ClS* knjižic* PRIN.oHSKI dnevnik Janina plačana » gotovini ni\n Abb' postale i gruppo Cena 300 lir Leto XXXVI. Št. 125 (10.645) TRST, petek, 30. maja 1980 PRIMORSKI DNEVNIK |e začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob«: ^ ovcu Pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. MANIFESTACIJA V MILANU V ZNAMENJU OBSODBE UMORA WALTERJA TOBAGUA Novinarji za enotno fronto vseh družbenih sil proti terorističnemu nasilju in za demokracijo Danes pogreb ubitega urednika - Obdukcija ugotovila, da ga je zadelo šest strelov - Preisko-vulci našli avto peugeot in izdelali identikit morilca - V Bologni bodo poimenovali šolo po njem V RIMU POGREBNE SVEČANOSTI ZA AGENTOM EVANGELISTOM »MILAN — Več tisoč oseb se je včeraj udeležilo v Milanu mani-i. j aciie, ki sta jo organizirala stalni antifašistični odbor in sindi-» . federacija CGIL - CISL - UIL v znak ogorčenosti in obsodbe oristične dejavnosti, ki je v sredo pokosila demokratičnega novi-Ja Walterja Tobagija. Istočasno je bila v Milanu in Sestu San ovanni dveurna stavka, ki je, razen časopisov — slednji so hoteli Jamčiti obveščanje — zajela vse kategorije delavcev. sPrevod je na pot krenil pri po-lJPJ® Corriere della sera, Sel po mi-se/i ubcab- končal pa se je pred W z(fruženja novinarjev Lom-»kv e’ katerega predsednik je bil sni' f°baSL Tu je med drugim , ogovoril milanski župan Tognoli, ni ^ Poudaril, da zadnji teroristič-Pre,l 'ni niso Poseduj' vzdihljaji kak s!nrti0* ampak da dokazujejo, še ”Je Prevratniška organizacija De trnIII1IIIIII||||||, |„„„Itn„„„|„„,,,11,1,1,m,,,,,„I,,,,,,,,,,,,,iiiiiiihui,um. PO IZPOVEDIH SKESANEGA TERORISTA ROBERTA SANDALA Cossiga osumljen soodgovornosti za pobeg Donat-Cattinovega sina Turinski sodniki so predali akte parlamentarni preiskovalni komisiji, ki je začela zasliševanja __ Ali je predsednik vlade (in bivši notranji minister j Cos-^a podpurnjk terorizma? Ali je obvestil Carla Donat - Cattina, da fein-i Lk pred izdajo tiralica za sinom Marcom? Ali je namestniku k j ka KD obljubil, da si bo prizadeval ohraniti v tajnosti vest, ki or„ .aia|a iz zasliševanj Pecija, da je Marco Donat - Cattin pripadal j*llzaciji «Prima iinea«? To so bistvena vprašanja, o katerih mora flan entarna komisija, ki je pristojna za obravnavanje obtožb proti skionayl.t™»"^a_!- ganizacije «prima linea». Najstrožjo zaporno kazen, 29 let, je tožilec zah- *klep (arhiviranje ali razprava pra.,?p.^*ni) po zahtevi državnega p •hjištva turinskega sodišča. 1° dališi lila v'a‘|s.1 razpravi je včeraj skle-vT.Slišati tri glavne osebnosti in j a^er'' Donat-Cattina, Cossigo San.| Q!rnnevnega terorista Roberta »a2a ki so ga baje pripeljali Ptj-i'‘^tecitono z vojaškim letalom. **Plet* Lom° razvozlati niti te bj tetle Politično-sodne zadeve, ki iti n.?^a. zamajati politični okvir tkanja ravnotežja v KD. Pa-f.ia a • so aretfrali 21. februa-čei' parila, ko se je skesal in za-bled a° Poznanj in pričevanj, je Čari- T^^irni imenoval tudi sina č)ari, Donat-Cattina, kot aktivnega terorističre skupine ishit' maja, tri dni po objavi za-»Mec,0' s Pecijevih zasliševanj v Ri'tg ^SScru«, Toda namestnik taj-se h baje medtem srečal, tel,--? ~L aprila, z Marcovim prija-dobu Pobe rtom Sandalom, da bi je haVest' 0 sinu. Štiri dni nato se 1e mati, Amelia Donat-Cattin a na večerii s Sandalom in Vbaa,ie tjenoJ* na večerji s materjo, s katero sta bili ’J‘CL Dan nato je bil Sandalo .zadržan več kot 10 dni na Tod ^ *n' 1401 *D 8a je se kaj h: ^pSooni. Predsednik vlade kiti . .°mjubil, da bo skušal ohra Dninost’ medtem ko se je Mar bide Cattin pripravljal, da o-)a thno8- na oddih v tujino. Ah dalo 5°te .b*ti gotovi, da je San-Vir,.?.0vorii resnico? Seveda ne. ktteiroh? sodn'ki so pa kljub Jtemu pattin j° . zeslišali zakonca Donat 'ka KD bika "J- tuck P<> demantijih podtaj- *kovi 'ViJ ocemli, da imajo dovolj btrija' ra zasumijo Cossigo podpi klatita-’n Predajo odločitev parla ^ad ni preiskovalni komisiji. pficiah'0 s takimi eksplozivnimi popeci '.nekaj več kot teden dni Jihožja , Vami. krije naravno naj-,kj č8-?Jn°st. Zaman so se vče-*tr6gli aikarji trudili, da bi pre-K°l°čneaZas išance ali zvedeli kaj jkt.pka o zasliševanjih. Tako Do-Jave, L, ,ki je baje le potrdil iz-pbotr, , i11 je dal turinskim sod-o°Piia k°l Poberto Sandalo sta k^Oslfik v Poslansko palačo po ,aje za„,..vratih. Cossigo pa bodo hrti,*?a|i danes zjutraj. Med-! klojnii ajai° v ospredje ugibanja w?avlia ?d*°^itvah komisije, ki jo S*I (i _ ® Parlamentarcev KD, 7 , iil pu^ivisen), 2 PSI ter po 1 aukviran' in MSI. Za dokončno t 'bani«]6 'e. Potrebnih 16 glasov, („6rhu večini je možen proti ta-»?iina apu, Priziv, če ga podpiše a/uPšeih: Pnriamentarcev. Ker pa 3.ia nne zasedata do 10. junija, ir'ziva amoklcjev meč možnega lksa jv, nad političnimi silami do * v°litvah. _________________P. P. "lavni tožilec je včeraj kkpiiio - ?0 stroge obsodbe za Odpadnikov teroristične or- teval za terorista Corrada Alunnijar 'Tjtičrsi pogum in skromnost, da pri znamo in ugotovimo pred proletarci napake in pomanjkljivosti našega zgodovinskega razvoja. Sprejeti mo- Voditelj PL Giai poziva teroriste k predaji orožja TURIN — Fabrizio Giai, eden vsedržavnih voditeljev teroristične skupine Prima linea, ki so ga aretirali preteklega 22. aprila, je iz turinskega zapora pozval vse pripadnike terorističnih organizacij, ki živijo v ilegali, naj se odpovejo oboroženemu boju. Presenetljiv dokument, ki obsega sedem strani, je Giai osebno izročil v zaporu svojemu odvetniku Rogolinu, ki ga je nato posredoval novinarjem. Giai v njem pravi, da se je za ta korak odločil po težki človeški in politični drami, ki jo je doživel v zadnjih mesecih in ki je postavila v dvom njegove osebne in politične izbire v okviru oboroženega boja. V štirih poglavjih Giai analizira zgodovino desetletnega razrednega boja in razloge ter razvoj oboroženega boja teroristov. «Imeti moramo po- r$mo, da nas je država sedaj taktično premagala,« ugotavlja bivši voditelji PL. «Najti moramo moč, da onemogočijo državi upravljanje tega poraza in da vzbudimo splošno masovno diskusijo, ki naj razčisti to nasprotje na čelu ljudstva.« V nadaljevanju trdi, da grešiti, kar se rešiti da, ne pomeni prevzeti udobne vloge »skesanega terorizma«, ampak preprečiti pokol pripadnikov oboroženega gibanja*. Po njegovem je treba iskati razlog za poraz «v predstavniškem odnosu in v izkrivljenem dialektičnem razmerju med razredno levico in oboroženim gibanjem«. deželnemu kot vsedržavnemu sindikalnemu gibanju novinarjev dal pomemben doprinos s svojim neutrudnim delom. Danes se bo v vseh redakcijah ob uri pogreba, torej okrog 11., u-stavilo delo novinarjev in tiskarjev, da se bodo lahko v skupščinah spomnili Walterja Tobagija. Občinski svet v Bologni pa je že včeraj sporočil, da bodo po njem poimenovali neko šolo. Sožalje so izrazili včeraj tudi člani mednarodnega združenja časnikarjev, ki ima sedež v Pragi. Kot rečeno bodo pogrebne svečanosti za Welterjem Tobagijem danes ob 11. Že včeraj popoldne so priredili mrtvaški oder v posebni sobi- cerkve Santa Maria del Rcsa-rio, kamor je časnikar zelo rad zahajal. Ob njegovem truplu so stalno njegovi starši, žena, zvrstili pa so se tudi njegovi prijatelji, kolegi, predstavniki oblasti in političnih strank, predstavniki tovarniških svetov in tudi navadni državljani. Kot je ugotovila obdukcija, ga je zadelo šest strelov kalibra 7,65. Edino en strel je bil smrten: tisti, ki ga je zadel s hrbtne strani in mu prestrelil srce. Preostali naboji so ga ranili v čeljust, v prsni koš, v desni bok in nogo, zadnji pa ga je le oplazil po desni rami. Preiskovalci so se včeraj še posebno ukvarjali z avtom peugeot, s katerim so teroristi zbežali in ki so ga prejšnjo noč našli v neki peri ferni ulici, nedaleč od kraja' zlo čina. V njem so našli le en tulec kalibra 7,65, kar daje misliti, da je morilec nastavil okrog pištole vrečko, v katero so se ujeli preostali tulci, ki jih preiskovalci niso našli ne v avtu ne na kraju umora. Na podlagi nekaterih pričevanj so sestavili identikit ubijalca, ki ima od 25 do 30 let, je srednje postave, ovalnega obraza, nosi brado in brke. Drugih novosti v zvezi z izsleditvijo terorističnega koma n dosa ni, razen domneve, da ni na Tobagija streljal samo eden od teroristov, ampak da je vsaj en naboj izstrelil še njegov pajdaš. Avto znamke peugeot je bil ukraden 22. maja v okolici stadiona S. Siro. Njegov lastnik je takrat krajo prijavil policiji, opisal pa je tudi okoliščine, v katerih je do nje prišlo. Trije mladeniči, vsi mladi in bolj nizke postave, so ga blokirali z orožjem v rokah, ko je hotel parkirati avto. Ko jim je izročil ključe avtomobila, so se odpeljali. Ni izključeno, da bodo preiskovalci skušali poglobiti to sled, ki bi lahko pripeljala do ugotovitve istovetnosti teroristov. V prihodnjih dneh bodo tudi govorili s Tobagijevo ženo, da bi jim opisala navade, ki jih je urednik imel v zadnjih časih. Množica na včerajšnji manifestaciji v Milanu (Telefoto AP) Dosežen sporazum za strojevodje na železnici RIM — Stanovski sindikati železničarjev, ki so včlanjeni v enotno zvezo CGIL-CISL-UIL, so dosegli z vlado zadovoljiv sporazum o normativnih in gmotnih izboljšavah za strojevodje. Povprečni povišek mesečnih prejemkov znaša 25.000 lir, poleg podvojitve nagrad za tiste, ki upravljajo lokomotivo sami. Doseženi rezultati dokazujejo uspeh enotnih prizadevanj in jalovost razbija-ške vloge, ki jo vodijo tako imenovani «avtonomni>> sindikati. S TISKOVNE KONFERENCE NA KVESTURI V BENETKAH V TERORISTIČNI RAZI V VIDMU ODKRILI ARHIVRDEČIH RRIGAD Policija in karabinjerji aretirali štiri domnevne pripadnike beneškega voda RB - Vesti o sodelovanju med delavsko avtonomijo in teroristi VIDEM — V terorističnem skrivališču, ki so ga preiskovalci v sredo odkrili v središču furlanskega mesta, je bila prava operativna baza rdečih brigad s skladiščem orožja in razstreliva, bogato kartoteko in s pravim zgodovinskim arhivom te prevratniške organizacije. Tako so včeraj na tiskovni konferenci v Benetkah sporočili agenti Digosa in karabinjerji, ki vodijo preiskavo o zločinih in atentatih tako imenovanega beneškega voda rdečih brigad. V sklopu te akcije so v prejšnjih dneh aretirali štiri osebe in sicer 25-letaega Marca Fasolija, 25-letno Marinello Venturo 27-letno Emamieio Bu-gitti, imena četrte aretirane osebe pa niso sporočili. Aretiranci so se takoj proglasili za politične jetnike in za pripadnike rdečih brigad. Kot znano je celotna protiteroristična akcija v Venetu in Furlaniji-Julijski krajini stekla nekaj dni po umoru načelnika protiterorističnega oddelka beneškega Digosa Albane-seja, ki je privedla do odkritja prvega prevratniškega «brloga» v Je-solu. Ob tej priliki je bil aretiran domnevni brigadist Marco Fasoli, ki je poleg nekaterih dokumentov rdečih brigad v torbi nosil tudi roč- pri organizaciji raznih terorističnih atentatov. V ta namen se je v sredo za nekaj ur mudil v furlanskem mestu tudi padovski sodnik Calo-gero, ki kot znano vodi preiskavo o rovarjenju avtonomije in o nje nih stikih s prevratniškimi skupinami. O domnevnih stikih med delav- odkritje pomembnega skrivališča v tem mestu vsekakor potrjuje to domnevo. Celotna protiteroristična akcija je vsekakor še v polnem teku tako v'Venetu kot v Furlaniji, kjer naj bi sinoči odkrili še drugo skrivališče rdečih brigad in t6 trdila. RIM — Odgovorni urednik časopisa «Notizie radicali« je včeraj izjavil, da bo omenjeni list v kratkem v celoti objavil zapisnike zasliševanj in znano spomenico »skesanega« brigadista Patrizia Pecija in to v znak solidarnosti z obsojenim novinarjem Fabiom Ismanom. PESHAVAR - Po vesteh, ki jih posredujejo predstavniki islamske gverile v Peschavvariu in so jih delno potrdili krogi OZN, se odnor proti sovjetskim četam in režimskim vojakom v Afganistanu stopnjuje. Na kubulskem letališču pa se je povečala dejavnost sovjetskih transportnih letal. sko avtonomijo iz Padove in rde no bombo. V stanovanju so agenti čimi brigadami je v svoji znani presenetili tudi Bugittiievo, Id je spomenici govoril že «skesani» te-doma iz Remanzacca pri Vidmu in rorjst peci, ki je med drugim skrb-ki je bila najemnica stanovanja — no opisal voditelje beneškega voda skrivališča rdečih brigad v Vidmu, te teroristične tolpe. Patrizio Peci V tej bazi so karabinjerji aretirali naj bi omenil tudi Videm, kot do Marinello Venturo, ki je ravnokar mnevno središče te organizacije in na pisalnem stroju dopolnjevala | ((karakteristiko* nekega znanega be- iiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiHiiuiiitiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiimminiiiiiiiimuiiMmitmiiiimiiiiiiiiHiiiiMiimiin neškega politika, domnevno prihod- v nj0Ml1arfc°K p™vratn!k0v1 fe,nska- if VRHOVEC 0 MEDNARODNEM POLOŽAJU je bila oborožena, je skušala reagirati, a so jo karabinjerji takoj o-nesposobili. V skrivališču so preiskovalci med drugim zaplenili kartoteko skoraj vseh vidnih političnih osebnosti, sodnikov in policijskih funkcionarjev iz Veneta, a tudi iz naše dežele. Poleg tega je bil v stanovanju skrbno shranjen pravi arhiv rdečih brigad z vsemi letaki in dokumenti, ki jih je ta teroristična organizacija izdala od leta 1971 vse do danes ter pisalni stroj vrste IBM, s katerim so brigadist! sestavljali komunikeje in letake. V večernih urah so krožile tudi govorice, da je bilo videmsko skrivališče mogoče tudi sedež samega državnega strateškega vodstva rdečih brigad. V Benetkah so včeraj potrdili, da so v preteklih dneh v Jesolu odkrili še dve skrivališči rdečih brigad in v enem izmed teh so aretirali neko mlado domnevno teroristko, znano pripadnico delavske avtonomije. Njenega imena niso sporočili, v krogih beneške kvesture pa so posredno potrdili, da obstajajo tesne vezi med avtonomijo in rdečimi brigadami, ki naj bi se posluževale skrajnežev predvsem ■IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHnilllllllllinillllllllllllllllllllllllllMinillllHIIIIHMIIIIIIIIIIIIIIIIIflllllfllllllllllllllllllllllflllNIIIIIIIUtlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIUUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIU IZ DUBROVNIKA ZAHTEVA PO REFORMI MEDNARODNEGA MONETARNEGA SISTEMA DUBROVNIK — Z razpravo o povezavi med mednarodnim denarnim sistemom in mednarodnim financiranjem gospodarskega razvoja se je dubrovniško znanstveno bančno srečanje prevesilo v drugo polovico. Tudi za izmenjavo mnenj v okviru omenjene teme (z njo so obdelali tri izmed štirih predvidenih tematskih področij) je mogoče tako kot za dve prejšnji reči, da je sicer opozorila na številne žgoče probleme in nakazala nekatere izmed možnih poti za njihovo reševanje, ni pa dala dokončnega odgovora, katere konkretne rešitve bi bile najustreznejše in h katerim ciljem naj bi v prihodnje v mednarodnem monetarnem sistemu krenili, če ne dosežemo usklajenega financiranja gospodarskega napredka. Zelo spodbudno je v . številnih referatih izzvenela zahteva, da bo treba monetarni sistem v osemdesetih letih tega stoletja preusmeriti tako, da bo deloval tudi v korist dežel v razvoju. Le te so zdaj v ozadju, saj imajo kljub tako imenovani »mini reformi« v sedemdesetih letih v vodilnih mednarodnih denarnih inštitucijah izključno prevlado industrijske države. Valute, ki so veljale v preteklih letih za močne, bodo ostale bržkone tudi v prihodnje glavni kandidati za vlogo mednarodnega plačilnega sredstva, pri čemer utegne pomembno vlogo tudi v prihodnje imeti dolar, in sicer ne glede na dejstvo, da je v zadnjih dveh letih izgubil nekaj več kot 7 odstotkov svoje efektivne vrednosti. Zakaj res je, da je pretežen del vseh trgovinskih tokov v svetu izražen v dolarjih in da je moč dolarske rezerve najlažje investirati. Po drugi strani pa so nekateri razpravljavci opozorili na nevarnost, da bi bile monetarne rezerve v prihodnjih letih večji del v obliki nacionalnih valut, vključno v obliki dolarja, saj so imele prav dolarske spremembe v zadnjem času izredno negativne posledice za mednarodno gospodarstvo nasploh. Dodati je treba, da so se nekateri udeleženci razprave zavzemali za krepitev vloge posebne «košare valut«, tako imenovanih posebnih pravic do dviganja, ki naj bi v prihodnjih letih postopoma prevzele vlogo ključnega elementa mednarodnega denarnega sistema. Od tega plačilnega mednarodnega sredstva, naj bi dobile dežele v razvoju večji del kot doslej in več kot bi jim glede na njihovo udeležbo v svetovni proizvodnji in trgovini pripadalo. Tudi tako bi se namreč od prla ena izmed poti za pos r ’ va nje niihovega gospodarskega raz voja. (dd) Madridsko srečanje nujno za obnovitev popuščanja Pogovori državnikov v Beogradu, na Dunaju in v Varšavi dokazali pomen in nujnost dialoga BEOGRAD — Zvezni družbeni svet za mednarodne odnose je na včerajšnji seji proučil mednarodne razmere in priprave na madridski sestanek konference o evropski varno, sti in sodelovanju. Na z-jčetku seje so člani sveta z minuto molka počastili spomin pokojnega predsednika Tita. Zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec je podrobno poročal o sedanjih mednarodnih razmerah, v katerih potekajo priprave na madridski sestanek. V sedanjih zelo poslabšanih mednarodnih odnosih tudi Evropa ne more ostati nekakšno osamljeno oporišče. Zaradi tega so potrebne akcije tako v Evropi kot na širšem mednarodnem področju. Pri tem je Vrhovec posebej poudaril vlogo in vpliv neuvrščenih držav in dejal, da je to posebnega pomena v sedanjih okoliščinah. V zvezi s tem je zvezni sekretar govoril o vse večji udeležbi neuvrščenih pri iskanju poti za odpravo sedanje splošne svetovne krize. Tako v poročilu Vrhovca kot v poročilih drugih članov sveta, posebej predstavnikov republiških in pokrajinskih svetov je prišlo do izfaza prepričanje, da nedavni stiki svetovnih državnikov v Beogradu, na Dunaju, v Varšavi in drugje, potrjujejo ne le pomen in nujnost dialoga, ampak da je to edini izhod iz sedanjih zaostrenih mednarodnih odnosov ter pristop k zmanjšanju napetosti in mirnemu reševanju obstoječih problemov in kriz v svetu. Gledano v celoti so to dobra izhodišča za pravočasen sklic in uspešno delo madridskega sestanka. Dejstvo je, da so vse evropske države m srečanje v Madridu. Ma seji s ve'a je bilo rečeno, da jv Jugoslavija že do zdaj močno angažirana v pripravah na madridski sestanek. Imela je vrsto dvostranskih posvetovanj oziroma so se njeni predstavniki udeležili različnih srečanj, kot na primer sestanka evropskih parlamentarcev v Bruslju oziroma neuvrščenih in neodvisnih držav Evrope v Liechtensteinu. Iz napovedi v zvezi z izdelavo jugoslovanske politične osnove za Madrid je videti, da si bo Jugoslavija še bolj aktivno prizadevala za čim bolj popoln uspeh madridskega sestanka, (dd) Vladimir Dedijer povabljen v Teheran BEOGRAD — Član Russlovega mednarodnega sodišča, Jugoslovan Vladimir Dedijer, znani Titov biograf, bo na povabilo iranskega predsednika Banisadra odpotoval v Teheran. Pred odhodom je v intervjuju za jugoslovansko televizijo dejal, da se je iransko ljudstvo z lastnimi rokami osvobodilo izpod šahove diktature, ki je bila celo hujša od Hitlerjeve, in da ima zato pravico, da si samo izbira svojo notranjo ureditev, kot ustreza njegovim zgodovinskim in drugim pogojem. Na povabilo predsednika Banisadra bodo v kratkem dopotovali v Teheran tudi Pietro Ingrao, Dario Valori in še nekateri drugi znani voditelji KPI, PSI, KD, radikalne stranke in Democrazie proletarie. ETM — Od včeraj počivajo posmrtni ostanki policijskega agenta Franca Evangelista na rimskem pokopališču Verano. V cerkvi Santa Maria della Mercede mu je Rim izrekel poslednje slovo, pred pogrebom pa so se dijaki liceja «Giulio Cesare« in njihovi vrstniki iz številnih rimskih šol spomnili agenta, ki ga je zločinska roka umorila, ker jih je branil pred terorističnim nasiljem. Licej «Giulio Cesare« je bil v preteklosti tarča fašističnih napadov, zato je bila pred njim stalno policijska izvidnica. Slovo je bilo toliko bolj ganljivo, saj se je E-vangelisto med službovanjem spoprijateljil z dijaki. Medtem je zdravstveno stanje o-beh ranjenih policistov še vedno težko. Antonia Manfredo so operirali in mu odstranili drobce krogle in kosti iz tilnika. Trenutno je agent slep, zdravniki pa upajo, da mu bodo z naslednjimi operacijami rešili vsaj desno oko. Tudi zdravstveno stanje agenta Loreficeja je še vedno težko, za oba so si zdravni- se bo stanje po prihodnjih operacijah izboljšalo. Kdo je ubil Evangelista in težko ranil oba agenta, ni še znano. Včeraj so na podlagi pričevanj dijakov sestavili identikit. Preiskovalci so takoj po atentatu izvedli vrsto hišnih preiskav, a rezultati niso znani. Včeraj si je odgovornost za atentat prilastila še ena teroristična organizacija in sicer «Azione diretta«. Preiskovalci pa so skoraj prepričani, da so atentatorji pripadniki Rok za prijave dohodkov odložen do 2. junija RIM — Finančno ministrstvo je odredilo podaljšanje roka za vlaganje letnih prijav dohodkov do ponedeljka, 2. junija. Bistveni raz.og za odložitev je bil, da je zadnji dan maja sobota, ko so banke zaprte. Davkoplačevalci bi zato ne mogli, potem ko so sami izračunali kolikšen davek morajo plačati za svoje, dohodke iz leta 1979, vplačati ustrezni davek v banki in prejeti potrdilo, ki ga jg treba priložiti prijavi. Odložitev obenem' o-lajša tudi delo bančnih zavodov, ki v zadnjih dneh pred zapadlostjo roka težko zmorejo naval davkoplačevalcev. fašistične teroristične organizacije «NAR», kljub temu, da je omenjena teroristična organizacija Včeraj zanikala, da so zločin zagrešili njeni pripadniki. Dinamika atentata spominja namreč na podobna desničar^'' nasilna dejanja. Tu ^ »razlog« zločina, obletnica smia neo-fašista Francesca Cecchinira, je za preiskovale dovolj prepričljiv, in upajo, da bodo kaj kmalu ugotovili zločince. Samo po sebi razumljivo, pa se preiskovalci ne omejujejo samo na desničarsko sled, posebno po zadnjem sporočilu prevratniške skupine »Azione diretta«. Na sliki (telefoto AP): Kolegi nosijo krsto s posmrtnimi ostanki Franca Evangelista. Prva križarka SZ na jedrski po^on BEOGRAD — Podpredsednik kitajske vlade Chen Muhua, ki je o-benem minister za gospodarske odnose s tujino, je včeraj prispel na uradni obisk v Jugoslavijo. VVASHINGTON — Iz krogov ameri. ške obveščevalne službe se je izvedelo, da so 23. maja v Leningradu splavili prvo sovjetsko križarko na jedrski poeon, ki nosi ime «Kirov». Vedno po ameriških virih naj bi nova ladja imela 22 tisoč ton, kar pomeni. da je dvakrat večja kot najnovejše križarke na jedrski pogon ameriške vojne mornarice. Križarka »Kirov« je baje sedaj na prvi poskusni vožnji v Finskem morju. TOKIO — Predsednik kitajske vlade Hua Guofeng je z obsodbo sovjetske eksnanzionistične politike in pozivom Japoncem na budnost pred sovjetsko nevarnostjo včeraj končal uradni del svojega petdnevnega obiska na Japonskem. 000 Uublloi* 30. maja 1jkHi STRANKE SE PRIPRAVLJAJO NA UPRAVNE VOLITVE PSI za okrepitev levičarskih uprav na pokrajini in v okoliških občinah V krožku Salvemini razprava o vlogi pokrajine - Napredna lista predstavila upravni program v Zgoniku - Sonja Sirk (KPI) na Proseku Še slabih deset dni nas loči od junijskih upravnih volitev, na katerih bomo poleg pokrajinskega sveta obnovili še okoliške občinske u-prave. Priprave na volitve so zato prešle v odločilno fazo, saj si stran ke z raznimi pobudami prizadevajo, da bi v svoje vrste pritegnile še zadnje neodločneže. Kot že c' i čajno, je KPI tudi včeraj priredila vrsto letečih shodov po mestu in okolici, podobno zborovanja sta včeraj priredili tudi SSk in sociali stična stranka. Danes pa bo volilni program in svoje kandidate za občinske volitve predstavila dolin ska sekcija KPI: manifestacija bo ob 20. uri na strankinem sedežu v Dolini. Upravni program in kandi date za občinske volitve, na kate rih bodo obnovili repentabrski občinski svet, bo drevi predstavila tudi Napredna lista, ki je izraz koa lici je med KPI in PSI; predstavitev bo ob 21. uri v domu Albina Bubniča v Repnu. V ponedeljek ob 21. uri, v prostorih stare šole na Colu. pa bo Napredna lista pri redila volilno zborovanje. V pri hodnjih dneh je še predvideno sre Čanje s prebivalstvom pri Fernetičih, na katerem bodo dosedanji občinski upravitelji pregledali 5-letno delovanje uprave in skupaj sesta vili program. V krožku Salvemini je socialistič na stranka včeraj priredila zanimi vo razpravo na temo: «Socialisti in pokrajina*. Na njej je dosedanji predsednik pokrajine Lucio Ghersi med drugim poudaril, da je bila pokrajinska uprava, predvsem po zaslugi socialističnih predstavnikov, vedno aktivno prisotna, ko je šlo za vsa velika vprašanja, ki zadevajo celotno tržaško stvarnost. S predlogi in pobudami je stalno stala ob strani delavskega razreda in vseh družbenogospodarskih sil, po leg tega pa si je prizadevala za ohranitev zaposlitvene meje ir. za okrepitev produktivnih sektorjev. Prisotnost socialistične stranke v pokrajinskem odboru pa je nadalje pripomogla, je še poudaril Ghersi, da so bile izpeljane številne pobu de na področju psihiatrije, zdravstva in podporništva, kar je nedvomno prispevalo k temu, da se je v našem mestu zvišala življenjska raven. Pokrajinski odbornik in kandidat v d$yiisko - nabrežlnsbem okrožju za Utrditev v pokrajinsko skupščino Gianfranco Carbone pa je v svojem posegu še posebej poudaril, da je treba onesposobiti Listo za Trst, Delegacija SZDL Hrvaške na obisku pri SKGZ Hrvaški gostje danes v Trstu, jutri pa v Benečiji in Gorici Danes obišče Slovensko kulturno - gospodarsko zvezo štiričlanska delegacija Socialistične zveze delovnega ljudstva Hrvaške, ki jo bo vodil član predsedstva Ive Ivekovič. Na sedežu SKGZ bo razgovor o problemih sodelovanja, narodnostne zaščite in razvoja odnosov, popoldne bodo gostje obiskali Slovensko deželno gospodarsko združenje, na Primorskem dnevniku pa se bodo spoznali s problemi sredstev množičnega obveščanja. V soboto bo delegacija SZDL Hrvaške obiskala Slovence videmske pokrajine, popoldne pa bo gost teritorialnega odbora SKGZ goriške pokrajine, sprejem pa ji bo priredil goriški župan. s čimer bi tudi zagotovili uprav-ljivost tržaške pokrajine. Vloga pokrajine bo v prihodnosti postala še važnejša: dežela ji bo namreč poverila nove pristojnosti, predvsem na športnem in kulturnem področju: Listo za Trst je treba torej premagati predvsem zaradi tega, da ne bi ncupravljivost ustanove popolnoma ohromila vsega njenega delovanja. Socialistična stranka se nadalje zav. zema, je še poudaril Carbone, za potrditev levičarske uprave ter da bi prisilila KD, da bi dokončno iz brala s katerimi demokratičnimi strankami sodelovati v prihodnji mandatni dobi, tako na pokrajini, kot v drugih občinskih upravah. PSI se nadalje obvezuje, da bo v novoizvoljenem pokrajinskem svetu vnesla potrebe in zahteve okoliških občinskih uprav, je zaključil Carbone. Program in kandidate za obnovitev zgoniškega občinskega sveta je sinoči predstavila tudi Napredna lista. Miloš Budin in Boris Štrekelj kot tajnika sekcij KPI in PSI sta prisotnim prikazala splošne politične smernice, ki se jih bo občinska uprava držala v prihodnji mandatni dobi in pa posamezne postavke upravnega programa. Poudarjeno je bilo, da se bo uprava poleg splošnih interesov občanov zavzemala za ohranitev miru v svetu in se z vso odločnostjo zoperstavila vsakemu fašističnemu izbruhu in proti terorizmu: poudarjeno je bilo tudi, da bo občino upravljala v sodelovanju z občani in prisluhnila njihovemu mne-nju. O manifestaciji bomo obširneje poročali v jutrišnji številki. KPI pa je priredila vrsto letečih shodov po mestu in okolici. Med drugimi je na Rocolu govoril kandidat za pokrajinski svet Dennis Visioli, ki je v svojem posegu obravnaval vprašanje ostarelih, ki je za Trst še VOLILNA ZBOROVANJA Danes, petek, 30. maja, so na sporedu naslednja volilna zborovanja: P S I Ob 17.30 na Orehu: ob 18.30 v Ribiškem naselju; ob 20.30 v Mač-koljah; ob 20.45 v Prebenegu; ob 21. uri v Gročani. K P I Ob 10.30 na Ponterošu, Ugo Poli; ob 12. uri v industrijski coni (gost. Sonia), Ugo Poli; ob 18.30 na Trgu Sv. Antona, Ugo Poli in Giorgio De Rosa; ob 18.30 v Zindisu, Galliano Donadel in Paolo Nicolini; ob 18.30 v Skednju (gost. Cavallino), Ester Pacor; od 18.30 do 2C. ure v Devinu, javna razprava o problemih okolja: sodelujejo Franco Perco, Giorgio Depangher, posl. Albin Škerle, Alojz Markovič, Zora Mervič, Marcella Lolong. in Stelio Spadaro; ob 19. uri na Konkonelu, sen. Jelka Gerbec in Dennis Visioli; ob 19. uri na Trgu Rosmini, Maurizio Pessato; cb 18.30 v Trebčah, Roberto Cosolini in Miloš Budin; ob 19.15 na Padričah. R. Cosolini in M. Budin; ob 20. uri v Bazovici, R. Cosolini in M. Budin; ob 20.30 na Logu, Dušan Lovriha in Fausto Monfalcon; ob 21.15 v Ricmanjih, Dušan Lovriha in Fausto Monfalcon. Ob 20. uri na sedežu sekcije v Dolini, predstavitev programa in kandidatov. SSk Ob 18. uri na Colu; ob 18.30 v Repnu; ob 18.30 v Trnovci; ob 19. uri v Briščkih; ob 19. uri v Praprotu; ob 19.30 v Prečniku; ob 19.30 v Repniču; ob 20. uri v Zgoniku; ob 20. uri v Šemnolaju. Napredna lista Ob 21. uri, v domu Albina Bubniča v Repnu, predstavitev kandidatov in programa. NA VČERAJŠNJEM SESTANKU S TRŽAŠKO SINDIKALNO DELEGACIJO Minister De Michelis obljubil pomoč za miljsko ladjedelnico Manjšinski delež delniškega paketa Alto Adriatico naj bi prevzela poldržavna družba - Tassi predlagal nekakšpo soupravljanje - Brezuspešno srečanje z ladjarjem posebno važno, saj šteje preko 100 tisoč upokojencev. Z razliko ostalih strank je KPI glede tega vprašanja vedno konkretno ukrepala, je dejal Visioli, da bi izboljšala njihovo življenjsko raven. KPI je tudi edina stranka, je še poudaril, ki je predložila zakonski osnutek za reformo pokojnin, čeprav so se o tem obvezale skoraj vse politične sile že pred političnimi^ volitvami leta 1978. KPt si je torej stalno prizadevala, da bi u-pokojencem povišali pokojnine in davčne odtegljaje, za naprej pa se bo borila za reformo pokojnin in za trimesečno izračunavanje draginjske doklade. Pri tem pa se je vpra šal, kaj je v tem pogledu naredila Lista za Trst; obračun njenih posegov na tem področju, je poudaril, je kaj skromen, lahko bi tudi rekli popolnoma negativen. V deželah, pokrajinah in občinah, ki so v rokah levičarskih uprav pa je bilo na tem področju storjenega veliko, saj so rezultati vsakomur vidni; zaradi tega je pozval volivce, predvsem pa upokojence, naj podprejo levičarske uprave, predvsem pa KPI, saj se bodo samo na tak način lahko izboljšali njihovi življenjski pogoji. Sekcija KPI na Proseku in Kon-tovelu je predsinočnjim priredila v Soščevi hiši volilni shod in na njem predstavila vaščanom komunistično zastopnico učiteljico Sonjo Sirk. Na začetku je odbor sekcije zbranim domačinom predlagal, naj prispevajo v solidarnostni sklad za pomoč mladincem, ki jih je prizadel postopek zaradi akcije v počastitev Titovega spomina. Petdesetim tisočakom iz sekcijske blagajne so navzoči nemudoma dostavili drugih 50.000. Izrečena je bila želja, da bi se sklad nadaljeval kot Titov sklad za šolanje delavske mladine. V pogovoru so po uvodnih besedah Sonje Sirk bile deležne posebne kritične pozornosti težave mladih pri iskanju stanovanja na vasi, skrb odgovornih Jejavnikov in občil za urbanistična vprašanja našega okoliša, uspešnost prijemov za uveljavljanje narodnostnih pravic Slovencev v Italiji itd. Glede mladih so bili zborovalci enotnega mnenja, da sme od njih pričakovati zaupanja le kdor mladini zaupa in ceni njene napore. Včerajšnji sestanek med tržaškimi pokrajinskimi tajniki enotne sindikalne zveze CG1L - CISL - UIL Gia-luzom, Degrassijem in Fabriccijem ter ministrom za državne soudeležbe De Michelisom v zvezi s kriznim vprašanjem miljske ladjedelnice Alto Adriatico se je zaključil brez neposrednega konkretnega rezultata, pač pa z novo ministrovo obljubo. De Michelis se je obvezal, da bo njegovo ministrstvo skušalo rešiti problem CAA v okviru vsedržavne politike o ledjedelstvu. Točneje je naglasil, da 'bi takšna polilikš morala omogočiti miljsl^epiu obratu izhod iz finančne stiske s tem, da bi država (preko finančne družbe Fin-cantieri) prevzela manjšinski delež delniškega paketa. Šlo naj bi za tistih 20 odstotkov, o katerih je že toliko časa govor in katerim gre prišteti še delež deželne finančne družbe Friulia, ki naj bi narastel od zdajšnjih 33 na 49 od sto, pa še zadnjih 31 odstotkov, ki naj ostanejo v zasebnih rokah. Ne ve pa se, če je De Michelis obljubil tudi posredovanje za to, da se ravno za- ............................................. NA ZADNJI SEJI DEŽELNEGA ODBORA sebni delež »sanira*, to je, da preide v roke sposobnejšega podjetništva. Pred rimskim srečanjem se je delegacija tovarniškega sveta CAA tned delavskim .protestnim shodom na škorkljanskem trgu sešla z deželnim predsednikom zveze indu-strijcev Tassijem. Navzoči so bili tudi zastopniki kovinarskega sindikata FLM. Tudi to srečanje je bilo nezadovoljivo: Tassi ni postavil nobenega sprejemljivega predloga. Njegovo zamisel o nekakšnem soupravljanju ladjedelnice je delegacija takoj zavrnila. Ponovno snidenje bo, prihodnjo sredo na deželnem odSorništvu za industrijo, kjer se je včeraj popoldne odvil kratek brezkoristen sestanek z ladjarjem D’A!esiom in bil odložen za teden dni. Kaže, da bo tržaško sodišče v kratkem imenovalo posebnega ko- tili 11(1 K VESTI NA ZADNJI STKANI Odobrena finančna sredstva zakona o pravici do študija Občinam in pokraj‘nain nad 8 milijard lir . Poseben sklad za potrebe slovenske narodnostne skupnosti Po dolgi in dokumentirani obrazložitvi odbornika za šolstvo Barnabe je deželni odbor odobril načrt za porazdelitev sredstev za finančno poslovanje v tekočem letu, in sicer zakona, ki zadeva n"rme glede pravice do študija. Celotna sredstva, ki jih bodo podelili za raz-, lične pobude občinskim in p"kra-jinskim upravam ter deželni upravi sami, znašajo 8 milijard in 650 milijonov. Zakon pomeni v celotni problematiki pravice do študija pomembno novost in je stopil v veljavo v ponedeljek, 26. t.m. Bistvene značilnosti zakona so: zagotoviti vsem obvezno šolanje in dostop v vrtce, omogočiti najboljšim dijakom, tudi če nimajo ustreznih finančnih sredstev, dostop na višje stopnje šolanja, omogočiti šolanje tudi starejšim in omogočiti dostop delavcem na različne stopnje šolanja, itd. V ta namen bodo morale občinske u-prave nuditi brezplačne učbenike in druge didaktične pripomočke, organizirati refekcijo, celodnevni pouk in vključiti v normalen potek šolstva j tudi handikapirane otroke. V ta namen bodo občine dobile preko 6 milijard lir. Pokrajinska uprava pa bo morala skrbeti predvsem za šolanje odraslih (starejših in delavcev), organizirati tečaje 150 ur in podpirati odličnjake. V ta namen bosta dodeljeni 2 milijardi lir. Tudi deželo čakajo posebne naloge (imela bo na razpolago skoraj pol milijarde) in med drugimi obveznostmi bo morala garantirati e-nake možnosti za izobraževanje vsem, predvsem pa bo morala nastopati s pobudami, ki bodo omogočale spoznavanje jezika in kulture vseh narodnostnih manjšin, ki so prisotne v deželi. Ustanovili so tudi poseben sklad (87 milijonov), ki bo na razpolago, vedno v zvezi s šolstvom, slovenski narodnostni skupnosti in drugim manjšinam v Furlaniji - Julijski krajini. Zopet nesreča na delu Na delu se je poškodoval 56-letni mehanik Giusto Marchesi iz Ul. Flavia 82. Marchesija so sprejeli na ortopedski oddelek glavne bolnice in izrekli prognozo 40 dni, ker je včeraj okrog 11. ure padel s kamiona, ko je delal za tvrdko »So-comar» pri razlagališču blaga v Ul. De Franceschi. Padec z motorj'a Z rešilcem Rdečega križa so včeraj pripeljali v glavno bolnico 19-letnega mehanika Paola Ferlora, bivajočega v Ul. Bergamino 17, ki se je poškodoval okrog 13.30, ko je na motornem kolesu v Ul. Pigafetta prehiteval avto renault, ki ga je upravljal 67-letni Giuseppe Furlan iz Ul. Vulsone 3 Ferlorov padec je zakrivil renaultov nenaden zavoj na levo. Zdraviti so bo moral 15 dni. misarja, ki naj do dokončne rešitve problema poprime za vajeti ladjedelnice. Delavci medtem še vedno čakajo na aprilsko plačo in še druge neporavnane jim prejemke. Predali namenu novo telovadnico pri Damiu S prisrčno slovesnostjo so sinoči pri Domju predali svojemu namenu novo" telovadnico. Odprtja novega objekta se je udeležilo domala celotno slovensko in italijansko prebivalstvo, predstavniki tržaškega šolskega skrbništva in dolinske občinske uprave z županom Švabom in podžupanom Pečenikom na čelu, predvsem pa šolniki in starši otrok, ki obiskujejo pouk v tem nar olju na meji ozemlja občine Dolina. Občinska telovadnica bo sedaj služila predvsem študirajoči mladini, dijakom italijanske nižje srednje šole ter učencem italijanske in slovenske osnovne šole. Pa ne samo to: z objektom bodo koristili tudi vsi prebivalci, ki si v večernih urah želijo rekreacije, in domače prosvetno društvo za svoje nastope in prireditve. Dolinski župan Edvin Švab je uvodoma v italijanščini in slovenščini pozdravil vse prisotne in dejal, da odprtje objekta ni nikakršna volilna propaganda, kot bi radi nekateri natolcevali, ampak izpolnitev obljub in skrb za prebivalstvo. Na koncu je dolinski župan zaželel vsem koristnikom nove telovadnice zadoščenja in sproščenih trenutkov, nakar je spregovorila predstavnica italijanske šole in r~azila svoje zadovoljstvo nad novo pridobitvijo. V odsotnosti didaktičnega ravnatelja Škrinjarja je pozdrav slovenske šole prinesel ravnatelj Strnad, ki je spregovoril v slovenščini. Tu je prič’o s strani kandidata PSDI v dolinski občinski svet do grobe provokacije, saj je zakričal, da ne razume in da smo v Italiji. Vsak komentar je ob tem neljubem dogodku odveč. V kulturnem programu so nato nastopili učenci italijanske in slovenske osnovne šole iz Ricmanj in od Domja, italijanski srednješolci in domači pevski zbor «Fran Venturini*, ki je pod vodstvom Iva Tavčarja sklenil večer. Pismo uredništvu «CHI SACCONTENTA...» «Okrožnica Generalne direkcije za direktne davke finančnega ministrstva v Rimu potrjuje glede julijskih in dalmatinskih beguncev, da zainteresirani lahko zahtevajo od delodajalca ali od pokojninske ustanove, da vpiše v obrazca 101 in 102 občino rojstva izključno s samim i-talijanskim imenom brez vsake o-membe sedanjega imena te občine kakor tudi države, ki ji pripada.* Tako beremo v tržaškem italijanskem dnevniku od 8. maja t.l., ki ga je pod naslovom «Okrožnica Direkcije za direktne davke od 21. dec. 1979 štev. 44 — Zadnja ministrska navodila» napisal bivši načelnik uredništva biv.šega odgovornega urednika tega dnevnika. Saj bi bilo povsem odveč in morda tudi nespametno, da bi se kdorkoli razburjal spričo rimske popustljivosti in prilagodljivosti julijskim in dalmatinskim ostankom iredentizma tistih njegovih privržencev, ki so v smislu določb mirovne pogodbe iz leta 1947, londonskega sporazuma 1954 in morda tudi osimskih sporazumov 1975 optirali za Italijo. Drugo pa je seveda vprašanje, kako se navodilo štev. 44 omenjene okrožnice finančnega ministrstva strinja z navodili istega ministrstva za izpolnjevanje obrazca 740, ki na strani 3 določajo: r-Kdor je rojen v inozemstvu, mora označiti tujo državo namesto rojstne občine...*. Je pa prav, da s takšnimi oblikami ostankov iredentizma seznanimo javnost, ker hkrati mimogrede pričajo, kako se v nekaterih rimskih vladnih birokracijah upoštevajo določbe mednarodnih pogodb celo glede povojnih mej tako, da se po vsem tem niti ne bi smeli čuditi njih neupoštevanju določb glede naših narodnostnih pravic. Sicer pa tudi v tem primeru ministrska okrožnica štev. 44 potrjuje znani pregovor: «Chi s’accontenta, gode.* KPI od Sv. Jakoba, s Pončane in od Magdalene; pričel se bo ob 18. uri, ob 20. uri pa je na sporedu koncert kantavtorja Gualtiera Ber-tellija. Kulturni program v podlonjerskm Ljudskem domu Ob zaključku razstave del Demetrija Ceja bo jutri, 31. maja, ob 19.30 v podlonjerskem Ljudskem domu (UT. Masaccio 24) nastop treh gojencev Glasbene matice. Aleksi j Kalc, Fabio Devetak in Peter Filipčič bodo izvajali komorno glasbo znanih skladateljev. Ob tej priliki bosta spregovorila tudi Milko Re-ner in Giulio Montenero o liku in ustvarjalnosti našega zamejskega slikarja. Na Padričah sta slavila včeraj 45. obletnico skupnega življenja naša draga starša IVANKA in KARLO GRGIČ Vse najboljše in še na mnoga zdrava skupna leto vama iz srca voščijo. Matejka, Ana in Svetko ter vsi, ki vaju imajo radi f Čestitke Danes praznuje 15. pomlad KATJA iz Praprota. Mnogo sreče in zdravja ji želijo mama, teta in sestra Patricija. KATJI ŠKRK iz Praprota želita vse najboljše za 15. rojstni dan noni Ema in Ivanka. Danes bo ugasnil svojo drugo sveč-Gre pa tudi za v bistvu podobno I10 GORAN LOVRIHA. Da bi zra- zadevo, ki se tiče poskusa delne revizije osimskega sporazuma z nekakšnim referendumom, ki pa ga je moral (kot smo slišali pred dnevi v neki oddaji Radia Trst «A») kot sklep tržaškega občinskega sveta ustrezni nadzorni organ razveljaviti. Prav v našem dnevniku so naši bralci lahko brali v nedeljo 18. t. m., da mladi raziskovalci pri (sicer zaslužnem in cenjenem) Inštitutu za zgodovino osvobodilnega boja imenujejo osvoboditev naših krajev »invazija*. Se to dogaja vsaj delno pod vplivom miselnosti, ki je narekovala omenjeno navodilo ne le za «Julijce», temveč tudi za »Dalmatince*? Ali pa tudi pod vplivom »znanstvenih* podatkov o zemljepisu I-talije, ki jih tudi po podpisu osimskih sporazumov vsebuje znani priročnik rCalendario AMlaftte' Dfe 'Apo-stini» iz Novare pod naslovom *L’I-TALIA — La regiorte ftfdca nan Limiti e superficie*: »Med prirodnimi mejami, ki jih označuje alpsko razvodje in morje, meri italijanska regija 324.000 kv. km. Potrebno je razlikovati med fizično regijo in političnim ozemljem: prva obsega dejansko, poleg pokrajin današnje republike, tudi razna ozemlja, in sicer sledeča: Citta del Vaticano 0,44 kv. km., Republica di San Marino... (in končno) Venezia Giulia e Istria jugoslava (compresa ex zona B) 8.393 kv. km.» — Vse to naj bi bila torej »fizična* Italija! teda vedno: Italia! (Verjetno tista, katere del je doživel «invazijo» JLA...) Budnost je torej — za vsak primer — lepa čednost, (pg) stel v pridnega in veselega fanta mu želijo mama, teta, noni Nidija in Sofija, nono Pavel ter pranoni Pepa in Julka. Danes praznuje v Bazovici MARIJA STOPAR (Lukševa) svoj rojstni dan. Še na mnoga zdrava in srečna leta ji iz srca voščijo hči Marija z možem Lucijanom ter vnukinji Darja in Valentina. Razna obvestila Danes, 30. t.m., ob 20.30 bo v PD «J. Rapotec* v Prebenegu Mario Magajna prikazal diapozitive o potovanju po Daljnem vzhodu in o svečanem odprtju srenjske hiše in prosvetnega društva v naši vasi. Društvo prirodoslovcev in tehnikov priredi danes, 30. maja, predavanje »Računalniki danes*. Govoril bo tehnik računskega centra univerzitetni prof. Matjaž Hmeljak. Predavanje bo v prostorih Slovenske prosvete v Trstu, Ul. Donizetti 3, ob 20. uri. Možne omejitve pri dobavi vode Občinsko podjetje za elektriko, plin in vodo obvešča, da bo od 21. ure danes do 9. ure jutri, zaradi del na Greti, nekaj težav pri dovajanju vode na Opčinah, Padričah, Trebčah, Kolonji, Konkonelu, v zgornjem delu Ul. Commerciale, na Tr-steniku in Proseku. • Na pobudo miljske Liste Frausin bo v nedeljo, 1. junija, ob 20.30 na občinskem stadionu »Paolo Zacca-ria* koncert skupine tArea*. Vstopnina 2.000 lir. Začetek festivala komunističnega tiska pri Sv. Jakobu Festival komunističnega tiska bodo danes odprli pri Sv. Jakobu, v »Vatikanu*. Prirejajo ga sekcije Pismeni izpiti za tečajnike «150 ur» PD SLOVAN - PADRIČE vabi vse svoje člane, mladino in vaščane na REDNI OBČNI ZBOR ki bo danes, 30. t.m., ob 20.30 v Zadružnih prostorih na Padričah. PD »JOŽE RAPOTEC* v PREBENEGU vabi vaščane na današnji večer, na katerem bo MARIO MAGAJNA prikazal diapozitive o potovanju po Daljnem vzhodu in o svečanem odprtju prosvetnega društva v naši vasi. Pričetek ob 20.30. Včeraj - danes Danes, PETEK, 30. maja MILICA Sonce vzide ob 5.20 in zatone ob 20.45 — Dolžina dneva 15.25 — Lana vzide ob 21.11 in zatone ob 6.03. Jutri, SOBOTA, 31. maja ANGELA Vreme včeraj: najvišja temperatura 20,8 stopinje, najnižja 14,6 stopinje, ob 18. uri 20,4 stopinje, zračni tlak 1006 mb rahlo pada, veter 24 km na uro jug, s sunki 53 km na uro, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 14,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Jessica Damiani, Lorenzo Vascotto, Monica Sinico. UMRLI SO: 88-letna Maria Orel J por. Ieric, 65-letna Amalia Perper, j 72-letni Italo Centa, 79-letni Gio- j vanni Sancin, 56-letna Maria Ver- ; sa por. D’Angelo, 90-letna Aurelia i 1 Benedetti vd. Siviš. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Settefontane 39, Trg Unitž 4, Ul. Commerciale 26, Trg XXV aprile 6. (od 8.30 do 13. In od 16. do 20.30) Drevored XX settembre 4, Ulica Bernini 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Drevored XX settembre 4, Ulica Bernini 4. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21 do 8. ure tel. 732627: predpraznična od 14 do 21. ure In praznična od «. de 20. -ire tel 68441 Včeraj so začeli s pismenimi izpiti tečajniki «150 ur*. Medtem ko so tečajniki vzhodnega Krasa imeli izpite že zjutraj na srednji šoli »Srečko Kosovel* na Opčinah, iz mesta in Doline pa so pisali nalogo včeraj popoldne na srednji šoli »Ivan Cankar* pri Sv. Jakobu, kjer je bila posneta gornja slika. I.EKARNF V OKOLICI Bol junec: tel 228 124; Bazovica: tel 226 165; Opčine: tol. 211 (MII; Prosek: tel 225 141. Božje polje, Zgonik: tel 225 596; Nabrežina: tel 200-121: Sesljam tel, 209-197; Zavije' tel 213-137; Milje: tel 271-124. PD SLOVENEC Boršt - Zabrežec priredi v Hribenci Proslavo 80-letnice ustanovitve društva m 10-letnice Praznika vina Spored: DANES, 30. maja — ob 18. uri otvoritev — ob 20.30 ples z ansamblom «Supergroup» JUTRI, 31. maja — ob 18.30 koncert godbe na pihala iz Ricmanj — ob 20.30 ples z ansamblom »Supergroup* NEDELJA, 1. junija — ob 16. uri sprevod od Ljene do Hribence — ob 16.30 kulturni program: Koncert godbe na pihala Breg Mešani pevski zbor Slovenec Govori in pozdravi Otroški zbor Slovenec Osnovna šola iz Boršta Moški zbor F. Venturini od Domja Mešani zbor Slavec iz Ricmanj Mešani zbor iz Mačkolj Moški zbor V. Vodnik iz Doline — ob 20.30 ples z ansamblom »Taims* PONEDELJEK, 2. junija — ob 19. uri nagrajevanje 24. občinske razstave vin — ob 20.30 Mešani zbor F. Prešeren iz Boljunca — sledi ples z ansamblom «Taims» Razstava domačih vin in specialitete na žaru Vljudno vabljeni! < SPOT " « SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST prireja v okviru ŠPORTNE ŠOLE v nedeljo, 1. junija SPREHOD PO KRASU Zbirališče bo ob 9.30 na glavnem trgu v Bazovici _Pre^ spomenikom, od keder se bodo udeleženci podali peš na enourni sprehod do travnika na Hudem letu, kjer bodo na sporedu razne igre. Izlet je namenjen PREDŠOLSKIM OTROKOM (otroških vrtcev), katere morajo spremljati starši. Vabljeni- DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE vabi na VESELICO ki bo jutri, 31. maja, ob 19.30 v kinodvorani VERDI v Miljah SODELUJEJO : — otroški vrtec — osnovna šola — srednješolci in visokošolci — pevski zbor JADRAN — harmonikaši Glasbene matice s Proseka Mladihski odbor SKGZ ZSS-BG £veza slovenskih kulturnih društev (SPZ) prirejajo 20., 21. in 22. junija POTOVANJE V BEOGRAD NA GROB MARŠALA TITA Izlet je namenjen mladini s Tržaškega, Goriškega in iz Beneške Slovenije Program predvideva: odhod z avtobusi v petek, 20. junija, čer. V soboto, 21. junija, zjutraj se bomo na -Dedinjah poklonili Titovemu spominu — popoldne krajši ogled Beograda. Večerja in prenočevanje v Mladinskem hotelu v Beogradu. V nedeljo, 22. junija, povratek. CENA POTOVANJA ZNAŠA 40.900 LIR. Polovico zneska je treba plačati ob vpisu. V ceni je vštet prevoz z avtobusi, večerja, prenočevaflJe in zajtrk. Ostali obroki hrane niso všteti. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/0» do četrtka, 5. junija. Število prostorov je omejeno, zato pohitite z vpisom. Gledališča VERDI Danes, 30. maja, ob 20.30 bo na sporedu simfonični koncert (red A). Dirigent Gabriel Chmura, violinist Cristiano Rossi. Rezervacije pri o-sr^Hnii blaga ini. Koncerti Danes ob 20.30 tretji snmomčnl koncert pomladanske sezone. Orkester Verdijevega gledališča vodi Gabriel Chmura. Na sporedu Faure, Berg in Brahms. Kino Aldebaran 16.45—22.00 »Bob Marly live*. Barvni film. Nazionale 15.30—22.00 «Quella super-porno di mia figlia*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Arlston 17.00 »Si salvi chi vuole*. C. Cardinale. Barvni film. Rltz 16.00 «11 ladrone*. E. Monte-sano. Eden 18.00 »Tom Horn*. Steve Mc-Queen. Barvni film za vsakogar. Excelsior 16.30 »Mala bestia*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 17.00—22.15 »La collina dei conigli*. Barvni risani film. Fenice 16.30 »Manaos*. Fabio Testi. Barvni film za vsakogar. Mignon 16.30-22.00 «11 festival del-la Pantera rosa*. Barvni risani film. Filodrammatico 15.30 «Monique: un corpo che brucia*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 16.30 »Una strada, un amo-re». Arison Ford, Lesley Anne Dowun. Barvni film. Moderno 16.30 »I Barracuda*. Barvni film za vsakogar. Aurora 16.00—22.00 «L’uomo venuto dall'impossibile». Barvni film za vsakogar. Cupitol 16.30 »H lupo e 1'agnello*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Vittorio Venelo 16.30 »Caffč ex-press*. Barvni film za vsakogar. Volta (Milje) Zaprto. ®ifS Kulturni dom SLAWOMIR MROŽEK TANGO dramsko delo v treh dejaPJ Jutri, 31. maja, ob ABONMA F druga sobota premieri) Ker sta predstavi Tanga petek, 23. in v soboto 24., odpadli zaradi obolelosti v — samblu in ker SSG po n,,n škili predpisih zaključi se," ne jutri, 31. maja, vabimo ce"],ef. abonente redov A in B (Pre!\r|), skl in prva sobota po Pn'*?„{cA' da si ogledajo eno izmed Postav na sporedu v tem jj. Pripominjamo, da je za 1°^,, njo predstavo na razpolag" . „a lo sedežev, zato je Potre takojšnja rezervacija. LOJZE CIJAK neurje drama v narečju krstna predstava Sodelujejo VESELI GOD^ Boljunca in folklorna skuP STU LEDI. Danes, 30. maja, ob 2030 KULTURNEM DOMU- • « * i Za abonente SSG znaten Pl|0u^i Prodaja vstopnic vsak 10. do 12. ure ter eno uro jgjni pričetkom predstav pri blag1 Kulturnega doma — *** 734-265 - 734 269. . bčHi* Društvo Slovencev miljshe sp izreka županu Wlllerju Bord«“ žalje ob izgubi matere. GORIŠKI DNEVNIK 30. maja 1980 BESEDO IMAJO KANDIDATI NA OBČINSKIH VOLITVAH Dolina: Vsi občani naj sodelujejo pri reševanju problemov občine Marino Pečenik (PSI) prisotnost naše stranke na uprav-iam !0litvah predstavlja zanesljivo stvo za obrambo splošnih interesi Prebivalstva v naši deželi, pre-ikJUcev na^e občine in naše narod-r*e skupnosti še posebej. jjjjPejalistična stranka sodeluje s v *ze °d prve demokratične upra-Uj" j vodenju dolinske občine; nje-zvoljeni svetovalci so se vedno iH(>k<’no. .borili in potegovali za de-skp rabono in odprto vodenje občin-n^Uprave s čim širšim sodelovala iwV?eb občanov. Naši sedanji Se .o°d°či izvoljeni predstavniki so da ?n ae bodo v prvi vrsti potegovali, bam . osMjo v čim večji meri potre. C n “Veljam naših ljudi, pa naj si fcir bolturnem, športnem, ali pa Da '• gospodarskem področju, ini a bl zajamčila tudi za prihodnost pr„L .° la omikano sožitje med našim ske nVa stvom, slovenske in italijan-ii, jprodnosti, ob enakosti pravic so«: ,.n?sti do celotne skupnosti, se liVc astična stranka obrača k vo-kfeni -V Prič kovanju, da se o-sLJ/ nJeno predstavništvo v občin-tfa svetu dolinske občine. Srna- stjo amreč, da je s'svojo prisotrio-tirj. ln prizadevnostjo mnogokrat šit^bogla za res demokratično re- ga? ,Yrste problemov. PSI zato za bL vJa volivcem, da bo tudi v ^e'°vala v tej smeri. H° ,s Program za prihodnjo mandat-rokee ° sm° sesta vili na osnovi ši-onih8® Posvetovanja občanov, tudi sita’. .ki ne pripadajo samo naši Večkr*’ smatramo namreč, da se ten) -V takem anketiranju člani P|.0 0rej° vedno objektivno-niAfrismo dopolnili z vsemi pri-iw"Ul 'n Pripombami, ki so bile Hfeh ii.?n zglasovane ma''raznih datn; jčinskega sveta v tej man-ltater do*5'' iahko naštejemo ne-J. Postavke, za katere smo se bi, v iztekajoči se mandatni do-C^frarn za pozitivno, da smo v Bolj “bdobju odprli kulturni dom v t1r6'kncu in srenjske hiše v Borštu, ^bega jn Ricmanjih, v gradnji p,Se srenjska hiša v Mačkoljah. "M vit sm° svojemu namenu otro-pg |/ee v Bol juncu, v teh dneh ^lskT °ddali svojemu namenu Sftio a telovadnico pri Domju, kjer tudi nV otekajoči se mandatni dobi li s Povečali šolsko stavbo. Postavi-0 novo cev vodovoda od Loga do Lakotišča in prav sedaj so v teku dela za dograditev vodovoda od tovarne Velikih motorjev do Boljun-ca, da bi na tak način pripomogli k rešitvi -perečega problema pomanjkanja vode, ki ga imajo v Dolini že več let. Lahko bi naštel še celo vrsto manjših del in pobud, ki pa niso zaradi svojega pomena nič manj važna. Za vnaprej se bomo zavzemali za odločno obrambo neodtujljivih pravic slovenske , narodnostne skupnosti, za konkretno izvajanje osimskih sporazumov, ki jih je odobrila večina državnega parlamenta po podrobni preučitvi in zagotovitvi njihove u-pravičenosti glede etničnih, ekoloških in gospodarskih koristi obmejnih dežel, ki naj naši deželi omogočijo resnično vlogo mostu med sosednjimi narodi. Nadalje se bomo zavzemali za obrambo idealov parti. zanskega in antifašističnega boja, ki so po 35 letih še vedno živi v spominu starejših in vedno bolj prisotni v hotenju mlajših rodov ter za zaščito okolja in zemlje, ker ne bomo dovolili nobenih sprememb in posegov brez predhodnega posvetovanja z občani. V vsa dogajanja okrog teh in drugih vprašanj se mora aktivno vključiti naša občina in vsi občani brez izjeme: delavci, kmetje, mladina, u-pokojenci in ženske. To velja seveda za vse prebivalstvo naše občine, slovensko in italijansko. Skrbeli bomo, da se tudi občani, ki se vseljujejo v našo občino iz drugih predelov, aktivno vključijo v našo skupnost in se seznanijo z našo stvarnostjo. Kar se pa kandidatne liste tiče, moram z veseljem ugotoviti, da predstavlja zelo živo in kvalitetno realnost, saj se večina kandidatov že udejstvuje na raznih področjih in v kolikor bi bili izvoljeni, bi gotovo u-spešno opravljali kakršnokoli nalogo. Sergij Mahnič (Slovenska skupnost) Slovenska skupnost v občini Dolina stopa pred slovenske volivce z utemeljenim prepričanjem, da je v teh minulih letih častno opravila svojo nalogo ter še enkrat dokazala, če je morda to še bilo potrebno, da bi bilo brez njene prisotnosti politično življenje med Slovenci unifor- mirano in brez demokratične dialektike, v narodnem pogledu pa osiromašeno. Kajti neizpodbitno je, da je SSk predstavljala vedno v vseh ozirih jez proti vsem oblikam raznarodovalne politike. Člani dolinske SSk so na zadnjem občnem zboru potrdili izbire sekeij-skega vodstva po največji odprtosti v iskanju novih poti in prijemov pri razreševanju socialnih in gospodarskih problemov v širšem in občinskem razmerju v korist vseh občanov kot takih, kakor tudi v navezovanju tesnejših stikov z družbenimi organizacijami matične domovine na sosednjem področju. V tem okviru je bilo 24. aprila v Kopru srečanje s tamkajšnjo SZDL. Kar pa zadeva odnose s krajevnimi sekcijami KPI in PSI na politični ravni, je SSk vedno poudarjala, da je ob enakopravnem in dejanskem obojestranskem spoštovanju lastnih izvirnih načel možna rešitev v občo korist. Kar zadeva delovanje v prihodnji mandatni dobi, se bodo predstavniki SSk zavzemali za uresničevanje političnega in upravnega programa naše kandidatne liste na osnovi ena. kopravnega ravnanja in upoštevanja vseh političnih, kulturnih in drugih družbenih komponent javnega življenja v Dclini. Temeljna točka našega programa je in obstaja boj proti vsem oblikam narodnostnega odtujevanja in očitne in prikrite asimilacije našega človeka in občana. V zadnjem času se namreč opaža, da stranke, ki vodijo sedanjo občinsko upravo, prevečkrat spregledajo dejstvo, da je prodiranje asimilacije v našo občino zelo napredovalo in da nekatere njihove pobude, čeprav same po sebi pozitivne, v naših razmerah učinkujejo dvorezno zlasti v narodnostnem pogledu. Zato bomo morali biti v teh stvareh bolj oprezni in stvarni. Naj omenim samo našo zahtevo po poimenovanju občinske ulice po slovenskem inženirju Jožefu Štefanu. Stranke občinskega odbora so se pri glasovanju vzdržale skupaj z demokristjani, tako da je bil predlog sprejet samo z dvema glasovoma naše skupine. V ostalem menim, da bo treba v prihodnjem mandatnem obdobju posvečati veliko skrb prav konkretnim občinskim problemom, kot je obnovitev zastarelega vodovodnega omrežja, redno oskrbovanje občinskih cest in ulic, smetarska služba, kanalizacija in javna razsvetljava, dopolnitev in izboljšanje javnih prevozov, vzdrževanje in uporaba občinskih oziroma srenjskih poslopij, skrb za ostarele in onemogle osebe ter dopolnitev, regulacijskega načrta v skladu s . konkretnimi potrebami občanov. SSk je narodna stranka. V njej so zastopana vsa miselna gibanja od krščanskega do naprednega. SSk ni deležna nobenih državnih podpor in njena podlaga so samo njeni prostovoljni delavci. Končno naj omenim še, da se naša kandidatna lista predstavlja pomlajena z novimi silami in s stvarnim programom, ki je izraz teženj in pričakovanj naših občanov, katerim prepuščamo končno sodbo in o-dločitev glede potrditve zaupanja naši narodnoobrambni stranki Slovenski skupnosti. ZBOROVANJA IN SESTANKI Z VOLIVCI Krajevne uprave morajo poskrbeti za reševanje slovenskih vprašanj V Gorici so PSI, KPI in SSk predstavile svoje programe in kandidate ■ Važnost prisotnosti kandidatov slovenske narodnosti v goriškem občinskem svetu GLASBENA MATICA TRST Š°LA GLASBENE MATICE ®°družnica Prosek - Kontovel Kufles’ maja, ob 20.30 v turnem domu na Proseku Naključni nastop caruionikarjcv Glasbene mali-s sodelovanjem pevskega zbora Vasilij Mirk. Vabljeni! n *Vni šoIi »Josip Ribičič, je r o življenju in de- “U i>, Pa Ribičiča ter o Sv. Jako-V -.slovenski šoli včeraj in da-W 9 ?Zstava je odprta vsak dan 11 v ,12' in od 16- do 19. ure od 9. do 13. ure. HNg., „ isw 6 D! CREDITO Dl TRIESTE ^ S K A KREDITNA DANKA '8. p. A. PILZI lO, '3E? 61-446 TEČAJ BANKOVCEV Ah. 29. 5. 1980 %t ,, ‘»dar Si f,terlln8 Sterling frank &elgjfc?ki frank frank kr,,n faša krona ” 1 dinar ' dinar 833,— 1955.— 1740.— 502,25 200,-28,25 466,-65,-714.— 424.— 150.— 197.— 170.— 18,50 38,30 39,20 !tujih valut SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE vabi na 1. občni zbor, ki bo danes, 30. t.m., v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Fran čiška 20, ob 17.30 v prvem sklicanju in ob 18. uri v drugem sklicanju s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo upravnega odbora 2. poročilo nadzornega odbora 3. proračun 4. diskusija 5. razno Mali oglasi telefon (040) 7946 72 PRODAM fiat 132 - 1600 letnik 73 v dobrem stanju. Telefonirati na tel. št. 225-533 v popoldanskih urah. j PRODAM akustični aparat AMPLI-FON vgrajen v naočnike. Cena po dogovoru. Telefonirati na telefonsko številko 82-50-59 v popoldanskih urah. KRIŠKA godba na pihala nujno išče prostor v vasi za vaje. Telefon ' 220-495. PRODAM fiat 500 F v dobrem stanju. Telefon 225-320. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik št. 36. Toči belo in črno vino. PRODAM fiat 127 rabljen 6 mesecev. Cena zelo ugodna. Telefon 212-163. PRODAM volksvvagen 1200 (hrošč) letnik 64, v dobrem stanju. Cena 300.000 lir. Telefonirati od 14. do 18. ure na tel. štev. 911-173. OSMICO je odprl Stanko Marušič iz Štandreža. Toči pristno domače vino. PRODAM: alfa romeo 1600 letnik 1974; fiat 124 special T letnik 1971; lancia fulvia GT 1300 letnik 1968; BMW 1502 letnik 1975; BMW 200 tii letnik 1975. Telefonirati od 12. do 13. ure na telefonsko številko 87-059 razen ob nedeljah. OBČINA DOLINA išče šoferja z vozniškim dovoljenjem C kategorije za začasno namestitev pri rmetarski službi. Telefonirati na telefonsko številko 228-127 od 8 do 14. ure. OSMICO je odprl Alojz Milič - Repen 49. Toči belo in črno vino. Šolske vesti CVodncvna osnovna šola Žavlje-Korošci prireja v prostorih žaveljske šole danes in jutri, zaključno razstavo ročnih izdelkov in risb. - Na osnovni šoli «M. Gregorič* bo zaključna šolska prireditev ?. junija ob 11. uri. Prireditvi bo prisostvoval mladinski pesnik Miroslav Košuta, ki bo podelil bralne značke. Izleti SPDT priredi v nedeljo, 8. junija, avtobusni izlet na Golico. Izlet je primeren za vse (približno tri ure hoje). Vpisovanje do vključno sobote, 31. maja, na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20/11. Združenje UNION priredi dvodnevni izlet v Maribor dne 7. in 8. junija. Zelo očitno je, da so volivci v glavnem že opredeljeni in ni zaradi tega velikega zanimanja za shode, ki jih stranke prirejajo že zaradi tega, da nekako zadostijo tradicionalnim prijemom in v glavnem predstavitvi kandidatnih list in njihovih programov. V sredo zvečer so imeli v Gorici taka zborovanja socialisti, komunisti, Slovenska skupnost in republikanci. V mali dvorani UGG je bilo zborovanje socialistične stranke. Odprl ga je pokrajinski tajnik Trombetta, zatem je o programu za goriško občino in kandidatih spregovoril mestni tajnik Brunello. Na govorniškem odru so bili še občinski tajnik Dell’Orco, nosilca liste Del Ben in Waltritsch ii. podpredsednik poslanske zbornice Loris Fortuna. Brunello je v svojih izvajanjih med drugim poudaril, da je lista PSI odraz tukajšnje dvojezične realnosti, da sta dva nosilca liste Italijan in Slovenec, da si bo PSI še vnaprej prizadevala, da se pozitivno rešijo slovenska vprašanja in da bi se razvijalo vsestransko sodelovanje z Jugoslavijo. Loris Fortuna pa je uvodoma poudaril, da si bo PSI prizadevala, da pride čimprej do globalne zaščite za slovensko manjšino. V svojem govoru se je dotaknil splošnih deželnih, državnih in mednarodnih vprašanj. Socialisti so s svojimi vstopi v vlado v Rimu in v Trstu omogočili, da ni prišlo do kriz in ponovnih predčasnih volitev. In čeprav ne morajo socialisti odgovarjati za to, kar so vlade delale v preteklosti, so že v teh prvih tednih z rešitvijo nekaterih važnih vprašanj pokazali, da stopa nova vlada na pot sodelovanja s sindikati in delovnimi ljudmi. Fortuna je še omenil mednarodno problematiko in dejal, da si mora italijanska vlada prizadevati, da pride do pomiritve v mednarodnem okviru. Na sedežu komunistične partije svetogorske četrti - Placuta «A. Špacapan* je bilo isti večer srečanje s slovenskimi kandidati na listi KPI za goriško občino in za svetogorsko četrt. Srečanja so se u-deležili Ivan Bratina, Ace Mermolja in Igor Komel kot kandidati za občinski svet ter Rihard Kocjančič in Anica Mikluš - Komel kot kandidata za konzulto svetogorske četrti. Srečanju je prisostvoval tudi tajnik celice Roberto Busolini. Srečanje-.je potekalo v obliki razgovora, prisotni so najprej ugotovili, da terorizem in teroristi streljajo prav ha tiste ljudi, ki s svojim delom branijo civilno in demokratično sožitje med ljudmi, to dokazujeta tudi zadnja umora novinarja Wal-terja Tobagija in agenta javne varnosti Franca Evangelista. Prisotni so poudarili, da se KPI v prvih vrstah bori proti terorizmu. Nadalje je pogovor potekal okrog problemov Slovencev in o zahtevah po globalni zaščiti. Govor je bil o Gorici ter o možnostih njenega nadaljnjega vsestranskega razvoja. Tudi -tu so prisotni ugotovili, da pretekla občinska uprava ni upoštevala zahteve Slovencev, da bi bili kot polnopravni subjekt vključeni v reševanje tistih vprašanj, ki zadevajo naše mesto in okolico, a hkrati odločajo tudi o bodočem razvoju slovenske narodnostne skupnosti, ki živi v naši pokrajini in v samem mestu. Predstavitev programa in kandidatov Slovenske skupnosti za upravne volitve 8. in 9. junija, je bila isti več ,- v Katoliškem domu v Gorici. Srečanje je vodil Marjan Terpin, ki je obrazložil bistvene točke programa SSk, ki se zavzema za samostojno politično nastopanje Slovencev. Ena od temeljnih točk programa je boj proti oblikam odtujevanja slovenske zemlje in spreminjanja narodnega ozemlja, kar pa zadeva u-veljavljanje pravic slovenske narodnostne skupnosti, si bo SSk še naprej prizadevala za skupne nastope vseh sil, strank in ustanov, ki združujejo Slovence. Terpin je tudi pojasnil težave, ki so nastale v zvezi s predložitvijo list y štirih občinah na Goriškem, saj je morala SSk zbrati nad 300 podpisov. V nadaljevanju srečanja sta spre- govorila še občinska svetovalca v Gorici Bratuž in Paulin. Prvi je nakazal nekaj splošnih vprašanj, ki jih bo morala reševati bodoča občinska uprava ter se zaustavil posebej na področju kulturne politike občine, kjer bo treba nujno posvetiti več pozornosti Slovencem, Paulin pa je govoril o gospodarskih vprašanjih ter o prostorskem urejevanju. Slovenska skupnost je predstavila za upravne volitve svojo listo v štirih občinah na Goriškem, v treh slovenskih občinah ter v Gorici, svoje kandidate pa je predstavila tudi za volitve v devetih rajonskih svetih na področju goriške občine, zato je bil na sestanku v sredo govor tudi o programih na področju števerjanske, sovodenjske in dober-dobske občine. O tem, s kakšnimi vprašanji se soočajo v Števerjanu, je poročal dosedanji župan Klanjšček, ki je obenem nosilec liste tudi na prihodnjih volitvah, nekaj pojasnil o sestavi liste SSk v sovodenjski občini je podal Remo Devetak, medtem ko je tajnik sekcije Benjamin Černič orisal program stranke v tej občini. Malo besed je bilo izrečenih glede programa SSk v doberdobski občini. SLOVENSKO ,$ STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU v sodelovanju s Slovensko prosvetno zvezo in Zvezo slovenske katoliške prosvete SLAVVOMIR MROŽEK TANGO Danes, 30. maja 1980, ob 20.30 v Katoliškem domu v Gorici GORIŠKI ABONMA Na predstavo bo udeležence s Krasa pripeljal avtobus, ki bo vozil po običajnem voznem redu. Prireditelj priporoča točnost, ker se bo predstava začela točno ob napovedani uri. ALI JE SANACIJA SAMO TAKO MOŽNA? Samo 750 delovnih mest da se tovarna lahko reši? Sestanki med zastopniki dežele, sindikalisti in politiki Nekam žalostno zvenijo predlogi in najbrž tudi odločitve dežele o bodočnosti podgorske predilnice in v zvezi s tem z zaposlenostjo v njej, najbrž pa je to tudi edina možna rešitev, kajti večletno zavlačevanje, za katerega so najbrž, razen prizadetih delavcev, malo krivi vsi, je stvar privedlo v tak položaj, iz katerega ni več izhoda. Ko je bilo v tovarni pred tremi leti nad 1.500 zaposlenih in so ne kateri predlagali da bi se to število zmanjšalo na približno 1.100 so bili vsi proti tako velikemu zmanjšanju števila delavcev. Do tihega zmanjšanja je že prišlo v treh letih (danes je v tovarni le nekaj nad 1.200 ljudi), sedaj prihajajo na dan s predlogi, da je v bodoči tovarni prostora le za 750 ljudi. To je seveda malo, premalo, vendar se zdi, da je to edina možna rešitev. In to naj bi bilo treba napraviti čimprej, kajti milansko sodišče bo konec junija odločalo o tem, ali se goriška tovarna izklopi iz koncerna Bustese in se s tem reši, čeprav z manjšo zaposlenostjo, ali pa gre vse v stečaj in sploh ne bo več delovnih mest. Deželna družba Friulia je pripravila načrt sanacije tovarne, pristopila bi v mešano podjetje s privatnimi industrijci. Iz tega sanacijskega načrta je razvidno, da bi za preosnovo servisnih služb v tovarni porabili pol milijarde lir, za modernizacijo strojev v predilnici 4.200.000.000 lir, za modernizacijo strojev v drugem oddelku 3.100 VDRLI SO V STAVBO VČERAJ PONOČI Iz pisarne sovodenjskega županstva neznanci odnesli nad pol milijona lir Ker so na mizi knjigovodske pisarne našli «prazno» ročno bombo, so najprej mislili, da imajo teroristi svoje prste vmes ■ V stavbo so prišli skozi knjižnico, papirje so razmetali v dveh uradih sosedno knjižnico-začasno učilnico, ali v gornje prostore in šla iz pisarne. šele v Gorici, ko je šla v lekarno po neka zdravila, je ugotovila, da ji je zmanjkalo iz torbice, ki; jo„jg bila PHStiJA na mizi ambulante x,!;SovQdnjab, 30.000 lir. V stavbo sovodenjskega županstva ko. BBnai,ci vdrli Se pral petnajstimi leti m takrat razbili prav tako vzidano železno blagajno poštnega urada, ki ima svoj prostor v pritličju stavbe. Pisarna županstva je bila včeraj zjutraj nekaj časa zaprta, zatem so uradniki davčne prijave sprejemali kar v pritličju. POMLAD IN POLETJE ZARES S TEMI CENAMI ZARES « 1 N » « 1 N » Moške In ženske majičke 2.500 lir Moške in ženske srajce z žepkom 4.000 lir Moške in ženske barvne kavbojke 8.500 lir Originalne SUPER RIFLE kavbojke 11.900 lir Jopiči iz gabardena 5.900 lir Oprane SUPER JORDANS kavbojke 10.900 lir Moške in ženske žametne kavbojke 8.900 lir Otroške (4 - 12 let) žametne kavbbjke 7.500 lir Ženski puloverji z gumbi 3.000 lir Moške in ženske žametne suknje FIORUCC1 5.000 lir Moške in ženske majice 4.000 Ur Poletne 100% bombažne majice 5.000 lir Vsem kupcem poklanjamo sponko za ključe. Vaša trgovina? ELIO «IN» MODE Seveda ELIO «IN» MODE GORICA — Ulica Formica 28 Razbita blagajna in kramp pred njo Neznanci so včeraj ponoči vdrli v sovodenjsko županstvo in odnesli približno 600.000 lir iz železne blagajne, ki je vzidana v prvem nadstropju v pisarni knjigovodje, istočasno pa so razdejali sprejemno so-fcj in knjigovodstvo v isti stavbi. Da so, neznanci vdrli na županstvo, je včeraj zjutraj ob 6.30 odkrila čistilka Elvira Lukman, ki je prišla v stavbo, kot vsako jutro, da bi jo očistila. Takoj je obvestila župana in druge odbornike ter domače karabinjerje. V začetku jo vladala v stavbi določena vznemirjenost, ker so na mizi knjigovodstva videli nad papirji ročno bombo ameriške izdelave in so menili, da gre za dejanje a-tentatorjev. Vznemirjenost je vladala tudi, ker so bile v razbiti železni blagajni cr'bne izkaznice in znano je, da so teroristi večkrat ukradli na županstvih osebne dokumente, ki so jih potem uporabljali na razne načine. šele okrog osme ure, ko so prišli agenti preiskovalnega oddelka karabinjerjev iz Gorice, so ugotovili, da bomba pravzaprav ni bomba. Služila je uradnikom v knjigovodstvu kot okrasni predmet, vzeta je bila iz zaboja več podobnih «bomb», ki jih imajo shranjene na podstrešju županstva in ki jih rabijo v didaktične namene, da otrokom pokažejo, kakšne so bombe, ki se jim je treba izogibati. V naših krajih je namreč še precej orožja iz let prve svetovne vojne. Ka(io so nezhanci prišli v stavbo in kaj so pravzaprav odnesli? V stavbo so prišli skozi okno knjižnice, ki je v kletnem prostoru. V tej knjižnici imajo v tem času pouk učenci 5. razreda osnovne šole v Rupi. Okno je bilo priprto. Ni znano, ali so ga tako pustili učenci osnovne šole ali pa se je že prej kdo prikradel v stavbo in nalašč pu. stil okno priprto. Le vrata iz knjižnice na hodnik so razbili, da so lahko prišli v druge prostore. V prvem nadstropju, v čakalnici, so vrgli iz predalov mize vse papirje. Očitno so iskali denar. Zatem so šli v drugo sobo, kjer je knjigovodstvo in kjer v teh dneh sprejemajo davčne prijave. Za mizo knjigovodje je vzidana majhna železna blagajna. Ker je niso mogli odpreti, so s krampom, ki so ga prinesli s seboj, razbili zid poleg blagajne in od strani razbili blagajno z istim krampom. Iz železne blagajne so vzeli približno 150 osebnih izkaznic, nekatere potrgali in jih pustili razmetane po tleh z drugimi papirji, ki so bili na dveh mizah in v predalih te pisarne. Neznance pa je najbolj zanimal denar. V blagajni je bilo 18 kuvert, v vsaki od teh je bilo 30.000 lir. Gre za najemnino za grobove na vaških pokopališčih. Poleg tega denarja (skupno 540.000 lir), so odnesli še približno 60.000 lir, ki jih imajo na občini za majhna izplačila. Vse račune občina plačuje namreč preko goriške hranilnice, Na železni blagajni so v znak zahvale pustili še napisano «Grazie». Karabinjerji so vzeli povsod prstne odtise. Kdaj je prišlo do vdora v županstvo? Študent Marko Rojc, ki stanuje tam blizu, je karabinjerjem povedal, da je šel spat nekaj po polnoči in da je slišal, da nekdo nekaj tolče, mislil pa je, da je kdo pred bližnjo gostilno. V sredo zjutraj je neznan mladenič, svetlih las in visoke postave, bil v kletnem prostoru, kjer je ambulanta in tamkajšnjo bolničarko, ki prihaja vsako sredo iz goriškega zdravstvenega konzorcija, vprašal, kje lahko dobi neko mladenko. Ta ga je poslala y Drevi srečanje Občinske enotnosti na Vrhu Lista Občinske enotnosti v So-vodnjah priredi drevi, ob 20.30 pogovor z občani na Vrhu. Pogovor bo v gostilni pri čotovih. V prihodnjem tednu bodo podobna srečanja tudi v drugih vaseh občine in sicer v torek, v Rupi, v sredo na Peči, v četrtek v Gabrjah ter v petek v Sovodnjah. milijonov lir, za modernizacijo naprav v barvarnici pa 190 milijonov lir. Skupno to znaša osem milijard lir, tem bi bilo treba v nekaj letih dodati še drugih šest in pol milijard lir za nadaljnjo modernizacijo. Seveda pa bi si morali novi partnerji zagotoviti še več milijard za plačilo dolgov prejšnjega podjetja. Na deželi pravijo, da so nekateri partnerji pripravljeni dati denar in pristopiti v novo mešano družbo * Friulio, če se izvede sanacijski načrt. V zvezi s tem so bili te diu pogovori med sindikalisti in deželnim odbornikom za industrijo De Carlijem, včeraj je bil De Carli v Gorici, kjer se je sestal z zastopniki političnih strank. Prisotni so bili zastopniki KD, KPI, PSI, PSDI in PRI, poleg teh pa še senator Bacicchi ter deželni svetovalci Brancati, Cocianni in Zorzenon, zastopnik goriške občine Moise in predsednik pokrajine Pagura (sestanek je bil v dvorani pokrajinskega sveta). Prizadeti delavci seveda oporekajo tem predlogom. Delavce pa najbolj žuli, da niso v treh letih, odkar je v podgorski tovarni dopolnilna blagajna, pomislili na morebitne drugačne možnosti zaposlitve delovne sile. Danes odprtje razstave «Bianco e Bianco» Ob priliki današnje otvoritve sejma tBianco e Biancos. na goriškem razstavišču, bo v Gorici deželni odbornik Dario Rinaldi, ki bo imel priložnostni govor. Razstava, o kateri smo obširneje pisali v prejšnjih dneh, bo odprta do 8. junija. PROSVETNO DRUŠTVO •OTON ŽUPANČIČ* ŠTANDREŽ vabi danes zvečer, v petek, 30. maja, ob 21. uri v Dom Andreja Budala, na KONCERT moškega zbora »Valentin Stanič* iz Avč in Levpe. Dirigent; Štefan Mavri. Izleti Sovodenjska planinska skupina SPD Gorica vabi v nedeljo, 1. junija, na izlet na Čaven, skupaj z domačini iz Skril. Odhod ob 8. uri s Travnika ali ob 9. uri iz Skril. Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi 28. in 29. junija avtobusni izlet v Beograd z obiskom groba predsednika Tita. Prijave sprejemajo na sedežu društva nepreklicno do 30. maja. Na sedežu društva nudijo tudi vsa pojasnila o poteku izleta. Kino Danes v Kromberku pogreb Marije Leban Danes ob 16. uri po jugoslovanskem času bodo v Kromberku pri Novi Gorici pokopali 90-letno Marijo Leban, ki se je rodila v Lokah. Dolgo let je živela z družino v štandrežu ter se 1952. leta preselila v Kromberk k svojemu možu in otrokom. Prizadeti družini in še posebej Gabrijelu Lebanu, družbenopolitičnemu delavcu v Novi Gorici, izrekamo ob tej izgubi naše iskreno sožalje. Gorlcu VERDI 17.30-22.00 «La cittk deli« donne*. M. Mastroianni in A. Truchnel. Prepovedan mladini pod 14. letom. CORSO 17.00-22.00 «La collina dei conigli*. Barvna risanka. VITTORIA 17.00-22.00 »Piaceri fol-li». Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržit EXCELSIOR 18.00-22.00 «H signor« degli anellis. PRINCIPE 18.00-22.00 «AmitivUl« horror*. Nova Gorica in okolica SOČA 18.00-20.00 «Dan velikih valov*. Ameriški film. SVOBODA 18.00-20.00 «Ta Amerika*. Ameriški film. DESKLE 19.30 «Beli Buffalo*. Ameriški film. Bianco&Bianco GORICA 30. maj — 8. junij 1980 SREČANJA TRGOVINSKA ZBORNICA ZA INDUSTRIJO OBRTNIŠTVO IN KMETIJSTVO GORICA gožizia esposizioni Ul. della Borca 15— Tel. 0481/33440 SREČAJMO SE Ženska in njena stvarnost Bo «umor zaradi časti» končno stvar preteklosti? Senatna komisija za pravosodje je odobrila zakonski predlog, da se iz kazenskega zakonika izločijo nekatera zastarela zakonska določila «V obrambo družinske časti*, ♦zaradi blatenja družinskega imena*: take in po 'obne razlage bodo po vsej verjetnosti pregnane tudi iz italijanskih sodnih dvoran. Pred kratkim je namreč senatna komisija za pravosodje z veliko večino o-dobrila predlog, da iz kazenskega zakonika črta tista zakonska določila, ki opravičujejo «umor zaradi časti* in dopuščajo poroke, ki «naj bi popravile zlo*. V razpravo so bila še določila o detomoru, vendar so člani komisije ta določila spremenili v toliko, da bi od sedaj kot olajševalno o-koliščino upoštevali «izredno slabe materialne in moralne pogoje, v katerih bi ženska rodila* in ne več «o-nečaščeno družinsko ime*. O sklepu pristojne komisije bosta seveda morala razpravljati še senat v celoti, nato še poslanska zbornica in šele nato in seveda, če bo predlog prodrl v prvotni obliki, bo lahko stopil v veljavo. Predpisana pot je torej še dolga, skrajša pa jo lahko le «politična volja* strank, ki so zastopane v parlamentu. Tako bi te sile, so ob tem ugotovile ženske organizacije, vsaj v majhni meri upoštevale zahteve in predloge ženskega gibanja. Pravzaprav prizadevanja ženskega gibanja niso šla v tej smeri, saj je slednje skušalo zajeti vprašanja raznih oblik nasilja nad žensko globalno in tudi postaviti nekaj splošnih smernic. Zato so tudi razne ženske organizacija in skupine tudi skupno predstavile zakonski osnutek proti nasilju, ki so ga že predložili parlamentu. V tem dokumentu so ženske jasno opredelile pojem nasilja in s tem v zvezi tudi ženske časti, ko se v besedah in dejanjih spoštuje in u-pošteva vsaka oseba kot celovita osebnost, nihče ne rabi, oziroma zavrača neke posebne «zaščite», ki je konec koncev samo zakonska zaščita močnejšega. Kaj so pravzaprav predpisovala, oziroma še predpisujejo zakonska določila o «častnih prestopkih*; v bolj ali manj odkriti obliki pravijo, da lahko oče, brat, sin ali mož «ma-ščuje oskrunjeno čast* ženskega člana družine, ki je lahko torej hči, sestra, mati ali žena. Z drugimi besedami to pomeni, da so določeni «prekrški zoper čast* več vredni kakor človeško življenje, po drugi strani pa, da se mora predvsem ženska ravnati po nekih nepisani!, zakonih, ki ne,-poznajo pravice o samoodločanju. Vodilo dejanj je torej neko pojmovanje časti, oziroma družbene in družinske ureditve, kjer je vloga ženske postranska, oziroma v celoti podrejena «družiaskim in širše družbenim zahtevam*. Kc so obravnavana zakonska določila v takem hudem nasprotju tako z ustavo kot tudi že, čeprav na žalost v manjši meri, s splošnim javnim mnenjem, so nekatere ženske predstavnice, kot na primer senatorka Ravaioli, menile, da se zahteva po odpravi teh določil nikakor ne križa s pomembnejšo zr, lite vo po temeljiti spremembi celotnega gledanja na vprašanje nasilja nad žensko. Zato so tudi ženske organizacije menile, da predstavlja sklep pristojne senatne komisije majhen korak naprej v prizadevanjih za večje upoštevanje ženske, njenih zahtev in tudi odločitev. Seveda pa zgolj z odpravo takih in podobnih določil ne bomo izgradili družbe, ki bi ustrezala njenim željam in upravičenim pričakovanjem, take družbe, ki bi si jo moral želeti vsak resnični demokrat. Vsak korak, pa še tako majhen, predstavlja premik na dolgi poti. ki so jo ubrale ženske in njene organizacije, ki si med drugim prizadevajo, da bi si pot, ki jih loči od današnje stvarnosti do zaželenega cilja, čimbolj skrajšale. Kajti odločitev renatne komisije pač moramo soočiti z odločenostjo žensk, da jih ne bi več cenili zgolj kot tržno-kupno in prodajno blago z vrednostmi, ki jih postavlja «častni kodeks*; nadalje ga moramo primerjati z utrujenostjo in naveličanostjo nenehne vsakodnevne borbe žensk, da bi jih upoštevali kot celovite osebnosti; ob njej ne moremo pozabiti na slogan, ki so ga ženske glasno izpovedovale na zadnji manifestaciji — «0»-ros ti nam moški, da si nas posilil, vemo, da smo same te izzivale* — kajti izraža miselnost, ki v Italiji nikakor še ni premagana. Šele po vsem tem lahko rečemo, da je odločitev senatne komisije pomembna, nikakor pa ne zajema vseh zahtev, ki jih zadnje čase žers o gibanje postavlja z vedno večjo odločenostjo in tudi jasnostjo. bp Na knjižni polici Sest del Mladinske knjige ki zasluži vso pozornost Založba Mladinska knjiga je do prvega pomladnega dne izdala letos 56 knjig, med njimi veliko domačih del, in šest učbenikov. S tem je v celoti izpolnila lanskoletni program in enako program za prva dva meseca letošnjega leta. Med izdanimi knjigami jih je 46 namenjenih mladini, kar še posebno kaže, da gre za izdajateljico knjig, namenjenih najmlajšim bralcem. Vse letos izdane knjige obsegajo nekaj nad 343.000 izvodov. Za začetek leta torej obilna bera. Med novimi knjigami si oglejmo šest knjig, na katere je treba posebej opozoriti. Dve med njimi pomenita tudi začetek nove zbirke za mlade bralce. Gre za zbirko z naslovom Odisej. Pa mi verjamete. Pod tem naslovom je pri Mladinski knjigi izšel izbor jugoslovanskega modernega pesništva za mladino. Naslov zbirki, ki jo je uredil Niko Grafenauer, je povzet po istoimenski pesmi Dušana Radoviča. Sicer pa so v tem izboru zastopani pesniki iz vse države. Skupaj jih je 38, vseh pesmi pa je 74. Nekateri pe- sniki so zastopani s po eno pesmijo, nekateri najbolj znani 'Župančič, Radovič, Zvonimir Balog tudi s po štirimi. Knjiga ni antologija temveč je nekakšna razstava, kot je knjigo nekdo duhovito označil. Urednik Niko Grafenauer je poleg kratkega uvoda prispeval tudi spremne besede za vsakega pesnika. V teh kratkih u-vodnih besedah pred vsakim avtorjem predstavi pesnika, njegovo življenje in delo in ga približa mlademu bralcu. Izbor je seveda nujno subjektiven, ni pa odveč poudariti, da je breme prevajanja pesmit bremenilo v glavnem urednika samega. Knjiga je tudi ilustrirana in je ilustracije prispeval Milan Bizovičar. Nebotičniki, sedite. Knjiga s tem nenavadnim naslovom je namenjena mladim bralcem, mladim vseh starosti. Napisal jo je Niko Grafenauer in se tako spet po daljšem času predstavil kot pesnik za mladi rod. Pesniška zbirka ima tri dele. Prvi del, poln igrivega humorja, je namenjen najmlajšim. Ta del nosi naslov Nebotičniki, sedi- •iiiiiiiiikiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiHuiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiU ZDRAVNIKOVO MNENJE Zakaj so nesreče in poškodbe otrok iz leta v leto pogostejše in hujše V visoko razvitih državah je tovrstni davek velik - Otrok je zelo radoveden Otrok hoče biti junak in ne pozna strahu - Kako bomo otroka zavarovali Nesreče in poškodbe otrok vsako leto zahtevajo veliko žrtev, preveč, da bi lahko ostali do tega vprašanja ravnodušni. Iz leta v leto predstavljajo večje zlo za o-troke vseh starosti, veliko jih u-mre, še vec pa se jih pohabi za vse življenje. Z naraščanjem prometa, z razvojem industrije, z u-porabo elektrike, z vse hitrejšim tempom življenja, raste tudi število nesreč med otroki. Starši med pehanjem za boljšim kosom kruha cesto zanemarjajo svoje otiv-ke, jih prepuščajo cesti ali pa ljudem, ki niso vredni,tegp ^upanja,. V visoko razvitih državah je t« davek civilizaciji še> večjrkotprf nas, saj St> sfrtHftfe vzrok umrljivosti, na prvem mestu, še zlasti v starosti med drugim in petim letom. Poprečno u-mre vsak tretji otrok kot žrtev nesreče ali njenih posledic. Nesreče so v otroški dobi zato tako pogoste, ker izvirajo iz otrokove narave same in so posledica otrokovega odnosa do okolja. Največ otrok se ponesreči pred petim letom starosti, to je v dobi, ko je otrok najbolj radoveden, večni raziskovalec, vse neznano ga privlači, vsaki stvari skuša priti do dna, prime za vsako stvar, vse vtika v usta, ker je tudi to eden od njegovih načinov spoznavanja okolice. IIIMIUIIIIIIMmumiMIMIirilllllllllIMMIIIIUtllHUlllMIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllMlllllllllinUllllllllltlimilMIHIJIII Na Hribenci pri Zabrežcu in v Mačkoljah udarniško Na Hribenci pri Zabrežcu so v teku priprave za nedeljsko slavje ob 80-letnici prosvetnega društva »Slovenec* in za 10-letnico razstav domačega vina, Z udarniškim delom so pred časom začeli graditi betonski oder (gornja slika). V Mačkoljah in sicer v gozdiču nad spomenikom padlim partizanom pa so člani domačega prosvetnega društva »Primorsko* začeli krčiti gozd in grmovje, da bi pripravili primeren teren za vrsto prireditev, ki so na sporedu v bližnjih mesecih Zelo si želi biti v očeh okolice junak, zato pleza pc ograjah in drevju, skače z visokega zidu, hodi po o-graji mostu nad deročo reko, draži psa in sploh ne pozna strahu. Tako rad bi bil že čisto odrasel, samostojen, ne zna pa še presoditi, kje preži nanj nevarnost. Do nesreče ali poškodbe lahko pride na vsakem koraku, ob najrazličnejših priložnostih, tako doma v stanovanju kot med igro zunaj na cesti ali ob vodi. Skoraj vsak dan beremo v časopisih poročila o prometnih pesrečah, katerih žrtve so »bili majhni otroci. Vendar se zgodi največ nesreč donWriJ«-stiWYflW'' ali na domačem dvorišču. In ravno tu igra pogosto važno vlogo naša nepoučenost, nepravilno urejeno stanovanje in njegova okolica. Majhni o-troci nimajo kaj iskati v pralnicah, pri nezavarovanih strojih v delavnicah ali v hlevih pri živini. Kako otroka zavarovati? V prvi vrsti moramo poznati o-trokovo življenje, njegove navade in razvade. Vedeti moramo, kaj otroci delajo, kadar so sami, kaj jih privlači in kaj je za njih še posebno nevarno. Poznati moramo do potankosti otrokovo okolje, njegov mali svet, v katerem se giblje, in vse nevamesti, ki nanj preže. Še posebno moramo biti previdni, kadar pride otrok v novo okolje, na primer iz vasi v mesto in narobe Medtem ko je svet eno- ali dveletnega otroka še zelo majhen, saj obsega le domačo hišo in vrt okoli nje, se svet petletnega kratkohlačnika že znatno razširi preko nevarne ulice do sosedovega dvorišča in še dalje po ulici, zlasti še, če otrokovo zanimanje privlačijo vabljive izložbe trgovin. Tu se bo otrok srečeval s številnimi novimi nevarnostmi, na katere moramo biti pripravljeni mi, pripraviti pa moramo tudi našega malčka. Otroka do petih let ne smemo nikoli oustiti samega brez nadzorstva ali pa ga zaupati v varstvo eno ali dve leti starejši sestrici. Naš malček je še povsem nesamostojen, njegova vedoželjnost in želja po uveljavljanju, pa ga naravnost ženeta v nesrečo. Pri zelo majhnem otroku bo glavni del varstva padel na naša ramena, malo večjemu otroku pa se da že marsikaj dopovedati, zato ga moramo vzgajati, kako naj se vede na cesti, ob vodi, na vlaku, v avtobusu. Stalno ga moramo opozarjati na nevarnosti ognja, strupov, e-lektridnega toka, razstreliv. Mnogo več bo zalegla prijazna beseda in razlaga kot pa vse grožnje in prepovedi. Kako preprečiti prometne nesreče? O prometnih nesrečah je bilo že veliko pisanega. Prometno vzgojo uvajajo že v otroške vrtce, kari je vsekakor potrebno pri našem vse gostejšem prometu. Vendar pa še vednp največ lahko stori voznik sam, če se bo zavedal, da mu v naseljih vsak trenutek lahko skoči pod kolesa otrok. Kadar ugasne mlado življenje, mislim, da ni važno, kdo je kriv. Važno je le, ali bi se z malo bolj previdno vožnjo nesreča dala preprečiti. Med nesrečami doma prevladujejo opekline in oparine. Otrok v svoji radovednosti kaj hitro potegne nase vrelo mleko ali pa pade v vrel lug. Na žalost pa so pogosto posledice še strašnejše zaradi nestrokovne pomoči po poškodbi. Veliko je smrtnih primerov zaradi padcev z višine. Dojenček se lahko poškoduje že pri padcu iz posteljice ali s previjalne mize. Pri malo večjem otroku pa naj-češče slišimo o padcih skozi okno ali preko balkona. Ker imajo mali otroci, zlasti do drugega leta starosti, navado nesti vse v usta, pa najsi bo slaščica ali nevarei strup, jim stalno preti nevarnost zastrupitve. Najpogostejše so zastrupitve z zdravili, razkužili ali sredstvi za čiščenje, ki se uporabljajo v gospodinjstvu, na podeželju pa, z insekticidi in z umetnimi gnojili. Zato morajo biti vse te nevarne stvari varno spravljene pod ključem, tako da jih otrok ne more doseči. Dojenček se lahko zaduši v posteljici, zato mu ne podlagajmo pod glavo mehkih blazin! Tudi11 Vazni trateči' Ih pentljice -na-otrokovih oblačilih, so lahko zelo nevarni,- saj se tako radi zataknejo Ob ograjo posteljiče in otrok’še dobesedno obesi. Ko pa prične naš malček živahno raziskovati svojo okolico, pazimo na hladilnik, da se nam ne zapre vanj, in zaduši, saj tako rad raziskuje notranjost predalov in omar. Posebna previdnost je potrebna, če je v bližini našega domovanja voda, zlasti reka, kadar ’ je po deževju še posebno deroča in narasla. Otroci kaj radi med igro zaidejo do vode, nabirajo ob bregu cvetice, skačejo za žogo in se nenadoma znajdejo v vodi. Narasle in deroče reke so nevarne celo izkušenim plavalcem, za majhnega in nemočnega otroka pa skoraj ni rešitve. Kljub naši pazljivosti pa so nekatere-nesreče in. poškodbe skoraj neizbežne. Otrokov uporniški in raziskovalni duh ga stalno rine v nesrečo. Če mu bomo stali ob strani kot prijatelji in svetovalci, se bomo lahko izognili vsaj najnevarnejšim. R. R. te. Drugi del je namenjen starejšim otrokom. Naslov Stara Ljubljana, še. bolj pa pesmi, ki pripovedujejo o življenju naših dedov in babic ' v Ljubljani, pove dovolj o značaju teh pesmi. Sicer pa gre za pesmi z motivi iz starega življenja mesta, motivi posnetimi po zgodovinskih virih, kot na pr. o pisarjih, o pekih, ki so jih namakali v Ljubljanici, pa o prvem slonu, ki je prišel v mesto. Tretji del nove zbirke je posvečen odraslim otrokom in njihovim prvim skrivnostim, strahu, ljubezni, smrti in podobnemu. Ta del je najkrajši. Zlasti drugi del pa vzbuja pričakovanje, da bo pesnik na to tematiko še zapel nove pesmi ali pa ustvaril verze posvečene mestu današnjega časa. Knjiga ima pesnikovo kratko spremno besedo, pa tudi njegove opombe k pesmim o stari Ljubljani. I11 pa, seveda, ilustracije Matjaža Schmidta, ki so skladne lahkotnosti, duhovitosti in igrivosti Grafenauerjeve poezije. Prva domovina. To je zbirka spominskih črtic Kristine Brenkove z ilustracijami Marlenke Stupica. To so kratke spominske zgodbe iz avtoričinega otroštva, namenjene najmlajšim. Zlata skledica. Mladinska knjiga izdaja posebno knjižno zbirko Zlata ptica, zbirko pravljic posameznih narodov. V tej zbirki je doslej izšlo že okoli sto knjig. Na podlagi teh zbirk pravljic je Mladinska knjiga zdaj izdala izbor najboljših in najrazličnejših pravljic narodov z vsega sveta. Izbor je pripravila Kristina Brenkova in knjigo poimenovala Zlata skledica. V tem izboru najboljših in najrazličnejših pravljic sveta so tudi domače pravljice. Uvodno besedo pod naslovom Zakaj beremo pravljice je prispevala Alenka Goljev-šček. Ilustracije so delo Ančke Gošnik - Godčeve. Izdaja izbora pravljic z vsega sveta je pomembna ne samo zaradi tega, ker o-beležuje jubilej knjižne zbirke Zlata ptica, zbirke najlepših pravljic in pripovedk iz svetovne književnosti, temveč zato, ker je knjiga namenjena tudi branju in prebiranju najboljših stvaritev tovrstne literature vseh narodov sveta. Slon v žepu. Pod naslovom Slon v žepu je izšla prva knjiga nove zbirke Sončnica, ki naj bi prinašala reprezentativne izbore z opusi del posameznih pesnikov za mladino. Knjige naj bi imele uvode in ilustracije. Zdaj sta v prvih dveh knjigah predstavljena Tone Pavček in Leopold Suhodolčan, v kratkem izide v prevgdu ,otroška poezija Zvonimira Balggg,, v pripravi je zbirka z mladinsko poezijo Bran-SI. Ru. (Nadaljevanje na zadnji strani) iiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiuiiiitiiiiiiiiiiiiifiiuiimHiiiiiiiKMiiiKHiiHiriiiiiiiiitin ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Šolska vzgoja: Obletnice — Andrea Palladio 13.00 Risanke 13.30 DNEVNIK Danes v parlamentu 14.10 Šolska vzgoja: Jezik za vsakogar: ruščina 17.00 3, 2, 1. . . Stik! 17.15 Game, igra! 18.00 Šolska vzgoja: Nasveti za avtomobiliste 18.30 Dnevnik 1 — Kronike Sever kliče Jug — Jug kliče Sever 19.00 Dogodivščine medvedka Ruperta — risanka 19.20 Sedem in pol, nagradno tekmovanje, ki ga vodi Claudio Lippi 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Volilna tribuna 21.45 Ingrid Bergman: »Viaggio in Italia* (Potovanje v Italijo) Režija Roberta Rossellinija Ob koncu DNEVNIK, Drugi kanal 12.30 Lihi prostor 13.00 DNEVNIK 2 - OB 13. URI 13.30 Volilna tribuna 13.40 Šolska vzgoja: Napravimo mi 14.10 V 80 dneh okoli sveta risanke 14.50 Iz evrovizije: «Giro d’Italia» Program za mladino 17.00 Pierre Fabien in tovariši 17.25 Buli in Bill — risanka 17.35 Glasbeni popoldnevi Franz Schubert 18.00 šolska vzgoja: Gledani od blizu Enio Moriotti — slikar 18.30 Iz parlamenta Dnevnik 2 — športne vesti 18.50 Dober večer z. . . Rossanom Brazzijem Vmes TV film Napoved vremena 19.45 DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO 20.40 Quaderno proibito 4. in zadnji del TV nadalj. 22.00 Druga plat zvona Ob koncu DNEVNIK 2 Tretji kanal 18.30 šolska vzgoja: Turizem 19.00 DNEVNIK 3 19.30 Volilna tribuna 20.00 Olimpijska prvenstva 20.05 «Ben venga maggiol* 21.30 Volilna tribuna 22.00 Olimpijska prvenstva 22.05 Italija in giro 22.50 DNEVNIK 3 23.20 Olimpijska prvenstva JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.55 - 15.55 TV v šoli 18.10 Poročila 18.15 Mi smo smešna družina, lutkovna serija 18.30 Ptičje strašilo, mladinska nadalj. 18.55 Poje vam Jadranska Stojakovič 19.30 OBZORNIK 19.40 Poklici v elektrogospodarstvu 20.10 Risanka 20.30 TV DNEVNIK 21.00 Slovehski kraji med seboj: Ajdovščina - Črnomelj 22.35 V znamenju 22.50 MARTIN LUTHER KING, TV nadaljevanka in konec Koper 19.30 Odprta meja 20.00 Otroški kotiček 20.15 Stičišče 20.30 Risanke 20.45 TV DNEVNIK 21.00 BILA JE NOČ V RIMU film Igra,jo: Leo Glenn, Giovan-na Ralli in drugi Režija: Roberto Rossellini 22.30 Prijatelj Filip - TV igra Zagreb 18.45 Plavich, otroška oddaja 19.15 Koraki, mladinska oddaja 19.45 Poezija 20.30 TV DNEVNIK 21.00 Glasbena oddaja 22.00 Bratje Sackett, TV nadalj. 22.50 TV DNEVNIK 23.05 Stoletje revolucij: ŠPANIJA, 2. del TRSTA 7.00. 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Iz sveta folklore in ljudskega izročila; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert; 11.00 Oddaja za srednjo šolo; 11.20 Vokalno-instrumentalni ansambli; 11,30 Nasveti, paberkovanja, zanimivosti: Osebna vozila danes; 12.00 Na goriškem valu; 12.30 Glasbena panorama; Deželna volilna tribuna: 13.20 Zborovska glasba; 13.40 Skladatelj dirigira; 14.10 Otroško okence; »Kje je napaka?*; 14.30 Mihail šolohov: «Tihi Don* — 12. in zadnji del; 15.00 Glasbeni popoldan za mladino: Popularnih deset; Mikrofon v razredu: S pesmijo po Jugoslaviji; Alvin Lee&Co. v živo; 17.10 V našem prostoru: Mi in glasba; «Dvignjena zavesa*, gledališki trenutek doma in drugod; Slovenski priimki v Furlaniji in na Goriškem; Ljudski zvoki KOPER (Italijanski program) 8,30, 9.30, 10,30, 11.30, 12 30, 13.30. 14.30, 15,3.', 10.30, 17.30, 18.30, 19.30, 20.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.00 Štirje koraki; 9.15 Poje Mišo Kovač; 14.00 Z nami je. .10.32 Glasbeni odmor; 10.40 Mozaik, glasba in nasveti; 11.03 Glasbena oddaja; 11.32 Kirn, svet mladih; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Glasba na ves glas; 14.33 Italijanski zbori; 15.00 Prijetno popoldne: 15.33 Prijetna glasba; 15.45 Z nami je. . 16.00 Sa- moupravi jalec; 16.10 Izbrani za vas; 16.45 Poje Mina Vemagi; 17.00 Kultura in družba; 17.32 Crash; 17.55 Izletnik; 18.00 Glasba, šport, zanimivost; 19.12 Poslušajmo jih skupaj: 19.32 Petkov koncert. t, KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.25, 14.30, 15.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 14.00 Pregled dogodkov; Najava sporeda; 14.05 Jugoslo an.ska pop scena; 14.40 Svirac svira, kolo igra — spored pesmi in plesov; 15.00 S polnipii jadri: 15.37 Glasbeni notes. objave; 16.00 Dogodbi in odmevi: 16.30 Glasba po želiah; 17 00 Kulturni relief; 17.10 Vaš telefon, naš mikrofon; 17.30 Pri- morski dnevnik; 17.45 Reklame in zabavna glasba LJUBLJANA 7.00, 8.00. 9.00, 10.03, 11.00, 12.00. 15.00, 16.00, 19.00 Poročila: 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Z glasbo v dober dan; 9.30 Glasbena pravljica; 9.45 Naši umetniki mladim poslušalcem; 10.05 Z radiom na poti: 10.45 Turistični napotki; 11.05 Rezervirano za. . .; 12.35 Znano in priljubljeno; 13.10 Iz glasbene tradicije jug. narodov in narodnosti; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalne godbe; 14.00 Danes do 13. ure; 14.20 Obvestila in zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam. ..; 14.50 Človek in zdravje; 15.05 S poti po domovini; 15.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Napotki za turiste; 16.35 Zabavna glasba; 17.00 »Vrtiljak*; 18.00 Studio ob 18. uri; 19.00 Razgledi po slovenski glasbeni literaturi; 19.30 S knjižnega trga; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Minute z...; 21.00 Uganite, pa vam zaigramo. . .; 22.05 Oddaja o morju in pomorščakih; 23.30 Iz logov domačih: 1.05 - 5.30 Nočni program — glasba. testenine iz ostre moke 1 kg olivno olje due mondi riž victona maratelli ,30l) g 3 konf. po 170 g mare testenine meso tns manzotin 145 9 olupljeni paradižniki sarella _____________ izbrano telečje meso brez kosti zrezki 1 kg lir izbrano telečje meso breZ koSti v kosih 1 kg Hr O ociscen piscanec pripravljen za kuho 1 kg Hr femet branca menta teacher’ s &>\ kava splendid K mvmiM zavojček 400 g casarecci sv maitre fromager francoski ementalec 10 dkg i,r asiago tipico JlWATW£' milo fairy KOLESARSTVO DIRKA PO ITALIJI Saronni prvi v Barletti Visentini ohranil vodstvo Na skupni lestvici ni prišlo do sprememb BARLETTA — Giuseppe Saronni, Jff* 1 2 3 Poraženec 12. etape, se je odvit' iZe naslednji dan in je s silo f1® končnim sprintom osvojil vče-£nJ0, 13. etapo. , ^aronni sicer ni niti minimalno iz-liJ ■ . sv°jega položaja na skupni Vo_!lci' saj je z njim na cilj pri-Pa ' vsa 8'avr,ina, na dlani »• •le:. da je kolesar iz Novare z 'fajsnjo zmago zopet dobil zau-(I, v .v svoje sposobnosti po spo Y’ju,..ki £a je doživel dan prej. u.^ajšnja. etapa ni prinesla ni-sprememb na skupni lestvi-■n bi tudi potekala povsem neo-J5?n°’ ko bi ne prišlo 20 km pred do padca skupine kolesarjev . adi neodgovornosti nekaterih gle. si trV' Ugodilo Se je namreč v va-“isceglie, da je nekdo z balko-i., vrgel na kolesarje vrečko vode, Jako da je prišlo do padca nekate-kole—r -- - - -- * tudi , kolesarjev, med katerimi sta bi ^ tudi roza majica Visentini in kol vara' ^a srečo pa pri padcu žt«*rji niso utrpeli resnejših po-Ui^^tn vsi so tudi privozili z glavični red 13. etape (Lecce -i “arletta) • Giuseppe Saronni, ki je prevoja 220 km v 6.22’52” s poprečno 5 ^trostjo 34,476 km na uro • dertin (Fr.) 7 Martinelli l pavazzi .■ Mantovani 2' Moser • Morandi «’ 'tdlemiane (Fr.) B«.»g (ZRN) Sledi vsa glavnina v zmagovalčevem času. SKUPNA LESTVICA j ’«entihi » £°ntini / Ruperez (Šp.) t' JJanizza nov svetovni rekord v atletskem peteroboju s 4.880 točkami. Svoj prejšnji svetovni rekord je popravila za 41 točk. Njeni rezultati so bili taki: 100 m ovire: 13”; krogla: 16,06 m; višina: 180 cm; daljina: 6,36 m; 800 m: 2’14”1. Tkačenkovo so leta 1978 na e-vropskem atletskem prvenstvu v Pragi dosmrtno diskvalificirali in ji odvzeli tudi naslov evropske prvakinje, ker so ugotovili, da je jemala anabolike. Letos pa so ji v začetku sezone kazen znižali na 18 mesecev. Kot vse kaže je prisilni počitek dobro izkoristila. Na nekem atletskem tekmovanju v Vzh. Berlinu je skočil vzhodni Nemec Frank Pascher v daljino 8,36 m. V mednarodnem prijateljskem nogometnem srečanju v Poznanju je Poljska odpravila Škotsko z 1:0 (0:0). Strelca edinega gola je bil Bo-niek. Jutri bo na stadionu «1. maj» spet živžav ODBOJKA NAŠE EKIPE V RAZNIH PRVENSTVIH Zelo pomembna zmaga Brega Kontovelke po pričakovanju osvojile novi točki - Goriška Olympia izgubila v mestnem derbiju • Zanesljiva zmaga štandreške Juventine 1. ŽENSKA DIVIZIJA Kontovel — Donatello 3:0 (15:3, 15:7, 15:11) KONTOVEL: Denis Daneu, Čer-njava, Tatjana Cibic, Prašelj, Ma-riza Daneu, Rupelj, Valnea Cibic. Proti zadnjeuvrščenemu Donatellu so Kontovelke z lahkoto pospravile svoj šestnajsti par točk in s tem še bolj utrdile svoje tretje mesto na lestvici: tekma se je vlekla dolgočasno in nezanimivo, saj je bila razlika med ekipama preočitna. Poleg vsega pa so igrale gostje še precej nemotivirano in brez vsake zagrizenosti. To pa je razumljivo, saj so že pred koncem prvenstva nazadovale v nižjo ligo. Za Kontovelke pa je bila tekma le lažji trening in to ko manjkata le še dve koli do konca prvenstva, v katerih bo naloga naših igralk znatno težja, saj bodo igrale proti San Lui-giju, oziroma proti PAV iz Vidma. IZIDI 20. KOLA Tako so nastopali otroci vrtcev s svojimi mamicami na prireditvi, ki jo je v soboto na stadionu «1. maj* organizirala komisija za daraščajočo mladino pri SKGZ. Jutri pa bodo na vrsti njihovi starejši vrstniki, osnovnošolci, ki bodo na stadionu «1. maj* v jutranjih urah nastopili na osnovnošolski olimpiadi v atletskem troboju in v igri med «dvema ognjema*. Tekmovanje bo izpeljala (pod pokroviteljstvom OŠ «Oton Župančič*) Športna šola Trst, začelo pa se bo ob 9. uri Kontoval - Donatello 3:0 Celinia - S. Luigi 1:3 . PAV Despar - Sloga 3:0 CUS Trst - Prata 1:3 I Virtus - Breg 1:3 •j' Schmutz (švi.) 8' 3lnault (Fr.) n" fjnudsen (Nor.) !»• ^tonchelli i, Moser Si 62.56T2” 44” 1’22” 1'53” 2’13” 2’55” 2'58” 3’13” 3’46" 3’47” 6’12” Roc- GIMNASTIKA V NEDELJO NA STADIONU «1. MAJ» V TRSTU NOGOMET KRAŠKI POKAL KRSTNI NASTOP MLADIH TELOVADK Primorec podlegel Najmlajši Borov odsek bo pokazal sadove svojega enoletnega delovanja g gVICI KvCtStt Krašovci so v tem derbiju slavili zasluženo zmago j. ,aronni ki £nes na sporedu 14. etapa, tatZ č°kaj naporna (Foggia as°. 186 km). Jetika V PETEROBOJU Svetovni rekord Nadežde Tkačenko^r^ 7v!0NECK — Sovjetffija Nadežda cenko je postavila v Donecku Najmlajši Borov odsek — gimnastični — bo v nedeljo zjutraj pokazal sadove svojega enoletnega obstoja. Gimnastične aktivnosti pri Boru namreč doslej niso gojili, ker pa je bilo zanjo med našimi deklicami veliko zanimanje, je prišlo do ustanovitve novega odseka, v katerega se je že kar v začetku prijavilo veliko število deklic. Odsek se je, seveda, ubadal z običajnimi začetniškimi težavami, med katerimi je prišlo zlasti do izraza pomanjkanje vodilnih kadrov, vaditeljev, težave s prostorsko stisko so bile včasih skoraj nerešljive (vadba včasih poteka kar na pločniku pred dvorano), pa tudi pa manjkanje tradicije je prineslo svoje. Kljub temu pa lahko rečemo, da je vse te pomanjkljivosti skoraj povsem nadomestilo izredno navduše nje.' naših najmlajših telovadkv ki s& «niso* nikoli ustrašile ne težav, ne fiaporov pri osvajanju novih gimnastičnih prvin.’ Prav njihova iz- jemna prizadevnost je največ pri spevala k temu, da je odsek lahko že po enem letu vadbe pripravil svoj prvi nastop. Naše mlade telovadke so osvaja le razne gimnastične prvine, ven dar pa se vse bolj usmerjajo v ritmično gimnastiko, za katero imajo vsekakor precej boljše pogoje, kot pa za orodno telovadbo. Glede na to, da so še zelo mlade (večina o biskuje še osnovno šolo) in začetnice, od njih kajpak ne moremo še pričakovati ' vrhunskih storitev, kljub temu pa lahko rečemo, da smo z njihovim znanjem po enem letu vadbe povsem zadovoljni. Nemajhne zasluge za vse to pa nima le društvo in telovadke same, ampak tudi njihovi starši, ki so premostili mnoge težave, da so svojim deklicam omogočili redno udejstvovanje v tej panogi. Gimnastični' 'odsek Bora je letos gojil le vadbo deklic, ker med dečki ni bilo dovolj odziva. Vsekakor pa bi bilo treba pomisliti na mož ..................................................I.MMIIIIIIM.....11,1111«.....Milil...........................................................»■>........ ?°bojka REVIVAL 80 Danes polfinale ^kmi ženskih ekip bodo odigrali Zvečer v Dolini - Finale v nedeljo S, rJnih bojev v letošnjem prven-^ in kJeat'vcev Pe iLs? Vse prijavljene moške e-astopale v isti skupini. ,V w , MOŠKI jipi P- st;a se pomerili pri Banih 'Sila * in Sloga. Tekma je o-^ p, 9 drugem mestu na lestvico » „e 80 premagali okrnjeno . 'd- čeprav so bili seti še i Wv|1Zenačeni- k Hra^,a:. Bre8 8, Piprje 6, Sloga »."'šttiln mca 2' Sokol 0. Sloga in C S(.iCa st;a odigrali tekmo manj. n v tL~0J bi se morali srečati dre-Kmi’ ki •» odločala o tretjem V Nliedr!ljo 8e bosta v Nabrežini po-"fe, 'p”?eci seboj ekipi Breg in Pi-CAov.i a bo odločala o končnem ,etošnjega Revivala 80. v Jenske - skupina a Ca JvskuP>ni je bilo vse do zad VjCo *elo napeto. Breg si je H^otovii 0 na»topanja v finalu že C ,,za drugo ekipo pa je vla-, parila ka negotovost. Odločitev ?adnj> tekmi. ko ie P° rt>o Ztt boju Kras premagal e-1 z 2:1. S tem pa se je v finale prikopala ekipa Paljnte zaradi boljše razlike v setih. Lestvica: Breg 8, Paljnte, ZTT in Kras 4, Adria 0. ŽENSKE - SKUPINA B V torek je Trim v zaostali tekmi premagal z 2:0 Navihanke in tako postal drugi polfinalist v tej skupini. Lestvica: Bor Ekipa 10 6, Trim 4, Sloga 2, Navihanke 0. Polfinalne tekme bodo na sporedu danes v telovadnici v Dolini. Urnik je naslednji: 20.30 Paljtne - Bor Ekipa 10 21.30 Breg - Trim Finale bo na sporedu v nedeljo z naslednjim urnikom: 9.30 finale za prvo mesto (moški) 11.00 finale za 3. mesto (ženske) 15.00 finale za 1. mesto (ženske) 16.30 pa bo na sporedu tekma med moško rekreacijsko ekipo iz Kopra in ekipo ZSŠDI, ki jo bodo sestavljali izbrani igralci letošnjega revivala. Tekme bodo na odprtem i-grišču v Nabrežini, v primeru slabega vremena pa v nabrežinski telovadnici. Popoldne bo ob nabrežinskem i-grišču na prostem tudi družabni piknik za vse udeležence letošnjega revivala, INKA nost, da bi v novi sezoni začeli z vadbo tudi med dečki, saj je gimnastika eden izmed najbolj zdravih in koristnih športov, ki ne le nudi mnogo zadoščenja tistemu, ki jo goji, ampak se dober telovadec z lahkoto vključuje v katerokoli drugo športno aktivnost. Nedeljski nastop Borovega gimnastičnega odseka se bo začel ob 10 30. ROKOMET NA MLADINSKIH IGRAH Pohvala za naše dijake O tem, da no naše šole na mladinskih igrah letos dosegle vrsto dobrih rezultatov smo že poročali. Danes si bomo nekoliko pobliže ogledali potek rokometnega prvenstva za nitje 'Srednje šole, na katerem sta nastopali tudi slovenski šoli Sv. Cirila hi 'Mfetoda cd Sv. Ivana ter Kosovel z Opčin. Dijaki openske šole so se dokopali celo do pokrajinskega finala, kjer so zasedli drugo me sto. To je še toliko bolj razveselji vo če pomislimo, da se nobeno slovensko društvo ne ukvarja z rokometom in so torej naši dijaki to panogo vadili izključno v šoli. Pa pojdimo po vrsti. Nastopajoče ekipe so delili v tri skupine: v skupini A je nastopala šola sv. Cirila in Metoda. Naši dijaki so eno tekmo osvojili, v dveh remizirali, v eni pa dožveli poraz. V svoji skupini so tako osvojili drugo mesto. To pa je tudi za to šolo velik u-speh. Omeniti moramo namreč, da na tej šoli že od lanskega decembra popravPa jo telovadnico in so tako dijaki lahko le zelo malo vadili. Openski Kosovel so vključili v skupino C. Naši dijaki so se odlično odrezali. Zmagali so v treh srečanjih in remizirali z ekipo Bor-rto S. Sergio. Zaradi boljše razlike v golih so bili na lestvici prvi. Vendar pa so s šolo S. Sergio kljub temu igrali še odločilno srečanje. Tu so slavili Openci in so se tako uvrstili v pokrajinski finale, kar je za slovensko šolo vsekakor izreden uspeh. V finalu so premagali šolo Nazario Sauro, poznejšemu zmagovalcu Svevu pa so klonili z rezultatom 12:14 in tako osvojili kot rečeno drugo mesto, za kar zaslužijo vso pohvalo. IZIDI Izločilna tekmovanja TENIS PRVENSTVO FRANCIJE Mirna Jaušovec zopet uspešna PARIZ — Na mednarodnem te niškem prvenstvu Francije je včeraj Jugoslovanka Mirna Jaušovec v drugem koto premagala Romunko Simionescu s 6:7, 6:3, 6:2. Med moškimi pa je v drugem kolu izpadel mladi jugoslovanski te-nisač Marko Ostoja. Izgubil je namreč proti Francozu Portesu z 1:6, 6:3, 3:6, 4:6. Nekaj izidov 2. kola (moški) Bopg (Šve.) - Gomez (Ekv.) 6:2, 6:2, 6:1 Lendl (ČSSR) - Eberhard (ZRN) 6:4, 3:6, 6:4, 7:6 Noah (Fr.) - Clerc (Arg.) 6:4, 6:7, 0:4, 1:6, 6:3 Teltscher (ZDA) - Warwick (Avstralija) 6:4, 5:7, 6:,4, 7:6 Crantes (Šp.) - Složil (ČSSR) 6:4, 6:2, 6:1 KOŠARKA Na pobudo košarkarske revije »Giganti del basket» bo v Italiji že drugo leto zaporedoma nastopila skupina ameriških poklicnih košarkarjev, ki bodo odigrali dve tekmi, ped nazivom »Pagnossin ali Star Game*. Prvo srečanje bo 29. junija v Neaplju, drugo pa 2. julija v 'Bologni. Prvo ekipo bo vodil O-scar Robertson, drugo pa John Hav-licek. Poleg njiju bo igrala še cela vrsta znanih ameriških profesionalcev. SKUPINA A Coni A - Ciril Metod 13:13 Coni D - Ciril Metod 2:20 Ciril Metod - Inter B 12:12 Nazario Sauro - Ciril Metod 24:16 SKUPINA C Brunner - Kosovel 12:14 Kosovel - Inter A 24:1 14:12 14:12 17:14 Kosovel - Nazario Sauro B 16:11 Kosovel - Borgo S. Sergio 13:13 Odločilna tekma za vstop v finale: Kosovel - Borgo S. Sergio 13:10 Pokrajinski finale: Kosovel r Nazario Sauro I. Svevo - Kosovel Svevo - N. Saurt LESTVICA I. Svevo 4, Kosovel 2, Sauro 0. Naši šoli sta nastopali v naslednjih postavah: CIRIL in METOD: Barut, Cej, Čok, Gruden, Inamo, Kovačič, Krapež, Krevatin, Križmančič, Paoli, Sik, Aleksij in Boris Taučar, Zettin. KOSOVEL: Furlan, Granier, Gre-gori, Husu, Kalc, Komar, Kralj, Malalan, Milkovič, Terčič, Purič, Ra-žetn, Škerlavaj, Šuc, Žagar., INKA MLADINSKO ep Zmagoslavje SZ RIMINI — V Riminiju se je kon čalo 6. mladinsko evropsko boksarsko prvenstvo, na katerem je nastopilo 120 boksarjev iz 22 držav. Največ uspeha so imeli sovjetski boksarji, ki so osvojili kar 7 zlatih, dve srebrni in eno bronasto kolajno. NDR je osvojila dve zmagi, po eno zlato kolajno pa so si pribbrile še Bolgarija, Anglija in Poljska. Italija je osvojila eno drugo in eno tretje mesto, medtem ko je Jugoslavija ostala praznih rok. Kras — Primorec 4:2 (3:0) KRAS: Purič, D. Škabar, A. Škabar (šegina), Terčon, Germani, Di-lič (Ljubo Milič), Viialta, M. Milič, G. Ferfolja, Pahor, Bartolotti (Colja). PRIMOREC: Maglica, Kalc, Finesi, R. Malalan, Salvi, Crissani, Milkovič (D. Kralj), E. Kralj, P. Kralj, B. Kralj, M. Kralj. STRELCI: v 15. min. p.p. Gabrijel Ferfolja, v 25 min. p.p. Viialta, v 38. min. p.p. Germani iz 11-metrovke, v 18. min. d.p. E. Kralj, v 28. min. d.p. D. Kralj in v 35. min. d.p. avtogol M. Kralj. V četrti tekmi A skupine »Kraškega pokala* na Opčinah sta se pomerili ekipi Krasa in Primpfca. Moštvi sta bili še pred tem srečanjem izločeni iz boja za prestop v finalni del. Daleč boljši nasprotnik so bili predstavniki zgoniško -repentabrske občine, ko so skozi tričetrt tekme prevladovali na igrišču. Na samem začetku je Viialta zapravil 11-metrovko, potem ko so Primorčevi branilci nepravilno zadržali Gabrijela Ferfoljo Nekaj minut kasneje je Ferfolja z glavo prvič spravil na kolena dobrega vratarja Primorca. V 25. min. je po osebni akciji Viialta povišal rezultat. Pred koncem prvega dela igre so trebenski branilci zrušili v 16-metrskem prostoru Viialta, Germani pa je najstrožjo kazen tudi izkoristil. Na začetku nadaljevanja so Kraševci pritisnili. Pot do gola pa jim je preprečil Maglica, ki je večkrat odlično posredoval. Trebenci so našli pot do gola v 18. minuti z E. Kraljem. Polagoma so prevzeli vajeti igre in z D. Kraljem bili še enkrat uspešni. Vsa upanja, da bi remizirali, pa so splahnela malo pred končnim sodnikovim žvižgom, z nesrečnim avtogolom M. kralja, ki je tako postavil končni rezultat na 4:2. Z. S. Primorje — Sani' Andrea 2:1 (0:0) PRIMORJE: Adamič, M. Štoka, G. Husu, Angileri, Sugan, S. Husu, Germani, Milič, Zaccaria, Pertot, Rustja. STRELEC za Primorje v 56. in v 80. min. Zaccaria. V zadnji tekmi turnirja za «Kraški pokal» so se Prosečani poslovili z lepo zmago nad ekipo San Andrea. Tekma je bila vseskozi zanimiva, saj sta obe ekipi zaigrali zelo sproščeno, na obeh straneh je bilo veliko lepih akcij s streli na vrata, tako da sta bila vratarja vseskozi zaposlena. Potem ko se je prvi del tekme končal pri neodločenem izidu 0:0, so v drugem polčasu prišli najprej v vodstvo Prosečani z Zaccario. Kmalu nato so Tržačani remizirali. Za odločilni zadetek pa je 10 minut pred koncem znova poskrbel srednji napadalec Primorja Zaccaria. NAJMLAJŠI Dem jo — Primorje 1:4 (1:2) PRIMORJE: Blagi, Metelko, Sedmak, Antoni, Gašperlin (Zankolič), Meden, Celea, Vidali, Abbondanza (Martellani), Rochetti, Zimmerman. STRELCI: (dva) Rochetti, Celea, Martellani. Čeprav so Prosečani z visokim rezultatom 4:1 premagali šibko ekipo Domja, se niso uvrstili v polfinale turnirja Accjuavita in to samo zaradi enega gola razlike. Kljub visoki »rdeče-rumend* niso zaigrali najbolje, čeprav rezultat jasno priča, da so imeli vso tekmo igro v svojih rokah. CICIBANI Primorje - Fortitudo B 0:1 (0:0) PRIMORJE: Costanzo, Štoka (Rei na), Grando, Gava, De Bernardi, Tavčer, Vascotto. Proti zadnjeuvrščeni ekipi Fortitudo B so cicibani Primorja v zadnji tekmi prvenstva nepričakovano izgubili z izidom 1:0. Potem, ko se je prvi del tekme končal brez golov in tudi v nadaljevanju, ko je kaza- lo. da se bo tekma končala brez zmagovalca, so gostje nepričakovano a zasluženo dosegli proti koncu srečanja odločilni gol. W. H. OBVESTILA Nadzorni odbor ZSŠDI sklicuje v torek, 3. junija 1980 ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v dvorani PD Gruden v Nabrežini IZREDNI OBČNI ZBOR z naslednjim dnevnim redom: 1. predlogi za pravilnik ZSŠDI 2. volitve novega odbora «'«:« (V, 9VJTŠ fIrte3 Odbor ŠZ SLOGA sklicuje 2. REDNI OBČNI ZBOR ki bo danes', 30. t'.m., v 'domu v Bazovici ob 20. uri ob prvem in 20.30 v drugem sklicanju. DNEVNI RED: 1. izvolitev delovnega predsedstva 2. poročila 3. razprava k poročilom, diskusija 4. pozdravi 5. volitve VABLJENI! * • * Športna šola Trst vabi vse odnike, ki bodo sodili na atletskem troboju osnovnošolske olimpiade, naj se zberejo na pripravljalnem sestanku danes, 30. t.m., ob 18. uri na stadionu «1. maj*. ♦ * • Košarkarski odsek ŠZ Bor sporoča, da bo seja odbora sekcije v ponedeljek ob 20. uri na stadionu «1. maj* v Trstu. LESTVICA PAV Videm in Pr ata 36, Konto vel 32, CUS Trst 24, Sloga in S. Luigi 22, Celinia 18, Breg 14, Ju-lia, Virtus in Intrepida 10, Donatello 6. PRIHODNJE KOLO (7.6.) Virtus - Julia. Intrepida - CUS, Prata - Sloga, PAV Videm - Celinia, S. Luigi - Kontovel, Breg - Do natello. 2. ŽENSKA DIVIZIJA Solaris — Bor 3:1 (15:7, 15:13, 11:15, 16:14) BOR: Birsa, Cergol, Furlanič, Gerdol, E. in L. Maver, Montanari, Vigina, Zupančič. V predzadnjem kolu prvenstva je v tekmi, ki ni odločala več o ničemer, Solaris dokaj tesno premagal mlade borovke. Čeprav si je Bor že prej zagotovil četrto mesto, Solaris pa peto, je bilo nedeljsko srečanje zanimivo in polno preobratov. Prva dva seta si je priborila italijanska ekipa, predvsem po zaslugi dobrih servisov in ob izdatni «pomoči» bo-rovk, ki so imele neverjetno slab sprejem. V nadaljevanju se je stanje v taboru »plavih* izdatno izboljšalo in to je omogočilo uspešno igro ob mreži. Bor je tako osvojil tretji set, v četrtem pa je povedel s 14:8. Ko je torej izgledalo, da bo treba igrati še en niz, pa se je »plavim* zataknilo. Solaris je nanizal osem zaporednih točk in je s pomočjo dveh sodnikovih napak tudi osvojil tekmo. Pri Boru sta tokrat zadovoljili Zupančičeva in Laura Maver. Mig. IZIDI 16. KOLA Volley Trst - I.ibertas Gorica 3:1 OMA Trst - Vi vil Ruda 1:3 Lucinico - Inter Trst 3:1 Solaris Trst - Bor 3:1 LESTVICA Vivil Ruda 26, Libertas Gorica 24, Volley Trst 22, Bor 18, Solaris Trst 16, OMA Trst 12. Inter Trst. Julia Trst in Lucinico 6. PRIHODNJE KOLO (7. in 8. 6.) Bor - Lucinico, Inter - OMA, Vivil - Volley Trst, Julia - Libertas Gorica. 3. ŽENSKA DIVIZIJA La Talpa - Kontovel 3:0 (15:9, 15:12, 15:11) KONTOVEL: Menegatti, Kemperle, Dania, Nataša in Romilda Daneu, Prašelj, Ban, Starc, Pertot. Tokrat so Kontovelke res nerodno prepustile obe točki poprečni ekipi La Talpa, potem ko so v vseh treh-nsetift >že' visoko vodile. Tržačanke so vsekakor zasluženo zmagale, j,.so. ppkagale .veliko voljo do zmage in so sa zelo potrudile, kar pa ne moremo reči za Kontovelke. Že res, da so le-te tokrat nastopile v okrnjeni postavi, toda z nekoliko večjo mero borbenosti bi brez večjih težav obdržale zagotovljeno prednost in zmago. T. C. 1. MOŠKA DIVIZIJA IZIDI 20. KOLA CUS Trst - Torriana Gradišče 3:0 Inter Trst - Ricreatorio Reanese 3:0 AGI Gorica - 01ympia Gorica 3:2 Libertas Turjak - Lib. Sacile 3:2 Metallurgica - Ginn. Spilimbergo 0:3 Vivil - PaUavolo Tržič 3:1 T F^TVTCA CUS Trst 40, Inter Trst 34, Ricreatorio Reanese 28, Vivil, Libertas Turjak in Ginnastica Spilimbergo 22, Libertas Sacile in Metallurgica 18, AGI Gorica 122, 01ym- iHiiiiimiiiniuMiimmiiiiiiMMiiiiiiiiiiiMiimuniiiiMiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiuuiiiiiMMiii 3. TROFEJA GRMADA, ZA ROLKARJE V UAfHINJAH Obeta se rekordna udeležba Medtem, ko je v Mavhinjah že vse pripravljeno za praznik Smučarskega kluba Devin, ki se bo odvijal od danes do nedelje zvečer, dobiva organizator prijave tekmovalcev za mednarodno tekmovanje, veljavno za 3. trofejo Grmada na ski-rolkah, ki bo v nedeljo, 1. junija. Doslej so se prijavila naslednja društva: Union Rosenbach iz Av- 3. trofeja Grmada Spored prireditev, v okviru 3. trofeje Grmada, ki jo prireja SK Devin, bo tak: DANES, 30. MAJA 16.00 otvoritev 18.00 vaške igre 20.00 ples (ansambel Taims) SOBOTA, 31. MAJA 14.00 odprtje kioskov 15.00 risarski er tempore 1. kat.: otroci vrtcev 2. kat.: osnovnošolci 3. kat.: srednješolci 15.00 tekmovanje v briškoli 18.00 vaške igre 20.00 ples (ansambel Galebi) JUTRI, 31. MAJA 10.30 mednarodno tekmovanje na skirolkah (13 kategorij) 15.00 nagrajevanje 18.00 vaške igre 20.00 ples (ansambel Praprot) strije, Smučarski klub Ihan, Športno društvo Rateče in Smučarski klub Kranjska gora iz Jugoslavije, ter smučarski klub Mestre in Sky-Skett iz Vicenze. V zadnjih dneh pa pričakujejo še nove vpise, tako da bo letošnje število tekmovalcev prav gotovo višje od prejšnjih let. Tekmovanja se bodo seveda udeležili tudi rolkarji SK Devin, ki že dober mesec marljivo trepirajo. Tek- movanje se bo pričelo ob 10.30, proge bodo različno dolge. Prvi bodo startali starejši mladinci, člani, amaterji, veterani in starejši veterani. Ti bodo morali «pre rolkati* 7 km dolgo progo iz Seslja-na, mimo Cerovelj, Mavhinj in Prečnika do šempolaja. Sledili jim bodo starejši pionirji, starejše pionirke, mlajši mladinci, mlajše mladinke, starejše mladinke in članice. Za te kategorije bo start v Sesljanu, cilj v Mavhinjah, dolžina proge pa 3.500 m. Najmlajši pionirji in pionirke bo do startali iz Cerovelj ter zaključili tek v Mavhinjah (proga za le-te bo dolga 1.600 m). Na sliki: Roberta Sardoč, članica SK Devin, lanska državna prvakinja na skirolkah. Š. F. pia Gorica 10, Pallavolo Tržič 8, Torriana Gradišče 4. PRIHODNJE KOLO (7.6.) Vivil - Metallurgica, Ginnastica Spilimbergo - Libertas Turjak, Libertas Sacile - AGt Gorica, 01ym-pia Gorica - Inter Trst, Ricreatorio Reanese - CUS Trst, Pallavolo Tržič - Torriana. 2. MOŠKA DIVIZIJA Juventina — Volley Grado 3:0 (15:10, 15:8, 15:11) JUVENTINA: Carca, Plesničar, Nanut, Golob, Marušič, Mučič in Faganel. Tekma ni bila posebno zanimiva. Volley je namreč zadnji na lestvici, zato ni nudil večjega odpora. Vendar tudi štandrežci, ki so imeli že vnaprej zagotovljen nov par točk, niso pokazali izredno lepe igre. Pri Juvemtini sta se najbolj izkazala Faganel in Nanut z dobrimi zaključki. Prihodnjo, zaključno tekmo 2. moške divizije, bo Juventina odigrala v soboto, 7. junija, proti Libertasu iz Krmina. M. K. Rozzol (TS) — Dom (GO) 3:1 (11:15, 15:7, 15:2, 15:5) DOM: J. Prinčič, I. Pahor, I. Go-mišček, D, Jarc, M. Jarc, I. Ju-ren, I. Devetak, B. Cotič in I. Komel. Goriški Dom si je v nedeljo na gostovanju v Trstu zapravil še poslednjo možnost v boju za napredovanje v 1. MD. Domovci so namreč v neposrednem spopadu s tekmecem v tem boju, Rozzolom iz Trsta, podlegli s rezultatom 3:1. Domovci so nastopili z okrnjeno postavo, kar se je poznalo tudi na igrišču. Goriški fantje so namreč zaigrali vse preveč improvizirano in neorganizirano, kar jim je bilo usodno za osvojitev novega para točk. Do konca prvenstva 2. moške divizije cnanjka še eno kolo, ki bo na sporedu šele v soboto, 7. junija. Dom, se bo spoprijel s prvouvrščeno na lestvici, Intrepido iz Mariana. Tekma bo v občinski telovadnici v Štandrežu ob 18. uri. I. K. IZIDI 17. KOLA Intrepida - Pro Cervignano 3:0 Rozzol - Dom Gorica 3:1 Juventina - Volley Gradež 3:0 Volley Trst - Libertas Krmin 3:1 Libertas Gorica - Solaris 3:0 LESTVICA Intrepida 30, Libertas Gorica 28, Rozzol in Volley Trst 24, Dom Gorica 22, Solaris Trst 16, Juventina 12. Pro Cervignano 8, Libertas Krmin 6, Volley Gradež 0. PRIHODNJE KOLO (7. in 8.«.) Libertas Gorica - Volley Trst, Libertas Krmin - Juventina, Volley Gradež - Rozzol, Dom Gorica -Intrepida, Solaris Trst - Pro Cervignano. NOGOMET V PRIJATELJSKEM SREČANJU Kras izenačil proti Koprčanom Kras — RTV Koper 3:3 KRAS: Skupek (v d.p. Purič), A. Škabar, D. Škabar, Manzutto, (v d.p. Rebula), Peric (v d.p. šegina), Dilič, L. Milič, P. Terčon, M. Terčon (v d.p. Colja), Hafner, (v d.p. Sardoč in Kralj), Blazina. KOPER: Steffe, Miklavčič, Malje-vac, Mdslej, Bandelj, Mikašinovič, Prešel, v d.p. Kavrečič, Hojnik, Valenčič, Celin, v d.p. Franza, Brada-ševič, v d.p. Kocjančič. STRELCI: v 10. min. p. p. D. Škabar, v 15. min. p.p. Celin, v 25. min. p.p. Blažina, v 27 p.p. .Mikašinovič, v 15. d.p. Terčon, v ;2Q. min. d.p. Kocjančič. 7 Kras se je v trening tekmi pomeril z uslužbenci koprske radiotelevizije. «Rdeče-beli» so nastopili tako rekoč z rekreacijsko postavo. Tokrat so Imeli priliko pokazati svoje sposobnosti nekateri mlajši nogometaši, ki so se dobro odrezali. Tudi tokrat je igral dobro Mario Terčon, ki je večkrat spravil v težave krepkejše koprske nogometaše. Na začetku so domačini pov z Darkom Škabarjem, ki je no izkoristil Hafnerjev strel iz Rota. Kmalu nato so gostje iz protinapada remizirali. Pred zaključkom prvega polčasa sta bila še uspešna Blažina na eni strani in Mikašitio-vič na drugi. V drugem polčasu pa sta enajsterici še vsaka po enkrat zadeli in Dostavili končni izid 3:3. Po tekmi so se vsi prisotni zbrali na zakuski v gostilni Križman ih gostje so povabili naše nogometaše v Koper, kier bodo v četrtek odigrali povratno srečanje. Z. S. POKAL «ACQUAVITA» Slaba igra Primorja Primorje — Roianese 0:0 PRIMORJE: Biagi, Zankolič, Sedmak, Gašperlin, Husu, Meden, Celea, Vidali, Abbondanza, Rochetti, Zimmerman. Na domačih tleh so v zaostalem srečanju Prosečani nepričakpvano remizirali proti šibki ekipi Roiane-seja. Gostje so po prikazani igri brez dvoma zaslužili točko. Prosečani so tokrat odigrali eno najslabših letošnjih tekem, saj so vse preveč podcenjevali nasprotnika, kar se jim je tudi maščevalo. W. H, Prispevajte za DIJAŠKO MATICO Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST. Ul Montecchl 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 llnl|e) Podružnico Gorica, Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 5.000 lir — vnoprel plačana celotna 60.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 4,50 din, ob nedeljah 5,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 80,00, letno 800,00 din. Poštni tekoči račun zo Italilo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 2iro račuh 50101 603-45361 »ADITs DZS 61000 L|ubl|aH4 Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 ' Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš JT« 22.600 lir Finančni 800, legalni 700. osmrtnice 300' s0 “1 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 tir M . praznikih: povišek 20% IVA 14% Oglasi iz dežele Furiamio - Ju«i krajine se naročajo pri oglasnem oddelku dli upravi Iz vseh drugi v Italiji pri SPI. , član ttaliiansijhSj zveze časopisni*1 založnikov Za SFRJ Oglas) 400 lir Ob 30. maja 1980 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska H ZTT Trst Z ABSURDNO IN IZZIVALNO DISKRIMINACIJO DO CGIL Ameriški AFL-CI0 skuša sabotirati sindikalni vrh 7 razvitih v Rimu Benvenuto in Carniti posredujeta v Parizu, da preprečita propad posveta, ki mera izdelati stališča sindikatov o perspektivah svetovnega gospodarstva V vojaški akademiji West Point prvič diplomirala tudi dekleta RIM — Sindikalnemu vrhu sed mili. industrijsko najbolj razvitih držav na svetu, ki je napovedan od 16. do 18. junija v Rimu in bi moral predstavljati, nekako protiutež sestanku poglavarjev in ministrskih predsednikov bogatih dežel, ki bo 22. in 23. istega meseca v Benetkah, kroži še pred začetkom popoln polom zaradi političnih te žav, ki jih postavljajo sindikati ZDA. Ameriški AFL-CIO je nam reč.odgovoril, italijanski enotni zve zi CGIL - CISL - UIL, ki je priredi teljiea srečanja, da nikakor ne mora sedeti pri isti mizi s CGIL «zaradi njenih komunističnih tradicij®. Zdi se vsekakor neprevidno, za sindikat, ki je bil v zadnjih de setletjih večkrat v očeh ameriške in svetovne javnosti zaradi vplete nosti vodstva AFL-CIO v nečednih poslih obveščevalnih služb ZDA (CIA) in gangsterizma in katere ga voditelji so živeli v razkošnih vilah, ki si jih bržkone niso ku pili s članarinami, da tvega skli cevanje na »tradicijo. A ravno go spodarska in organizacijska moč mu dovoljuje, da v zahodnem sir, dikalnem gibanju postavlja pogoje in si prizadeva vleči za seboj v razbijaški vlogi v slogu obnavlja nja hladne vojne tudi druge manj napredne sindikate, kot so francoski »Force Ouvriere®. japonski «Do mei» in morda nemški DGB. Diskriminacijo, ki jo hoče. AFL-CIO vsiliti na škodo največjega italijanskega sindikata, označujejo v Rimu kot absurdno, zlasti ker se je bil leta 1978 v Bonnu udeležil enakega vrha skupaj s CGIL. Ge neralna tajnika CISL in UIL Car niti in Benvenuto posredujeta v teh dneh y Parizu, kjer je v teku zasedanje sindikalne posvetovalne ko misije OCSE (organizacije 24 razvitih zahodnih držav) za pripravo osnutka dokumenta, ki naj bi ga sindikati predložili državnim po glavarjem v Benetkah, da rešita rimski vrh. če v Parizu osnutka ne bodo razširili v pravi dokument, k čemur pritiska ameriški sindikat, da izvotli rimsko zasedanje in ga v bistvu sabotira, bosta Benvenuto in Carniti opravila že dober dei naloge za ohranitev enotnosti v mednarodnem sindikalnem gibanju, ki bi jo moral rimski vrh še u-trditi. Kitajski sindikati za obrambo «preganjanih» delavk PEKING — Glasilo kitajske komunistične partije je v teh dneh objavilo daljši komentar, v katerem.poudarja vlogo sindikata v obrambi delavcev, ki so žrtve krivic. Razlog za komentar je nudila zgodba, ki jo je doživelo kitajsko dekle. Da bi lahko doyio službo v neki tovarni, se je zaročila z delavcem, ki je 'bil sorodnik ravnatelja osebja tovarne. Toda ''ant je od nje zahteval tudi spolne odnose pred poroko kar jt- dekle zavrnilo. Zato jo je z vso silo pretepel, ob tem pa je še izgubila službo. Ko se je obrnila na sodišče, jo je še to obsodilo na izplačilo »škode® zaročencu. Vso za- devo je rešila krajevna sindikalna organizacija, ki je. dosegla, da so dekle spet zaposlili in da so krivce kaznovali. Predsednik Cossiga hvali varnostnoobveščcvalni službi SISMI in SISDE RIM — Predsednik vlade Cossiga je poslal parlamentu poročilo o obeh vamostnoobveščevalnih službah SISMI in SISD. . Povsem razumljivo je ministrski predsednik pozitivno ocenil delovanje obeh in ni izrazil niti najmanjše kritike, zanj je bilo delovanje brezhibno. Vojaškoobveščevalna služba SISMI je po Cossigovem poročilu razkrinkala številne tuje agente tudi s pomočjo zavezniških držav. Predsednik vlade pa ne navaja števila in n* države, ki je imela na svojih tleh tajne agente. Omenja le funkcionarja «neke» tuje države, ki je zbiral vojaške podatke in so ga izgnali iz Italije. Taka rešitev je čudna, saj je v poročilu izrecno navedeno, da ni imel funkcionar diplomatske imunitete, če je bil torej res vohun,, bi ga morali aretirati. Poročilo pa sloh ne omenja delovanja libijskih agentov, ki se v Italiji sprehajajo kot doma in se ne omejujejo samo na grožnje proti svojim bivšim državljanom. V podobnem slogu je sestavljen tudi drugi del poročila, ki obravnava vamostnoobveščevalno službo SISDE in njen boj proti terorizmu. Ustaš Barešič spet na Švedskem STOCKHOLM — Terorist Miro Barešič, ki je leta 1971 ubil jugoslovanskega veleposlanika v Stockholmu Vladimira Roloviča, je znova v švedskem zaporu, kjer bo nadaljeval prestajanje kazni za svoj zločin. Barešiča je na zahtevo Švedske izročila vlada ZDA. Kot je znano, so tega terorista o-svobodili iz zapora na Švedskem po ugrabitvi letala skandinavske družbe. Ugrabitev so izvedli leta 1972 ustaški teroristi. Po krajšem bivanju v Španiji se je Barešič nastanil v Paragvaju, kjer je nadaljeval teroristično in kriminalno dejavnost. Vpleten je tudi v boje in grožnje vidnim jugoslovanskim izseljencem v ZDA, kjer se je mudil pod lažnim imenom. Prvič v zgodovini znane in ugledne ameriške vojaške šole v VVest Pointu je letos uspešno končalo to šolo, in torej doseglo čin podporočnika, 61 žensk. Na sliki dve mladi dekleti, ki se rokujeta pri prevzemu izredno dragocene diplome, ki je do sedaj bila Izključni privilegij moških (Telefoto AP) NEVNIKtSSi S MOSTA VITVE V D VOH A NI NA3REIINSKCCA W «0D ANTIKE DO DANES» ZELO BOGATA ANTOLOGIJA literarnih in drugih tekstov i4^J napisala zgodovino našega nar • Pri predstavitvi so avtorici I^ magale z branjem pesmi, Pise® raznih odlomkov dijakinje Kukanja, Ivana Pertot, TatJ Rojc in Patricija Terčič. u Ob zaključku se je številno činstvo z dolgim aplavzom zai' lo prof. Pertotovi za prijeten v . • •• - toplim stiss-o Pred kratkim je v dvorani SPD Igo Gruden v Nabrežini prof. Nada Pertot predstavila svojo novo knjigo Od antike do danes, slovensko berilo za višje srednje šole. Najprej je avtorica orisala nagibe in kriterije, ki so jo vodili pri izbiranju materiala ter sestavljanju tako obširne in bogate antologije. Morala je upoštevati veljavne ministrske programe za pouk slovenščine v prvih dveh razredih višjih srednjih šol, predvsem pa ugotovitev, da dijaki sprejemajo snov kritično in se ne približajo pisani besedi samo zato, ker so literarni kritiki to ali ono delo proglasili za umetnino, tega ali onega avtorja pa za umetnika. Vsako delo mora njim — in danes — nekaj povedati. — Tako je bil skoraj vsa ki tekst že večkrat preverjen v razredu, preden se je avtorica dokončno odločila zanj. Naravno je torej, da je antologija zelo pestra. V njej niso našla mesta le zveneča imena in naslovi; v njej je prostor tudi za take tekste, ki ponavadi ne pridejo v poštev za antologije — to so lahko pisma na smrt obsojenih, ali kake plemenite tržaške dame iz 17. stoletja, to so lahko članki iz slovenskih revij, ali pa pesem, ki še ni bila objavljena. Pri opisu vsebine posameznih delov se je prof. Pertotova najdlje ustavila pri drugem, z naslovom «Naša rast®. V njem je s pomočjo NEOBIČAJNA «BREZPOSELNOST« NAJEMNIŠKE VOJSKE Po proglasitvi neodvisnosti plačanci zapuščajo Zimbabve Prihodnji cilj njihovih krvavih akcij v boju proti osvobodilnim gibanjem bo baje Namibija Razsežnosti povabljenih ladij so lajrazlicnejše. Najdalj'' LUSAKA — še VSfeo I Jteaela. .Rorjtugalske in ZRN. ni dokazano, če so šfeptefflbrA leta 1961 nad Kongom prav plačanci sestrelili letalo generalnega sekretarja OZN Daga HammaršKjoeMa, prav tako se le malo ve o drugih njihovih akcijah v Kongu, med secesijsko vojno v Biafri, v Sudanu, Angoli, Beninu, na Komorskih otokih, a nedvomno je bila njihova prisotnost najštevilnejša in najpomembnejša v Južni Rodeziji. Prvi plačanci v vrstah ilegalnega južnoafriškega režima so bile pol-vojaške južnoafriška policijske sile, ki so na ozemlje uporniške britanske kolonije prispele že leta 1968 zaradi ojačenega odpora borcev ZAPU in pripadnikov južnoafriške osvobodilne organizacije ANC. Te sile so s precejšnjim hrupom »umaknili® leta 1975, a v začetku leta 1978 je bilo brez nobenega dvoma dokazano, da se »južnoafriška® »bojna • o leta 1940 je bila aktivna šolska ladja ameriške vojne mornarice, od tedaj pa je po restavriranju postala pravi plavajoči muzej, je pa še vedno ostala na spisku «aktivnih bojnih ladij vojne mornarice ZDA®. V NEDELJO ZJUTRAJ V PREMARIACUU Komemoracija ubitih domačih partizanov Spominsko svečanost prirejajo pokrajinski odbor VZPI-ANPI ter občine Premariacco, Tavagnacco in S. Giovanni al Natisone VIDEM — Na pobudo pokrajinskega odbora VZPI-ANPI ter občin S. Giovanni al Natisone, Premariacco in Tavagnacco bo v nedeljo, 1. junija, v Premariaccu komemoracija ob 36. obletnici usmrtitve šestindvajsetih partizanov s strani nacifaši-stov. Kot piše v vabilu, ki nam ga je poslal videmski odbor VZPI-ANPI, nedeljska komemoracija ne bo izzvenela samo kot obujanje spominov tistih tragičnih dni, ampak bo predstavljala konkreten prispevek v borbi proti fašizmu in nasilju za boljšo bodočnost. Nesrečne partizane so okupatorji obesili 29. maja 1944 na trgu v Premariaccu po večji ofenzivi na področju občin S. Giovanni al Natisone in Tavagnacco, skoraj vsi padli borci pa so bili doma iz kraja Fe-letto, ki se nahaja prav v občini Tavagnacco. Nemci so tisti dan prisilili vse prebivalce Premariacca, da so na trgu nemo prisostvovali usmrtitvi šestindvajsetih partizanov, ki so bili večinoma zelo mladi. Zbirališče udeležencev nedeljske komemoracije je ob 10.15 v drevoredu pred županstvom v Premariaccu, po spominski maši bo sprevod krenil na Trg Marconi, kjer bo ob 11.15 pred spomenikom padlim za svobodo komemoracija s polaganjem vencev. Uradna govornika bosta župana Premariacca in Tavagnac- ca, Mario Coccolo in Silvano Tarod-no. Komemoracije se bodo udeležili tudi predstavniki krajevnih oblasti, političnih strank in borčevskih organizacij. NOGOMETNI ŠKANDAL V Rimu aretiran bivši šofer Massima Crucianija RIM — Nepričakovan zaplet v sodni preiskavi o ilegalnih nogometnih stavah. Po nalogu namestnika državnega pravdnika Rosellija, so včeraj v Rimu aretirali bivšega šoferja »tožilca® italijanskega nogometa Crucianija, Fabrizia Cortija, ki je obtožen lažnega pričevanja. Aretacija sledi večurnemu zasliševanju Cortija in Crucianijevega očeta, Ferruccia, ki Sedaj po neuradnih vesteh tudi sam tvega zapor. Kot znano se bo kazenska sodna obravnava o nogometnem škandalu pričela 13. junija, do takrat pa ni izključiti nove aretacije in nova presenečenja v preiskavi. Vzporedno s sodno preiskavo pa se še nadaljuje preiskava s strani disciplinske komisije nogometne zveze, ki bo po vsej verjetnosti privedla do novega športnega procesa v Milanu. ■V Sest del Mladinske knjige (Nadaljevanje s 4. strani) ka čopiča in antologija jugoslo- vanske mladinske poezije. Slon v žepu s poezijo Toneta Pavčka je torej prva knjiga nove zbirke. Avtor je sam pripravil izbor tistega, kar je najboljšega doslej napisal za mladino. Večina pesmi je torej že znanih, le tri so nove. Knjigi je napisal spremn besedo Kajetan Kovič, ki je poudaril komunikativnost Pavčkovih pesmi, njihovo vzgojnost, domišljijo dopolnjeno s tehničnimi novostmi sodobnega sveta, pa humor in izrazito sluš-nost pesmi. Knjiga ima tudi ilustracije Kost je Gatnika, ki sproščajo fantazijo in dopolnjujejo pesnikovo besedo. Levi in desni klovn. To je izbor proze za mladino, kakor jo je izbral sam avtor, pred nedavnim preminuli Leopold Suhodolčan. Ta je izbral za zbirko Sončnica vrsto kratkih črtic in povesti, kar je najboljšega napisal za mlade bralce v kratki prozi. Knjiga je torej neke vrste izbor, čeprav ne iz vseh tridesetih knjig za mladino, ki jih je napisal Suhodolčan. Zbirko je opremil Matjaž Schmidt, pomembna pa je daljša spremna beseda Janeza Kajzerja, v kateri je orisal življenjsko pol in literarno u-stvarjanje pisatelja Leopolda Suhodolčana. ACHERN — Sedem starejših pacientov je izg- bilo življenje v hudem požaru, ki je zajel bolnico v mestu Achern, v deželi Baden -Wurttemberg. Policija domneva, da se bo število žrtev še povečalo, saj niso še preiskali vseh ruševin. V bolnici je bilo 250 pacientov in več zdravnikov, od katerih sta dva lažje zastrupljena zaradi gostega dima, ki je nastal ob požaru. SWIFT CURRENT - V kanadski pokrajini Saskatchewan se je v sredo pripetila ena najhujših prometnih nesreč v zadr.jih 25 letih. Triindvajset oseb je izgubilo življenje, 11 pa je bilo ranjenih, ko je av-tocisterna, ki je prevažala gorivo, naletela na avtobus. Zaradi hudega trčenja s? je nafta razlila in se nato vžgala. Nastal je silovit požar, v katerem je vsaj 23 oseb, ki so bile v avtobusu (točnega števila niso še ugotovili) zgorelo v tragičnem kresu. V jlavnem so to bili mladeniči, ki so popravljali transkanadsko železnico. Delo so ustavili malo prej zaradi močnega naliva in z avtobusom so se vračali na svoje domove. Verjetno je prav zaradi spolzki ceste prišlo do nesreče, v katero je bilo vpleteno še manjše o-sebno vozilo, katerega potniki pa so bili samo ranjeni, tako kot šoferja avtobusa in avtocisterne. Stewart McMillan, ki vedi sodno preiskavo o nezgodi in je bil na kraju takoj po nesreči, je izjavil, da bo zelo težko ugotoviti istovetnost zoglenelih trupel. Že njegova ugotovitev, da so bila verjetno trupla moškega spola, daje razumeti kakšno je bilo stanje v avtobusu. Črnski voditelj ranjen v atentatu FORT WAYNE - Vernon Jordan, ugledni voditelj črnskega gibanja za državljanske pravice, je bil včeraj hudo ranjen v atentatu pred nekim hotelom v tem ameriškem mestu. Vernon Jordan je ravnokar zapustil hotel, kjer je bilo v teku zasedanje črnske mestne lige, ko ga je neznanec s pištolo ustrelil v glavo in v trebuh. Črnski voditelj leži sedaj hudo ranjen v bolnišnici v Fort Waynu, kjer si zdravniki prizadevajo, da bi mu rešili življenje. Jordan je star 44 let in je bil pred osmimi leti izvoljen za predsednika ameriške črnske lige, ki jo je dolga leta vodil Whitney Young. in ji čestitalo roke. (mt) DANES V BOLJUNCU Srečanje slovenskih tržaških zdravnikov s kolegi iz Slovenije Zdravniki slovenskega ki jih vodi predsednik Prim°?.y. istrske sekcije Slovenskega niškega društva primarij dr. J" skih tržaških zdravnikov. Sreča«* bo ob 17. uri v Kulturnem dom11 «France Prešeren® v Boljuncu,.^ kar si bodo zdravniki iz Slov ^ in iz zamejstva ogledali razne ^ Dolin** nimivostd dolinske občine. Ob 20-,.1)? pa bo družabno srečanje v v gostilni Pri studencu. . ^ Današnje srečanje bo Prl*®/|Va. za izmenjavo informacij o n ^ nju slovenskih zdravnikov na ^ straneh meje ter izkušenj, pridobivajo na svojem stroke1 v področju. Gre za širše srečam^ okviru stikov, ki potekajo že ^ let. Slovenski tržaški zdrav® . j namreč srečujejo s svojimi - ^ iz matične domovine na razn~Lreja pozdjih, ki jih dokaj pogosto W ^ Društvo slovenskih zdravnikov-tos poteka že desetletnica teh so® Predavanje Društva prirodoslovcev in tehnik . teh«! Društvo prirodoslovcev m eyj kov je priredilo v letošnji ze , jj sezoni vrsto zanimivih preuj^fJce* srečanj. Letošnji ciklus je b1* s() posvečen matematiki. ven“?L)|(e, bile obravnavane teme tako » da so bile privlačne tudi za' 0 krog. Svojo predavateljsko y ^ pa bo društvo sklenilo danes » davanjem tehnika računskega tra, univerzitetnega prof- teInO Hmeljaka, ki bo govoril na ;eN »Računalniki danes®. Predava J ^ v prostorih Slovenske prosve Donizetti 3, s pričetkom ob Danes začetek festivala KPI na Opči«aJ mlad« S kulturnim nastopom ‘ paskih skupin, ki bo danes, ja, v Prosvetnem domu na yj ■ go-se bo začel prvi letošnji fos^Ln« munističnega tiska na Trža® 35. Današnji program bo Pos,'ia N obletnici osvoboditve. Sodelo* * * * v mladina vseh vasi vzhodnega y pa še ŠD Mladina iz Križa .^ir letno točko »Smrt mlade ke®. Srednješolska mladina lZ vašča' bo spregovorila o vasi in 0 m# nih v NOB, mladi od BanoVj z Gradnikovimi -erzi Pnl!a ysii'r' dlomek slovenske zgodovine, ^a titev bazoviških junakov bo ^0 bazoviških otrok. Na večera pe zaplesali folkloristi SPD Tai*>u^. ster program bo obogatila -^vH* ska pesem pevskega zbora 0 pa' šole K. D. Kajuh iz Gropade drič. Jutrišnji program bo na Ais' predvsem ljubiteljem moder” ^ p be. Nastopil bo znani ansam** ^fige lo Baiguera s celovečerni” ^ V certom. Festival se bo zaKJJh«* nedeljo z nastopom godbe na s Proseka - Kontovcla i” . V** folklorne skupine »Stu le”! j Z« tri večere bo igral priljubi) sambel Lojzeta Furlana. Sporočilo občine Devin-Nabrežina ^ Uprava občine Devin-N8^, ;* je sklenila vzpostaviti s,”a ,nPf' odnašanje težkega materia18 gospodinjskih električnih Interesenti bodo morali, zahtevo koordinatorju °ie\ei°v smetarske službe — tudi sko. Občina bo brezplačno Pa®£ \