107. številka. Ljubljana, v četrtek 9. maja 1895. XXVIII. leto Izhaja vsak dan zvečer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemnn B» avstro-ogerBk« dežele za vse leto 16 gld., za pol leta H gld.. za Četrt leta 4 gld., za jedcn mesec 1 gld 4u kr.— Za Ljubljano brez poftiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Z.« ruje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od fitiristopne peti t-vrste po ♦> kr., če se oznan'lo jedeukrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in p » 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank i rat i. — Rokopisi m- no vračajo. — Uredništvo in u p r a v n i s t v *> je na Kongresnem trgu st. 12. Lpravmstvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Kalnoky — Banffy. Ogerski ministerski predsednik Banffv je s svojim odgovorom na Terenvjevo interpelacijo pro-vzročil veliko zmešnjavo. Ministerski predsednik je govoril v zbornici poslancev s tako odločnostjo, da bi bil vsakdo mislil, da se ž njim ne vjerna le minister vnanjih stvarij grof Kalnokv, temveč tudi vladar sem. Take stvari se ne vlačijo v parlamentu tako lahkomišljeno na dan. Da niso pravočasno zavrnili barona Banffyja, gotovo bi njegov govor bil močno upi i val na gospodsko zbornico, mnogi magnatje bi se ne bili več upali ustavljati ogerski vladi, ko bi bili sodili, da je ministerski predsednik našel tako oporo na Dunaju. Ministerski predsednik je pa imel tudi nekuj upanja, da se mu vsa stvar posreći. Omenili smo že, da je grof Kalnokv igral v tej stvari jako dvoumno ulogo. Ogerska vlada je bila takoj naznanila grofu Kalnokjju, da se jej dozdeva, da je papežev nuncij prestopil dovolieno mejo. Grof Kalnokv je odgovoril, da bode že kaj storil v tej stvari, ako je zares taka. O tem odgovoru se je posvetoval ministerski svet in vsi ministri, ne le baron Banttv, so odgovor tako tolmačili, da se grof Kalnokv vjema z Banffvjem. Grof Kalnokv je bil začasno o vsem poučen in bi bil lahko interpelacijo preprečil, da je imel resno voljo. Tega pa ni storil. Kalnokv sam se ni čutil v tej stvari popolnoma nedolžnega, kajti drugače bi ne bil precej dal ostavke, ko je zvedel za Banffvjev odgovor, temveč bi bil počakal, da se stvar pojasni. Sicer je pa minister Kalnokv tudi hitro poskrbel da Bantrvja spravi v največjo zadrego in ga prisili, da odstopi. V „Bolitische Correspondenz" je lastnoročno spisal neko jako osorno izjavo, v kateri grofu Banffvju očita, da njegov odgovor ni povse resničen, da pred vsem se on ne vjema glede Agliardovega postopanja ž njim, ker še ni dobil vseh potrebnih dokazil, in da se ni storil sploh nobenih korakov v Rimu. Potem očita Fantfvju, da ne pozna diplo-matičnega postopanja, ako je sodil iz njegovih dopisov, da se strinja ž njim. Kakor se je svet čudil BanffvJHvim izjavam proti papeževemu nunciju, ravno tako se je sedaj čudil, da je minister vnanjih stvarij tako okrcal načelnika ogerske vlade. Blizu jednako četudi nekoliko blažnejše pojasnilo o tej zadevi je prinesel „Fremdenblatt". Višje smo rekli, da je Banffv imel nekaj upanja, da se mu namen posreči. On namreč dobro ve, da bode težko sestaviti novo vlado na Oger-skem. Liberalna stranka je sedaj z Banffvjem soli* dama in vsaka vlada iz njene srede bi stavila jednake pogoje, kakor jih je stavil Banffv. Drugih strank je pa težko katera sposobna za vlado. Nekatere nimajo upanja dobiti večino, druge pa zaradi pretiranih državnopravnih nazorov ne morejo prevzeti vlade. Poleg tega je pa pomisliti, da Madjari že dolgo hrepene po tem, da tudi v unanjih stvareh zadobe večjo samostojnost Liberalni stranki ne bode težavno, če pojde v opozicijo, v tem oziru še bolj razvneti Ogre, posebno če bode lahko kazala, da sedanja uprava ne more ovirati vmešavanja drugih diplomatičnih zastopnikov v ogerske notranje stvari. Vzlic temu more se Banffvjevo postopanje imenovati skrajno lahkomisljeno, pa tudi netaktno. Previdnost in taktnoat je zahtevala, da bi odgovor na tako interpelacijo se bil sestavil v popolnem sporazumljenju z grofom Kalnokvjem. Baron Banffy bi bil tudi moral pomisliti, da je naša monarhija po večini katoliška in je zatorej o papeževem zastopniku treba jako dostojno govoriti. Baron Banffv je bil potoval še na Dunaj in bil nedeljo vzprejet v avdijenci pri cesarju. Podrobnosti o tej avdijenci nam niso znane, le toliko vemo, da ni imel prilike, da bi dal ostavko. Kolikor posnemamo iz seje ogerskega državnega zbora v ponedeljek, se je doseglo po posredovanji uplivnih krogov nekako porazumljenje mej ogerskim ministerskim predsednikom in ministrom unanjih stvarij. Baron Banffv je prečital pismo Kal-nokvjevo, po katerem je mislil, da ima pravico oddati omenjeno izjavo v zbornici poslancev. Kalno-kvjevo pismo je zares diplomatično jako zavito in iz njega vsakdo lahko posname, kar mu ravno ugaja. Res da v posamičnostih se to pismo ne ujema s tem, kar je Banffv povedal, a v glavnem pa vender potrjuje, da je papežev nuncij prekoračil dovoljene meje, če je res tako postopal, kakor je poročal baron Bantfv in kakor so poročali razni listi. Stvar je za sedaj poravnana, a gotovo ne za dolgo. Govori se, da se grof Kalnokv faktično pritoži proti nunciju v Rimu. Avstrijska konservativna stranka je tudi že začela se mešati v to stvar in stavila neko interpelacijo. Kriza se je le odložila, ker na Dunaju v sedanjem težavnem položaju ne žele dvojne krize. Dolgo pa ne bode trpelo, da se zopet pojavi kriza, k ijt i misliti ni, da bi mogla Banffv in Kalnokv še dolgo vkupno delovati, kajti mej njima ni več potrebnega zaupanja. Kadar pa pride sedaj kriza, ne bode več navadna, temveč bode kriza sistema. Liberalna stranka na Ogerskem vedno bolj kaže, da ni več zmožna za vlado. Dvomiti ni, da ne bode več dolgo vladala. Kaj pride za njo, še danes ni moč ugibati, a Slovan za madjar-skimi liberalci gotovo ne bode žaloval. Katastrofa Daril«. Mestnemu magistratu ljubljanskemu došla so nadalje sledeča darila: Gospod Ivan Hribar, ravnatelj banke „Slavije" v Ljubljani 107 gld., katere sta poslala: gospod Vekoslav Legat v Celovcu kot drugi prispevek koroških Slovencev 100 gld. in gospod Davorin Dobnik, računski podčastnik v Pulju, zbirko 7 gld.; hranilnica v lschlu 200 gld.; mestno županstvo v Kraljevem Dvoru na Češkem zbirko 262 gld. 35 kr.; županstvo mesta Beroun na Češkem fib gld. ; gospoda Maks Kos in Anton Rupert v Krškem zbirko 21 gld. 20 kr.; gospod Kristo Kurajica učitelj v Gružu v Dalmaciji, mej svojimi učenci nabran znesek 17 gld. 70 kr.; tržko županstvo v Marenbergu na Štajerskem 26 gld. 50 kr.; občanska založna v Zabregu na Češkem 10 gld.; okrajni zastop v Kralj. Vinogradih na Češkem 200 gld.; trdka L Chiozza & Comp. v Červinjanu 1O0 gld. ; gledališki ravnatelj gospod Albert Schiller v Pulju 30 gld ; administracija „Kdinosti" v Trstu nadalnjo zbirko 181 gld. 4 kr.; gospod Ludovik Hin-ter.schvveiger v Welsu 3M kilo masla, 1500 jajec in 1 zaboj obleke; gospod Jurij llolzer v \Velsn 1 vrečo moke; gospod Josip Gruber, pekarski mojster v Opatiji, vnovič 3 vreče kruha. P o m o č n i odbor za Ljubljano in okolico nam javlja: Tukajšna tvrdk? Fran Ksav. Povračilo. (Povest V. P. ž e 1 i b o v.s k o. Iz rufičinc preložil .1 M h n »le 1 j.) To je bilo v štiridesetih letih, ko je Rusija bila še obdana s kitajskim zidom. Noč je bila tiha, a polna hudournih oblakov. Oblaki so se dvigali in polagoma zbirali. Zvečer se je solnce skrilo v temnorudečih oblakih; sedaj o polunoči prilezli so do vzhoda in zakrili vse nebo. Pokrajina je bila zapuščena, a v to otožno noč kazala se je še bolj neprijetno in divjo. No, ne taka zdela se je jedinemu popotniku, brzo jahajočemu proti lesu. Kakor vihra je jezdil, in zdelo se mu je, da ga žival nese po zraku, da krog njega vse blišči, cvete in poje — tak radosten svit, take rajske pesmi bile so v njegovi duši. Bil je srečen! Krasen, mlad, zdrav, svoboden, brezskrben — uznal je ravnokar od ljubljenke, da i ona njega ljubi, in vračal se je domov, zaročivši se ž njo vpričo njenih roditeljev. Poln radostnih nadej, poln sladkih mislij, zaverjen v jutrišnji dan, občutil je že naprej radost blizkega svidenja in srečo dolge, jasne bodočnosti. Kraj borovega gozda ustavil je konja . . . V spomin blisnila mu je otožna slika in srce se mu je seželo. Bd je dober, velikodušen in srečen ; to so bili trije mogočni činitelji, da ni vstajala slika njegovega siromašnega bratranca, tovariša in prijatelja detstva v duhu nevolje in zbeganosti, v kateri sta se nedavno ločila, ampak v duhu sprave, miru in dobrohotnosti, katere je bila prepolna njegova duša. Sklonivši glavo pod uplivom lastno srečo begajoči!) mislij, jahal je jezdec leno po gozdni stezi. Ne daleč pred njim svitala se je dolina in za dolino breg, kjer je stalo njegovo rodno bivališče. Počasi se ja pomikal iz temote gostega borovja k svitu, k rodnemu gnezdu svojih prednikov, katero je v to minuto osvetljevala luna, prerivša se skozi oblake, ter premišljal, jedi istinit dogodek, naključivši se nekoliko dnij nazaj, ko je prijatelj in bratranec njegov prebledel, ves zbegan hitro oddaljil se, češ, da je bolan, ko mu je le-ta povedal, da ljubi njo. Kaj velja, ko bi i on njo ljubil? O, to bi bilo strašno! . . . Nadejam se, a vso dušo nadejam se in prosim Boga, da bi tako ne bilo l Da bi je on vender ne ljubili Jeli malo lepih deklet? Kaka sreča, da hi se bil jaz zmotil, in da on ni odšel od mene v smrtnem izmučenji, ko sem jo imenoval. No, potem bi ne bil mlvl in vse te dni skrival se, da ni v najini vzajemni ljubezni njegova končna nesreča. Svit belih sten na gori predramil je njegovo premišljevanje in v novo objelo ga je sladostno, opojno čustvo sreče in vse je pozabil pri misli : Kvo, tam moj dom . . . nje dom! Najina bodoča sreča . . . Nakrat pa je blisnilo pred njim bledo lice, zagrmel je strel. Konj odskoči v stran posadi jezdeca na zemljo, in preplašen beži sam domov. Mladenič je stal na zemlji umirajoč . . . Jedini ta hip končal je vse njegove zemske nadeje in svest si je bil tega . . . S tiho bolestjo v srci, oblit s krvjo, z žalostjo in strahom v zapuščajoči ga zavesti, osredotočil je vse misli na vprašanje: Kaj znači to? . . . Zakaj to V . . . Komu je prišlo na misel vzeti njemu življenje, vzeti njemu srečo, ki se je jela komaj raz-cvitati V Z ugašajočim pogledom iskal je počasi svojega neusmiljenega sovraga . . . Nekdo je stal nepremakljivo ob deblu stare jelke; ali mesec se je \ S on van izročila je danes pomočnemu odbora v Ljubljani kot vspeh svojega privatnega dosedanjega nabiranja lepo svoto 4 150 gld.! (i red ništvn našega listasoposl ali: Veselični odsek ,, Posojilnega in konsnmnega društva v Rojanu« ^ri "Prstu 110 gld. 1 tt. (po J. Piščancu) s pristaVkom, da he dalnji darovi oflpoiljejo, kader se nabere večja vsota in k željo „da bi Ljub- j ljana po prestani hudi skušnji vzrasla tim lepša iti ponosnejša"! — Tamburaši v St. Ffcvlu v Savinjski dolini 75 gld. 12 kr. kot čisti dohodek koncerta pri- . rejenega vkljub slabemu vretnenu vštevši V to svoto onih 7 gld. 74 kr., katere sta hvalevredni dve učenki gdčni. Olga Zanijerova v Št. Pavlu in Mila iSircarjeva iz Griž nabrali mej koncertom in izročili tamburašem. — (i. Josip Vidic, nadučitelj v št. Pavlu v Savinski dolini 11 gld-, nabrane na Skorja nčevi gostiji mej svati. — Skupaj 190 gld. 13 kr. Komi*, pregledovanje poslopij. Glasom komisijskih zapisnikov treba je nadalje podreti: hišo Mateja Vrbiča ob cesti v mestni log št. 3. in hišo Ivana Tomca tudi ob cesti v mestni log št 1. in sicer obe takoj ; celo hišo Ivana Bav-deka na Stolbi št. G. in celo hišo grofice Sermage na Stolbi št 8. ; celo hišo (razven sprednje sobe) Frančiške Sič v Vogeljnih ulicah št. 3.; hiša Frančiške in Uršule Goršič v Vogeljnih ulicah št. 5. je tako poškodovana, da jo je treba podreti, ker bi rekonstrukcija bila predraga; isto velja o hiši Jakoba Sonca v Cerkvenih ulicah ft. 25. #5., vtažile so se bile januvarja in februvarja meseca 'pravilno tako, da so se izpovedati čisti dohodki V i. 1894., 1893. in 1892. Od povpltfttega sneska je pa odmeriti dohodnina za to leto. Tako veleva Hhkon. Će je bil kedaj ta zakon malt) primeren, je to sedaj za Ijnbljanske razmere. Letošnji čisti dohodek pri ljubljanskih obrtfh bode = 0. A vender naj se odmeri n*6hodnina |*° pfttneVi prejšnjih treh let ? To bi bil naravnost kurijozum, katerega bi moralo po zakonu zvršiti tukajšnje davčno oblastvo, ki ima, kakor rečeno, že pred sabo davčne napovedo« in tudi mnenja zaupnih mož. Da se to ne zgodi, treba je kompetentne, primerne protiakcije, kakeršna se je na pr. že sprožila proti drugim davkom. Mudi se zanjo, da ne bode primorano davčno oblastvo izdati plačilnih nalogov ne glede na katastrofo. Občinstvo pa opozarjamo na to, naj, ker plačilni nalogi še niso izdani, ugovarja proti mnenjem zaupnih mož, da bode vsaj tako davčno oblastvo imelo zakonito priliko, ozirati se na sedanje stanje davkoplačevalcev. ..KIiijc" stavbenih podjetnikov. Našli so se razni podjetniki, ki se hočejo okoristiti z nesrečo, ki je zadela naše mesto in zlasti hišne posestnike. Kakor se nam od zanesljive strani poroča sklenili so tukajšnji in neki drug stavbeni podjetniki „ring", kateri naj kar diktuje cene za stavbena dela, ter se je na primer dnevna mezda za laškega zidarja določila z 2 gld. 80 kr., in z režijo vred na 3 gld. 36 kr, dočim so taki zidarji prej dobivali po 1 gld. 40 kr. do 1 gld. 50 kr., in so podjetniki delavcem tudi sedaj le nekaj malega primaknili, ves drugi hišnim gospodarjem iztisnem opomni dobiček pa naj se steka v žepe stavbenim podjetnikom? Mi stavbenim podjetnikom gotovo privoščimo pošten zaslužek, ali postopanje , ringa" odločno obsojamo. K sreči najdejo pa se tudi možje, ki bodo zasnovali „proti-ring4 in oglasilo se je tudi že nekoliko vnanjih stavbenih podjetnikov, ki bodo delavce dobili s Češkega in od drugod ter se držali tukajšnjim razmeram primernih cen. Mestnega zastopa dolžnost pa je, da temu „proti-ringu" po mogočnosti gre na roko. Na ta način prihranile se bodo že itak hudo prizadetim hišnim gospodarjem lepe svote. lliNiiliii posestnikom na uvaže-vanje. Kakor se po poizvedbah komisij kaže, treba bole mnogo hiš podreti in mnogo temeljito popraviti ter prezidati. To bode stalo ogromno denarja. Hišnih posestnikov je pa velika množina zadolžena tako močno, da pri vsi podpori, ki se jim obeta, nimajo dosti poguma lotiti se dela. Tndi stavbinski podjetniki nimajo veselja riskirati svoj denar pri tacih hišah, ki so s hipotekami čez in čez obložene. Kaj lahko se zgodi, da taki hišni posestniki, ki so že dosedaj viseli v zraku, izgube pogum popolnoma in prodajo svoje razvaline — hišnim špekulantom. Kakor črni vrani ni bojnem polji, tako se javljajo na razvalinah ljubljanskih špekulanti, iskaje si svo e žrtve. Ako se dajo posestniki preslepiti, da prodajo svoja zemljišča, oziroma hiše špekulantom, potem izgubi domače ljudstvo tla v lastni domovini in nekdanji posestniki bodo gostači bogatih špekulantov. In kaj bode konec? Ljubljana bode dobila na zunaj sicer lepo lice, dobila bode lepe hiše in palače, a vse bogatstvo skupljeno bode v nekoliko rokah, večina prebivalstva bode pa — proletarijat. V časih socijalnega preobrata bil bi to jako nevaren moment. Dosedaj je bil v Ljubljani važni srednji stan materijelno primeroma dobro podprt. Tu ni bilo ni prevelike revščine, ni prevelikega bogatstva. Sedaj se lahko vse preobrne: Posestvo hiš skupilo se bode v nekaj rokah in delavni srednji stan bode na dosedauji svoji posesti — kolonist. Ni treba nam daleč iti. Poglejmo samo v bližnja italijanska mesta. Kaj vidimo tam? Na jedni strani ogromna premoženja, na drugi revščino, o kakeršni v Ljubljani še pojma nimamo. Jednako se razvije kaj lahko tudi pri nas v Ljubljani, ako se to kakor hitro mogoče ne prepreči. Da se ognemo tej nesreči, je treba, da se hišni posestniki sami lotijo dela. V drugih krajih so po velikih elementarnih nezgodah hišni posestniki osnovali društva, ki so uredila solidarno postopanje vseh hišnih posestnikov in potom društve- nega odbora mestni in državni gosposki javljala želje in prošnje. Na ta način se je najhitreje in sistematično delovalo. Morda bi tudi pri nas kazalo defova ti fo fJIft vUgledn. UsdmoVttfev (fennfkfnega društva ljubljanskih hišnih posesttrtkov -je riMflažje mefbčs, tke se mesto razdeli na več okfljffev. Vsak olrraj ntfj izvoli iz hišnih posestnikov tisttfca okidjfe ptipfefen odbor. Ti odbori volijo vttnNc fk svoje ertiae fednega ali dva člana in ti delegati vseh okrajev ne konstituirajo kot centralni odbor hišnih posestnikov ljubljanskih. Posredovanjem tega centralnega odbora bi hišni posestniki občevali z javnimi oblastmi, za katere bi bil ta organ pri sedanjih razmerah velike koristi. Naj bi hišni posestniki uvaževali ta dobrohotni nasvet. ljudska kuhinja. V ljudski kuhinji se je dne 7. t. m. razdelilo 699 porcij, dne 8. t. m. pa 765 porcij juhe, mesa, prikuhe in kruha. Za učitelje na deželi. Iz učiteljskih krogov se nam piše : Vsled grozne katastrofe, ki je zadela našo deželo, spominjali so se časopisi do sedaj skoraj vseh stanov, kje in kako nuj se jim pomaga, le učiteljev zunaj Ljubljane se do sedaj nihče ni spomnil. Da je učiteljstvo v okolici Ljubljanski, v Kranjskem in Kamniškem okraji grozovito prizadeto, ne more nihče tajiti. Sole so nekatere popolnoma podrtije, učitelji s svojo rodbino deložirani in morajo v gostilni hrano iskati. In to stane za rodbino mnogo denarja. Mnogi so postali vsled velike bede, ki je zavladala v njihovej družini, popolnoma apatični. Bomo li dobili kaj podpore ali ne, vprašajo jeden druzega? Prepričani smo, da dežel, zbor tudi nas ne bode pozabil, kakor do sedaj slav. dež. odbor tudi deželnih uradnikov nt; in ali nismo mi tudi deželni uradniki? Nujno bi bilo želeti, da bi slav. dežel, odbor takoj nakazal učiteljem draginjske doklade, kajti „kdor hitro da, dvakrat da" pravi prislovica. ^lar. čitalnica** In „Prost, gasilno društvo44 v St. Petru na Krasu priredita v ned-1 o 12. maja 1895 v prostorih hotela n Pri južni železnici" v korist po potresu poškodovanim prebivalcem stolnega mesta Ljubljane in okolice veselico z jako zanimivim viporedom. Vstopnina za osebo 50 kr., za družino 1 gld. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Pri veselici sodeluje iz prijaznosti novo osnovani moški in mešani zbor „Pivskih pevcev". Z ozirom na blagi namen se preplatila hvaležno sprejmejo. .•Veselični odsek Rojanskega »os. In koitM. tlrustva** priredil je minolo nedeljo lepo veselico v korist Ljubljani. Petje „Samoboru", „Srcu" in „Planinska rožau izvajalo se je izborno ter so ne vse točke morale ponavljati. Gdčna. Mikelič je jako sočutno deklaraovala Stritarjevo „Slovensko Lizbono" in „Slovenci! bratom v pomoč!4 ter žela mnogo pohvale. Igrala se je šaloigra „Krojač Fips" povoljno in koncem bilo je ša'jivo srečkanje. čistega dobička prinesla je veselica 220 kron 2 stot , ki so se odposlali našemu uredništvu. fiirailee «n li}ubijamo. Vzpored dobrodelnega koncerta, ki se bo vršil 13. maja t. I. ob '/a8\ uri zvečer na korist deželnega glavnega mesta Ljubljane in njene okolice v Štefanijini dvorani v Gradci s prijaznim sodelova njem gospe M Kuscharjeve iu gospice M. Freuden-reichove, gospodov : J. K. Tertnika, dvornega opernega pevca v Draždanih, 13. pl. VulakovČA, opernega pevca v Diisseldorfu, drda. med. Bele Stuhca in N. Albinija, gledališčnega pevovodje, dalje aka-demičnih društev RBolgarija", „Hrvatska", „Ogni-skow, „Srbadija" in „Triglav" ter godbe c. in kr. 7. pešpolka: 1. Benj. Ipavic: Uvod k operi »Teharski plemiči", vojaška godba pod vodstvom g. kapelnika Fridricha. 2. a) Nedvčd: „Pogled v nedolžno oko", b) Vilhar: „Mrtva ljubav*, poje g. Trtnik s spremljevanjem g. Albinija. 3. a) Chopin: Polonaise, cismoll, b) Schubert - Liszt: Soirees de Viennes, gospa Ku*charjeva, 4. Zaje: a) „Domovini i ljubavi', b) „Virtt, poje gospica Freudenreichova s Hpreuiljevaniem orkestra. (Dirigent: g. iur. Goji-mir Krek) 5. Vilhar: „Slovo", za bariton solo, moški zbor in orkester, g. Stuhec, dijaški zbor in vojaška godba (Dirigent: g. G. Krek). 6. Smetana: Fantazija iz opere „Prodana nevesta", vojaška godba pod vodstvom g. kapelnika. 7. Z-jc: a) „Večerna Dalje v prilogi. ~~79H& Priloga „Slovenskemu Naroda" St. 107, dne 9. maja 1895. pjesma", b) „Utjeha", poje g. Vulaković s spremljevanjem g. Albinija. 8. Majer: „Hrvatsko prelo", Slov. - hrv. tamburaški zbor (Dirigent: g. nu d. Ivkanec). 9. E. H. Mehul: Recitativ in napev iz opere .Jožef in njegovi bratje", poje g. Trtnik s spremljevanjem g. Albinija. 10. Zaje: Dvospev in vojna pesem iz opere „Nikola Zrinjski" s spremljevanjem orkestra, gospica Freudenreichova, g. Vu-lukov t', dijaški zbor in vojaška godba. (Dirigent: g. G. Kre-k). Rosendorferjev koncertni glasovir je g. Fiedler z ozirom na dobrodelni namen brezplačno prepustil. Cene za sedeže: Cercle-sedež 2 gld. zaporni sedež I. razred l gld. f>0 kr., II. razred 1 gld.; sedeži na galeriji I. vrsta l gld., II. vrela 80 kr.; vstopnina 50 kr. Vstopnice dobivajo se v prodajalnici g. Tendlerja v Gosposki ulici in zvečer pri blagajni. Blagodušna preplačila se hvaležno vzprejemajo in se bode vzprejem v dnevnih listih javno priobčil; morebitna druga darila naj se blagovolijo poslati blagajniku g. Franu Hrašovcu, Tecbnikerstrasse Štev. 7. Hrvati x» IJ ubijano. Pevsko društvo „Kolo" v Zagrebu priredi dne 11. t. m. v Schneiderjevi restavraciji koncert na korist po potresu ponesrečenim Ljubljančanom Pele se bodo samo slovenske skladbe. V Zagrebu bodo torej ta teden v štirih dneh t r i zabave na korist Ljubljančanom, namreč dva koncerta in velika ljudska veselica, s katerimi bodo Hrvati pokazali svoje simpatije do nesrečnih bratov Slovencev. Posebno za ljudsko veselico se kaže v vseh krogih živo zanimanje in je pričakovati lepega dohodka. — Glavarstvo občine Kastav je razposlalo na vsa sosedna županstva naslednji oklic: Znato će biti svima da grad Ljubljana usljed potresa jest neizmierno oškodjen i bi reći posvema uniSćen. II tako velikoj nesreči dužnost svakog kršćana jest priskočiti u pomoč. Na hiljada i hiljade naroda ostalo je bez kućišća a nevolja jest tako velika, da svako najtvrdje srce bi so smilovalo. Za ublažiti tu veliku nesreću, po ce'oj Austrji nabira se milodari na korist stanovnika grada Ljubljane. Puk kastavski pokazao se je uviek u takvih prilikah milosrdnog srca i pokazati će se i sada, da svomu bratskomu narodu poraože. Izvolite s toga, gosp. župane, oglasiti ovo u vašoj županiji pozivom, da svaki obćinar, koji želi dati koji novčić u ime milodara, da ga dade Vam i upišite ime, pridjevak, kude broj i svotu darovatelja u priležeći izkaz i taj izkaz sa dobljenim novcem izvolite čim prije izručiti ovoj obćinskoj blagajni, da se ga posade tamo. gdje ga trebuju kao duša raja. Prevoje. Pred par meseci komaj zadel je našo občino hud udarec s tem, da se je ubil pri cerkvi v Št. Vidu veliki zvon, in že je prvi sledila druga ie mnogo hujša nesreča — potres. Naša občina ni velika, tem manj pa bogata — iu sedaj pa dve nesreči ob jednem. Stolp, v katerem bi se morali že kmalu obesiti novi zvonovi, je po izjavi gosp. nadinženirja tako poškodovan, da se ga mora nekaj podreti in zopet z novega dozidati, ali pa ga vsej zelo močno zvezati. Kje dobiti peuezov ? Kolikor je v naši občini zidanih hiš, vse so več ali manj poškodovane. Najbolj poškodovana je hiša gospoda davkarja, tako, da se je moral s svojo družino izseliti iz nje. Zelo poškodovane so tudi hiše g. L. Rusa in I). Dereauija, v katerih se tudi nihče ne upa prenočevati. V naši mali občini je vsega skupaj nad 11.000 gld. škode, kakor jo dognala komisija, ki je v pretečenem tednu cenila škodo pri posameznih hišah in tolažila občane, češ, da se smejo nadejati kake podpore. — Občina Prevoje prosi in pričakuje, da bi se tolažilne besede teh mož, kolikor toliko tudi uresničile. V IJiiblJanl. 9. maja Liberalci in papež. Vsi nemško liberalni listi se sedaj grozno hudujejo, da je papežev nuncij potujoč po Ogerskem skušal nekaj vplivati na oger-sko notranjo politiko. Nuncijevo postopanje je bilo celo še precej naravno, kajti šlo je le za zakono dajo, ki se tiče cerkvenih stvarij. To je krika po liberalnem časopisju zaradi vmešavanja Vatikana v ogerske notranje stvari. Piše se mnogo o tem, kako je Vatikan nasproten avstro-ogerski državi. Vse drugače ho liberalci sodili o papeževem vmešavanju v avstr jske notranje stvari, ko je kardinal grof Schdn« bom šel prosit papeža, da bi obsodil počenjanje krščanskih socijalistov na Dunaji. Tedaj so vsi liberalci skoro brez izjeme le izražali želje, da bi Sel.iiuboi novo potovanje v Rim ne bilo brez vspeha in da bi papež z močno roko bil posegel v avstrijske notranje stvari. Želeli so zlasti, da se to zgodi že pred dunajskimi občinskimi volitvami. Nemški liberalci bi menda radi, da bi Vatikan le zanje hodil po kostanj v ogenj, drugače naj bi pa molčal. Odločba proti poljščini. Sedaj je jedenkrat vlada zadela s svojim tolmačenjem narodne jednako pravnosti Poljake Pri nekem shodu v Crnovieah vladni zastopnik ni pustil govornikom, da bi poljski govorili. Proti temu no se pritožili na vlado, ki je odločila, tla poljščina ni v Bukovini v deželi navadni jezik iu po ustavi se od uradnikov more zahtevati le znanje v deželi navadnih jezikov. Poljaki so jako nevoljni s to odločbo, kor je v Bukovini nad 30.000 Poljakov. Mi so pri tej priložnosti moramo pač vprašati, kako da je nemščina na Kranjskem deželni jezik, ko je vendar v naši deželi še manj Nemcev? Mi privoščimo našim Nemcem narodno jednakopravno^, a želimo jo pa tudi za Slovane. Kalnokv in Banffy. Pred par dnevi so vsi klerikalni listi grozno udrihali po Bantlvju in Kal-nokvja povzdigovali v sedmo n bo. Sedaj se pa že za Banttvja več toliko ne brigajo, temveč udrihajo po Kalnokvju zaradi njegovega pisma Bantlvju, v katerem je on priznal, da je Agliardi prestopil dovoljene meje, zlasti da je pustil, da se je to pismo prečitalo V zbornici poslancev. Poslednje jih najbrž zaradi tega tako j^zi, ker so že za gotovo mislili, da bode Banffv moral odstopiti z i rad i tega, ker je vso stvar spravil v javnost. Sedaj je pa ogerski ministerski predsednik se vsaj nekoliko opral. Dognano j", da se je v glavni stvari on strinjal z grofom Kalnokvjem iu da je neki liko bil opravičen tako govoriti, kakor je govoril. Ob jednem je pa prišla v težave še avstrijska vladi, ker sta se v državnem zboru o tej stvari stavili že dve iuter-pelaciji. Najtežje je stališče grofa Kalnokvj i. V ogerski delegaciji ga utegnejo prijemati liberalci, kar je Banfl'vja skušal onemogočiti, v avstrijski pa klerikalci, ker se je po postopanju nuncijevem izrazil, kakor jim ne ugaja. Z uradi tega ni prav verojetno, da bi Kalnokv bil še dolgo minister unanjih stvarij. Predloga proti prekucuhom. Žele včeraj je nemški drž. zbor jel razpravljat i o tej zadevi. Pred-včeraj je državni zbor razpravljal jedino o verifikaciji nekaterih volitev. Pri tem se je pa pripetila ta zanimivost, da je zavrgel volitev narodnega liberalca Bdttcherja, ki je bil predsednik odseka za predlogo proti prekucuhom. Usoda predloge proti prekucuhom je pa odvisna od tega, če se protestantski konservativci in katoliški centrum sporaz-umijo ali ne. Mir v vzhodni Aziji. Japonci so nekoliko od-jenjali. Pustili so Kitajcem polotok Liao-Ting, na katerem je Port Aitur. Toliko vspeha je imelo rusko ugovarjanje. Zarad« tega pa Japonci dobe 10 milijonov funtov sterlingov odškodnine več. Kitajski cesar je mir že potrdil in s tem je menda stvar poravnana. Dopisi. i/. v\Bleu|jtt B« maja. (Slovo gospoda Ivana Res m a o a, tukajšnjega postaje načelnika) Sinod smo imeli v gostilni g. Ježovnika odhodni banket v čast našemu po vsem Slovenskem dobro znanemu Hesmanu, ki se ta teden preseli v Zalog. Samo dve leti je bival mej nami in sedaj, ko se loči od ii;ii, ostavlja za seboj spomin odločnega, jeklenega, čistega narodnjaka, Kolikor mu je dopuščala služba, posvečaval je tudi v Šaleški dolini ves prosti čas probujenju narodne zavesti in vsi icdoljubi čutimo, da smo izgubi li za naš kraj zvestega i u zanesljivega sotrudn ka. Prijatelji pa izgubljamo v našem Ivanu odk:it> srčnega tovariša. Vse te misli izražali so vsi govorniki v svojih na-pitnicah. Mej zdravicami peval je pevski zbor in skladatelj Korun-Koželjski productral seje na citrah. Gostje se bili iz Velenja, Šoštanja, St. llja, iz Škal in jeden gospod iz Ljubljane. Videli smo sicer mar sikoga, ki ga ni bilo, no gosp. Kesman je lahko prepričan, da, če prav nas ni bilo veliko, a „bili smo ljudi" — sami prijatelji in čestitelji njegovi. Na njegovo novo štacijo spremlja ga hvaležnost rodoljubov Šaleških za tako izdatno sotrudništvo, spremljajo ga naše srčne želje, d.i bi ga Bog še mnogo mnogo let obranil zdravega, čilega srečnega v družbi njegove odlične rodoljubne gospe soproge Pavline! . . . Velenjski in Šoštanj.sk i nemč-určki, katerih seme še ni čisto i/.umrlo manejo si baje na tihem roke od samega veselja, da odhaja od nas g. Resman. Moramo jim že sk diti kar a priori to prerano veselje. Vsled odhoda in po odhodu gosp. Resmana seveda niti nemškutarji niti razni polovi-čarji in mlačniki na bodo prišli do merodajne veljave v naši dolini. Odločno-narodni kurs ostane tudi zanaprej! „Der Kurs bleibt der alte". Amen Iz občinskega sveta ljubljanskega. V Ljubljani, 9. maja. Občinski svet ljubljanski imel jo danes opo-ludne izredno sejo. Otvorivši sejo na glasil je župan Grasselli, da je dolžnost mestnega zastopa, da se na najvišjem mestu najudaneje zahvali za obisk Njega Veličanstva, ki je prebivalstvo naše utešil in mu dal novegi zaupanja v bodočnost, ob jednem pa zagotovilo, da v bedi naši smemo računati na izdatno pomoč Govornik pozval je mestni zastop, naj se ž njim zjedini v klicu : „Slava njega Veličanstvu!" Občinski svetovalci, ki so nagovor gospoda župana stoje poslušali, zaklicali so trikrat navdušeno: „Slava!" Prestopi VSi na dnevni red stavil je obč. svet. Hribar nujni predlog glede 25letnega davčnega oproščeuja za n >ve in prezidane hiše v Ljubljani ter ga nekako tako le utemeljil: V seji poslanske zbornice dne 4 t. m. bil je po nasvetu proračunskega odseka sprejet predlog, s katerim se vlada pozivlje, da čim prej ko mogoče predloži zakonski načrt, s katerim se dovoli 25letno davčno oproicenje za vse one nove stavbe v Ljubljani in okoli nje ležečih okrajih, katere se postavijo na mesto po potresu uničenih objektov. Ker je tinančni minister obljubil v kratkem odzvati se temu pozivn, bati se je. da postane ta nasvet, ki ni posebno ugoden za Ljubljano in nje nujno opo-ravljenje od pretrpelega udarca, v kratkem zakon. Zato se moramo, dokler je šo čas, oglasiti, da dosežemo pri podrobni razpravi dotičnega zakonskega načrta v poslanski zbornici ugodnejših, mojemu prvotnemu predlogu odgovarjajočih določb o 25letni davčni oprostitvi S 35letno davčno oprostitvijo samo od onih novih poslopij, ki se postavijo tjn, kjer so stala stara, vsled potresa poškodovana poslopja, ne bilo bi Ljubljani pomagano tako, kakor je država v teh žalostnih izrednih razmerah pomagati jej dolžna. Pred vsem bi samo taka oprostitev ovirala regulacijo mosta, ker marsikateri hišni posestnik, čegar hiša stoji na prostoru, ki bi po regularnem načrtu moral v boloče nezazidan ostati, ne bode hotel tega prostora, kateri jedini mu daje dobroto 25letne davčne oprostitve, prodati. Ko bi pa novi stavbeni red za vojvodino Kranjsko, ki se izdeluje in ki utegne v kratkem zakon postati, mestni občini dal pravice za primerno odškodnino tak prostor vzeti posestnikom po sili, godila bi se temu velika krivica, ker bi za poslopje, katero bi sezidano bilo na kakem drugem prostoru, ne užival 25letne davčne oprostitve. Ne glede na ta dva razloga, govori pa za premembo v državnem zboru sprejetega pravila tudi ozir na žalosne trgovske in obrtne razmere, katere so vsled potresa nastale v Ljubljani. Odpomoči bi se jim pred vsem dalo s podpiranjem stavbene podjetnosti, katera bi večji denarni promet spravila v mesto. — Tudi mora tu merodajen biti ozir na mestno stanovništvo, kateremu se mora iz Ijudoljubnih in zdravstvenih ozirov omogočiti, da se kar najpreje vrne iz barak in šotorov v redna bivališča. Vse to more se doseči pa le takrat, ako se 25letna davčna oprostitev preveč ne utesni. To sem nameraval jaz s prvotnim svojim predlogom, ki meri na to, da se 25letna davčna oprostitev dovoli za vse nove stavbe brez izjeme, ako se sezidajo v Ljubljani v dobi od 1. maja t. 1. do 81. decembra 1900 in tako spremembo zakonskega načrta, ki bode državnemu zboru v kratkem predložen, moramo zahtevati. Finančna uprava bode vanjo tem laglje privolila, ker na ta način odstopi Ljubljani nekaj, kar doslej uživala ni in ker bode gotovo sama priznala, da jej taka raztegnitev davčne oprostitve zagotovi za bodočnost veliko število obdačevalnih objektov, katerih bi sicer ne nastalo. Ker pa je perieulum in mora, predlagam: Slavni mestni zbor skleni: 1 ) Njegova ekscelencija gospod finančni minister se potom visoke c. kr. deželne vlade z obrazloženo vlogo naprosi, da v zakonski načrt, kateri bode predložil zbornici poslancev, sprejme 25letnO davčno oprostitev za vsa nova poslopja, ki se sezidajo v Ljubljani v dobi od 1. maja 1895 do 31. decembra 1900. 2.) Jednaka prošnja pošlje naj se zbornici poslancev na Dunaju. Občinski svet. dr. vitez Bleivveis podpira prav toplo ta predlog posebno z ozirom ua to, ker mnogim hišnim posestnikom vsled regulacije mesta ne bode več mogočo svojih hiš zidati na onem mestu, kjer so štab« doslej in kateri bi torej ne uživali dobrote davčnega oproščenja. To pa bi bila za nje prehuda kazen Naj bi torej tudi deželna vlada ta predlog na pristojnem mestu dobrohotno podpirala. Obč. svet. Trče k želi, naj bi se davčno oproščeuje raztegnilo na vse hiše, ki se gradijo do leta 1905 in pa tudi na one, ki se že gradijo, pa še niso dodelane. Ko je predlagatelj Hribar na-glasil, da gospoda Trčka predlogi segajo precej daleč in da je malo upanja, da bi se take ugodnosti dalo doseči, vzprejet je občinski svet skoraj soglasno nujni predlog obč svet. Hribarja. (Konec priti.) Dnevne vesti. V Ljubljani, 9. maja. — (Cesar v Ljubljani.) Naj priobčimo še nekatere podrobnosti o cesarjevem obisku. Ogledovanje notranjih prostorov deželne bolnice ni bilo v programu, ker je nevarno hoditi po njenih razrušenih prostorih. A ko je cesar vsekako hotel videti poškodbe, peljal je poročevalec dr. Vošnjak po dogovoru z deželnim predsednikom cesarja s spremstvom pri spodnjih vratili v hišo in po koridoru in zelo poškodovanih stopnjicah v prvo nadstropje, kjer se je cesar začudil silnim poškodbam in poročevalca natanko i z praše val, kateri sunki so bili najhujši, kako dolgo so trajali, kako je bilo z bolniki in z blaznimi, kaj bo zdaj s poslopjem itd. Na povratku stopil je cesar tudi v kuhinjo, kjer se še kuha, čeprav je podrta in pohvalil sestre, da se poslujejo v teh nevarnih prostorih. V baraki za ginekologični oddelek je (tesar, ko je zagledal svojo podobo na steni, radostno vzkliknil : „0, moj portret!" V oddelku za očibolne je cesar vprašal, ali je tudi na Kranjskem egiptovska očesna bolezen in dostavil, da je v nekaterih ogerskih komitatih zelo razširjena in da se mladeniči nalašč okužijo, da bi bili vojaščine prosti, toda to se jim ne posreči, ker se oddajo v vojaške bolnice. I)r. Vošnjak je na to omenil, da se naši mladeniči vojaške službe ne boje, mnogi se je celo vesel«'-. Sploh je cesar bil zelo priljuden iu zgovoren in se je za vsako stvar zanimal. Veselilo ga je slišati, da je nova bolnica že skoraj dozidana in da bodo v jeseni že vsi bolniki tam Spravljeni. V bolnici za silo, katere prostori so cesarju prav ugajali, so ga tudi pričakovali poročevalec dež. odbora dr. Vošnjak, vodja dr. Valenta in oskrbnik Kremžar. Prav ginljiv prizor je bil ko je cesar šel iz medicinskega oddelka mimo sobice, kjer je zrušena kapelica urejena in so bila odprta vrata, da je vstopil, pokleknil pred oltarjem in šele po storjeni kratki molitvi nadaljeval svojo pot — (Ugodna prilika.) Ker se podereta oba trakta hiše „Glasbene Matice", se prodajo po nizki ceni okna, vrata, peči, štedilniki itd. Kdor želi izkoristiti to ugodno priliko, naj se oglasi v popolu-danskih urah v hiši nGlasbene Matice" v Gospodskih ulicah. — (Nova stavbinska firma v Ljubljani.) Inžener B. Bofkoveo in arhitekt O. Dvorak, ki sta v Pragi že izvršila velika stavbinska dela, sta pridobila za Ljubljano koncesijo za stavbeno podjetništvo in odprla svoj tehnički biro, kakor je razvidno iz današnjega inserata. Priporočamo torej to firmo vsem, ki bodo potrebovali za zgradbo novih hiš izkušenih in po pravičnih cenah delujočih stav-binskih veščakov. — (Na včerajšnji semenj) se je prignalo 13!) konj in volov, 55 krav in 5 telet, skupaj 19'J glav. Kupčija je bila na tem drugem semnju tega tedna splošno srednja; zunanjega kupca ni bilo, in so samo domačini mej seboj kupčevali. — Kasi mir, komme Civilspital! Gusti".) Predsinočnim bili so na vseh ljubljanskih voglih nabiti beli plakati s tem misterijoznim napisom. Ljudje so kar trepetali radovednosti in izpraševali, kaj to pomeni. Tudi visoka gosposka je bila v skrbeh. Na javno varnost pazeči faktorji so stikali glave in ugibali, kaj je s tem pozivom. Jedni so mislili, da je to dogovorjeno znamenje za ireden-tovce ali anarhiste, drugi so zatrjevali, da je to „latinski jezik". Zavladala je občna nervoznost, ki se še sedaj ni polegla. In vender je vsa ta na vide/no skrivnostna stvar jako vsakdanja. Mestna poli« ija jo je hitro razkrila in v pomirjenje razburjenih duhov jo hočemo priobčiti. Pred nekaj časom se je mestna policija seznanila z eksotičnim gospodom, ki sliši na ime Kazimir Sulkievvicz. Mož je Poljak po rudu, po svojem poklicu pa knjigovodja. Ko ga je policija zaradi postopanja aretovala, je iz umevnih razlogov preiskala tudi nj«gove žepe, a denarja ni bilo v njih nič. Vrli mož ni premogel krajcarja. Ker je bil že slučaj posredoval, da se je seznanil s policijo, je zahteval, naj se mu na troške njegove občine posodi vsaj toliko, da se pelje v Gradec k svoji nevesti. Magistrat ni tej želji takoj ustregel, nego g. Kazimira poslal najprej v dež bolnico k — dr. Gre-goriču. Iz bolnice je Kazimir pridno dopisoval svoji nevesti. Ko je pred nekaj dnevi lapustil bolnico, oglasil se je zaradi „posojila" zopet na magistratu, kjer pa so mu rekli, naj prinese iz bolnice dokaz glede svoje domovinske pristojnosti, češ, da mu samo na njega poetično ime ne kuže kaj kreditirati. 1'redno je pa g. Kazimir ta dokaz prinesel, pribili so se na voglih vseh hiš rečeni plakati. Mestni policiji se je koj dozdevalo, da je klic .Kasimir, komme Civilspital — Gusti" prej vzdih skrbnega ljubečega srca, nego znamenje mejna rudnin tatov, in spomnila se je rečenega pacijenta dr. Gregoriča. Poslala je dva detektiva v bolnico poizvedovat, jeli se je tam oglasila kaka „Gusti*. Jeden detektivov je ostal pred hišo, drugi je šel v bolniško pisarno, kjer se mu je povedalo, da sta bili tam dve dami, ki sta naročili, naj pride Kazimir Sulkievvicz, ako se oglasi, k njima v hotel „Pri slonu" sobna številka 8. Predno pa se je detektiv še vrnil, je tovariš njegov zagledal nekam znanega gospoda in ga prijazno poklical: Herr Kasimir! Ogovorjenec se je takoj odzval. Bil je g Kazimir Sulkievvicz. Povedalo se mu je, kaj in kako in galantni Kazimir je drage volje šel z detektivoma k „slonu", iskat oni dve dami. Policija se je hotela na vSfik način prepričati, sta-li oni dve naročili in dali prilepiti senzacijonelni plakat in je li bil namenjen temu Kazimirju. Gospodu Kazimirju pa se je za denar bolj mudilo kakor za ljubečo nevesto. Vrnil se je po kratkem čakanju v spremstvu jednega detektivov v bolnico, da dobi ondu potrebni izkaz o svoji pristojnosti, drugi detektiv pa je čakal še dalje „Pri slonu". Ko sta prišli pričakovani dami, gospodična Avgusta Petkovšek in nje soroduica, ju je detektiv na dnlikateu način izpraševal o stvari in dobil popolno zadovoljivo pojasnilo. Dami sta priznali, da sta prišli iskat izgubljenega ženina Ka-zimirja, na kar je detektiv bahato pripomnil, da ga je on že našel. Nevesta, vsa presenečena, ni hotela verjeti in je izrekla svoj dvom, jeli detektiv našel tudi pravega Kazimirja — v tem hipu se je vrnil Kazimir. Nevesta je vsa ginjena spoznala, da je pravi. Nje spremljevalka je naglo odprla solnčnik, Kazimir in Gusti sta se objela in za solnčnikom, topeč se same sreče poljubovala, detektiv pa poslo-vivši se je z opravičenim ponosom pripomnil : Sedaj vidite, da policija ne najde samo porednih zhkovcev, nego celo — izgubljeue zaročence! — (Gradba ceste.) V logaški okraj je odšlo te dni 40 prisiljencev iz ljubljanske prisilne delavnice, da bodo pomagali pri gradbi ceste iz Rovt v Žire. — (Nesreča) Dne G. t. m. šel je Jakob La-pornik, posestnik v Razborju pri Zidanem mostu, s hlapci v hosto neko smreko podirat. O poldnevu je bilo drevo že „nagna.no", ko dojde 8letni sinek k obedu vabit. Mej podiranjem se drevo ovali na kraj, kjer so delavci z otroci stali in omahne. Mej splošnim begom spodtakne se dečko in pade, smreka ga zadene in mu zmečka glavo. — (Poskusevalni vinograd) bode napravila država pri Sv. Miklavžu v občini okolica Šmarje. Vzela je v to svrho od štirih posestnikov v najem za VI let blizu 3 orale vinogradov. — (Štrajk v Velenju.) Dne 29. m. m. začeti štrajk velenjskih premogarjev je končau. V torek so se vsi št raj kujoči premogarji zopet dela lotili, ker so se nastale diference mej njimi in lastnikom piemogokopa iz lepa poravnale. — (Imenovanja.) Poštni komisar v Brnu, dr. Rudolf Pospišil, je imenovan poštnim tajnikom pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Trstu. Računski revident pri finančnem ravnateljstvu v Trstu, Štefan Hajc, je imenovan računskim svet nikom pri istem uradu. — (Nova tovarna v Trstu) Dunajski kreditni zavod je dobil dovoljenje, da ustanovi v Trstu tovarno za izdelovanje linoleja (snovi za omete, iz«lelanje bombnža, lanenoga olja iu kovine.) Tovarni bode ime: „Prva avstrijska tovarna linoleja s sedežem v Trstu'. — (Izgredi v Gradežu. Benediktinec Tog-nou je te dni obiskal svoj rojstni kraj Gradež. Prebivalstvo mu je prirejalo velike ovacije. Ker je Tognou izostal dlje, nego mu je bilo dovoljeno, pozval ga je v soboto njegov predstojnik telegra-fičnim potem, naj se vrne v samostan. Gradežani so mislili, da sta tega kriva župnik in župan. Zbrali so se pred municipijem, pozdravili orožnike s kamni in demolirali občinsko pisarno. Lotili so se tudi carinske postaje in zlomili na županovem hrbtu nekaj palic. Orožniki so morali z orožjem v roki narediti mir. Aretovali so devet najhujših kri-čačev. Iz Gradiške je prišel okrajni komisar z večjim številom orožnikov, da vzdrži red v Gradežu. — (Iz hrvatskega gledališča.) Bivši član in režiser slovenskega gledališča v Ljubljani gosp. Anic- je te dni zopet nastopil na Zagrebškem gledališču v ulogi Armanda v „Dami s kamelijami" in dosegel prav lep uspeh ter ga je občinstvo vzprejelo jako simpatično. Kritika konštaluje, da je g. A nič v času svoje odsotnosti lepo napredoval. V ulogi Margerite je prvikrat nastopila na zagrebškem odru gdčna Šumova k a. Tudi o njej se izraža kritika jako laskavo. Brzoj SLTTlEG - Dunaj 9. maja. V parlamentu je nastala akutno koalicijska kriza. Povod je interpelacija zaradi Agliardija. Vlada hoče v svojem odgovoru, ki se je danes določil v ministerskem svetu, levico in konservativce zavrniti pred delegacijo. Levica preti, da izstopi iz koalicije, če se ne zadovolji, v nasprotnem slučaja preti Dipaulijeva skupina z izstopom. Položaj je jako napet. Ravno se je sešel izvrševalci koalicijski odbor. Vlada mu je predložila besedilo odgovora. Izvrsevalni odbor je sklenil, da naj se ne dopusti nobena debata. Dunaj 9. maja. V današnji seji poslanske zbornice je Vošnjak interpeliral trgovinskega ministra glede zgradbe poštnega poslopja v Celju. Dunaj 9. maja. Parlament je začel debato o osebnem dohodninskem davku. Dunaj 9. maja. Minister Wurmbrand je upravnemu svetu južne železnice sporočil zahvalo vlade za previdno uspešno in požrtvovalno pomoč po potresu prizadetemu ljubljanskemu prebivalstvu. Dunaj 9. maja. Tyszkowski je umrl. Celovec 9. maja. Pavel Rainer, pro-kurist pri firmi Maver, je izginil. Kaže se, da je pri konkurzu Pleschintschnig v Slovenjem Gradci prišel ob velike svote in si sam končal življenje. Umrli so t Ljubljani: 5. maja: Terezija Papula, narednikova hči, 8 mesecev, Travniške ulice St. 2. — Helena Dolinar, kuharica, 73 let, Ilovica. V deželni bolnici: 4* maja: Anton Jančar, prosjak, 4U let. 5. maja: Jakob Zamlu, ubožec, 70 let. Meteorologično poročilo. 5 1 Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 8. maja 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 737 9 737 1 737-9 96° C 15-6« C 12 6° C si. szh. si. fzh si. v/.h. jasno obl. obl. .V 9 dežja. Srednja temperatura 12-6', za 0'0° nad normalom. D-cnaJslcst "borza dne 0. maja 1895. Sknpni državni dolg v notah..... 101 gld. Skupni državni dolg v srebru .... 101 „ Avstrijska zlata renta....... 123 „ Avstrijska kronska renta 4°0..... 101 „ Ogerska zlata renta 4°/0....... 123 „ Ogerska kronska renta 4 ,.....99 „ Avstro-ogerske bančne delnice .... 10*<4 „ Kreditne delnice......... 3 8 „ London v ista........... 122 . Nemški drž. bankovci /.a 100 mark 20 mark.......... 20 frankov......... Italijmuki bankovci...... C. kr. cekini......... 59 11 9 4K 5 fiO kr. 45 . 70 . SO . • lo „ M 10 „ s -m% ■ 93 . «9«/, . 10 . 73 . t TuZnega srca naznanjamo svojim sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je vsemogočni Bog k sebi poklical najinega iskreno ljubljenega sinčka ADOLFA v l.ežni tlobi 13 mesecev in nafin ljubo hčerko v 4. letu njene dube po mučni bolezni nu oni srečnejši svet. V Ljubljani, dne 1». maja 1895. ((♦21) Žalujoči roditelji: Franjo in Marija .lemer. Zahvala. Za mnoge dokaze sočutja, kateri so nam duali ob bolezni in smrti našega ljubljenega očeta, oziroma tasta in deda, gospoda dr. Karola Viditz-a upokoj. c kr. višjega deželnega sodiSča svetnika, za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu in za darovane vence izrekamo vsem zinuieem in prijateljem tem potom svojo najprisrčnejfio zahvalo. V Ljubljani, dne 9. maja 1895. ) Žalujoča obitelj. Stavbna dela vsake vrste za LJubljano in okolloo, kot (607-2) nove stavbe, po dre t j a, prenovljenja itd., napravljanje stavbnih načrtov vsake vrste in stroškovnih proračunov se prevzetno v hitro in aajoeneje Izvrševanj* od dunajskih, arhitektov in stavb, mojstrov. jsjfjjT" Naročila in pogovarjanje v hotela Jainsjjra kolodvora, Kolodvorsko nlloe it. 39, vrata it. 7. Za stavbinske mojstre! Opeharim v Kazvniijii. pošta Hoče pri iflarihorii. proda od f« pr« m. naprej vsak dan štiri vagone opeke za zid in vsak drugi dan 1 vagon navadnih strešnikov po nizki ceni. 1587—2) Pekarija na dobrem meni u v Karlovcu, Riečka ulica h. št. 403 ■V «■«■ takoj r naj o iu "W z vso potrebno opravo. (gos—2) Kupim stavbišče ali pa hišo, ki jo je nrezidati, v središči Ljubljanskega mesta. (613—2) A. KiitiKc. hotel pri južnem kolodvoru, Kolodvorska ulica it. 39, soba it. 7. Turbina cisto nova, prav nič rabljena, na tri metre vodnega padca, prit v pripravna za vodno žago, in vsake wete ©-broji se dobe takoj po nizki ceni pri E. Š i m n i c u v Kranju. (542-4) =T=X=T=1=1=1 Lekarna Trnk6ozy, Dunaj, V. Protinski cvet cvet zoper trganje. Steklenica 50 kr., 12 steklenic 4 gld. 50 kr. Odločno najboljšo mazilo zoper trgnule po udih, l»oleeiue v rokah, laogsali, v krizi ter v /Urili, otrpnete ude In kite Itd. Doniva se pri (1281-97 Omilili pl. Triili»—I SpSlkl As*«**. Sradnjt«.ropski Ana )• krajnaraa i— f I,[ul>-IJmJ m I min ali napraj. Odhod le Iajubljan* jM»fasff m* oaabnl Tlak t TrbU, PonUaal, Beljak, Oalorao, Kranaantfaata, Ljubno, Sni alti al, Solnograd. Ob Itf. mH SJf mtm. itujiolutln* motani Tlak t Novo maato, Kunavja. Ob 4. mri pu/fluifn* oaoi.nl Tlak t TrbU, Haljak, delovno oaa Bala-tbat t K.iliK.itraci, Land - Oaatain, Zali na jasam , I no most , Rragnio, Onrih, l+nnnvo, Pari«, Rtajr, Lino, »Jrsumien , Isehl , Hudajarloa, Pisanj, Marijina Tara, Kirar, FranooTa Tara, Karlova vara, Prago, Iiipako, Huna) Tla Amstetlnn 7. —ri HO min aavrVr masanl Tlak t Novo maato, Kočarja. Prihod v LJubljano (ju?., kol.). 3. mri b'J min. tjutrn) ošabni vlak • Dunaja Tla Amatailen, Up. •IjO, Prag«, KranooTlh varov, Karlovih varov, Kura, Marijinih var.«., PUnja, Badafovlo, Bolnoajrann«», Oalovoa, Iteljaka, Kranaauafast«, TrbiAa H mri lt* min. tjutraj masanl vlak la Kočevja, Novaga maata. Ob lt. ur* V ti min dopolutlnm oaebnl vlak a Dunaja vis Amstatten, Lipalja, Prane, Kram-ovih varoT, Karlovih vam v, Karra, Marijinih varov, PUnja, Bndujavia, Soluoirrada, I.inoa, Htojrra, Parlsa, lienevp, Ouriha, Kregnloa, Inomosta, /olla na jasam, l.eiul-liaaleiua, Ljabnoga, Oalovua, Ponlabla, Trblia 06 H. Uri ,'VJ min. r>r>;i'luttu*> aaabnl Tlak a Dunaja, Ujabaaga, SalstliaJ«, Boljaka, Ijalovoa, Kransausfesle, Pontabla, TrhUa. Oh 9. uri 4 min. mtnvrr oiabnl vlak s Dunaja preko Amateltama in T>jar>naa>». Batlaka. Oalnvna. Pontabla, Trhita. Ob 9. uri Hfi min. trwcr metani vlak U Kočevja, Novasra Muita. Odhod ls LJubljane (dr«., ko IJ Ob t. ur* MS mir*, mfutruj t Kamnik. • jf, , O't , ,)(i;iniiiiina , . . ti . rTO , mv<-~r „ B ,, tO ,, tO ,, ii.....i-r „ ,, (sladujl vlak le ob n.■ i»i;jIi In pcaanlklh.) Prihod v LJubljano (drž. kol.). Ob I) uri 56 min. »Ju'r-iJ ls Kamulka _ .11.. tS . rf.>,.iWi.»;n* . „ (»— lOl) » e ,, ,, ar>»«W ,, B y„SJi . rvrfr . . (slednji vlak la ob nedaljati in prasnikih.i Setia Cesarja Frana Josipa kopališče Laško H% Sostaja južne železnice Laiki trg, brzovlak ponoči in podnevi, najboli gorke toplic« tujerske, ;i8"//C, ki učinkujejo iatotako kakor Gast in, Pfafferi, Aix los balns v zdravljenje revmatlzma člankov, protlna, ženskih boleznlj , posledičnih boleznij influence, težki rekonvalescenciji i. t. d. Prelepa okolica z Ustniki in črnimi gozdi, senčnatimi angleškimi vrti. stunovitnim podne jem (čelu v vinčem poletji nikoli čez -J.'i " lt >. za&cicen od vetrov, redne kopelji v Savinji. Največje zdravilisfie, električna rizsvetljava, %draviska godba is Dunaja. Zmerne cene. Kopuli&čni zdravnik: dr. M. vitez pl. Sohon-Perlashof. (503—4) NB. Zdravilišče cesarja Frana Josipa kopalliče Laiki trg; b svojimi toplicami vsled ugodne U>ge na porfirju ni bilo od potresa prav čisto nič prizadeto. Ces. kr. avstrijske ^ državne železnice. Dn6 15. maja 1895 ctTrori se postajališče St. Lovrenc mej postajami Itailohova V««m in Velilcit Loka proj^e Ljubljana Rudolfovo osebnemu in majhnemu pratežnemu prometu. Tukaj postajajnfti mešani vlaki odhajajo sledoćc : T z I-J u li 1J a n e 1" 1 i J it 1» 1J a u o Štev. vlaka š-ta-v. -vlalcav M. y25i 1. 11. lil. M. 9158 1. U. III. M 2255 1. 11. III. M. 2252 1. U. III. M. 9254 1. U. III. lml. 8856 I. II. 111. 9*a 0« ll'- tj™ Nočne dobe od g"jj zvečer do 6{J zjutraj označene so s podčrtanimi minutnim i številkami. ~* Odprava oseb visi se v postajališču, prtljaga odpravlja se pa le potom doplačila. V Beljaku, maja meseca lH'.lf). («'12) C. kr. železniško prometno ravnateljstvo. S tem se otvori XVIII. kralj, ogerska državna dobrodelna loterija koje čisti dohodek vsled Previsnjepa sklepa Nj. ces. in kralj, apost. Veličanstva se ima razdeliti na ta način, dt dubć po desetinko Pestanpke zaveze bolniAnic za uboini otroke, Im-ilimsko žensko društvo, zaklad, ki ne ima ustanoviti ss kralj, ogerske iiepremožue uradniške vdove iu sirote, Mousa Akademika, oskrbovalisče osirotelih dečkov v županiji Haromszefiki, KoloSvarski deAelni zavod za gluhoneme, Aradska ftola tu gluhoneme, Iteska sirotišnica ,Marjaniflče", potem t-o dvajs.tinko Ranolderjcva učilnica in vzgojevalmca, obča bolnifinica v Nagy-Mihalyu, društvo belega kr ža, in učni /.uvod angleških gospmličin v Budimpešti. ^ K ii 1» ii i ilobltkl. kojlli Je vm^a vlkii|ic iznašajo glasom nastopnega načrta 160.000 gld., tu tiicer: Ste v. 85. Objavljenje. (575—8) glavni dobitek s dobitek ijtKKIO gld. 15000 n 10000 „ 51 RIO „ 4O0O r BO k» 2 dobitka po 4 dobitki „ 20 dobitkov . 3(XK) 8000 gld. 101M „ ■> o IO0 „ f • ' o 50 „ ne 30 „ > Vlečenj« Je neprekliono dne 20. Junija 1895. Srečka volja 2 gld. a. v. Srečke ko dobivajo: pri loterijskem ravnateljstvu v Budimpešti (Pešta, glavni carinski urad. Halbstock) pri \ .<'h loterijskih, uradnih in davčnih uradih, pri večini poStuih uradov, pri „Merkurju" na Dunaju in pri v vseh mestih in večjih krnjih postavljenih orgauih sa apečavanje srečk. V Budimpešti, din'; 17. januvarja 18U5. (603—1) Kralj, ogereko loterijsko ravnateljstvo. Od cestnega odbo»a za sodni okraj Senožečrt se naznanja, da bo pristojbina mitnice na Reski deželni cesti pri Vreinih za tri leta, to je od 1. junija 1. 189"). do 1. junija 18. 8 na javni dražbi ćLn.e 1.3. 2^.a.ja. 1895 ob 0. uri dopoludne v hiši gospoda Maksa Dekleva v Vremskem Hritofu v zakup dana pod sledečimi popoj!: 1. Zakupnik zadobi pravo mitnisko pristojbino pobirati, katera znaša: a) od jednega upreženega voznoj: < živinčeta po........ A kr. h) od jeduejia teške^a gnanega živinčeta, (vola. konja, bika, krave, junčka, jenice, BMSgS in osla) sli neupreženega živinčeta po.......8 , r> od jednega lahkega gnasege živinčeta (teleta, ovce, koze, prasca in svinje) po 1 „ Živinči", neseno ali poljano ne spada peni odrajtilo mitniSke pristojbine. Zakupniku stoji v porabo mitniški hlod | pritiklino, pot m stanovanje v mitnični bifei proti letnemu poiiaprcdueuiu išplačito n ijemščine 2B gld , na cestni odhor S.nožeče. 8. Zakupnina se mora vsak mesec na Blavni c. kr. davkarski urad v Senožečah ponazadno odmjtati, sic-r pa 5 od st«) obresti od vsacega zapadene^a obroka plačati, 4. Dražbe se zna vsak udeležiti, ki ima za to postavno sposobnost iu zamore dati pogojeno varnost ter iz initničnih zakupov ni izrecno izločen. 5. Kdor bi v imenu katerega dltisega ponudbo staviti hotel, se mora s sodnijsko poverjenim pooblastilom svojega pooblastitelja pri komisiji pred dražbo izk.-w.ati in taisto njej izročiti. ii. Pismene, s postavnim kolkom previđene ponudbe morajo: o) Varščino (Cantion) vsled odstavka 8. »eh pojjojev v gotovini ali pa v drživnilt papirjih po zadnje spoznanem borznem kur/.u ali pa z dokazanim spričevalom, da je ta znesek pri jednoj erartčnih zalog v gotovini ali pa v državnih papirjih p«i kur/.ni vrednosti nloien sli hipotekarno pupilarno utrjen bil, tedaj če je kave j a hipotekarno zagotovljena, mora biti taista z deželno ali zemljiškoknjižnim zastavnim vpiskom ali izpiskom in sodnijsko cenitveno listino od hipoteke previđena. b) Take ponudbe morajo dc iS. maja 1895 okrajnemu cestnemu odboru v Senožečah zapečatene doiti. c) Pismene ponudbe morajo znesek v številkah odločno in razumljivo povedati in mora ponudnik svoje ime iu priimek, potem stan in stanovališče podpisati. Stranke pisave ne možne, naj svojo lastnoročno fti ameuje k pismeni ponudili prideno. v kateri mora biti podpisan tudi jeden podpisalec. kot priča in se jedna priča ter obeh stan in stanovališče. Ce je več oseb skupno jedno pismeno ponudbo uložilo, morajo v taisti povedati, da se kot nerazdelni soplačevaln jeden za vse ni vsi z» lednega, na dopolnitvo zakupnih pogojev zavežejo. Ob jednem morajo v ponudbi tistega soudeleženca naznaniti, na katerega ime se hti napisal zakupni objekt. i/ Take ponudbe ne smejo imeti nobenih pristavkov (klausel), katere In utegnilo piikiajšovati dražbone pogoje, ampak morajo odločno izraževati, da hoče po-nujalec vse v teui objavljenji zapopadene in one pri ustmeni dražbi pročitane, v dražbeni zapisnik zapisane pogoje natanko spolnjevati. <") Zunaj morajo pismene ponudbe imeti ta-le napis: .Popođba na zakup mitnice pri Vreinih". f) Pismene ponudbe so pravovezilno za ponujalca od časa njih uloj^e, za cestni odbor pa še le od dneva, katerega se potrditev ponudbe dotičnomu ponujalcu na znanje da, Pismene ponudbe bodo po dovršeni ustmeni dražbi v pričo zakupnih dralbenikov odprte in razglašene. Zakup se bo potem, ne da hi se naprej dražilo, tistemu priznal, kateri bo ali po ustmeni dražbi ali po prodni-sani pismeni ponudbi največ, ponudil, pa naj Ri bo, da je ta ponudba izkli-cani znesek dosegla alt presegla, čo je zi sklepanj« dotičm zakupne pogodbe pripravna, Omeniti je, da, ako bi pismeni in ustmona ponudba jednaka bila, dobi ustmona, od dveh ali več jednakih pismenih ponudb, dobi pa tista prednost, za katero bo žrebati o odločilo, izpeljano po dražbeni komisiji. 7, Zakupnik je navezan kavcijo šesti del cele zakupnine polotiti, 10 se zna odraj-tati v jgotoviii', državnih papirjih ali 1idcjusoric.no Š. Vsak mora, predno so stie dražbe »del žiti, znesek 100 gld. dražbeni komisiji kot začasno kavcijo izplačati; to izplačilo zna biti, kakor zgorej rečeno, v gotovini, zemljiško - odveznih obligacijah ali c. kr. državnih papirjih po zadnje poznani kurzni vrednosti. 9. Precej po dovrfiitvi dražbe bodo kavcijo n. zakupnikom povrnjeno, zakupniku pa bo taista 6n le po dogotovljenju kaveije v smislu točko T) povrnjena; to dogotovljenje uiora so zgod ti pred iz.ocenjeni zakupnega objekta. Vsi drugi splošni zakupni pogoji bo morejo ogledati pri cestnem odboru v Senožečah in v Postojmi. Odbor skladnih cest v Senožečah dno 2. maja 1805. Obrazec za pismeno ponudbo. Jaz ponujam za nakup pobiranja mitniške pristojbina na Reški deželni cesti pri Vreinih za čas od 1. junija 1805 do 1. junija 1 *'»s zakupni znesek (pouudni zncs>k v številkah; pši: i ponudni znesek v črkah), in storim zagotovilo, da se hočem pogojev, kateri so v dotičnom objavljenji naznačeni, točno držati. Kot začasno kavcijo prilagam tu znesek 100 gld. (Podpis mora biti po objavljenom predpisu.) Pisarja ki je slovenščina in nemščine popolnem zmožen, lepega obnašanja, zanesljiv in že vajen, vzprejme vsled smrti dosedanjega (<;oi—2) c. kr. notar v Brežicah. najfinejše \ rste, z lepotno napako za polovloo oeno in Izblrek po 16 kr. komad pri (561— 3) ctrati Ms. cfinz (616—1) stanuje sedaj na Kongresnem trgu („Narodna Tiskarna'1) št. 12 pritlično. 13 clo 15 let star, poštenih stariSev, kateri je dovršil vsaj prvi gimnazijski razred z dobrim vspehom, v s prej m« »e * _ takoj v trgovino s inelanlm blagom pri .ToHtpva. F. Schrbckenfux-up Rossleiten. Gor. Avstr. | Mrnoducu v ialaat»r-|evl iinouciil ekapodlcill v Mar boru. (588 — 2) Ion. Fasclini-a riM Poljanski nasip li. šl. 8 Reich ova h i sa priporoča svojo bogato zalogo štedilnih ognjišč un||»rlproMte|Mlh, kakor tudi ni»Jfliie|- Aih, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade s pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro in po ceni. tljncavnicarstvo aJrtf" Vnanja naroČila ae najbltreje (840—111 Izvršujejo. ^01 SOI Stavbne materijalije strešna opeka, opeka za zidovja in za tlakanje, gašeno in negašeno vapno, roman- in portland-eement, CfcST suh stavbni les in tramovi, "Saj «tjfe«jtxe lo/tve* clile itd* se dobe po crni (579—S) na stavbišči stavbne tvrdke Marije Terezije cesta št. 10 v Ljubljani. tt torok d.sxe 14, raaa/Ja. * B=Prva žebljarska zadrugah * v Kropi na Gorenjskem X3 ponuja vsem p. n. gg. trgovcem, podjetnikom, obrtnikom iz ^ ^ najboljšega železa solidno izdelane y^ žeblje, verige in drugo raznovrstno *; M železni no, posebno za stavbe >fr pO lIHjlltvJI CCIll. (593—3) f£ Ceniki na zahtevo poštnine prosto in zastonj. y^ železniške šine, štorje za obijanje stropov železo za vezi in traverze železno, cinkasto in pocinkano ploščevino kovanje za vrata in okna sploh vse, kar se potrebuje za stavbe priporočata po jaku niskih venah (501-7) STUPICA t* IVI A L trgovina z železnino in špecerijskim blagom Marije Terezije cesta štev. 1, v Ljubljani, (lupit ludin* oh 51. uri Ivan IJiiin^iT iz l-jiiltljuia«* svoje nekdanje *fgp Jj«l4ol> €il»w]»«rl-|«*vo ^ It B bode gospod 1 posestvo i * v Zelščeku nad Cerknico pri Rakeku \% )f na lici mesta * 55~ prostovoljno prodajal. ^5 £ To posestvo obstoji iz «1 veli liiš. kateri sta pripravni za )C y vsako obrt, ItU'ta, Kovu«*!.)«', komolca, Ml4t*«lia|a, njiv in B travnikov« Prodalo se hode •»Kupno ali pa po IcomIIi. (662—8 KXKKXXXXXKXXttXKXXXKttXXXXXXX Naznanilo. Usojamo se častitemu p. n. občinstvu uljudno naznaniti, da bodo naše prodajalnice z delikatesami ob nedeljah in praznikih v poletji, to je od 12. maja do vštetega 25. avgusta t L, le do 12. ure opolndne odprte, popoludne pa popolnoma zaprte, vsled česar naše častite naročnike prosimo, da si »voje potrebščine od nas ob imenovanih dneh pravočasno preskrbeti blagovolijo. ,017—1) Z velespostovanjem Anton Stacul. Ivan Buzzolini. Marija Avanzo. Fran Prebil. Terezija Dežman. Inžener B. Borkovec & arhitekt O. Dvorak stavbeno podjetništvo in tehnični biro v Pragi sedaj v rvjvxt>ljarxi9 liotel „IPri «lonuu prevzema adaptacije, nove stavbe in prezidavanja ter jih izvršuje hitro in solidno po nizkih, nekajrteliraiiili cenah, ter izvršuje vse v stroko iiiAenerjev in arhitektov spadajoče stavhinskc načrte v najkrajši dobi. taie-n Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne* 0V