Številka 214 TRST, v ponedeljek 5. avgusta 1907. Zshnja, vMkl du tud: ob nedeljah in praznikih rt 5., «b ponedeljkih «fe 9. ijuira! Fc-sainične Številke se prodajajo po 3 bt6. (6 Btctinb: 7 mnogih tobakaruab v Trsta in okolici, Ljubljani, Gorici. Sranju, Ž t Petru, Sežani, Nabrežiai. Sv Lndji, Tolminu. Ajdovščini, Postojni, Dornbergu, Solkana itd. CEIJE OGZiASOT se račnnajo po vrstah (Široke 73 mm. visoke J V» mm); z& trgovinske in obrtne oglase po 20 stotini ; za osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih savodev po 50 £ t o t. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, nejmanj pa po 40 stot. — Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Tečaj XXXII Iaro6nlaa znaia V. col tet« 19 v 3 Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je močf ta vse levo ... L- , , . „ naročbe bres kdo£2LLeta 12 K> 3 "O"** 6 K —, Saročiiia ja imm fedaile n?ozira' Vpi dopisi naj se pošiljajo na ure iniStvo lista. Nefranfeovans t iama se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je poSiljati na upravo lista CJREDNlSTVO: nI. Gtorglo Galatt! 18. (Narodni đonu. izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsoreij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti It. IS " račnn It. Ml'653. oogc^ U*7. - PoStno-hraiiUniAni TSL^roi Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK a BRZOJAVNE VESTI. Sestanek vladarjev v Svinemunde. SVINEMUENDE 4. Predpoludne je bila na jahti Hohenzollern ob navzočnosti ruskega carja služba božja, opoludne se je vršila povodom godu carice-vdove služba božja na jahti „Standard", katere sta se udeležila nemški cesar in državni kancelar Bulow. Vlak skočil s tira. 40 oseb ponesrečilo. ANGERS 4. Lokomotiva vlaka, ki je odšel v Poitiers, je na mostu pri Ponto-dece skočila s tira ter se s tenderjem, tovornim vozom in enim vozom tretjega razreda prevrnila v Loiro. 40 oseb se pogreša, 13 trupel so že našli. Bolgarski knez v Išlu. ISL 4. Knez Ferdinand je dospel semkaj inkognito v avtomobilu sinoči ob 7. uri. Spremljata ga general Marbov in tajnik ČapraŠikov. Knez se je nastanil v hotelu >Bauer«. IŠL 4. Cesar je predpoludne vsprejel bolgarskega kneza Ferdinanda v enourni avdijenci. Pozneje je cesar obisk vrnil in ostal pri knezu pol ure. Knez je bil se svojim spremstvom povabljen k cesarju na obed ter je popoludne odpotoval. Iz Maroka. RIM 4. Med žrtvami zadnjega klanja v Casablanki so tudi trije Italijani. TOULON 4. Dva križarja in en transportni parnik so odpluli v Maroko, TANGER 4. V Casablanki vlada velika panika, vsi Evropejci zapuščajo mesto. ALŽIR 4. Dva batalijona garnizije v Alžirju, en eskadron lovcev na konju in en batalijon strelcev garnizije v Blidahu so pripravljeni, da se podajo v Oran, kjer se ukrcaj o za Maroko. Mačelnik francoskega generalnega štaba. PETROGRAD 4. General Brun je sinoči odpotoval na Francosko. RUSIJA. Nove obsodbe vojnega sodišča. PETROGRAD 4. Vojno sodišče je obsodilo 21 členov kronštadske revolucionarne organizacije v prisilno delo od 4 do 8 let, en dijak je bil obsojen na 2 leti ječe, en vojaški zdravnik na izgon v Sibirijo; en dijak in ena kmetica sta bila oproščena. v Kotoru. Presv. Uccellini spada med one j leka poznali pražkih razmer, je zašlo slu-! Ali kadetski listi molče o sokolsk em zletu ' čajno v restavracijo nemškega kasina, j Poročila o zletu prinašajo zopet star Zaradi svojih zletovih znakov — imeli pa 1 organi, ki so se vedno zanimali za življe-so poleg teh tudi francoske in luksem-!nje neruskih Slovanov, »Novoje Vremja«, burške znake — postali so takoj predme-' »Svjet« in »Moskovske Vjedomosti€. Od tom neobičajne pozornosti in da-si je iz- novo ustanovljenih listov druži se k njim Drobne politične vesti. S e s t d e s e ti e t n i c a kotorskega Škofa. V petek je slavil šestdesetletnico svojega rojstva mons, Fran Uccellini, Škof PODLISTEK. Starca. Povest grofa Leva Tolstega. In Jeli sej eve misli so bile razdeljene in ni šel zvečer in je odložil do jutra. Sel je na dvorišče, da bi spal. Molil je, legel, a zaspati ni mogel: iti mora — veliko časa in denarja je izgubil že — in ljudje se mu smilijo. A človek ne more pomagati vsem. Saj sem jim hotel samo prinesti vode in dati kos kruha, in veliko več je postalo. Zdaj jim odkupi senožet in njivo in ako si odkupil njivo, potem moraš tudi otrokom lnipiti kravo, in kmetu konja, da bo spravil domov snope. Si se čisto zamotal, brate Jelisej Kuzmič. In zdaj tapaš sem in tje, ne veš ne na desno ne na levo. Vzdignil se je, razgrnil kaftan, ki ga je imel za podzglavje, si poiskal toba-kiro in njuhal — njuhanje naj bi mu zjasnilo misli, kar se pa ni zgodilo. Kolikor je tudi tuhtal, nič pravega ni iztuhtal. Iti mora, in ljudje se mu smilijo. Kaj bi začel, ne ve. Zopet se je ulegel, strkljani kaftan pod glavo. Ležal je in ležal — že so odpeli petelini — slednjič je zadremal. redke više pastirje, ki res zaslužijo to ime. Kongres jugoslovanskih učiteljev se bo vršil v Zagrebu dne 12. t. m. Japonski poslanik v Bero-1 i n u. Inonje zapusti koncem meseca septembra Berolin ter se povrne na Japonsko. Tamkaj vstopi v svet starih državnikov. Njegov naslednik postane baje vikomt Aoki, sedanji poslanik v Washingtonu. Portugalska. Iz Lizbone poročajo, da se je povrnil mir v deželo. Poročevalci inozemskih listov so se na lastne oči prepričali o tem ter odpotovali iz Portugalske, prepričani, da vlada v deželi po-polen mir. Namestnik patrijarha. Iz Karlovcev poročajo, da je administrativnim namestnikom patrijarha imenovan vladika mitrofan Šević. Pismo iz Prage. (Od našega posebnega poročevalca). Še nekoliko opomb k bursovskim provokacijam pri sokol8kem sprevodu. — „Die Hauptatadt Zigeuniens". V. vsesokolski zlet in rusko novinstvo. O burševski provokaciji na Prikopech pred slavnostnim sprevodom sokolskim izrazili so se z ogorčenjem tudi Nemci iz Berolina in Vratislave, ki so prišli na sokolski zlet kakor gledalci in ki so bili vsi navdušeni po impozantnih slavnostih. Berolinski Nemci so se popeljali iz Prage v Plzenj in tam so v pivovarniški restavraciji s posebno hvaležnostjo omenili Sokolov iz Mora ve, ki so jih, ae znajoč če-ščine, na vežbališču spremljali, jim prijazno podavali potrebne informacije ter jih sproveli na ljudsko veselico. Ko so čitali v »Pils. Tagbl.« redarstveno vest o provokaciji buršakov, so obsodili to provokacijo najostreje in jeden med njimi, arhitekt znanega imena iz Berolina, se je izrazil: »Čudim se, da jih niso še bolj naklestili te buršovske norce. Bili bi to zaslužili, saj je bila to naravnost satanska zlobnost. Jaz bi jih tudi naklestil!« Drugo vrlo karakteristično podrobnost, ki osvetljuje vedenje praških Germančkov napram sokolskim slavnostim, sem izvedel od odličnega Člena Č. O. S., ki mu jo je pripovedoval starosta luksemburških gim-nastov Bauer. Nekoliko Členov luksemburške delegacije (v luksemburški veliko-vojvodini je francoščina silno pomešana z nemščino in oba jezika vživata v deželi popolno ravnopravnost), ki niso niti z da- govor teh gostov mogel takoj poučiti ka-zinote, da isti pripadajo nemškemu rodu, postali so tarča posmehovanja tako drznega in nizkega, da so bili prav kmalu poučeni o kulturi praških Nemcev. Umeje .se, da so vstali, plačali in šli — »in nikdar več nočemo s praškimi sorojaki ničesar imeti opraviti«, je pridodal simpatični predsednik luksemburških gimnastov. Videti je, da vedenje praških Nemcev do edino petrograjsko »Slovo«. Objasnitev je v tem, da so kadeti doslej delovali izključno na polju socijalnem, misel slovanska pa je pred vsem narodna. Zato bo čitatelje »Edinosti« gotovo zanimala Študija petrograjskega lista »Svjet«, ki jo isti prinaša o sokolskem zletu. Glasi se tako-le : V zgodovini Rusije je zveza se Slovani vedno igrala svojo ulogo, ker Slo- naŠa sad. Njegova žetev postaja izdatnejša,; vani so se v dobah nesreče vedno polni nego cela kopa obrambenih člankov. Tudi praktična posledica sokolskih dni. In v tretje gre rado: kako plemenite poroče- nadej ozirali na Rusijo. Z Rusijo simpa-tizujejo toliko Slovani bližnjega vshoda kolikor Slovani zapadni, katerih položaj valce ima v Pragi nemška žurnalistika v j pod varuštvom Nemčije in Avstrije je takozvanem »Deutschbohmen«, temu v suženjsk, pasiven in žalosten. Tudi Po-dokaz objavljam tu dobesedno poročilo; ljaki, ki so Rusiji najmanje naklonjeni, »Egerer neueste Nachrichten«, ki je je j rajši ostajajo pod avstrijsko vlado, kakor prinesel ta list par dni po sokolskih slav- pa da bi jih obklopile ježo ve rokavice nostih. Dotična notica se glasi: Prag 4. Heuerts. Die H a u p t -stadt Zigeuniens \v a r Sonn-t a g \vieder anlasslich eines hier statt-gefundenen Sokolfestes der Schauplatz cesarja Viljema. Napeta pozornost slovanskih oaz na zapadu in jugu, obrnjena na nas, imela bi nam dati več sil k plodnemu delu v prospeh slovanske misli, ali naša nesreča v Mandžuriji in domače bakana-vviister Hetzszenen gegen die' lije so preveč dolgo zadržavale naš postop. Deutschen. Vor dem deutschen' Vse to je diskreditovalo Rusijo v slovan-Hause \vurden die Deutschen Studen- skem svetu, ki ni pričakoval, da bi si ten blutig geschlagen und in der Gast- mogla prijateljska država dopustiti toliko wirtschaft des Deutschen Hauses einige političnih blodenj in hib. Napake Rusije Glastafeln zertrummert. Nach der Z i - so zakrivile nazadovanje slovanske misli geuneranschauung sind naturlich ■ ter so bile vzrok izgubam Slovanstva, ki die Deutschen an diesen herrlichen jih ne bo lahko izgladiti in nadomestiti. Naenkrat mu je, kakor da ga je nekdo vzbudil: vidi se samega sebe, napravljenega za na pot, z malho in s palico, hoče iti skoz vrata in vrata so samo toliko odprta, da se mora zriniti skoz. In zrine se skoz vrata, se Kulturtaten schuld. Češki krogi pa so na to notico Nemcem pošteno posvetili. Tri ugledne korporacije : Českd Obec Sokolska, Osrednja zveza slovanskih časnikarjev in Društvo za povzdigo prometa tujcev v Pragi so se zjedinile ter poslale izstrižke te notice vsem inozemskim žurnalistom, ki so bili gostje mesta Prage, na Francosko in Angležko. Dotični žurnalisti, ki so bili priče tega, so se tudi že odzvali in v angležkih in francoskih novinah se te ostudne laži nemških listov komentirajo z velikim ogorčenjem. »Die Deutschbohmen« so se to pot pošteno opekli. * * Ruski listi, ki so imeli v Pragi svoje poročevalce, še vedno pišejo o sokolskem zletu. Ali čudno je, da med temi listi niso kadetski, ker ravno kadeti so obljubljali, da se po njih obrodi slovanska misel in drugi Slovani so jim radi verjeli. kovali. In slišal je, da sta govorili o njem. „Izpočetka," je rekla ena, „niti zapo-padla ni, kakšen človek da je to, imela ga je za navadnega romarja. Prišel je, da bi pil, in je ostal. Vse jim je kupil, pravijo. natakne na eni strani z malho, in kakor se Sazna sem videla, kako je danes od krčmarja hoče odpeti, se zatakne na drugi strani s * " ' " " —~~ —J— cunjo pri opanki, in cunja se odveže. Trudi se, da bi se osvobodil — a glej, ni plot, ki ga zadržuje, ampak dekletce, ki ga drži in vpije: Ded! dedek ! daj kruha ! Pogleda na nogo: za cunjo ga drži fantek. Iz okna gledata starka in kmet. Jelisej se je prebudil in je govoril glasno samemu sebi: Jutri odkupim njivo in senožet, kupim konja in za otroke kravo. Ako greš čez morje, iskat Krista, tedaj ga lahko izgubiš v sebi samem: ljudem se mora pomagati! In Jelisej je spal do jutra, se vzbudil zgodaj in je šel k bogatemu .kmetu; odkupil je njivo in je dal tudi denar za senožet. Kupil je koso — tudi koso so bili prodali! — in jo prinesel kmetu. Rekel mu je iti takoj kosit. In sam je šel po vasi in se je pobotal pri krčmarju za konja in voz. Nato se je odpravil naprej, da bi kupil kravo. Ko je stopal gor po cesti, je došel dve kmetici. Sli sta pred njim in se pomen- kupil konja in voz. So vendar-le na svetu takšni ljudje! Grem tja, da pogledam'" Eo je jelisej zapazil, da ga hvalijo, je sklenil, da krave rajši ne kupi. Vrnil se je h krčmarju, položil kupnino, zapregel konja in peljal h koči. Prišel je do ograje, ustavil in stopil z voza. Ljudje so videli konja in so se čudili. In dozdevalo se jim je, da ga je kupil zaqje, upali pa se niso reči. Kmet je prišel odpirat ograjo. Koliko škod je bilo storjenih slovanskemu svetu za leta teh naših napak! Mogočni upliv Nemčije vedno silneje objemlje bližnji vshed ter podstavlja Slovanstvu noge ob vsakem koraku. Doslej nevidjeni upliv Grkov, teh glavnih neprijatelje v vstočnih Slovanov raste, in zapadni Slovani vzdihujejo v Objemu Nemčije in nemške Avstrije. Ali slovanska misel ne umira, ona živi, da-si nje pot vede po trnju in bodičju, s katerim je posuta historična cesta zapadnih in južnih Slovanov. Mnogo bolj nego kje druge žive slovanska misel in simpatije do Rusije v starožitni Pragi, kamor so v krilu matke Prage zopet zleteli slovanski Sokoli vseh zemlja. Historična Praga postala je živim, jednotnim središčem zapadnega in južnega Slovanstva in ni treba dodavati, da v Pragi živ6 simpatije do Rusije. Po hladnem neprijateljstvu, s katerim se srečuje rusko ime in slovanska misel v pruskih in avstrijskih Nemcih, kliče toliko patrijarhalna Praga: „Marne vaše proti n&m jsou vzteky !a in daje radostno in gostoljubno podstrešje rusko-slovanski misli in zjedinjenju vseh Slovanov. Praga se je mnogo potrudila, da so Poljaki v minolih letih odnehali od svojega separatizma, ki je bil stalen minus za vzraščanje in pomen slovanske misli. Žalibog so Poljaki na letošnjem zletu v Pragi zopet manjkali. Minus za Slovanstvo pomenja tudi razvoj socialnodemokratičnih naukov med češkim delavstvom. Ali niti propaganda soc. de-mokratizma niti notranji slovanski prepiri niso vekovečna strašila slovanske misli. Slovanska misel je precej utihnila vsled neblagih ruskih dogodkov. V tem je vsa beda. Ali Rusija se vzbudi in vekovečna slovanska misel zasveti novim leskom in „Odkod imaš konja, dedek ?" je vprašal. „Sem ga kupil, dobil po ceni. Nakosi tem silneje zasveti slovanska zora, čim mu trave za noč,tt i gosteje se zberejo nad slovanskim svetom Kmet je izpregel, nakosil koš trave in politični oblaki evropskega zapada in jo djal v jasli. Šli so spat. Jelisej se je j bližnjega iztoka.'' F. K. ulegel zunaj, kamor je bil ponesel tudi svojo malho. Ko je v koči potihnilo, se je vzdignil, se obul in oblekel kaftan in šel na pot za Jefimom. * * * (Pride še). Dnevne vesti. Imenovanje. Blagajniški oficijal Peter Contin je imenovan blagajnikom IX. čin. razreda pri c. kr. deželni finančni blagajni v Trstu. t 3:fgD II ■ EDINOST* štev. 214 V TrBtu, dne o avgusta 1907 Volilnega sestanka „Narodne delavske organizacije", ki se je vršil vfc^ob.^ J --^ciio nad*^600 udov. Tra-jal je do Čez poldne. Sestanek je otvoril podpredsednik pripravljalnega odbora g. Anton B r e m i c, ki se je najprej zahvalil udom na mnogobrojni udeležbi ter razložil pomen sestanka, kateremu borfi naloga izvoliti širši odbor 0K0I0 40 ali več udov ki ~J predloži na ustanovnem nuj.,cm zboru listo kandidatov za društveno vodstvo, nadzorništvo, pregledni-štvo računov in ^razsodišče. Na to je pozval omenjeni podpredsednik pripravljalnega odbora zborovalce, naj si izvolijo predsednika in zapisnikarja volilnega sestanka. Na predlog enega uda sta bila soglasno izvoljena g. Ivan Jaklič predsednikom in g. Franjo C o t i č zapisnikarjem. Izvoljeni predsednik volilnega sestanka se je zahvalil na izkazanem mu zaupanju ter pozval zborovalce, naj predlagajo ude, ki naj bi bili členi volilnega odbora, na kar je gosp. Ivan T r e v e n predložil listo 38 členov. Na poziv gosp. predsednika, naj se predlagajo še nadaljni Členi volilnega odbora, da bodo zastopane primerno vse stroke, se je oglasilo mnogo udov, ki so v popolnilo od g. Trevena predlagane liste predložili Še druge osebe v volilni odbor, tako, da je isti narastel na 80 členov. Ta odbor ima nalogo, da čim prej sestavi listo kandidatov za ustanovni občni zbor, da se bo poslednji mogel vršiti v najkrajšem Času. Po izvršeni volitvi, mej katero so se oglašali različni udje z vprašanji, na katera so pojašnjevali predsednik in Člena pripravljalnega odbora gg. Avgust Š k r 1 in dr. Josip M a n d i č, ki je v daljšem govoru razlagal pomen organizacije ter pozival navzoče, da se zavzamejo se živo agitacijo za organiza-C!j°» Je predsednik zaključil volilni sestanek. Členi volilnega odbora „Narodne delavske organizacije" so pozvani, da se udeleže prve seje volilnega odbora, ki se bo vršila v torek, dne 6. t. m. točno ob 8. uri zvečer v telovadnici »Tržaškega Sokola«. Zaupniki „Narodne delavske organizacije", katerim so bili izročeni bloki za nabiranje vstopnin v organizacijo, so naprošeni, da izročijo bloke, oziroma kasirane vstopnine najkasneje do 8. ure zvečer jutrajšnjega dne v društveno pisarno (Via Geppa Št. 15, I. nadstropje), ali pa po 8. uri zvečer v Sokolovo dvorano, kjer se bo vršilo posvetovanje volilnega odbora. Potrebno je to, da bo volilni odbor imel pregled o udih, ki so vstopili v organizacijo in na katere mu je reflektirati na ustanovnem občnem zboru kakor na eventuelne kandidate. Slovenci in javni mir! Pod tem naslovom prinaša nedeljski »Piccoloc dopis iz Devina. Dopisnik, ki mora biti eden največjih hinavcev, pravi, da je sedaj v Devinu več letoviščarjev Goričanov in Trža-čanov. »Otroci« (?) teh, da zvečer do 11. ure prepevajo po Devinu »nedolžne« laške pesmice, kar da ne da miru nekaterim slovenskim prenapetežem. Ti prenapeteži da so šli k Županstvu in zahtevali, naj se ne dopušča, da se kali nočni mir. Lahon-ček skuša dajati Devincem lekcije o tem, kaj da je kaljenje nočnega miru ter pred-baciva domačinom, da se ;oni, ko so vinjeni pačijo cele noči — kakor divjaki. Te domače nočne razgrajalce, ki ustavljajo in žalijo pasante, da se pušča pri miru le zato, ker so ti — Slovenci! Ste li slišali tujega polentarja kako se šopiri ? Ne da stvar razpravljamo preveč na dolgo, vprašamo: kaj bi in kaj so že storili lahonski sinovi dedne kulture s slovenskimi letoviščarji, ki bi si upali, recimo kje v Tržiču ali drugem obmejnem mestecu prepevati in to celo po noči na ulici slovenske pesmi ?! V morje Žnjimi! Ven žnjimi ! Ven divjaki, bi vpili in padalo bi, da bi bilo joj! Mi pa naj bi mirno poslušali in gledali kako se tujci šopirijo na naših tleh in kako nas izzivajo na našem ozemlju! Proč žnjimi, ali pa naj se vedejo I tako. kakor se spodobi letoviščaijem ! In zopet naša tržaška mladina. Tržaški Slovenci smo mnogo, premnogo zakrivili v prejšnjih časih, ker se nismo brigali za to, da bi bili svoje otroke naučili našega lepega, slovenskega jezika. Koliko tisočev je danes v Trstu »Italijanov« katerih sta- riši niso, ali še sedai ne znajo izgovoriti a___i. bcscGi v pravilni italijanščini!! Naši dedje in pradedje so mislili, da je dovolj, ako se tu pa tam pri čaši vina zavpije kak Živio, na svoje otroke pa niso pazili toliko, da bi bili vsaj v družinah govorili žnjimi svoj slovenski jezik. Še danes imamo mož in ženć», ki ,trdijo, da otroci nočejo govoriti slovenski, ker se boje, da *bi jih Lahi žalili! Zraven teh imamo pa lepo število naše mladine, ki doma govori lepo čisto slovenščino, na ulici pa se pači v tujem jeziku! Nekdaj so naši stari zanemarjali svoje narodne dolžnosti iz nevednosti, zato jim ne štejemo toliko v greh, dasi so nam se svojo nevednostjo storili toliko zla. Sedanja mladina pa [ne dela teh nepotrebnih poklonov tujemu jeziku iz nevednosti; saj se celo členi raznih narodnih društev pačijo v tujem jeziku in to često tudi, ko imajo na sebi znake svojih 1 narodnih društev ! ! To ni nevednost, ampak je zloba, ki bi jo morali vsi zavedni krogi najstrožje žigosati. Pisec teh vrstic ne more trpeti te nazovi-slovenske mladine in ker porablja vsa svoja sredstva v odpravo zasramo vanja slovenskega jezika — si je nakopal na glavo grozno sovražtvo te mladine ! V svesti si, da je tako nastopanje »Slovencev« na kvar in sramoto naši narodni stvari se osovražljenec ne vda — pa da se vsi italijanski »Slovenci« na glave postavijo ! Rotim pa vse zavedne narodne može in žene, kakor tudi prave narodne mladeniče in dekleta, naj vsi in z vsemi sredstvi delajo na to, da očistimo naš narod teh nedostojnosti. Brezimen. Iz politične službe. Voditelj okrajnega glavarstva v Lošinju, namestniški svetnik dr. Higin vit. Scarpa, je prideljen c. kr. namestništvu v Trstu. Vodstvo c. kr. okr. glavarstva v Lošinju je poverjeno višemu okrajnemu komisarju na Volovskem Pavlu Mosetiču. TSŽASKA MAT.A kbonis^. Žepni tat. Rusu Adamu Zublje, ki se seli v Ameriko, je predvčerajšnjim popo-ludne na IV. pomolu v svobodni luki, in sicer ko je on hotel na parnik »Šofia Ho-henberg«, neki Človek vzel iz žepa novčarko, v kateri je Adam imel 5 dolarjev. Adam, ki je to zapazil, je pa zdirjal za drznim uzmovičem in v tej gonji se mu je pridružilo več oseb. Neki redar, ki je videl to gonjo, je pa bežečega aretoval, a v istem hipu je oni vrgel od sebe vkra-deno Adamovo novčarko. Adam je seveda najprej pobral novčarko in na to povedal redarju, kaj se mu je bilo pripetilo. Are-tovanega tatu je redar tiral na policijo, kjer je povedal, da je 22 letni težak Just S., stanujoči v Skednju, Djali so ga *pod ključ. Lep sin še lepšega očeta. 24-letnega trgovca (?) Evgena A. je ovadil na policiji njegov lastni oče Anton, ki trguje z južnim sadjem. Sin da je očetu vkradel neko listino, s katero bi dvignil očetu dospelo pošiljate v pomaranč in limonov, v vrednosti 327 kron. V ovadbi trdi oče, da se je hotel njegov sin polastiti pomaranč in limonov na sleparski način, kar bi mu bilo lahko vspelo vsled enakosti priimka. Štirje žepni tatovr so predminolo noč preiskovali žepe nekemu človeku, spečemu na neki klopi v ulici Miramar. Na tem poslu jih je pa zasačil redar, ki je aretoval enega, dočim so ostali trije pobegnili. Aretovani je 18-letni Valerij C., stanujoči v ulici deli' Industria. Neznan tat se je preko okna vtihotapil v stanovanje zidarja Marina Garghini v pritličju hiše št. 10 v ulici deli' Istituto ter mu odnesel iz kovčka 55 kron denarja in pa zlat prstan, vreden 20 kron. r MALI OGLASE. Ma!i oglasi računajo ?e po 3 stot. besedo: I ra&stnotiskane besede se računajo enkrat J več. Naj man ji e pristojbina 40 stotin k-. ; ------- Plača se takoj. Kdor Izvor' Trsta pltaiH naroči kak „BAU OSLAS Milj« tenar v naproj, kar drsgać« na ba n]ogov oglas objavljon ni otoba poznana Upravi lista. Tarifi Ja aattanjana na čmlu MBALIM 03LAS0V" In vaakia lahka praračunl, k ali ko rs ]a plaća« o ta«, Ca praštaj a baaada Ofilasa traba nasloviti na „IISERATMI ODDELEK" „Edlnaatr. Na vprmianja pota« pisan bo «a]al „IISERATMI ODDELEK Informacija odlno Is, £a bo pisan prilolona znanka za odgovor MoSnon Milne Trst, ulica Ferriera št. 30. mdJUCIl milUO Priporoča slav. občinstvu svojo mizarsko delavnico. 878 Plačilo ra obroke SSSa^sS: blago za ženske, zavese, odeje platno, trliž, klobuke za možke, slike, držala za zavese. Ulica Madonnina štev. 43, L nad Levi Bicchi. 894 Dalmatinski Hrvat službo. Sprejel bi tudi mesto čuvaja. Pojasnila daje „Inseratni oddelek Edinosti" pod štev. 898. ase sprejme takoj, primerno bi bilo za čevljarja, krojača, ali samostojno žensko. Naslov pove „Inseratni cddelek Edinosti". 896 Oddelek vojaškega se udeleži dne 18. avgusta sv. maše z godbo, po av. maši obhod po vasi, ob 1. uri popoludne banket, ob 4. uri javni ples, ki traja do polunoči. Zvečer ume-talni ognji. K. obilni udeležbi uljudno vabi odbor. 901 Kdor želi kupiti vino ru^t oglasi pri G. Malalan na OpČinah S t. 177. Oddaja od 56 litrov naprej po zmernih cenah. 900 Jecljanje — Slabo izgovarja- VliO hitro ozdravlJ'eno. Specijalna metoda. Resne ■'J® garancije za najboljše vspehe. Hitri kurzi za ozdravljenje se bodo držali v Trstu, uliea Porpo-rella 5, Saldarlul do 25. avgusta. — Upišite se se takoj. 865 N*> nrnHsil ie biša s kmetij° ▼ Štanjelu na IIO. III UUdJ Krasu. Obrniti se je na „Inse-rat i oddelek Edinosti". 846 Prodajo se stavbe denarja na I. in II. vknjižbe od 4*/* do 6°/0 obresti, Menjava nepremičnin z zemljišči in dvorci. Trst. Korso štev. 34, 866 In one, M naKupauajo bbbb v Trstu! Večkrat se pripeti, da se okoličanski Slovenci in deželani ali drugi Slovani (posebno Dalmatinci), kateri kupujejo v Trstu pohištvo, obleke in drugo blago, pritožujejo bodisi zaradi visokih cen, bodisi zaradi slabega blaga. Neka* tere pritožbe so došle tudi našemu listu. Da se temu v bodoče izogne, svetujemo vsem Slovanom, kateri mislijo nakupovati v Trstu razne potrebščine, da se Informirajo pri ,,Inae-ratnem oddelka" natega lista kjer polž vej o, katere tvrdke dajejo dobro blago ln po nizkih cenah. Vesti iz Istre. Veselica socijalistov v Miljah končala s krvjo. Socijalistična stranka v Miljah je napovedala za nedeljo 4. t. m. ob 5. uri pop. veselico na vrtu gostilne »All'Europa«, na kateri se je zbralo okolu 2000 oseb, večim delom tržaških »sodrugov«. S početka je šlo vse v najlepšem redu, ali ta blaženi red ni trajal niti eno uro, kajti sledil mu je strašen pretep med kamoristi in socijalisti. Ti prvi so porabili priliko na veselici z razbijanjem miz, stolov, kozarcev itd., ter začeli provocirati socijaliste. Socijalisti so na to provokacijo reagi- Drnrifl t0 obesala> postelje, opranu vu vo za spalno sobo naj-finejega dela, kuhinjsko opravo „Seces-sion", mozaično umetniško mizico, vredno 1200 K. — Izvršuje naročbe vsake vrste. Mizar, Trst, ulica Cereria št. 2. VAV KJIGO VEZNICA AVA Tovarna trgovskih registrov Gustavo Tassini & Figlio Trst, Via Porporella it 5 - ogel Via idla Sani!?. Slovenci! T.MtniK krčm, gostiln, hil In stanovanj, kupujte mrežice in druge predmete sa plinovo razsvetljavo v prodajalni« o o o o e e Srmano Cattelani Trst, ulica Acquedotto štev. 10 Trst kjer najdete najprimerneje cene in trpežno blago Tovarna pohištva fe li ulica detla Sesa št. 46 ZALOGA: Piazza Rosario št. I Katalogi načrti in proračuni NA ZAHTEVO. Fumato&Zonellato TRST, ulica del Toro št. 16 SLIKARJA sob, grbov, Iaki-rarja posnemanega lesa, mramora, kovine itd. itd. Sprejemata vsakovrstne naročbe tudi tapecirarska dela. ATtorizoTana mednarodna agencija za nameščanja „GrlcOHIA" TRST — ulica Barriera 25, I. p. Dobe se vedno na razpolago stanovanja mala in velika. — Skladišča vsake velikosti. Kupuje in prodaja izvrševanje raznih obrtoii namešča Izbrano osobje za rsako stroko. SL0UENCI! KUPUJTE Narodni kolek! _ Prej, nego kupite otrobe, drobne m^m otrobe, oves, koruzne in pšeniEne moke, koruzo itd. obiščite skladišče Vinko de jftarin Via Vittorio Alfieri št. 10 (kraj ognjegascev) kjer najdete blago najboljše vrste in najceneje vseh trgov. Za vsakovrstne naročbe mineralnih vod, obrnite se na centralno zalogo vseh naravnih —--mineralnih vod ===== Angelo Deuetak - Trst nlloa Aeqnedotto 22 — Tel. 1448 ANTON SKERL mehanik, saprlseienl lTodeneo. Trst - Cstrlo Gol doni jer trg ii. - Trat Zastopiit toTmeJote ujutibln Jeefc" W Napeljava in zaloga električnih zvonikov, Ijsči in prodaja gramofonov, zonofonov in fonogr&f«* Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna mehanični delavnica za popravljanje iivalnih itrojev, kol*« motokolea itd. Velika zaloga prlpadkev po tovarnlSklh ceaak. TELEFOM štev. 1734. Inseratni oddelek :: „EDINOSTI" : prevzema točne, pravilne i.\ ;: književne :: pReuopf iz in o naftlavneie : eoropejske Jezike: kakor: hrvatske, srbske (s cirilico), čeSke, ruske, poljske, bolgarske, nemške, angležke, italijanske, fran-:: coske, madjarske in druge. :; Obrniti se je na iaseratni oddelek Edinosti. Dr. A. Barkanović specijalist za notranje in živčne - bolezni ===== SVOJ AMBULATORIJ v Tratu v ulici Sanita štev. 2 ORDINUJE: v*ak dan od 10.11 do 12.1, ure zjutraj in 4.—5. popol. \ frsm, dne 5. avgusta ItfO"* »jLDiiSOSTc štv. 214 3tr* Tir ©TEL« BALKM "fiSL"""«^ HOTEL BALKA1 rali in tako je prišlo do pretepa. V pretepu je bilo močno ranjenih 5—6 kamo-ristov in nekoliko socijalistov. V istem času — da pokrijejo prireditelji svoj ne-vspeh — je začela igrati godba in so se puščale rakete v zrak, katere se po dnevu niso videle in s tim se je povečal strah me i občinstvom, ki je bežalo na vse strani, misleč, da se strelja iz revolverjev. V četrt ure je bil velik veselični prostor prazen. Pretep se je po mestu nadaljeval, ne vemo kako je končal, ker se je naš poročevalec ob 8. uri zvečer vrnil s par-nikom v Trst. Meščanstvo je v velikem strahu. Policija je intervenirala in areto-vala več oseb, ter zasedla celi veselični prostor. Ta dogodek se more obsoditi le z besedo »barbarstvo* ! Družba sv. Cirila in Metoda za Istro je imela v prvem polletju 1907. od prodaje vžigalic 9012*54 K prihoda, povprečno 50 kron na dan! Vesti iz Kranjske. Tudi Tržič na Gorenjskem ima na poštnem pečatu le nemški napis. Je li Tržič samonemški ? Ni tam Slovencev ? ! Tako nam piše prijatelj našega lista. Na gornje opazke, oziroma vprašanja odgovarjamo, da je Tržič industrijelno mestece, obljudeno z večino slovenskega življa, ki se pa lepo kolje med seboj, mesto da bi se složnimi močmi nastopili proti tušem privandranim Nemcem in nemškutarjem ter si osvojili občinski zbor, ki se sedaj nahaja v rokah naših narodnih sovragov! Glede poštnega pečata bi moralo poštno vodstvo paziti na to, da se napravijo tam, kjer so ne?ane narodnosti, dvojezični pečati. Razne vesti. Smrt oderuha. V ogrski vasi Kikillo pri Brašovu so se vaščani dogovorili, da ubijejo veleposestnika in milijonarja Szilla-gyi-ja, ki jih je grozno odiral. Izvlekli so ga iz hiše na cesto, ga s palicami ubili ter privlekli truplo pred cerkev, kjer so župniku zapretili, da ga ne sme pokopati. Ko je prišel preiskovalni sodnik, so se vsi vaščani izrekli solidarnimi na umoru. Dve sliki Tizianovi odkriti. Iz Spljeta poročajo, da so v župni cerkvi v Dračiču odkrili dve sliki Tiziana, ki jih cenijo na 150.000 kron. Trojčke je povila na prvem porodu soproga strojnega ključavničarja na bo-sansko-hercegovski železnici v Sarajevem gosp. Dolherja, ki je več časa bival v Ljubljani. Samomor višega zemljemerca. V sredo se je v Budimpešti vstrelil viši zemlje-merec Fabricius v krogu svojih prijateljev in v najživahnejem razpoloženju. Vzrok samomora je bila neozdravljiva bolezen. Fabricius je bil pred kratkim operiran, toda brez vspeha, zato se je moral zopet podvreči novi operaciji. To ga je pognalo v smrt. Srbske banke v Macedoniji. Turška vlada je dovolila prvi srbski balkanski banki, da sme razun v Mitrovici vstanov-Ijati svoje podružnice po vsej Macedoniji. Kaznilnične paznice. Pravosodno mini-sterstvo je izdalo določbe glede kaznil-ničnih paznic. Te določbe so take kakor one za paznike. Ako se pazniča omoži, izgubi pravico do službe; isto se zgodi Če pride v drugi stan. Dragocenosti Stablewskega. Dragocenosti pok. nadškofa poznanjskega Sta-ble\vskega so bile nedavno v Berolinu razprodane. En edini prstan s safirom je kupil neki Poljak. Več kupljenih komadov so kupili tujinci, med njimi je bil en briljant iz naprsnega križa, kupljen od nekega Amerikanca. * Tat bolji- branitel nego odvetnik. Pred peštanskim senatom odigral se je teh dni nastopni slučaj: Okorenel žepni tat je bil obsojen na 6 mesecev ječe. Branil ga je neki stareji odvetnik, ki se v glavnem bavi s civilnimi pravdami. Na vprašanje predsednika, kako pravno sredstvo da upotrebi proti obsodbi, pričel je odvetnik listati po zakoniku in iskati stran, kjer so navedena pravna sredstva, ali brez vspeha. Obtoženi tat je nekoliko časa gledal, a potem rekel : Prosim slavno sodišče. Jaz napovedujem pritožbo ničnosti na temelju § 385, točka 1, slovo a). Predsednik: Ali pritožba ničnosti mora biti tudi v kratko obrazložena. Obtoženec: Jaz bom diktiral obrazloženje v zapisniku. In pristopivši k perovodji je sestavil zapisnik, ki je povsem odgovaijal kazenskemu postopanju. Ko je je bil s tem gotov, je ironično pogledal svojega branitelja, katerega je tako grdo blamiral. Ledene gore v Severnem morju. Potniki »Oceana«, parnika družbe »Hamburg-Amerika«, ki so se vrnili s Špicbergov, pripovedujejo, da plava ob otokih toliko ledenih gor na morju, da je nemogoče izkrcati se. Stari mornarji zatrjujejo, da ne pomnijo toliko ledu. Stavka natakarjev v Marijinih varih. Ker so v Marijinih varih vsi natakarji radi ne-izpoljnenih zahtev začeli štrajkati, so nastavili gostilničarji natakarice, ki so jih poklicali iz Karlovih varov. Natakarji so radi tega zelo razburjeni. Mednarodni antialkoholski kongres v Ntokholmu. Dne 29. julija je bil v Stok-holmu otvorjen sedmi mednarodni antial-koholistični kongres. Na kongresu se je zbralo veliko mnoštvo antialkoholistov. Svoje zastopnike so poslale države: Av-stro-Ogrska, Francoska, Italija, Rusija, Švicarska, Danska, Norveška, Nizozemska, Grška, Romunska, Združene države in Meksiko. Kongres je otvoril princ Gustav Adolf. Predsednikom je bil izvoljen škof pl. Scheele. Med govorniki sta se posebno odlikovali avstroogrska delegata baron Pracak in prof. Kassovitz. Poslednji se se je odločno izjavil proti temu, da pre-poročajo zdravniki alkohol bolnikom. Koliko stanejo hiše v Parizu. Iz nedavno objavljene statistike pariških zgradeb je posneti, da je v Parizu 88,587 hiš z 910.504 stanovanji. Nekaj teh je praznih, pov- i prečno bivajo pa v vsakem stanovanju po tri os ebe. Skupna najemnina znaša 519.766.518 frankov. Povprečna cena sta-; novanj znaša 570.85 frankov. Vsak Pari-žan plačuje povprek 197.80 frankov na-| jemnine na leto. Ta povprečnost se seveda menja od enega mestnega dela do dru-; gega. Na Elizijskih poljanah je najmanja cena najemnine za osebo 976.92 frankov to je najdražje stanovanje v Parizu. Najvišje cene so v osmem okraju. V mestnem delu Caroune so najceneja stanovanja, vsak prebivalec plačuje povprečno 63.53 frankov na leto. Vrednost nepremičnim v Parizu cenijo na 14 milijard. V tem pa ni všteta lastnina države. Soprogova žalost. Neki Fric Heidkem- per je priobčil v »Brandb. Anzeigerju« nastopni pomenljiv oglas: Moja Žena Friderika Heidkemper se je z mojim sinom in precejšnjo svoto denarja izgubila. Kdor ju najde, je naprošen, da ju obdrži. Posnemanje vredno. Hamburški meščani so sprejeli predlog, s katerim se določa, da se možje, ki nočejo skrbeti za svojo družino, v prisilnih delavnicah prisilijo k delu. Zakaj je na Angleškem meso po ceni? V angleških naselbinah je zgradjenih 50 velikih ledenic za hranjenje mesa v letnem času. Od tod se prevaža meso na Angleško na 175 parnikih, ki so preskrbljeni z hladnicami. Na vse te parnike strpa se do 10 mil. zaklanih ali živih živali. V Londonu samem je 28 ledenic, kjer je spravljeno meso; take ledenice so tudi v drugih mestih. Povprečno se iz teh ledenic porablja na dan 26.000 ovac in 1000 goved. Leta 1905 so pripeljali na Angleško 8,277.370 ovac in jagnjet in 317.835 goved. Uvozila se je taka množina mesa, da bi zadostovala tudi za Nemčijo, ki je večja in bolj obljudena nego Angleška. Zato je na Angleškem meso za polovico ceneje nego v Nemčiji. Najbuljša reklama za trgovce obrtnike, rokodelce in zasebnike sploh so „MALI OGLASI" v „Edinosti,, Patentiran divan* Okrasi radi svoje krasne elegauce vsaki prostor in se spremeni v hipu s samim premakljajem v jako komodno posteljo z lastnimi žimnicami in blazinicami. Prospekti zastonj. - Eventuvelno na mesečne obroke. Sklon najfinejša in solidnega pohlftva f v modernem slogu. — Popolne sobe. Lastna delavnica za vsakovrstno tapecirarsko in = olepSevalno delo. ===== ANTON MAHHMIRH, TRST, ul. S. Giovanni 10 MACHNICH ZALOGA MOKE BRODER NEUMANN — Arad obče znani pridelek, nahaja se pri And. Schleimer - ju, Trst ulica Stadion štev. 12. KUPITE le AMERIKANSKI STROJ za pisanje prve vrste z v vidno pisavo, MODEL 1907 N Cđ STEARNS >«0 oi rs o n u o > ce N ce ca o :S* =3 >00 Ms* O. N ___. ... _______„ «0 CD CD 00 « -JAN-MIBAMAR-XB8T . V rftcLJAN: (tnrok, četrtek m soboto 9 30 in 6 30 (ob nedeljah in praznikih : 9-30, 3"— in 6 30. iz SESUANA: 12*15, 515 in 9 —. , V TRŽIČ (Monfalcone) (dotiče se Sesljana) vsaki | dan 3*— (izključeni prazniki). Iz TRŽIČA : 7'— (nedeljah in prazniki): 8.05. V GRADEŽ (vsaki dan) 10'— in 3*—. Iz GRADEŽA 2-30 in 5— (ob nedeljah in praznikih 12 30. Istrska proga. V MILJE : 4 ( eventuelno) 8, 9, 10, 12 15, 2, 3,3'30 5-45, 7*15, 8 30, 9. (ob nedeljah in praznikih) 7-45, S-15, 8 45, 9-30. 1015, 10-45 in 12. Jz MILJ: 3 30 (eventelno) 7-05, 8*15, 915, 10-45, 12-30, 130, 2 45. 5, 6 30, 8. (ob nedeljah in praznikih) : 6 30, 7*05, 8, 8'45, 9 30, 10*15, 10'45, 12. (Ob nedeljah in praznikih popoludne posebni izlet). V MILJE: (Iz ladijedelnice Sv. Marka): o-10, 630, 12, 4 45, 6 50 (ob nedeljah in praznikih) : 6-30 in 115 MILJ (v ladijedelnica Sv. Marka): 5 50 (event.) 6 15, 6 -30, 11, 4, 6. (Ob nedeljah in praznikih) 6.15, 12-45. V KOPER 7 45, 9 30, 1045, 1^05, 2, 4, 6 30, 9 30 (Ob nedeljah in praznikih) 7-45, 9-30, 1045, 12 05, 3, 6 10. IZ KOPRA: 5 30, 7, 9, 10-30, 12-30, 2, 415, 830 (Ob nedeljah in praznikih) 5*30, 7, 9. 10 30, 1 5 8 V ISOLO' PIRA N in PORTOROSE: (vsaki dan) 10 Iz PORTOROSE: 130, (ob ned. in prazn.) 12. V JSOLO in PIRAN vsaki dan (izključeni prazniki) 6. Iz PIRANA: 6 V UMAG (do tiče se Izole in Pirana) vsaki dan 1215 Iz UMAGA 545. V UMAG (brzoparnik) (vstavi se v Piranu, Porto- rose in Salvore) vsaki dan : 5. Iz UMAGA: 430. V PULO (poštni parnik) (Ustavi se v Piranu, Sal- vore, Umagu, Cittanovi, Poreču, Vrsaru, Rovinju, Fažani) vsaki dan : 7*30. Iz PULE vsaki dan: 6 30. V PULO (brzoparnik) (Vstavi se v Poreču in Ro- vinju) vsaki dan (izključen petek) 3. Iz PULE 5. V PULO (trgovinski parnik) (Ustavi se v Poreču, Versaru in Rovinju) ponedeljek, sredo in petek : 5-—. Iz Pule: torek, četrtek in soboto : 5. Dalmatinska proga (Parniki dalmatnskih društev.) (Dubrovačko društvo) V KOTOR (parnik „Petka") : vsaki ponedeljek 6. Iz KOTORA: v četrtek 6. (Ustavi se v Puli, Zadru. Spljetu, Hvaru, Korčuli, Dubrovniku im Erceg- novi). V KOTOR (pafnik „Dubrovnik") vsaki četrtek 6. — (Ustavi se v Puli. Zadru, Spljetu, Korčuli, Dubrovniku, Kamenari, Rižanu Izveza s parni-kom „Bojana" v Oboti (Skadar), vsako nedeljo 4. (Društvo Topič.) V KOTOR (Ustavi se v vseh najglavnejih kopnenih lukah Istre in Dalmacije in otoka Visa) vBako nedeljo in četrtek: 12. (Društvo Braća Riemonde) V METKOVIĆ (Ustavi se v istih lukah, kakor gor označeno) vsaki torek in četrtek: 4. Društvo Negri & Co. V METKOVIĆ : vsako sredo 2. V ŠIBENIK: vsako sredo 4. Avstrijski Uoyd. V KOTOR: (Brzoparnik „Graf Wurmbrand") v četrtek : 8-—, vstavi ee: v Pulju, M. Lošinju, Zadaru, Spljetu, Gružu. V Kotoru v petek 11-15. Nazaj iz Kotora v petek 1-— v Trat v soboto 4'45. V Pulju zveza z dunajskim brzovlakomi ki pride v Pulj ob 9 45. V Kotoru sveza z črto v Bari: v petek 8, y nedeljo 8. V GRUŽ (Brzoparnik „Graf Wunnbrandu) v pone- deljek 8. V KOTOR-KORFU: v torek 8*—, vstavi se : ▼ Rovinju, Pulju, M. LoSinju, Silbu, Zadru, Šibeniku, Spljetu, Milnu, Hvaru, Korčulu, GruŽu, Ercegnovi, Teodu, Risanu, Kotoru, Duldnju, Medui, Durazzu, Ss. Quaranta. V Korfu drugo sredo 9'30. Nazaj iz Korfti v četrtak 8-— in pride v Trst v sredo 6*—. V METKOVIĆI (A): v sredo 8-30. (Dotiče vse večje luke) v Metković v petek 4"30. Nazaj iz Metkoviča v nedeljo 8 30; v Trst v torek 1*30 V MetkoviČih pripravna zveza po železnici z UoBtarjem. Odhod z MetkoviČev ob 5 04. V METKOVIĆI (B) v soboto 830. Reška proga (Ugareko-hrvat. par. društvo) V MEKO: vsako sredo 6 (parnik „Dunau), vsako nedeljo 6 (parnik „Fiume"). Beneška proga. V BENETKE: (Lloyd a.) (parniki „Hungaria" in .Espero") vsaki dan ob 12. — Ob nedeljah (izlet) 7-30. Carigradska prsga. TRST -SMIRNA-CARIGRAD: VBako drugo nedeljo (počem Si 1 okt.) iz Trsta ob 4"—, Čez Reko ; ▼ Korfu pride Bredo 3*—. Pireus v soboto 5-— (zveza z nagličem Trst-Carigrad) v Carigrad v četrtek ob 6—. Iz Carigrada (po l okt) vsaki drugi ponedeljek ob 8*30 in pride v Trst ▼ nedeljo 11'—. Aleksandrljska proga. TRST-ALEKSANDRU A: (brzoparnik) vsak teden iz Trsta v četrtek 11*30, v Brindisi pride petek I*—, v Aleksandrijo ponedeljek 6*—. Iz Alek-sandrije soboto 3'—, Brindisi torek 5*— v v Trst sredo 11*—. Ta parnik ima zvezo z ekspresnim brzo vlakom Ostenda Trst. (Llojdovi parniki v ožijo tudi med Carigradom in OdeBO vsako soboto ob 6 okt.; med Carigradom in KoStanco vsak teden. Trst-Reka-CarigTad vsako drugo soboto od 14 14 okt. med Carigradom in Brailo vsak drugi petek, med Aleksandrijo in Carigrad vsak drugi ponedeljek od 1 okt. OPAZKA : Debele in podčrtane številke značijo popoludne. Odhajanje in prihajanje vlakov Državne železnice Veljaven od 1. maja 1907 naprej Odhod iz Trsta (Campo Marzio) Trst—Rovinj—Pola (Dunaj) 5-50 0 Herpelje—Rovinj—Pula. y z 0 Hemelje— Divača—Dunaj. 8. "O 0 Herpelje—Rovinj—Pnla. 4.15 0 Herpelje—Rovinj—Pula (Divača—Dunaj). J-40 b Herpelje—Divača—Dunaj—Pula. — (Kanfanar—Rovinj : 6 50, 9*20, 4. 8*15) (»b nedeljah in praznikih : 215 Boršt—Draga— Herpelje—Divača._ Trst—Baje—Pereč. 6-10 0 Koper—Buje—Poreč in medpostaje. 3*1® 0 Koper—Buje—Poreč in medpostaje. 0 Koper in medpostaje (le do Bnj) Trst—6erlca— Jesenice— Celeveo— Beljak— Menakeve. 6.— 0 do Gorice in medpostaje (Prvačina—Ajdovščina : 9-40) 7.25 B Gorica (Prvačina—AjdovSčina 9*57) Jesenice— Beljak—Celovec—Dunaj "Westbhf.—Dunaj j. 2. Praga — Berolin—Draždane. 9.05 0 Opčine—Gorica (in medpostaje) Jesenice— Beljak—Monakovo— Dunaj AVestbhf.— Dunaj j. 2. 12« 0 Opčine -Gorica (in medpostaje) (Prvačina— AjdovSčina: 3'|J) Jesenice—Celovec. 4 25 B Opčine (vlak se vstavi samo za vstop) Gorica " (in medpostaje) Jesenice-Beljak-Celovec-Praga 5.00 0 Opčine — Gorica — Jesenice — Beljak — Mona-kovo—Dunaj j. 2. Dunaj—Westbhf.— Praga. 9 so 0 do Gorice in medpostaje. 7*so 0 Opčine—Gorica (Prvačina—Ajdovščina 10.10). IO-30 0 Opčine—Gorica—Jesenice—Beljak. Ob nedeljah in praznikih : 0 do Gorice. ODHOD iz Gorice v Ajdovščino: 8 00, 2j>£, 8|g. Prihod v Trst Pult—Rovinj—(Dunaj) 7.45 0 t Dunaja—Divače—Herpelj in medpostaj. 9-46 0 lz Pule—Rovinja—Herpelj in medpostaj. 0 iz Pule—Rovinja (Divače—Dunaja) Herpelj tn medpostaj. 0 iz Pule—Rovinja (Divača). 10 S B iz Pule, Rovinja (Divače-Dunaja) Herpelj. Ob nedeljah in praznikih : iz Herpelj in Divače - 7' Pereč—Baje—Trst. 9.20 0 iz Buj, Kopra in medpostaj. 0 iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. 9"35 0 lz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. Monukove—Praga—Celovec—Jesenice—Beri ca—Trst 5.25 0 Iz Monakova, Dunaja j. ž., Dunaja TVestbhf, Celovca, Jesenic, Gorice, Opčin itd. 7*58 0 iz Gorice in medpostaj Ajdovščine. 11.55 B iz Prage, Dunaja, Celovca Gorice, Berolina, Draždane. 2 .0® 0 iz Celovca, Trbiža (AjdovSČine) Gorice, Opčin 6*£2 0 lz Monakova, Beljaka, Jesenic, Gorice, Opčin. 8*10 B iz Prage, Berolina, Draždane, Celovca, Beljaka. (Ajdovščine) Gorice. 11-10 0 iz Prage, Celovca, Trbiža, Gorice, Opčin, Berolina, Draždane. Ob redeljah in praznikih : 9*50 0 iz Gorice (zveza Ajdovščino) in mejpostajami.__ Južne železnice. Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione) V Italije preke Červinjana In Benetk. 5 47 B preko Červinjana v Benetke, Rim, Milan, Vi. dem, Pontebo, Čedad U B do Kormina (Cor-mons) preko Nabrežine. U 50 0 preko Červinjana v Benetke—Milan (se zvezo na Videm in Čedad). 5 30 B preko Červinjana v Benetke, Milan, Rim (se zvezo na Videm). V Italijo preke Koralna In Vidna. 8.25 B preko Nabrežine v Kormln, Videm, Milan, Rim. 8.55 0 v Koimfn (se zvezo na Červinjan in Ajdovščino) Videm, Benetke. 9-00 0 v Kormin in Italijo (se zvezo na Červinjan). 4*18 0 v Kormin (se zvezo v Ajdovščino) Videm- — Milan itd. B*00 B v Kormin in Italijo. 9'05 0 v Kormin (se zvezo v Červinjan). " De 6erlee—Kormina—Červinjana. 6.20 0 do Gorice, preko Nabrežine (se zvezo v Ajdovščino) I -00 0 do Kormina preko Bivia. 9*06 B do Kormina (se zvezo na Červinjan). Trst—Ljubljana—Denaj (Reka-Zagreb-Badlapeita) Ostende. 7*5S B v Ljubljano, Dunaj, Reko Zagreb, Budimpešto 9-55 0 v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. 6*22 0 v Ljubljano, Dunaj, Reko. 6*2 , B v Ljubljano, Dnnaj, O-tende, Reko. 8-3<> B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto, 11-80 0 v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. POPOLNE TOVARNIŠKE NAPRAVE sa kakor fino koli industrijo Zaloga sesaljk (pompe) in vsakovrstnih tehničnih predmetov kakor Trinelle za stroje in kotle, Klingerit, Pecolit, Asbest, Fiochen, Graphit, trazmisijonalna jermena itd. Tehnični uiad Giuseppe Montalbetti ulica S. Chiara 2. Cene zmerne. Ob nedeljah in praznikih: do Kormina; 3'** do Nabrežine. Prihod v Trst b l allje preko Červinjana In Koralna. 7-40 0 iz Kormina jn Červinjana preko Bivia. 8*52 B Iz Kormina preko Nabrežine. 10-38 B iz Kormina (zveza z Ajdovščino) in iz Červinjana. 11.28 0 iz Kormina preko Nabrežine. 415 0 iz Kormina (zveza z Ajdovščino) in iz čer vil jana. I 0 iz červinjana. 7.« o iz Kormina (zveza z Ajdovfč.) preko Nabrežine b.36 B iz Kormina (zveza z AjdovSč.) preko Nabrežine 10*43 0 iz Komina in B iz Červinjana. Daaaja (Ostende in Londona) LJoklJaoe, Zagreta Budimpeite In Reko. 6*15 0 z r nraja, Budimpešte. 6.30 B z l>unaja, Ljubljane, Ostende in Londona. 6.25 B z runaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešto in Reke. 9.25 0 z Dunaja, Ljubljane in Reke. 5*x6 g z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešte, 9-0* B z Dunaja, Ljubljane Zagreba, Bdpst in Reke. Ob nedeljah in praznikih : 10'** iz Nabrežine ; z Kormina. Opazke: Debele in podčrtane Številke značijo popoludne* 0 —■ Osebni vlak in B —» Brzovlak. Električna železnica. ODHOD ta OPULN s 5-3°» 6.26, 7.07, 7.31, 7.56, 8.20, 8.44, 9.16, 9.56, 10.44, «-4o, 1 a. 12, 12.44» I-i6» I-44» *-36> 3-^4» 3 40» 4-O8, 4.32, 4.56, S-I2> 5-30» 5-56» * 13» 6.30, 6.46, 7.04 7 30, 7-56» 8.20, 9.08, 9.56, 10.48, 11.32. Odhod a Općin-Driavna železnica: 7.25, 11.34 1.39, 6.24, 7-50» IO-43. ODHOD iz TESTA s 0.02, 7.06, 7.56, 8.20, 8.44, 9.08, 9.56, 10.44, 11.32, 12.04, 12.20, 12-52, I.20> 1.56, 2.44» 3-32, 4-08, 4.32, 4.56, 5.20, 5.40, 5.56, 6.20, 6.38, 6.56, 7.14» 7-3». 7-56, 8.20 8.44, 9.08, 9-S6» 10.32, 11.32, 12.10. Tovorni voz odhaja iz Opčin samo ob delavnik^ ob 9 uri predpoludne ter odrine iz Trsta ob I0-52 Cene zmerne. 1 Prvo primorsko podjetje za prevažanje pohištva in spedicijsko podjetje RUDOLF EXNER - TRST Tolofono it. 847. - Via della Stazione Štv. 7. - Telefono »t, 847 Filijaike v PULI, GORICI, REKI In GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov. - (Mljuje predmetov, ki se jemljejo aa potovanje in pmaiaije blaga na vse pruge.) Sprejema se tudi pehletve In druge predmete v shrambo v lastna za to pripravljena suha skladišča. „VACUM-CLEANEB". _ Edini tržafiki zavod za _ ČIŠČENJE In SHRANJEVANJE PREPR0H Točna postrežba in nizke cene. I 99 Avtorizovana vinska agencija Crst — trg Cavana 6, 1. nadstr. — Trst. i i se bavi: z nakupovanjem in prodajanjem dalmatinskih, istrskih in inozemskih vin, olja prekajenega mesa in vsakovrstnih domačih produktov. — Preskrbuje posojila tudi krc-marjem, daje v najem oziroma prodaja in kupuje zgradbe, skladista, prodajalmce, stanovanja, v mestu i zunaj. — Prosi se razprodajalce vina v njih interesu, ako hočejo pro---— dati vino, naj pošljejo vzorce in cene. ====^=== MERKUR .1 J. ULČAKAR & Co. - Trst Telef. 1874 — Via Nicolo Macchiavelli štev. 19 — Telef. 1874 Komisije. - Zastopstva. - Jnformacije. Zaloga raznovrstnega feolonJjalnega in druzega blaga. --ZAHTEVAJTE CENIK. = (T PRVA ZALOGA VlfiA UMBERTO ZUCCO TRST — nlioa Tfadano Veoellio 9 ima izključno izvrstna namizna uina Istrski refoik po 72 Sto«, liter; Ddmttniko vino po 80 nt. Utor ; Opolo lz Oadiljft po 80 rt Utor; naun tega f/gr Izbera finih likerjev t buteljkah, ^gm SPECUiLITETA Rtfolkii IarW lutilk TliacidoT) njamCeno pristen 31 Dnteljii. Poiilja tudi na dea. — lam« za prlatneet lastnih pridelkov. _ Za gostiln UEsrfe ^^ ^ c«ne po dogovoru Stanje hranilnih vlog Rezervni zaklad nad 23 milijonov K nad 800.000 K Mestna hranilnica ljubljanska MS ■S o trn 3 s fl s "S ^ * % > g 9 bi 0H - _ _ -.i- . 3^-ffcs e^ i. if ^i5!!!^ tfifi^š »»»t^Jr««/^'tJJ.fii-i f"-' ir Vr ft i'T i< • f • a •« - ;;iiT •-••"-Ki...-- ': ' T3 O •o M ** ps M S S " s M © O m rt- r+ 2 0 < 9 S4 B rt- CP? C sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopol. in od 3. do 4. ure popol., jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vloženih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ^jub^anska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloietnih otrok in varvancev. Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom ces. kr. poštne hranilnice. Posoja se na zemljišča po 478°/0 na leto- Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5°/0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred, na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje.