črmošnjice in Semič nam je ostalo skupaj le še okrog 1.000 ha terenskih del, — na tretjini površine (preko 2.000 ha) so opravljena terenska dela v enoti Žužemberk, — v roku smo opravili popis umiranja gozdov. Z željo da bi čimveč in čimbolje naredili, smo poleg več manjših organizirali tudi dve večji skupni akciji: Septembra smo vsi urejevalci en teden delali v enoti Črmošnjice. Stanovali smo v domu na Resi, delali po 12 ur na dan in tako opravili terenska dela na okrog 1.800 ha gozdov. V prvem tednu oktobra je šest urejevalcev stanovalo v lovski koči na Smuku in pomagalo urejati enoto Semič. Kljub težjim razmeram za delo (zasebni, slabši gozdovi) so opravili dela na približno 900 ha. Dodatne težave pri obeh akcijah so nam povzročali novi obrazci za opis sestojev, ki so prav v tem času prišli v uporabo. Obe akciji sta se izkazali za zelo uspešni in koristni, zato smo se odločili, da bomo tako obliko dela vsaj dvakrat letno uporabljali tudi v prihodnje. Predvsem ob večerih smo večkrat temeljito pretresali in pretresli tudi našo prejšnjo, sedanjo in bodočo obliko dela. Pri tem smo se poenotili v glavnem v naslednjih pogledih: — da je skupno delo zelo koristno tudi za nas same — na konkretnih primerih smo usklajevali mnenja, si posredovali izkušnje ter tako prišli do novih spoznanj, kar je za poenoteno in ŠTEVILKA 1 čimbolj strokovno delo nedvomno potrebno; — da je nedvomno pozitivno, da so projektanti prišli v temeljne organizacije, kjer izvajanje načrtov neposredno spremljajo in si tako pridobivajo tudi usmeritve za bodoče delo; — daje nesmiselno, da projektant sam dela vse, tako rekoč od barvanja mej do pisanja načrta, in je tako preveč obremenjen s strokovno manj zahtevnimi deli; — da bo treba (glede na prejšnjo točko) nujno oblikovati operativno terensko skupino vsaj dveh do treh mladih delavcev (tehnikov), ki bodo lahko velik del terenskih del (ugotavljanje zalog, prirastka, tarif...) opravili sami, in tako bo projektantu ostalo več časa za res poglobljeno strokovno delo. Zaključek je torek tak: Sedanji način bo z nekaterimi izboljšavami še ustreznejši. In če bomo tudi v prihodnje naleteli na tako razumevanje za naše potrebe pri vseh temeljnih organizacijah kakor letos, lahko računamo, da bodo rezultati našega dela še bolj strokovni, poglobljeni in — predvsem — uporabni gozdnogospodarski načrti. Andrej Pečaver, dipl. gozd. inž. Čebelarji radi vodijo svoje čebele v roške gozdove. (Foto: S. Klančičar) Iz dela samoupravnih organov 5. seja delavskega sveta Gozdnega gospodarstva Novo mesto bo v petek, 31. januarja 1986, ob 8. uri v sejni dvorani Gozdnega gospodarstva Novo mesto na Gubčevi 15. Dnevni red: 1. Pregled in potrditev zapisnika zadnje seje. 2. Delegatska vprašanja. 3. Sprejem plana investicij za 1986. leto in 4. Sprejem aneksa št. 1 k samoupravnemu sporazumu o oddaji družbenega sredstva v začasno uporabo. 5. Sprejem pravilnika o organiziranosti in delu gozdnega nadzora. 6. Sprejem varnostno-politične ocene DO. 7. Ugotovitev o sprejemu pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o delovnih razmerjih ter Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o disciplinski in odškodninski odgovornosti delavcev. 8. Prošnja DO IMV o sodelovanju pri finančni konsolidaciji — ugotovitev, 9. Prošnja DO Novoles za prenos certifikatov sklada skupnih rezerv, ugotovitev o sprejemu. 10. Zemljiškoknjižne zadeve. 11. Odgovori na delegatska vprašanja. 12. Razno. Predsednik DS: Mirko Bajt, 1. r. Obrazložitev k dnevnemu redu: K 3. točki: Plan investicij ža 1986. leto je vsem TOposlala planska služba. Izhodišča za plan bodo poslali naknadno in jih tudi obrazložili na seji delavskega sveta. K 4. točki: 26. decembra 1983 je delavski svet DO sprejel sporazum o oddaji družbenega sredstva v začasno uporabo. Podpisnika sta naša DO in Krka, tovarna zdravil. Takrat smo ugotovili, daje skupni interes izgradnja smučarskega centra Čr-mošnjice-Rog. Za izgradnjo centra smo Krki dali v začasno uporabo določene nepremičnine — zemljišča, vse vpisane pri k. o. Štale. Krka predlaga, da jim za racionalno ureditev smučišča oddamo še 5 parcel v začasno uporabo. Vse parcele so vpisane pri k. o. Štale (št. 4911,4912, 4910, 4908,4909). Iz sporazuma se črtata parceli 4025 in 5213, ker sta izven območja smučišča. Dopolnitve sporazuma so opredeljene kot aneks št. 1. Smatramo, da je Krkin predlog utemeljen, pa tudi sicer ne gre za velike površine. Delavskim svetom TO predlagamo, da delegate pooblaste za sprejem aneksa št. 1. K 5. točki: V skladu z novim zakonom o gozdovih (Ur. list SRS, št. 18/85) ter 1. in 4. členom navodila o službenem znaku in izkaznici gozdnega nadzornika (Ur. list SRS št. 32/85) je potrebno v samoupravnem splošnem aktu opredeliti tudi organiziranost in izvajanje gozdnega nadzora. Ta akt je v obliki pravilnika o organiziranosti in delu gozdnega nadzora sedaj pred nami. Pravilnik določa predvsem: — področje dela gozdnega nadzora, — izvajanje gozdnega nadzora. Področje dela gozdnega nadzora opredeljuje že zakon o gozdovih v 2. odstavku 13. člena: v 2. odst. 49. člena, v 5. odst. 51. člena, v 2. odsta. 54. člena, v 3 odst. 54. člena, v 4. odst. 54. člena ter v 3. odst. 56. člena. V naši organizaciji IMV prosi, da se terjatve dokončno odpišejo. Odpisale naj bi se v breme rezervnega sklada TOZD. Izvršni svet SO Novo mesto priporoča, da vlogo IMV o finančni pomoči ugodno rešimo in s svojim prispevkom zagotovimo uresničevanje začetne dolgoročne finančne konsolidacije IMV. O vlogi IMV je strokovni svet na seji 24. decembra 1985 zavzel naslednje stališče: ker je bila DO IMV s sklepom skupščine SIS za gozdarstvo oproščena plačila prispevka za leto 1982 in 1983, se vse obveznosti IMV-ja terjajo v izplačilo. K 9. točki: Predlog za prenos certifikatov sklada skupnih rezerv na '>Novo-les« Novo mesto: TOZD Novo mesto 1,379.537 TOZD Straža 2,403.694 bodo gozdni nadzor izvajali vsi delavci, ki imajo najmanj srednjo izobrazbo gozdarske smeri in ki delajo na terenu. Gozdne nadzornike bodo za opravljanje gozdnega nadzora pooblastili DS TO oz. DSSS. Pravilnik prilagamo h gradivu. K 6. točki: Varnostno-politična ocena ima značaj zaupanega gradiva in je zato ne pošiljamo. Obrazložitev bo na seji. K 8. točki: 1. Pregled neplačanih obresti za IMV Novo mesto: TOZD Straža 1.197.706,00 TOZD Podturn 2.222.188,00 TOZD Črmošnjice 1.812.228,00 TOZD Črnomelj 490.213,00 TOK Črnomelj 7.573,00 Skupaj: 5.729.908,00 IMV Novo mesto prosi, da mu odpišemo terjatve za neplačane obresti. Terjatve za neplačane obresti naj bi se odpisale v breme izrednih izdatkov za leto 1985. TOZD Podturn 1,938.013 TOZD Črmošnjice 1,272.677 TOZD Črnomelj 980.113 TOZD Transport in gradnje 877.350 TOZD Vrtnarstvo in hort. 176.542 TOK Novo mesto 118.439 TOK Črnomelj 227.463 TOK Trebnje 455.840 Skupaj: 9,829.668 Novoles prosi, da se certifikati odstopijo njim. Izplačali nam bi jih ob zapadlosti 1991. leta pod istimi pogoji kot rezervni sklad. Obenem prosi, da izračunano obveznost po zaključnem računu za leto 1985 plačamo namesto skladu njim za pokrivanje izgub. Tudi ta sredstva bi vrnili pod istimi pogoji kot rezervni sklad. Delavskim svetom TO predlagamo odobritev prošnje. K 10. točki: Služba za urejanje gozdov predlaga CDS, da sprejme sklepe za naštete prodaje, nakupe in zamenjave. 1. Nakup gozdne parcele v k. o. Adlešiči pare. št. 2207/1 v izmeri 79295 m2 last Branka Črnič in Danile Pojed iz Maribora za kupnino v znesku 1.310.000,- 2. Nakup gozdne parcele v k. o. Adlešiči pare. št. 2207/3 v izmeri 78715 m2 last Katarine Jankovič iz Jankovičev za kupnino v znesku 2.081.158. Ti dve parceli bo gozdno gospodarstvo razparceliralo in bodo služile kot ekvivalent za Mlake. 3. Nakup gozdnih parcel v k. o. Radenci št. 2284/1 in 2284/2 v skupni izmeri 31010 m2 last Slavice Butala Gor. Radenci 7 in solastnic za kupnino v znesku 1.006.716. Ti parceli sta v sklopu manjšega kompleksa »Grobek« v GGE Tanča gora in uveljavljamo predkupno pravico. 4. Nakup gozdne parcele v Rasnu št. 2236/4 v izmeri 9945 m2 za kupnino v znesku 400.000,- din last Milene Dijak iz Ljutomera. 5. Zamenjava gozdnih parcel v k. o. Ajdovec s Cirilom Štrausom iz Vinjega vrha z doplačilom gozdnega gospodarstva v višini 290.794.-. Gozdna posest GG Novo mesto seje povečala za 1,24 ha. 6. Samoupravni stanovanjski skupnosti Metlika prodajamo ste-ljniško površino v k. o. Metlika št. 3512/3 v izmeri 5035 m2 za kupnino 75.525.- din. Služila jim bo kot ekvivalent pri razširitvi pokopališča. Vsi cenilni zapisniki so arhivirani pri službi za urejanje. Delavski sveti TOZD Gozdarstvo Črnomelj, Novo mesto in Straža so sprejeli sklepe o prometu teh zemljišč, zato predlagamo CDS, da potrdi predlagano. Novo mesto, 15. 1. 1986 CA __ DOLENJSKI GOZDAR Poročilo o propadanju gozdov Zbor združenega dela in občin SR Slovenije bosta v 11. trimesečju obravnavala poročilo o gospodarjenju z gozdovi v pogojih onesnaženja zraka in predloge ukrepov za ozdravitev gozdov. Razpravo je predlagal Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, gradivo pa bo pripravil Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora. 2. Certifikati sklada skupnih rezerv, odstopljeni IMV Novo mesto: TOZD, TOK Po ZR za leto 1983 po ZR za leto 1984 Skupaj TOZD Novo mesto 1.084.704,00 2,122.932,55 3,207.636.55 TOZD Straža 724.501,50 4,191.105,45 4,915.606.95 TOZD Podturn 1,241.205,50 4,019.562,20 5.260.767,70 TOZD Črmošnjice 735.892,00 1,825.097,35 2.560.989,35 TOZD Črnomelj 744.879,00 1,311.353,75 2,056.232,75 TOZD Transport in gr. 544.351,80 544.351,80 TOZD Vrtnarstvo 132.089,50 364.046,15 496.135.65 TOK Novo mesto 349.519,50 622.932,10 972.451,60 TOK Črnomelj 338.200,00 600.703,75 938.903,75 TOK Trebnje 191.072.00 673.976,25 865.048,25 Skupaj: 5,542.063,00 16,276.061,35 21,818.124,35 r V skladu z 81. členom Zakona o gozdovih (Ur. list SRS, št. 18/85) ter 1. in 4. členom Navodila o službenem znaku in izkaznici gozdnega nadzornika (Uradni list SRS št. 32/85) je delavski svet delovne organizacije Gozdno gospodarstvo Novo mesto po predhodni razpravi v vseh temeljnih organizacijah in delovni skupnosti skupnih služb na seji 31. 1. 1986 sprejel naslednji PRAVILNIK O ORGANIZIRANOSTI IN DELU GOZDNEGA NADZORA I. Splošne določbe 1. člen S tem pravilnikom se v skladu z določili Zakona o gozdovih določa organiziranost in področje dela gozdnega nadzora v gozdovih družbene in zasebne lastnine, s katerimi gospodarijo temeljne organizacije združenega dela »Gozdarstvo« ter temeljne organizacije kooperantov »Gozdarstvo«, združene v delovno organizacijo Gozdno gospodarstvo Novo mesto. II. Področje dela gozdnega nadzora 2. člen Gozdni nadzor se izvaja pod naslednjimi določbami zakona: a. Prevzem gozdnih lesnih sortimentov, ki jih ne da v promet gozdnogospodarska organizacija (2. odst. 13. člena zakona). b. V gozdovih se lahko seka drevje šele potem, kojeodkazano za posek. Drevje za posek lahko odkazuje le pooblaščeni strokovni delavec gozdnogospodarske organizacije (2. odst. 49. člena zakona). c. V gozdovih je, razen v primerih in ob pogojih, ki jih določa Zakon o gozdovih ali se določijo na podlagi Zakona o gozdovih, prepovednao krčiti, sekati na golo, sekati drevje, pasti domačo živino, zasekavati debla, brstiti listje, klestiti vejnike, grabiti steljo in mah, smolariti, odnašati zemljo, odlagati smeti in odpadke ter vsako drugo dejanje, ki zmanjšuje prirastno zmogljivost gozda, oziroma ogrožati njegove splošne koristne funkcije, njegov obstoj ali namen (5. odst. 51. člena zakona). č. Gozdnogospodarska organizacija lahko ogradi posamezne gozdne površine zaradi zaščite mladja, varstva gozdov pred divjadjo, varstva naravnih spomenikov in zaradi znanstvenoraziskovalnih preučevanj. Na teh ograjenih površinah je prepovedano gibanje občanov in gojenje posameznih vrst divjadi, kijih določi gozdnogospodarska organizacija (2. odst. 54. člena zakona). d. V gozdovih je dovoljeno nabirati prosto rastoče plodove (maline, borovnice, brusnice, jagode, gobe, kostanj ipd.) in zdravilne rastline terčebelariti na način in v obsegu, da se ne povzroča škodo in zagotovi ohranjanje rastlinskih vrst, njihovestalnosti in pokrovnosti ter naravna regeneracija gozdnih združb. Način in obseg nabiranja plodov in zdravilnih rastlin v gozdovih se določi z ozirom na stalnost in pokrovnost posameznih rastlinskih vrst, njihovo ogroženost ter biološko stabilnost gozdnih združb. Pri nabiranju gozdnih plodov in zdravilnih zelišč morajo nabiralci upoštevati pravilnik o gozdnem redu ter navodila, ki jih izda občinski upravni organ, pristojen za gozdarstvo, na predlog gozdnogospodarske organizacije. (3. odst. 54. člena zakona). e. V gozdovih, kjer se z nabiranjem plodov in zdravilnih rastlin trajneje siromaši gozdno združbo, ogroža ohranitev rastlinskih vrst in s tem naravni ciklični razvoj gozdne združbe, se omeji ali prepove nabiranje ogroženih rastlinskih vrst. V gozdovih, ki se gojijo tudi zaradi plodov (kostanj), se lahko drugim prepove nabirati take plodove (4. odst. 54. člena zakona). f. Lastnik žage in organizacije združenega dela, ki so registrirane za žaganje gozdnih lesnih sortimentov, smejo skladiščiti in žagati le hlode in obli tehnični les, označen v skladu z Zakonom o gozdovih oz. hlode in obli tehnični les, za katerega je lastnik predložil potrdilo, da ni posekan v gozdu (3. odst. 56. člena zakona). III. Izvajanje gozdnega nadzora 3. člen Nadzor nad izvajanjem določil iz 2. člena tega pravilnika opravljajo pooblaščeni delavci TOZD, TOK »Gozdarstvo« ter DSSS, ki imajo najmanj srednjo strokovno izobrazbo gozdarske smeri. Sklep o pooblastitvi delavca za gozdnega nadzornika sprejme delavski svet TOZD oz. svet TOK oz. delavski svet DSSS. 4. člen Gozdni nadzornik TOZD oz. TOK izvaja gozdni nadzor na območju svoje TOZD oz. TOK. Delavci delovne skupnosti skupnih služb, ki so pooblaščeni za izvajanje gozdnega nadzora, opravljajo gozdni nadzor na celotnem območju delovne organizacije Gozdno gospodarstvo Novo mesto. 5. člen Gozdni nadzornik mora imeti pri opravljanju gozdnega nadzora službeni znak in izkaznico, oblike in z vsebino, kot to določata 2. in 3. člen Navodila o službenem znaku in izkaznici gozdnega nadzornika. 6. člen Službene znake in izkaznice izroči gozdnim nadzornikom vodja TO, v DSSS pa vodja splošne službe. O izročenih izkaznicah in službenih znakih vodi v TO evidenco delavec, zadolžen za vodenje posameznih evidenc, v DSSS pa splošna služba. Službeni znak nosi gozdni nadzornik na vidnem mestu, na levi strani zgornjega oblačila. 7. člen Pri opravljanju nadzora ima gozdni nadzornik pravico legitimirati osebe, ki kršijo oz. kažejo očiten namen kršiti določbe, navedene v 2. členu tega pravilnika. Gozdni nadzornik mora o kršitvah obvestiti pristojni občinski inšpekcijski organ, ki poda predlog za uvedbo postopka o prekršku. V primerih iz prejšnjega odstavka je vsakdo dolžan na zahtevo gozdnega nadzornika, ki opravlja nadzor, pokazati osebno, izkaznico. 8. člen Delavcu preneha pooblastilo za opravljanje gozdnega nadzora v naslednjih primerih: — v vseh primerih prenehanja delovnega razmerja, — če je spoznan za odgovornega za hujšo kršitev delovnih obveznosti in mu je izrečen disciplinski ukrep, — če je razporejen na druga dela in naloge, katerih opravljanje ni povezano z delom na terenu, — če krši določila Zakona o gozdovih, določila Navodila o službenem znaku in izkaznici gozdnega nadzornika ter določila tega pravilnika. IV. Končna določila 9. člen Pravilnik začne veljati z dnem sprejema na delavskem svetu delovne organizacije, t. j. od 31. januarja 1986 dalje. Spremembe in dopolnitve tega pravilnika se sprejemajo po enakem postopku, kot velja za njegov sprejem. Predsednik DS DO GG Novo mesto: Mirko Bajt Dopisniki Dolenjskega gozdarja leta 1985 M. Bajt 5. 6. 8, 9, 10 Bdeir 7 Belopavlovič 1, 4, 5, 7, 8, 9, 10 Blažič 2, 8, 10 Čibej 4, 9, 10 Dragišič 3, 5, 8, 9 Fabjan 1, 4 Falkner 2, 3 Ferlin 6 Gašperšič 6 Gorenc 6 Dular 1. 10 Janež 10 Javornik 2 Jurčič 2 A. Kastelic 2, 8 U. Kastelic 5, 6, 9 Klančičar 1,2, 3, 4, 5, 6, 7,8,9, 10 Kruh 1, 10 D. Kure 3 J. Kure 1, 3. 7, 10 Lapanje 1, 7 Ličen-Tesari 1, 3, 5, 8, 10 J. Lukšič 2, 3, 9 Mazovec 1 Miklič 3, 5, 7 M. P. 9 Pavec 3, 10 Penca 1. 2, 3. 4. 5, 6, 8, 9, 10 Petrič 4, 6 Pirc 3. 10 Piškur 3 Puhan 10 R ustja 2 Sašek 6, 7 Šepec 10 M. Smolič 2, 3, 5 J. Smrke 4, 6, 7 Šebenik 4 Špiletič 1. 2. 4, 10 A. Tesari 9 Thoržcvskij 1. 4, 5, 7. 8, 9, 10 Z. Turk 5, 6, 7, 8 S. Vilič 4 Virant 1. 5. 6 R. Vrlinič 7 Žunič I, 3. 4, 5, 7 Vsem sodelavcem hvala! Vabimo jih, stare in nove dopisnike, k sodelovanju v letu 1986! Delavci v mehanični delavnici tozda transport in gradnje se lahko pohvalijo še z enim lepim delovnim uspehom. Opravili so nadgradnjo že na drugem kamionu Magirus — Deutz, delo, ki so ga do sedaj za nas opravljali v delavnicah na Vrhniki ali Ljutomeru. Stari sistem nadgradnje brez platoja je bil zamenjan z novim, izboljšane pa so tudi ročice, s čemer je olajšano raztovarjanje, enostavnejše pa je tudi kamionu dodajati in odklapljati prikolico. Vse delo je bilo opravljeno s približno polovičnimi stroški v primerjavi s tujimi delavnicami, in kar je za učinek kamiona zelo pomembno, tudi mnogo hitreje. Ob kamionu voznik Vili Volf ter mehanik Alojz Klobučar. (Foto Drago Vujiča). Statistično poročilo o sistemu obveščanja v združenem delu v letu 1984 Zavod za statistiko SRS je letos ponovno izvedel statistično raziskovanje sistemov obveščanja v organizacijah združenega dela v Sloveniji (to pot tretjič zapored, v bodoče bo to dvoletna raziskava). Enota raziskovanja so bile delovne organizacije z več kot 100 zaposlenimi. To pot je od 1027 delovnih organizacij na vprašalnik odgovorilo 1007. V letu 1984 je bilo v Slovenijji približno 525 glasi! v ozdih (od tozda do sozda). Ta podatek se razlikuje od uradnega statističnega podatka (766). Zaradi metodologije, po kateri je osnovna enota delovna organizacija, istočasno pa se vprašanja nanašajo tudi na sestavljene in temeljne organizacije, dobimo kot rezultat večje število glasil, kot jih je v resnici. Na ravni DO je bilo 443 glasil, na ravni tozda pa 30 glasil, če k temu prištejemo še sozdovska glasila, ki jih je (po oceni) 50, dobimo realnejši rezultat — to je okoli 520 — 525 glasil. Tudi to število ni natančno pa tudi med letom se spreminja. Natančno število glasil, bi dobili samo z registrom teh glasil, seveda le če bi vse delovne organizacije dosledno prijavljale glasila. Približno polovica DO (takih z nad 100 zaposlenimi) v Sloveniji izdaja glasilo. Podatki za leto 1984 se bistveno ne razlikujejo od tistih za leto 1982. V Sloveniji je v tem letu izhajalo tudi 488 biltenov splošne vsebine (ob tem da vsi niso samo ali pa predvsem sredstva javnega obveščanja — tu so v praksi težave pri razločevanju, kateri so in kateri ne!) in 189 biltenov strokovne vsebine (ti podatki se razlikujejo od uradno objavljenih podatkov Zavoda SRS za statistiko). V 130 delovnih organizacijah so imeli 236 razglasnih postaj (ker imajo ponekod za več tozdov več razglasnih postaj v smislu tehničnega sredstva, ponekod pa tudi v smislu samostojnega programa). V primerjavi z letom I982se je občutno povečalo število biltenov splošne vsebine, medtem koje število razglasnih postaj približno enako. Število oglasnih desk seje sicer povečalo, vendar ne bistveno (11.916). Bistveno pa se v primerjavi z letom 1982 razlikujejo številke o nakladi in številu strani. Skupna naklada vseh glasil v slovenskih ozdih je veliko manjša kot leta 1982 (84 — 9.182.505. 82 — 15.043.216), prav tako poprečna naklada za številko glasila (84 — 1.398, 82 — 2.012) pa tudi poprečno število strani na številko glasila (84 — 13, 82 — 19). Torej je že na podlagi teh podatkov mogoče reči, da so v lanskem letu tudi znotraj glasil ozdov prisotni procesi racionalizacije, ki se ne kažejo v ukinjanju glasil, pač pa v zmanjševanju naklade in zmanjševanju obsega. V letu 1984 je dnevno izhajalo eno glasilo, tedensko 3% glasil, štirinajstdnevno 6%, mesečnikov je bilo 48%, letno je izšlo 2%, kar 40% pa je bilo »občasnikov«. V primerjavi z letom 1982 seje zmanjšalo število tednikov in štirinajstdnevnikov, močno povečalo pa število »občasnikov«. Če upoštevamo podatek, da seje v letu 1984 povečalo število biltenov, potem so najbrž le-ti zapolnili informacijsko praznino, nastalo z manjšo naklado in številom strani glasil ter zmanjšanjem števila tednikov in štirinajstdnevnikov. Podatki o formatu glasil se bistveno ne razlikujejo (največjih je tiskanih v formatu A4). Na vprašanje o stroških je odgovorilo 75% delovnih organizacij. Nekatere v te stroške vključujejo samo stroške za izdajanje sredstev javnega obveščanja, druge pa tudi stroške gradiv za samoupravne organe, nekatere pa teh stroškov ne vodijo posebej. Ena delovna organizacija je v letu 1984 v poprečju namenjala za to področje 1.767.285 dinarjev, kar je približno štirikrat več kot v letu 1982(954.772). Obtemsosev strukturi stroškov materialni stroški nekoliko zmanjšali (57%), bruto osebni dohodki delavcev, ki delajo v obveščanju, nekoliko povečali 39%, avtorski honorarji pa tudi zmanjšali (2,6%), enako pa velja tudi za »druge stroške« (1,5%). Na vprašanje o predvidenih ukrepih za pocenitev oz. racionalizacijo sistema obveščanja v ozdih, so odgovorili takole: — zmanjšanje naklade glasil in biltenov (3,3% — ob podatkih o ogromnem zmanjšanju naklade v letu 1984, je podatek o razmerah v letu 1985 — realen); — uporaba cenejšega papirja in drobnejšega tiska — 2,5%; — zmanjšanje obsega glasil — 5%; — manj številk glasila in več številk biltena — 5,2%; — uvedba razglasne postaje — 5,4%. Navedeni podatki, posebej v primerjavi z odgovori iz let 1982 in 1983, zelo očitno kažejo, da so v minulih dveh letih v večini ozdov s ponujenimi ukrepi bolj ali manj izčrpali možnosti, ki so znotraj tega sistema na voljo za zmanjšanje stroškov oziroma racionalizacijo (možne so samo še ukinitve posameznih glasil in biltenov) oziroma da vsaj v teh ozdih v teh ukrepih ne vidijo več možnosti za pocenitve oziroma racionalizacijo. 43% delovnih organizacij je imelo organizirano službo za informiranje (pod tem ponekod razumejo tudi tajništvo samoupravnih organov), kar je malenkost več kot leta 1982, v teh službah pa je poklicno delalo 245 delavcev, karjevbistvu toliko kot leta 1982, del delovnega časa se je z obveščanjem ukvarjalo 559 delavcev, kar je nekoliko manj kot leta 1982. 58% delovnih organizacij ima obveščanje normativno urejeno samo s statutom, 12% v statutu in pravilniku o informiranju, 17% pa v statutu in pravilniku o izdajanju glasila. Podatki za leto 1984 ne odstopajo bistveno od podatkov Žled, kije v novembru prejšnjega leta prizadejal precej škode sosednjim gozdnogospodarskim območjem, zlasti pa Kočevskemu, tudi našim gozdovom ni prizanesel. Po terenskih ogledih, ki so zaradi težavnih vremenskih razmer potekali zamudno in počasi, smo se 5. decembra odločili za pregled našega območja z letalom. Poleta smo se udeležili vodja službe za gojenje inž. Žunič, vodja službe za urejanje inž. Pečaver in avtor prispevka. Zaradi vetrovnega vremena razmere za polet niso bile najboljše, vendar smo ugotovili, da je glavna škoda nastala v zahodnem delu gospodarske enote Krka v trikotniku Zagradec— za leto 1982. Družbeni organ za obveščanje (pod tem razumemo tako odbore za informiranje kot izdajateljske svete) je imelo 35%, od tega je bil ta organ v 68% izvršilni organ delavskega sveta in v 10 organ sindikata. Podatki kažejo, da vse organizacije, ki izdajajo glasilo, nimajo ustanovljenega organa družbenega vpliva, kot ga predvideva zakon o javnem obveščanju. Matjaž Kek (Informacije RS ZSS za obveščanje v združenem delu) Hočevje—Ambrus. Z gozdovi te enote gospodarita tok Gozdarstvo Novo mesto in tozd Gozdarstvo Straža. Žled je lomil veje, vrhove in debla dreves, prevračal cela drevesa V zadnjih letih se je število gozdnih požarov na našem gozdnogospodarskem območju močno zmanjšalo. Vzrokov za to je več. Veliko je k temu prispevalo vreme, predvsem ugodna razporeditev padavin, in pa osveščanje in izobraževanje, ki so ga gozdarji opravili med šolarji, lastniki gozdov in drugimi državljani. V boj progi gozdnim požarom seje zelo uspešno vključilo tudi osebje milice ter drugih organov za notranje zadeve. Tudi zaradi ukinitve parnih lokomotiv, kurjenih s premogom, se je število gozdnih požarov močno zmanjšalo. Leta 1984 so tudi v Dalmaciji poostrili protipožarno preventivo, požarov je bilo manj z manj škode. Porajalo se je upanje, da so ognjene katastrofe preteklost. To je povzročilo površnost. Kako je bilo s požari v Dalmaciji lani, leta 1985, nam je vsem dobro v spominu. Vrstili so. se katastrofalni požari od Korčule do Cresa, škoda pa je dosegla rekordni obseg. Požari na Korčuli, v Makarskem primorju, na Konavlih, na Mljetu, pri Biogradu, na Cresu in drugod so do tal potolkli samozadovoljstvo ob požarnem zatišju prejšnjega leta in pokazali pravo vrednost vseh ukrepov in pripravljenosti za preprečevanje in gašenje požarov. Požiganje grmišč, zanemarjenih travnikov in plevela predstavlja še vedno eno največjih nevarnosti. Kmet s Korčule je s sežiganjem povzročil največjo kata- s koreninami vred in povijal vitkejše drevje. Najbolj so prizadeti bukovi drogovnjaki. V okolici vasi Mali in Veliki Korinj so poškodovani tudi drogovnjaki hrasta in drugih listavcev, na področju Kamnega vrha nad Ambrusom pa tudi smrekov drogovnjak. Stopnja poškodb glede na celoten sestoj se hitro menja in znaša 10 — 30, na nekaterih delih pa tudi preko 50 odstotkov. Prizadeta območja se nahajajo na 500 — 700 m nadmorske višine. Površina, kjer je prišlo do poškodb, znaša okoli 600 ha, skoraj v celoti so to zasebni gozdovi. Po grobi oceni je poškodovanih okoli 30.000 m3 lesa listavcev, v glavnem bukve, ter približno 1000 m’ lesa smreke. Predvidoma bo pri pospravilu napadlo okoli 50% goli, 50% hlodovine, ostalo pa bo prostorninski les. Ker gre za večje količine, kot jih lahko izdelajo sami delavci toka Novo mesto, bo za uspešno saniranje potrebna tudi pomoč drugih tozdov. Janez Blažič, dipl. inž. strofo na otoku. V približno mesecu dni, kolikor je divjal požar, je ogenj uničil dve tretjini rastlinja in terjal pet človeških življenj. Drugo veliko nevarnost za nastanek gozdnih požarov predstavljajo nezavarovana smetišča, kot je bilo npr. pri Trogiru in Biogradu. Tudi zaradi človekove površnosti in malomarnosti je bilo zanetenih mnogo gozdnih požarov. Odmetavanje gorečih vžigalic, cigaretnih ogorkov ter divje kurjenje v gozdu ali na njegovih robovih seje že dostikrat končalo z veliko škodo. Ne zanašajmo se torej na dejstvo, da je v zidnjih letih pri nas manj gozdnih požarov. Ob določenih vremenskih razmerah se nevarnost požarov hitro močno poveča. Na našem območju nastane taka nevarnost ob suhem, toplem, sončnem in vetrovnem pomladanskem vremenu. Učimo se iz preteklosti in ne popustimo v budnosti! Spomnimo se ob tem na najusodnejše napake, ki se tako kruto maščujejo: slabo opazovanje, pomanjkljivo obveščanje in prepočasno ukrepanje. Vsaj enkrat na leto preglejmo protipožarne načrte. V njih so našteti najbolj ogroženi sestoji in za varstvo gozdov pred požari zadolženi delavci ter materialna sredstva, ki so nam na razpolago. Ob takem ravnanju verjetno požarov ne bo. Če pa bi do požara le prišlo, ga bomo dobro pripravljeni že v kali zatrli. Žled je pustošil tudi v naših gozdovih Ne zanemarimo nevarnosti gozdnih požarov Novice iz tozda Novo mesto Najstarejši delavec GG Novo mesto je Rajko Lavrič, rojen leta 1912. Še vedno je zelo čil in zgledno delaven kot revirni gozdar. Zaposlen je v toku Gozdarstvo Novo mesto. (Foto: J. Šenica) — V petek, 10. januarja, smo imeli sindikalni občni zbor. Na zboru smo poslušali poročilo o gospodarjenju v letu 1985, razrešili in izvolili novo sindikalno vodstvo in evidentirali kandidate za skupščinske volitve. Ob tej priliki smo izročili priložnostna darila ob petdesetletnici Francu Bukovcu, Tonetu Turku in Francu Tramtetu. Delavci so negodovali zaradi novih norm in delovnih čevljev, ki jih še niso dobili. Opravili smo tudi F1TV teste. Tisti, ki testov niso opravili, jih bodo morali opraviti februarja. — Lansko leto smo imeli osem nesreč pri delu, od tega eno težjo (opekline). — Traktor BELT je imel pretežni del vseh okvar na vitlu Riko. Zaradi tega smo nabavili nov šesttonski hidravlični vitel IG- 1. V mesecu decembru so na 11 mestih potekali zbori kmetov lastnikov gozdov, ki so bili dobro obiskani. Lastnike gozdov smo seznanili z gospodarjenjem v tričetrtletju, z načrti in z zakonom o gozdovih. Zanimali so se za pravice lastnikov gozdov, za dela v svojem gozdu, za možnost izgradnje in vzdrževanja poti, za možnost nakupa motornih žag. Podprli so predlog o ustanovitvi sklada skupne porabe kooperantov. Deležni smo bili kritike na naslednjih področjih: — plačilo za oddane sortimen-te lastnikom gozdov prihaja s prevelikimi zakasnitvami, — prevzem lesa na kamionski cesti naj bi po možnosti potekal v prisotnosti lastnika, — lastniki gozdov ne morejo pri GG kupiti rezervnih delov za motorne žage. Deležni pa smo bili tudi pohval za poslovanje oziroma doplačilo ter za povečano skrb pri odpira- — Vsak, ki se sedaj pozimi še v trdi temi vozi v Podturn, zagleda že na Selih lep, skoraj pravljičen prizor — osvetljeni stavbi stare in nove uprave tozda ter najbližnjo, zasneženo okolico. Seveda ta razsvetljava ni zato, da bi se vdajali romantiki, ampak zaradi varnostnih razlogov. Na parkirišču pred stavbama so namreč preko noči parkirani kombiji našega tozda in tovornjaki tozda Transport in gradnje. Ze novembra lani je obrtnik Albert Jordan iz Novega mesta po našem naročilu namestil na stavbo menze dve močni zunanji luči, na staro upravo LAND. Upamo, da bomo imeli manj okvar in zastojev. — Od 15. januarja vpisujemo kupce za drva iz Novega mesta in okolice. Doslej je na seznamu vpisanih 500. Lani smo posameznim potrošnikom prodali 8.200 prm drv (5.330 m5). — V proizvodnji lesa smo načrt dosegli 105-odstotno. Posekali smo 3.757 m3 iglavcev, 11.219 m3 oblovine listavcev in 5.058 m3 prostorninskega lesa. Poleg tega smo v maloprodajo oddali še 1.317 m3 sečnih odpadkov za kurjavo. Skupaj je bilo prodanih 21.079 m3 gozdnih sortimentov. Na žagi Pogance je bilo razžagano 7.673 m3 lesa. V panogi gojenja gozdov smo izpolnili plan 92-odstotno. M. Bajt enkrat želimo mnogo sreče, predvsem pa zdravja. — 20. decembra 1985 se je za eno leto poslovil od nas in svoje motorke Primož Špelko. Odšel je na odslužitev vojaščine. Po razglednici z voščilom, ki jo je medtem že poslal na naš tozd, vidimo, da k sreči ni odšel daleč. Želimo mu, da bi mu vojaški dnevi hitro tekli. — Sindikalna organizacija našega tozda je skupaj s črmošnjiško 21. decembra organizirala silvestrovanje v velikem salonu zdravilišča Dol. Toplice. Manjkalo ni družabnih iger in srečelova. Uspele prireditve se je udeležilo 67 naših delavcev oziroma njihovih zakonskih tovarišic in tovarišev. — 23. decembra je zaradi invalidske upokojitve prenehalo delovno razmerje sekaču Francu Tisovcu iz Podturna (rojen leta 1929). Tako nismo izgubili samo Javna razprava dogovoru Konec minulega leta je republiški odbor sindikata delavcev gozdarstva in lesarstva Slovenije dal v javno razpravo osnutek družbenega dogovora o natančnejši razčlenitvi meril za uporabo v zakonu o združenem delu določenih pogojev za organiziranje oziroma za spremembe v organiziranju gozdnogospodarskih temeljnih organizacij združenega dela in temeljnih organizacij kooperantov na področju gozdarstva. Javna razprava bo potekala do 20. februarja. Dokončni predlog bo izoblikovan na osnovi pripomb in predlogov iz razprave. Sklenjen bo, ko ga sprejmejo vsi udeleženci. V naši delovni organizaciji smo organizirali razpravo s člani sindikalne konference in člani društva inženirjev in tehnikov. Po uvodnih obrazložitvah vsebine in ciljev, dobrega delavca, ampak tudi člana DS. Skupaj z beneficirano dobo je zbral 21 let zavarovalne dobe. Let, koje pri nas delal kot pogodbeni voznik, pa ni dobil priznanih. Čeprav 50-odstotni invalid, je bil Tisovec med tistimi sekači, ki so v posameznih letih največ posekali. Iskreno se mu zahvaljujemo za njegov trud in mu želimo še mnogo zadovoljnih in zdravih let. — Takoj po novem letu smo dobili okrepitve iz JLA. Najprej se je 7. januarja vrnil gozdarski tehnik Branko Turk iz Podhoste. Opraviti mora še dva meseca pripravniškega staža, nato pa bo razporejen na odgovornejše mesto. Svoj prihod je najavil tudi sakeč Ivan Krakar. Po dogovoru bo pričel z delom 13. januarja. Pripomnil bi še to, da običajno vojska na mlade fante zelo dobro vpliva. Slavko Klančičar, dipl. inž. o družbenem ki naj bi jih dosegli z družbenim dogovorom, seje razvila živahna razprava. Kljub opozarjanju predsedujočega, je razprava zahajala na osvetljevanje naših razmer in se oddaljevala od vsebine osnutka. Ob zaključku razprave smo oblikovali oceno, da podpiramo sprejem družbenega dogovora z nekaterimi spremembami. Ena od pomembnejših pripomb zadeva spodnje meje količin v razponu kot pogoj za oblikovanje ozda. Menimo, da meja ne more biti v razponu, zato predlagamo, da se v dogovor vnesejo jasne in nedvoumne meje. Zahtevno in odgovorno delo nas čaka po sprejetju dogovora, ko bomo morali oblikovati število ozdov po njegovih določilih. Ti naj bi bili po površini in blagovni proizvodni kar še enkrat večji. Jože Lukšič, inž. org. dela Novice iz toka Gozdarstvo Novo mesto Novice iz Podturna nju zasebnih gozdov s cestami in vlakami. 2. iNa pobudo skupščine TOK so člani imeni strokovno ekskurzijo v Tovarno celuloze Djuro Salaj v Krškem. Udeleženci, bilo jih je 43, so bili z ogledom zadovoljni, saj sojih predstavniki tovarne zares nazorno in izčrpno seznanili s poslovanjem ter s preskrbo z lesom, ki ga tovarna predeluje. 3. Tok Gozdarstvo Novo mesto je mlada delovna skupnost. Prejšnje leto so šli na služenje vojaškega roka trije delavci. Iz JLA so se vrnili: inž. Vlado Pavec, Dušan Pirc, Jože Bobnar in Marjan Ovniček. 4. Silvestrovanje, ki se ga je udeležila dobra polovica delavcev toka, smo pripravili v gostilni Zagorc v Stari vasi. Kljub temu da so delavci razkropljeni od Šentjerneja do Ivančne gorice, prevladuje mnenje, da so taka srečanja koristna, saj so precej redka. Janez Blažič, dipl. inž. pa po naročilu tozda Transport in gradnje še eno luč. Te luči se samodejno prižigajo in ugašajo. — Med zadnjimi pridobitvami v preteklem letu je kombi IMV, ki smo ga pripeljali na naš tozd 17. decembra. — Ob koncu leta smo se, kar je že navada, z majhnimi darili spomnili vseh, ki so v tem letu praznovali 50-letnico. Tokrat sta bila slavljenca le dva, in sicer nekdanja sekača Franc Murn iz Podturna (roj. 22. aprila) in Miha Gorše iz Poljan (roj. 26. avgusta). V drugi polovici stoletja jima še Razmerje cen: jelova in bukova hlodovina v primerjavi z bencinom Leta 1972 je bil 1 m’ jelove hlodovine vreden 195 I super bencina, leta 1985 pa le še 91 litrov. Bencin seje v trinajstih letih podražil 70-krat. les pa dobrih 32-krat. Bukovina je nekoliko cene- jša od jelovine, toda od leta 1972 seje bolj podražila. Razmerje med ceno jelovine in bukovine je bilo leta 1972 1 : 0,85, leta 1985 pa 1 : 0,88. hlodovina bencin Leto jelova din/m' rast bukova din/m’ rast din/l rast I972 390 I 330 i 2,00 i 1973 467 1,20 391 1,18 430 2.15 1974 742 1,90 603 1,83 5,20 2,60 1975 760 1,95 633 1,92 5.20 2,60 1976 812 2,08 677 2,05 5,20 2,60 1977 937 2,40 776 2.35 7,00 3.50 1978 1065 2,73 851 2,58 9,15 4,57 1979 1345 3,45 1082 3,28 13.50 6,75 1980 1881 4,82 1428 4,33 21.00 10.50 1981 2809 7,20 2251 6,82 28,50 14,25 1982 3296 8,45 2591 7,85 40,00 20.00 1983 4119 10,56 3263 9,89 71.00 35.50 1984 6559 16,82 5507 16.69 100.00 50,00 1985 12750 32,69 11181 33.88 140,00 70.00 1986 162,00 81,00 PLAN DELOVNEGA ČASA ZA LETO 1986 _________Meseci _________ SKUPAJ Is FEBRUAR MAREC APRIL MAJ JUNIJ JULIJ AVC. SEPT. OKT. NOV. DEC. 1. Število koledarskih dni 31 28 31 30 31 30 31 31 30 31 30 31 365 2. Število nedelj in sobot k.3 k.3 5,3 *.3 k,k 5,3 k.3 5.« k,3 «,3 5,k k,3 52,39 3. Število republ.in državnih šraznikov 2 2 2 , , 8 k. Število delovnih dni 22 21 23 23 21 22 22 22 23 2k 21 22 266 5. Število delovnih ur 176 168 I8k I8k 168 176 176 176 I8k 192 168 176 2128 6. Število ur praznikov 16 16 16 8 8 6k 7. SKUPAJ UR V tCSECU 192 168 l8k I8k I8k 176 192 176 i8k 192 176 I8k 2192 8. Število dni za obračun OD 21 23 22 25 21 2k 23 22 2k 22 2k 23 27k 9. Število ur za obračun 00 166 18k 176 200 168 192 I8k 176 192 176 192 I8k 2192 10. Število ur za obračun za proizvodna dela v gozdu 160 176 168 192 160 I8k 192 I8k 200 I8k 200 192 2192 1. Plan delovnega časa Je sestavljen ra podlagi delovnega koledarja za leto 1986. 2. Delovne ure posaaeznega meseca niso enake z obračunskimi urami, ker zaključimo obračun 25. v sesecu. 3. Četrto soboto v aprilu bomo delali za solidarnostni prispevek za odpravljanje posledic neravnih nesreč (ta dan ni upoštevan v urah za obračun 00). "• se obračunava po urah^ navedenih v vrsticah 9 ln 10. 5. Mesec december zaključimo s 25. decembrom. Zaradi izravnavanja mesečne^ števila ur bo delovna sobota 22.aarca za 31.december. PROIZVODNJA IN ODKUP DO KONCA DECEMBRA 1985 IGLAVCI TEHNIKA LISTAVCEV GOLI PROSTOR. LES SKUPAJ Načrt. m3 3.720 7.023 5.359 4.311 20.413 TOZD NOVO MESTO Dosež. m3 3.757 5.088 6.131 6.375 21.351 % 101 72 114 148 105 Načrt. m3 9.403 9.236 4.038 4.284 26.961 TOZD STRAŽA Dosež. m3 10.139 8.190 4.457 4.365 27.151 * 108 89 110 102 101 Načrt. ra3 20.485 4.367 5.477 4.234 34.563 TOZD PODTURN Dosež. m3 22.388 3.952 5.192 3.442 34.974 * 109 90 95 81 101 Načrt. ra3 9.622 9.812 4.628 2.868 26.930 28.736 TOZD ČRMOŠNJICE Dosež. m3 10.038 8.027 6.700 3.971 * 104 82 145 138 107 Načrt. m3 3.837 4.343 7.873 5.422 22.075 TOZD ČRNOMELJ Dosež. m3 3.328 4.219 4.544 10.229 22.320 * 87 85 58 189 101 Načrt. m3 321 425 812 599 2.157 TOK TREBNJE Dosež. m3 510 146 1.577 223 2.456 družbeni * 159 34 194 37 114 Načrt. m3 47.388 35.806 28.187 28.601 21.718 135.099 SKUPAJ DRUŽBENI Dosež. m3 50.160 29.622 28.605 136.988 * 106 83 101 132 103 Načrt. ra3 7.000 12.360 4.880 10.340 34.580 TOK NOVO MESTO Dosež. m3 9.623 17.578 3.792 6.762 37.755 * 137 142 78 65 109 Načrt. 1.040 14.910 4.760 2.590 23.300 22.448 TOK ČRNOMELJ Dosež. ra3 1.405 15.745 4.250 1.048 * 135 106 89 40 96 Načrt. m3 1.950 3.850 1.500 3.100 10.400 8.123 TOK TREBNJE Dosež. m3 1.586 3.711 834 1.992 % 81 96 56 64 78 Načrt. m3 9.990 31.120 11.140 8.876 16.030 68.280 68.326 SKUPAJ ZASEBNI Dosež. m3 12.614 37.034 9.802 GOZDOVI * 126 119 80 61 100 Načrt. m3 57.378 66.926 66.6 56 39.327 37.748 38.407 201.379 SKUPAJ GG Dosež. m3 62.774 37.477 205.314 * 109 100 95 102 102 OPRAVLJENA GOZDNOGOJITVENA IN VARSTVENA DELA OD 1. 1. DO 31. 12. 1985 tozd, tok SlF. NAZIV PLAN PRIPRAVA TAL POGOZDOVANJE INDIR. 0BŽETEV ČIŠČENJE__________________________REDČENJE OST.gLA VARST. _____________________VREDNOST______________________ IZVRS. Cb,p.,tB1NASADI Oa.pčp N5,Sp PREMENA tB.I.n tS.I.n M.,G5,fa3 fes. I+n toneč, 0,N,V,U- P0SEK POJENJE_________________________0DKAZIL0_________SKUPAJ %_________HA_____________HA___________HA__________HA___________HA________________HA_________URE m3___________________________MN__________________________ 01 TOZD NOVO MESTO Plan. 12,15 5,00 13,87 5,00 - 96,98 38,50 74,60 103,00 180,35 33,00 2280 1030 40.244.922.- 6.568.666.- 46.813.588.- Izvrš. 14,89 5,00 13,48 6,10 - 94,32 20,90 66,95 94,85 152,90 25,00 1366 1550 36.818.680,- 6.568.666,- 43.387.346,- % 122,5 100,0 97,2 122,0 97,3 54,3 89,7 92,1 84,8 75,8 59,9 150,5 91,5 100,0 92,7 02 TOZD STRAŽA Plan. 11,90 16,50 1,50 6,65 1.50 2.50 166,7 _ 77,50 14,25 50,03 23,24 281,13 26,59 286,79 _ 1980 4797 35.402.069.- 5.127.677.- 40.529.746.- Izvrš. 1,80 120,0 7,12 - 59,95 7,63 72,92 - 269 5103 35.339.570.- 5.127.677.- 40.467.247.- % 138,7 107,1 - 77,3 53,5 145,7 114,4 102,0 - '3,6 106,4 99,8 100,0 99,9 03 TOZD PODTURN Plan. 73,50 - 31,10 25,05 - - 120,60 - 67,80 38,40 102,20 _ 4354 5600 52.112.622,- 7.700.600.- 59.813.222.- Izvrš. 61,75 84,0 - - - 130,80 - 81,10 119,6 34,10 86,70 - 1256 8048 53.306.391.- 7.700.600.- 61.006.991. % - 80,5 - - 108,5 - 88,8 84,8 28,8 143,7 102,3 100,0 102,0 04 TOZD ČRMOŠNJICE Plan. 12,70 3,00 10,40 3,00 1.50 2.50 166,7 51.20 54.20 105,9 7,00 15,50 48,00 100,00 _ 1466 1480 22.264.505.- 5.120.703.- 27.385.208,- Izvrš. 16,00 1,50 50,0 8,20 1,30 43,3 - 30,06 42,50 104,70 - 486 1742 23.969.963.- 5.120.703.- 29.090.666.- % 126,0 78,8 0,0 193,9 88,5 104,7 - 33,1 117,7 107,7 100,0 106,2 05 TOZD ČRNOMELJ Plan. 13,50 7,00 14,00 7,00 13,00 34,50 69,50 66,60 199,85 83,00 242,00 2070 890 56.635.230,- 7.599.360.- 64.234.590,- Izvrš. 18,05 - 12,43 2,67 12,20 29,50 58,80 31,77 234,30 70,89 239,50 1123 15 50.721.487.- 7.599.360.- 58.320.847.- % 133,7 0,0 88,8 38,1 93,8 85,5 84,60 47,7 117,2 85,4 99,0 54,2 1.7 89,6 100,0 90,8 13 TOK TREBNJE-SLP Plan. 1,00 2,00 - 2,00 - 5,00 - 20,15 8,70 8,25 - 176 76 4.782.525.- 629.031.- 5.411.556.- Izvrš. 1,10 110,0 5,74 0,50 - 0,15 3,20 - 11,11 55,1 2,50 28,50 - 90 79 4.593.453.- 629.031.- 5.222.484,- % 287,0 - 0,0 - 64,0 - 28,7 345,4 - 51,1 103,9 96,1 100,0 96,5 Plan. 124,75 18,50 76,02 18,50 14,50 385,78 129,25 294,68 421,19 434,84 754,93 275,00 12326 13873 211.491.873.- 32.746.037.- 244.187.910.- S L P Izvrš.128,29 14,04 66,78 12,57 14,85 371,97 87,33 293,91 730,48 264,50 4590 ‘ 16535 204.749.544.- 32.746.037.- 237.495.58l.- % 102,8 75,9 ■87,8 67,9 102,4 96,4 67,6 99,7 103,2 96,8 96,2 37,2 119,2 96,8 100,0 97,3 11 TOK NOVO MESTO Plan. _ 37,89 - 39,19 44,00 - 201,87 87,40 100,45 96,72 92,50 99,30 2900 960 70.062.241,- 24.752.128,- 94.814.369.- Izvrš. 3,70 36,24 - 34,92 32,85 61,63 178,07 74,04 54,75 62,52 1773 47 58.774.976.- 24.752.128,- 83.527.104.- * 0,0 95,6 - 89,1 74,7 0,0 88,2 84,7 96,3 59,2 63,0 61,1 4,9 83,9 100,0 88,1 12 TOK ČRNOMELJ Plan. Izvrš. 24,66 20,80 24,66 21,00 17,77 - 130,60 185,00 127,30 _ 27,50 88,10 1956 40 57.072.783,- 14.168.064.- 71.240.847.- 22,87 26,99 21,14 85,7 0,60 133,44 128,76 93,15 73,2 56,28 55,84 27,76 1081 8 51.435.909.- 14.168.064.- 65.603.973.- % 92,7 129,8 84,6 0,0 102,2 69,9 0,0 203,0 31,5 55,3 20,0 90,1 100,0 92,1 13 TOK TREBNJE Plan. Izvrš. 5,90 4,30 5,90 4,30 6,00 35, B5 - 70,60 9,50 34,30 42,92 44,00 780 132 20.761.831.- 6.135.808.- 26.897.639.- 4,50 1,80 3,05 0,50 8,55 33,81 - 62,00 7,20 36,47 445 27 16.983.993.- 6.135.808,- 23.119.801.- % 76,3 41,9 51,7 n,6 142,5 94,3 - 87,8 75,8 125,1 82,9 57,1 20,4 81,8 100,0 85,9 Plan. 30,56 62,99 30,56 64,49 50,00 166,45 386,87 285,30 109,95 154,30 231,40 5636 1132 147.896.855.- 45.056.000.- 192.952.855.- ZS Izvrš. 31,07 101,7 65,03 24,19 53,19 42,00 228,88 306,83 229,19 160,20 153,51 126,75 54,8 3299 82 127.194.878.- 45.056.000.- 172.250.878,- * 103,2 79,2 82,5 34,0 137,5 79,3 80,3 145,7 99,5 58,5 7,2 86,0 100,0 89,3 Plan. 155,31 81,49 79,07 106,58 82,99 64,50 552,23 516,12 579,98 531,14 909,23 506,40 17962 ■ I5005 359.338.728.- 77.802.037.- 437.140.765.- GG NOVO MESTO Izvrš.159,36 90,97 65,76 56,85 600,85 394,16 523,10 595,04 883,99 391,25 7889 ' 16617 331.944.422.- 77.802.037.- 409.746.459.- % 102,6 97,0 85,3 79,2 88,1 108,8 76,4 90,2 112,0 97,2 77,3 43,9 110,7 92,4 100,0 93,7 Pozdrav udarniku Matiji Vidicu Malo pred novim letom sem na začetku Trdinove ulice srečal urednika Dolenjskega gozdarja. Beseda je dala besedo in med drugim sem mu omenil, da sem pred kratkim v prvem letniku Dolenjskega lista iz 1950 naletel na članek in fotografijo znanega udarnika-gozdnega delavca Matijo Vidica. Odvrnil mi je, da so se v glasilu delavcev GG Novo mesto lani maja in junija z občuteno napisanim sestavkom Antona Viranta spomnili tega svojega zaslužnega upokojenca. Ob tej priložnosti sem se spomnil, kako sem leta 1948 in 1949 obiskal kot pokrajinski dopisnik Ljudske pravice gozdno brigado Matije Vidica ter poročal o njenem čudovitem udarniškem delu, saj je takrat Matija s sodelavci rušil vse rekorde v sečnji in pripravi lesa. Spoznal sem, kako kremenit, skrajno pošten in v delo neskončno zaljubljen je bil tale naš dolenjski »gozdni zmagovalec« s tovariši. Ko sem ga srečal na delovišču, menda je bilo v 5. oddelku pod Sv. Petrom, sem se najprej začudil njegovi moči in postavnosti. Žagi in sekiri je bil kos kot za šalo in vse je kazalo, da ga delo sploh ne more utruditi. Spoštovanega in uglednega gozdnega delavca seje Dolenjski list (pri katerem sem takrat tudi udarniško pomagal uredniku Jožetu Zamljenu) spomnil že v svoji 25. številki, ki je izšla 12. avgusta 1950. Tole je zapisano v kratkem članku, ki nosi naslov: ODGOVOR IZOSTANKARJEM »O udarnikih in zmagovalcih v industriji se v naših časopisih dostikrat bere. Junake dela pa imamo tudi v lesni proizvodnji, v gozdovih, kjer sekajo, žagajo in pripravljajo les, ki je v izvozu slovenske republike najvažnejše blago. Malo je gozdnih delavcev v novomeškem okraju, ki ne bi poznali gozdne brigade Matije Vidica iz Straže pri Novem mestu. V septembru lanskega leta so o njej pisali vsi časopisi, Vidic in njegovi brigadirji so takrat pokazali, da se dajo rušiti norme tudi v gozdarstvu. Uspeh njihovega dela pa ne leži v takratnem tekmovanju. Matija Vidic, Alojz Muhič, Jože Bobnar in drugr tekmujejo pravzaprav že leta in leta, čeprav tega tekmovanja niso nikomur napovedali. Ljubezen in veselje do dela je v njihovih srcih tisti neugnani motor, ki jim pomaga, da njihove žage neutrudno tečejo in sekire vztrajno padajo po vejah in grčah. V gozdni upravi v Straži so se na Vidičevo skupino vedno lahko zanesli. Nikdar ni odpovedala, vedno je priskočila na pomoč tam, kjer je bilo za plah in kubike najtrše. V teh letih, odkar delajo v eni delovni skupini, so podrli Vidičevi možje za goro lesa. Če bi sestavili vlak samo z vagoni lesa, kar so ga oni pripravili, bi bila lokomotiva z zadnjega vagona komaj vidna. Čeprav so vedno presegali normo, pa niso Vidičevi brigadirji nikdar pozabili na kakovost lesa. Sami radi poudarjajo, da delajo na svetih tleh, kjer je tekla partizanska kri za našo svobodo. Zdaj pa nam dajejo bogati roški gozdovi s svojimi stoletnimi zakladi zopet sredstva, da lahko kupujemo za naš les v tujini vse to, kar v letih najtežje izgradnje nujno potrebujemo, a še nimamo sami doma. Zgledna požrtvovalnost in vztrajnost Vidičeve brigade je rodila dragoceni sad: ob koncu junija so Matija Vidic, Jože Bobnar in Alojz Muhič izpolnili svojo petletno nalogo. Posekali in obdelali so vsak toliko lesa, kolikor bi ga bili morali do kraja leta 1951. Prvi Titov petletni plan so izpolnili. V prvih dneh julija so začeli delati za drugo petletko. Ob tej pomembni zmagi, ki jih je postavila upravičeno na čelo dolenjskih gozdnih delavcev, pa so še obljubili, da bodo do konca prve petletke izpolnili tudi že polovico plana druge petletke in tako s svojimi močmi pomagali domovini. Ob veliki delovni zmagi in priznanjih, ki s6 jih dobili, pa je bilo našim večkratnim udarnikom hudo pri srcu ob spominu na tovariša Antona Bobnarja, brigadirja in zvestega sodelavca, ki se je lani v gozdu smrtno ponesrečil. Če bi živel, so poudarili, bi danes kakor oni tudi že izvršil prvi petletni plan.« To so bila leta, koje vsak kubik v tujino prodanega lesa pomenil tudi košček svobode in naše neo- dvisnosti, samostojnosti in železne volje, da vztrajamo, kljub izdajstvu in sovraštvu, ki nam gaje prinesel spor s Stalinovo samovoljo in brezobzirno diktaturo. Ta-. krat je naš Matija Vidic s sotova-riši rušil stare norme in brez besed, toda z žuljavo delavsko roko, z nasmejanim licem in odkritim srcem presegal Titove petletke. Tone Gošnik Štirinšestdesetletni Rudolf Fink, že od mladega spravlja in vozi les iz gozda. (Foto: J. P.) Ob novem letu Kadar človek odhaja v pokoj, je sam v sebi prepričan, da bo počasi gineval, nenadoma odstranjen iz svojega delovnega okolja in od dobrih tovarišev. Pa so nekatere delovne organizacije izjema, kot npr. GG Novo mesto. Že 26 let je, odkar sem kot delavec tozda Gozdarstvo Podturn odšel v pokoj, pa me njegovi delavci, že zdavnaj nove generacije, nikoli ob novem letu ne pozabijo. Čestitka, skromno darilo, prijateljsko srečanje, predvsem pa zavest, da se te še vedno spomnijo, pomenijo nam, upokojencem, zelo veliko. Tu ne gre za korist, ampak za medčloveške odnose, ki vedno bolj slabijo, kar mi starejši, zelo težko dojemamo in nikakor ne moremo razumeti. In tako z vsem spoštovanjem pozdravljam zares posnemanja vreden odnos TO Podturn, njegovega mladega rodu in skupnosti, ki še vedno ohranja stike in prijateljstvo med zaposlenimi in upokojenimi člani delovne skupnosti. HUMOR Utrudljivo predavanje V začetku lanskega decembra smo člani strokovnega kolegija našega podjetja poslušali predavanje o računalništvu. V osnove in skrivnosti tega novega področja sta nas vpeljavala dva mlada, zelo sposobna predavatelja. Delovala sta kot dobra sodelavca. Zaradi pestre vsebine sta kar naprej predajala besedo eden drugemu. Kot na primer: »Sedaj pa vam bo Ciril povedal..." Nakar je čez čas oni drugi zaključil: »Sedaj pa vam bo Žiga razložil..." Tudi med predavanjem sta večkrat navajala eden drugega. Po končanem utrudljivem poslušanju je neki naš šaljivec, na vprašanje, kaj si je najbolj zapomnil, takole odgovoril: -No. to, da je bi! eden Ciril in drugi Žiga." Dve iz našega tozda Na upravo našega tozda prihajajo vsakodnevno številne stranke. Vedno hoče kdo kaj imeti. Včasih tudi šele po ovinkih pridejo na dan s pravo besedo. K mojemu davnemu predhodniku na upraviteljskem mestu v Podturnu. inž. Žarku Bernetiču. je nekoč sredi sestanka prišla v pisarno neka ženska in takole pričela: "No vidite tovariš inženir, sedaj sem pa tudi jaz enkrat prišla k vam.« »Prav, prav." je odgovori! Berne-tič in nezaupljivo nadaljeval »toda se prav nič ne spominjam, da bi bil kdaj tudi jaz pri vas.« • Na letošnjem sindikalnem izletu smo obiskati tudi kobilarno v Lipici. Med ogledovanjem pa blizu starih hlevov zagledamo kažipot z napisom: poročna dvorana. »Glej, glej. so pa res od vraga, tudi to imajo," pripomni nekdo od naših fantov. »Zakaj pa naj bi bito to tako čudno?" reče knjigovodkinja Milena. >•Kaj ni lepo, najprej se poročijo, potem pa gredo vsi jahat." No, vse v redu in prav, toda kaj, ko so nekateri pokvarjenci njene besede čisto drugače razumeli. Slišal in zapisal: SLAVKO KLAN ČIČ AR, dipl. inž. Letos sem se ob obisku predstavnika tozda Podturn, ki mi je prišel izreč čestitke, spomnil dogodka izpred dveh let. Po obisku muzeja NOB in Dolenjske galerije smo se zbrali na Trški gori. Ob dobri jedači in pijači je čas minil, kot bi mignil, in domov me je potegnil z avtom inž. Klančičar. Seveda se prijetni fant, ki ga imam od nekdaj rad kot zelo prijaznega, ni takoj poslovil, malo smo še klepetali v kuhinji in nagovarjal sem ga s tovarišem inženirjem. Hčerka, ki ga ni poznala, je po njegovem odhodu vprašala, če je to inženir Goleš, katerega je poznala le bežno. Precej sem naglušen, pa njenega vprašanja nisem povsem razumel. Pogovor je tekel takole: »Je bil to inženir Goleš?« Jaz pa, misleč, da me sprašuje, kaj smo imeli za silvestrski meni, odgovorim: »Ma kakšen golaž, telečja pečenka!« Žena in hčerka sta debelo zazijali, misJeč, da sem tako »zrahljan«. Šele kasneje smo se sporazumeli. Običajno inž. Klančičar trosi šale po Gozdarju, ki se jim smejem tudi jaz. Naj mi tokrat ne zameri, če bo ena šala ne njegov račun, pravzaprav na račun moje gluhote. Vsem svojim nekdanjim sodelavcem, ki so že upokojeni ali še delajo, vsem delavcem Podturna in DO GG srečno in uspešno novo leto. Alojz Florjančič, Laze DOLENJSKI GOZDAR JJC delavsk svet gozdneya gospodarstvi Novo mesto Odgovorn urednik ing. Janez Penca* Uredniški odbor. Mirke