PoStnina plačana v gotovlni Izhaj a v ponedeljek in petek ob 17. Stane mesečno po poSti 7 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na 7'50 Din, za inozemstvo 20 Din Raüun pri poStnem čekovnem zavodu St. 10.666. Jlova !Doba Cena 1 Din Redakcija in nprava: Celje, Strossmayerjeva ulica St. 1, pritličje, de.sno. Telefon interurban štev. 65». Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Rokopisi se sprejemajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojno lc do 10. dopoldne. — Predpisi glcde prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. Štev. 45. Celje, petek 2. junija 1933. Leto XV. Okoliški občinski svet Občinski svet za Celje - okolico je imel v sredo 31. maja od 18. do 19.15 v občinski posvetovalnici na Bregu po dolgem presledku redno sejo, ki ji je prisostvoval sreski načelnik g. dr. Vidmar. Navzoči so bill prvikrat tudi novo imenovani občinski odborniki. Župan g. Vinko Kukovec je prisrčno pozdravil vse navzoČe, zlasti pa sre- skega načelnika g. dr. Vidmarja. Gosp. sreski načelnik se je zahvalil za po- zdrav in se nato v eno uro trajajočem razgovoru z županom In ostalimi člani občinskega sveta izčrpno informiral o raznih perečih občinskih vprašanjih. Glede združitve okoliške z mestno ob- čino so občinski odborniki izjavili, da so samo za združilev celokupne, neo- krnjene okoliške občine z mestom. Sledil je razgovor o občinskih dokla- dah o šolstvu, vzdrževanju policije, cestah, vodovodu, brezposelnosti, delu v tovarnah, regulaciji Savinje in Ko- privnice ter o šušmarstvu z vinom, ki ga bo začela okoliška občina v spo- razumu z mestno občino in s pomočjo sreskega načelstvatemeljito odpravljati. Občinski odborniki so sprejeli z ži- vahnim odobravanjem izjavo "g. sre- skega načelnika, da se bo vedno rad udeleževal občinskih sej, kadarkoli bo to občinski svet želel. Po odobritvi zapisnika zadnje ob- činske seje so bili soglasno izvoljeni občinski svetovalci, občinski odseki in drugi odbori. Izvoljeni so bili nasled- nji člani občinskega sveta : ObČlnski svetovalci : Samec, Novak, Wltavsky, rirastnik, Svetličič, inž. Krulc. Finančno - gospodarski -prehranje- valnl odsek: dr. Laznik, Wltavsky, Pečuh, Svetličič, Hrastnik, Gams. Cestn! odsek : Samec, Pečuh, Sve- tličič, Novak, Jakobin, Ratajc. Staybnl odsek: Nerad, Vodlan, Pe- <üuh, Žuža, Grilec, Jakobin. Pokopallškl odsek: Fazarinc, Wl- tavsky, Nerad, Hrastnik, Četina, Žagar. Personalni odsek: Sovič, Brumen, Košič, Kovač, Kajtna, Frajtag. Obrtni odsek: Novak, Uršič, Per- mozer, Grilec, Jakobin, Superger. Ubožni svet: Kukovec, Samec, Ko- vač, Brumen, Novak, Košič", Jakobin, Hrastnik, Velenšek, Čerenjak, Zupanc, Cetina. Pregledniki računov: Gams, Žuža, Brumen, Žagar, Vodlan, Četina. Solskl odbor: Kukovec, dr. Laznik, Pečuh, Wltavskv, Hrastnik, Svetličič. Kmetijskl odbor : Kukovec, Samec, Kajtna, BoŽič. Cerkveno-konkurenčnl odbor: Sve- tličič, Pečuh. Pri slučajnostih je bilo sklenjeno da bo okoliška občina ponovno prosila poštno upravo, da bi premestila brzo- javne drogove z razširjene pošpoti ob državni cesti v Gaberju in na Sp. | Hudinji. Popraviti bo treba tudi levi I breg Voglajne za tovarno kisa v Za- vodni, kjer je zadnja visoka voda zopet odnesla mnogo zemlje. Bodimo stvarni! CELJE, 2. junija. Celjski nemški list »Deutsche Zei- tung-« se je, »v skrbeh za občinske dohodko in mestno gospodarstvo«, že zopet spodtaknil ob kino v Celju. Vsakemu Celjanu je jasno, za kaj K^e, izmikanje za gospodarsko stran ne more prikriti resniPnega vzroka vse te nevolje. . , ; Zarach bojSega in popolnejšoga razu- mevanja teh nomäkih skrbi pa mo- ramo ugotoviti, da bivši Mestni ki- no dolgujo obPinski blagajni šo da- nes 21.000 Din na veseliCnem davku in 21.000 Din za plin in elektriPni tok. Povedati še moramo javnosti, da je znašal veseliPni davek za ki- no, dotier je bil pod Skobornetovo streho, 10% in celo 8%, da je bil tu- di veC let pavšaliran, elektriPnj tok pa se je zaraPunaval po 2.50 za mo- tor in 4 Din za razsvetljavo. Kino- podjetje v dvorani Celjskega doma pa je plaPevalo tok po 8 Din ter ni- ma napram obPini zaostankov na davšPinah in ne za elektriPno strujo. Elitni kino Union je za instalacijo plaPal Mestni elektrarni 13.442 Din, za tok pa po 8 D'in za k\v. ter pora- bil doslej 2107 kw ur in plaPal za to s trošarino in najemnino števoa 18.138 Din. PlaPano je bilo do malega vse v naprej, tako da je bil prebitek med Mestnim kinom in kinom Union super dobiPek 10.034.50 Din. Elitni kino Union je vplaPal mestnega ve- seliPnega davka od 25. decembra 1932. do 25. majnika 1933. 28.000 Din. Ta taksa so je plaPevala od 27. janu- arja t. 1. neposredno že pri nakupu vstopnic, tako da ni mestna obPina imela s pobiranjem niti najmanjšega posla. Pri Mestnem kinu je pa Pesto moral stati pri predstavah uradnik, cla je pobiral zadnje case za takse, in driigi uradnik, da je kasiral za olektnPni tok. Obrtniki so dobili za dola v no vom kinu okrog 90.000 Din. Tako i/.gloda doslej izguba in do- biPek kina za mestno blagajno! In za to gre, ako že govorimo na naslov davkoplaPevalcev. Zidna nalezljiva bolezen v Celju CELJE, -J. jiniija. Na nekaterih hišah našo&a niest a opazujemo nevšePne izpušPaje na zi- dovju fasad. ki so vedno bolj širijo in dajejo napadonim hišam nelep iz- gled. Tako so mipaclene v Pi'osernovi ulici pol eg magistrata Äe trl hiäe, na nasprotni strani ulice dve hiäi, na Dečkovem trgu ätiri; zaporedne hiše, na Kral ja Petra cesti dve hiSi in pri eni teh posebno tudi kamcnit portal. Madcži, ki sem jih imenoval »izpuščaje«, so okrogličasti, prilično za dlan veliki in imajo v sredini za poldinarski novec veliko temiiejäe polje in na površini fine vlakne ka- kor pajöevina, v kateri se nabira prah, ki še poveča zamazanost. Te madeKe vidimo že v/. daljave in lah- ko spoznamo njih enotni ustroj. Na- .stopajo najbolj gori visoko na zidu pod žlebom, pa tudi nižje in Cisto nizko kakor na pr. na magistratu, tako da jih je mogoče proučevati iz bližine brez nadaljnih pripomočkov. To bolezen opazujemo že priliP.no 10 let. V zadnjem času pa napreduje ta- ko, da so vse hiše v Celju v nevar- nosti, da jih bolezen popade; nihče Jih ne more biti vesel. Nastalo je zelo pereče vprašanje, kaj je vzrok temu pojavu in kako se odpravi? Ta pojav povzroča inajPi- ken, zelo lep pajk, ki včasih mično prileze iz svoje luknjioe, da pogleda, kaj je novega in ali bo kaj kosilca od music; to se posebno lepo vidi na gori omenjenem portalu, ki ima luk- nje zastrte s pajPevino, v katerih do- muje pajk. Ni dvoma, da tudi vse druge opisane madeže povzroPa ista živalica. Iz sredine razprede svoje niti, ki se krepko držijo koncentriP- no zida. Nikoli ne presegajo ta legla neke velikosti, izvzemši nekatere sluPaje, Pe nastopi konkurenca so- sednjih pajkov preveP blizu, tako da nastanejo kombinirani madeži. Ne- vSePni postanejo, Po se zaplodi na stotine takih zasebnih pajkovih lo- vižP. Kako se bolezen odpravi, šc nisem slišal nikjer; mislim in nasvetujem pa sledePe: desinfekcijsko delo naj izvrši Olepševalno društvo dogovor- no s hišnimi lastniki ter naprosi ev. gasilno društvo, da z ognjem na pr z varilnimi svetilkami požge zalego. Desinfoktorji s potrebnimi lestvica- mi laliko opravijo vse dolo temeljito Vaš verni tovariš! Od nekdaj že [e Schichtovo terpen. tinovo milo gospodinji zvest zaveznik p r i pranju in domačem .T.13-33 PR^JUBLJENI JUGOSLOVANSKI iZDEL&J^ na vseh hišah recimo v osmih dneh. Bilo pa bi dobro, Pe se najprej po- skusi v mal em, da vidimo, ali se na- svet obnese. KonPno omenim še, da sem mislil prvotno. da povzroPa bo- lezen kak kriptogram, ki bi preple- tal zid s svojimi micelijami slično, kakor prepleta okrogli zeleni plesni- vi lišaj sodc v njih notranjosti, in s svojimi nitkami preraste vso debeli- no stene sodov, tako da postanejo so- di nerabni. Kaj rdiPnega pa smatram pri zidovju za izkljuceno. V tern slu- čaju bi bilo to bolezen tudi težko od- praviti. Mislim, da v našem sluPaju ne bo nobenih težkoP in da bo delo zelo hvaležno in da bo dalo našemu Ijubemu Celju zopet lepo belo lice. Dr. A. S. Potovanje in sport Beograjska uprava praškega nem- škega lista »Reise und Sport« je raz- poslala najnovejšo številko tega za- nimivega lista, ki je pomemben tudi za pospeševanje tujskega prometa v Jugoslaviji. Glavni urednik tega li- sta je Celjan Rihard Watzlawek- Sanneck. Uvodoma je podana slika svetov- nega zdravilišPa Jahimova, starega mesta srebrnih rudnikov, ki mu na- Peluje kot župan katehet Jurij Stumps. O radioaktivnosti znameni>- tega letovišPa piše v listu znani uPe- njak profesor praško tehnike dr. Ju- li j Stoklasa, Nas Jugoslovene pa najbolj zani- mata lepa Planka »Im Wunderland der jugoslawischen Adria« (V PudeŽ- ni deželi jugoslovenskega Jadrana) in »Dio Entstehung der Adria« (Po- stanek Jadrana). Prvi Planek krasi- jo slike Kotora, Splita, Dubrovnika, Budve, Perasta itd. V prvem Planku je podroben poetiPen opis Boke Ko- torsko in vseh njenih naselbin, ki v resnici vžge in mora zvabiti prebi- valce bratske PeškoslovaSke države na naä divni Jadran, za katerega je domaPa propaganda za tujski pro~ PRIHODNJA ŠTEVILKA »NOVE DOBE« bo izšla v iorek 6. t. m. po- poldne. met še vedno preniajlina. Informa- tivni Planki z naše strani o Jadranu so še vse prepovršni. Clovek res mo- ra Pitati v tujem jeziku zadevne opi- se, da dobi pravo sliko o lepotah na- šega Jadranskega morja. Kdo nana je že kaj povedal o Budvi? Ta list piše o Budvi naslednje: Budva je Dubrovnik v minijaturi z vso svojo solnPno krasoto in južno lepoto in ob vznožju zelenega hriba Mogrena se razprostira najlepša kopalna obal, ki je lepša nego kopaiižPe v beneš- kem Lidu odnosno v belgijskem Ostendu. DaleP, daleP je v Kotor, ki bo pa dostopnejši šele, ko se bodo znižale že vse predrage vozne cene na par- nikih naših plovnih družb. V tej žtevilki je objavljena tudi Sanneckova pesem »Leid und Freud« (Trpljenje in veselje), ki je posvePe- na dunajskemu skladatelju Robertu Stolzu. Najzanimivejša pa je v listu ob- javljena zahvala naše kraljevske dvojice glavnemu uredniku ilustro- vanega lista »Reise und Sport«, ki se glasi v prevodu: »Njuni Veličanstvl kralj Aleksander I. in kraljica Ma- rija Jugoslavije izrekata v zelo pri- znalnem pismu po maräalu kraljev- skega dvora generalu Dimitrijeviču zahvalo izdajatelju in šef-uredniku Rihardu Watzlaveku - Sannecku za poslano posebno številko lista »Rei- se und Sport«, za krasne originalne ilustracije in Planke znamenitih av- torjev o jugoslovenski rivijeri.« List »Reise und Sport« objavlja tudi družabne vožnje v Jugoslavijo in GrPijo, ki jih prireja v letošnji seziji potovalna pisama kraljtevine Jugoslavije v Pragi ob znižanih ce- nah na železnicah in parobrodih; ta potovanja so vezana vsaj na J0-dnev- ni obisk nažih obahiih kopaliSP Stran 2. »Nova Doba« 2. VI. 1933. Štev. 45. DOMACE VESTI d Narodna skupščina se bo sestala 8. junija k rednemu zaseclanju. Naj- prej pi'ide na dnevni rod zakon o likvidaciji agrarne reformc. d Potujoča kmetijska razstava, ki je namcščena v 22 inodrih vagonih, je bila v četrtek 1. t. m. na glavncm kolodvoru v Ljubljani sveCano otvor- jena. Impozantna in izredno zanimi- va razstava bo obiskala ta mesec vse večje kraje v dravski banovini. d Ljubljanski velesejem. Med mno- gimi našimi gospodarskimi ustano- vami ima zelo važno vlogo za na- predek domače industrijc, obrti in trgovine Ljubljanski velesejem, ki je že dokončal 12 let svojega plodonos- nega dela za naše narodno gospodar- stvo. Letos bo prirejen XIIT. ljubljan- ski velesejem od 3. do 12. junija. Raz- stavni prostori so že zasedeni po tvrdkah najrazličnejših panog. Tako bo tudi ta velesejem navzlic težkim časom najvernejša slika ekonomske- ga stanja naše države in najkompe- tentnejše merilo pulziranja vseh go- spodarskih panog naše države. Moč- na udeležba našega gospodarstva na tem velesejmu je ponoven dokaz, kakšna važnost se polaga na Ljub- ljanski velesejem in kako je upošte- van. Velesejem bo obsegal v glavnem sledeče: Strojna in kovinska indu- strija, fina mehanika. Radio in elek- trotehnika. Bicikli, vozovi. Lesna industrija, korbarstvo, ščetarstvo, igrače. Klobuki, čipke. Krzno. Papir in pisarniške potrebščine. Kemična industrija in industrija živil. Razno. Special ne razstave: pohištvo, polje- delski stroji, tekstilno blago, usnje in konfekcija usnja, perutnina in kunci, razstava fotografskih potreb- Sčin, tujski promet Dolenjske, živali in rastlinstvo v stanovanju, razstava društva aranžerjev izložb. Razstava male obrti. Posestniki imajo na pod- lagi sejmsko legitimacije polovično Vožnjo na železnici. Legitimacije se dobe pri vseh večjih denarnili zavo- dih, župnih in občinskih uradib, po- družnicah Kmetijskc družbe, bile- tarnah Putnika in večjih postajaJi v dravski banovini. d Odprte planinske koče. Planin- ski dorn v Logarski dolini je od bin- ko.štne soboto dalje odprl in popol- noma oskrbovan. O binkoštih (v so- boto in nedeljo) bosta polcg rednih avtobusnih zvez vozila še dva izlet- niška avtobusa izpred kolodvora v Celju v Logarsko dolino. Odslej so stalno os'krbovane tudi sledeče po- stojanko Savinjske podružnice SPD: Piskernikovo zavetišče v Logarski dolini, Frisch auf ov dorn na Okreš- Iju (še dovolj snega za smučanje), Kochekov dorn na Korošici (najlepša prilika za smuk, pred nekaj dnevi je zapadlo pol metra snega na staro podlago). Priporoča se tudi obisk Mozirske koče na Golteh, priljublje- j ne in lepe izletne točke (dohod iz Mozirja čez šmihel — gostilna — 3 ure), in Celjske koče nad Celjem (z izhodiščem iz Celja in sestopom v termalno kopališče La&ko). d Revija Cinema. Izšla je junijska številka tega izvrstnega zagrebs'kega ilustriranega mesečnika. Najnovejša številka zopet vsebuje zelo pestro in zanimivo gradivo ter mnogo krasnih ilustracij. Revija stane polletno 40 Din in se naroča pri upravi v Za- grebu, Gunrtuličcva ulica 2/1. cl Rathreiner Kneippova sladna kava je s svojo kakovostjo in izdat- nostjo nenadkriljiva! Pazite na to- vai'niski znak! d Dunajska vremenska napoved za soboto 3. junija: V pokrajinah z doslej oblaßnim nebom nadaljno po- jemanjo oblaCnosti,, sicelr že pirecej jasno, v splošnem nekoliko topleje. Celje in okolica *¦•. Razgrnitev in popravljanje vo- lilnih imenikov v Celju. Mcstno na- čelstvo v Celju razglasa: Po §§ 8., 9. in 10. za'kona o volilnih imenikih z dne 6. 9. 1931, Sl. 1. št. 347/54 iz 1931 se objavlja, da so stalni volilni ime- niki za ineslo Celje, potrjeni od sres- kega sodišea v Celju dno 24. maja t. 1., od 30. maja stalno razgrnjeni v sobi štev. 10. na mestnem načelstvu Vsakdo ima pravico v uradnih urah volilne imenike prcgledati, prepisa- ti, razglasiti in natisniti ter bodisi zase, bodisi za drugega zahtevati nji- hov popravek. Pri volitvah smojo gla- sovati samo oni, ki so vpisani v ime- nike. Popravek volilnega imenika se zahteva neposredno, pismeno ali ust- no od mestnega naCelstva celjskega ali od sreskega sodišča v Celju. Za- htevanim popravkom se morajo predložiti dokazila. Za dokaz more- jo služiti samo polnoveljavne javne listine. c Člani krajevne organizacije JRKD za Celje in okolico naj se za- radi legitimaeij za brezplaCno vožnjo na vcliki zhor JRKD 25. t. in. na Ba- njici pri Beogradu takoj pismeno ali ustmeno javijo tajniku krajevne or- ganizacije g. Franju Wltavskemu v Gaberju, Cinkarniška pot 4. c Javne produkcije gojencev Glas- bene Matice v Celju so bile zaklju- čene v četrtek 1. t. m. zvečer s četr- tim javnim nastopom gojencev višje stopnje in orkestra Glasbene Matice. Mestno gledališče je bilo pri vse šti- rih produkcijah zelo dobro obiska- no. Uspehi znova pričajo o smotre- nein in odličnom kulturnem delu celjsko Glasbene Matice in njenega učiteljstva. Podrobno poroCilo o pro- duTccijah bomo še objavili. c Cvetlični dan bo priredila drž. krajevna zaščita dece in mladino v Celju v soboto 3. t. m. Cisti dobiček bo porabljen za preskrbo obleke in obuvala revni deci za zimo. Ne od- klanjajte v soboto prodajalk in pro- dajalcev cvetlic in pomagajte z daro- vi revni deci! ( V Logarsko dolino o binkoštih bo vozil mostni avtobus v soboto 3. t, m. ob 10.40 izpred kolodvora in bo vozil vse tri dni tja in nazaj po sta- rem voznem redu. Razen tega bo vo- zil poseben avtobus na binkofitno nedeljo zjutraj ob 8. in se bo vračal v Celje izpred Planinskega doma v Logarski dolini na binkofitni pone- del jck ob 15. k večernemu vlaku pioti Zagrebu in Ljubljani. c Druš*vo »Pravnik« v Ljubljani bo napravilo v nedeljo 11. t. m. izlet na Celjsko kofo. Tarn se bodo sefili udeloženci iz Ljuhljane, ki se pripe- Ijejo z vlakom do Laškega, in ude- ležouci iz Celja. Povratek iz koče po Mostnom logn v Celje; večorja v Celjskem domu. c Denarni zavodi na binkoštno so- boto 3. t. m. ne bodo poslovali. c Brivnice v Celju in Gaberju bo- do na binkoštno nedeljo ves dan za- prte, na binkoštni ponedeljek pa bo- do odprte od pol 8. do 11. dopoldne. c Otvoritev doma godbenega dru- gtva železničarjev v Celju. Znana coljska godba želozničarjev, ki doslej ni imela lastnih prostorov za vaje in ostalo društveno poslovanje, si je zgradila na zemljišču postaje Celje pri savinjs'ki progi lastno poslopje, ki bo odslej pravi dom tega društva. Doslej so se morale vršiti vaje po raznih lokalih, ki so pač bili kje na razpolago, kar pa je povzročalo si- cer delavnemu društvu mnogo ovir in neprilik. Zato se je uprava godbe odločila, da si postavi lastno zavotiš- če, in je to tudi s pomočjo osebno požrtvovalnosti članstva izvršila. Dom je bil slavnostno otvorjen v ne- deljo zvečor. Godba je prikorakala iz mesta, zaigrala pi'ed domoin ne- koliko komadov, potem pa jo pred- sednik g. Repnik otvoril zgradbo, kjer se jo nato lepa slavnost nada- ljevala. V svojem lastnem domu bo imela železničarska godba, ki se je v zadnjih ietih razvila v ugledno društvo, priliko, da popolnoma raz- vije svoje nesebično delovanje. c Lepo priznanje ccljskim reševal- cem. Kakor smo poroCali, so je po- ncsrečil v začetku maja v Debru pri Laškem osebni avtomobil, v kate- rein se je vozil sekcijski načelnik v avsitrijskem finanSnem mjinistrstvu dr. Josip Künstler z Dunaja s svojo soprogo Marijo in sinom. Go. Künst- lerjevo, ki so je takrat Jiodo poško- dovala, je prepeljal celjski reševalni avtomobil po prvi zdravniški pomoči v bolnico, od koder so ponesreCenko drugi dan prepeljali z vlakom v Za- greb. Gosp. dr. Josip Künstler je se- daj poslal reševalnemu oddelkvi prostovoljnega gasilnega društva v Celju laskavo zahvalno pismo, v ka- terem izreka vso priznanje reševal- nemu oddelku, ki je tako hitro in točno izvršil reševalno delo. Da je gospa že drugi dan niogla potovati v Zagreb, je zasluga izvrstne, vzgled- nc organizacije rcševalne službc. Gosp. dr. Künstler izreka v svojem in v imenu svoje žene globoko za- livalo zdravniku g. dr. Cerinu in vr- iim reševalcem. To priznanje naj tu- di celjski meščani podkrepijo s tem, ila na binkoštno nedeljo 4. t. m. v ve- likeni številu ohisčejo gasilski dan v Celju. c Na tomboli celjskega gasilnega društva bodo na binkožtno nedeljo 4. t. m. razdeljeni mnogi lepi dobit- ki: 9 dragocenih tombolskih dobit- kov, okrog 30 desetern, 78 kvintern, 00 kvatern, 100 tern in 250 amb. Toin- bolsko karte se prodajajo po 2.50 Din. Tombola se bo pričela ob 14. c Tujski proinet. V maju je obis- kalo Celje 1084 tujcev (napram 700 V aprilu) in sicer 847 Jugoslovenov in 237 inozemeev, med temi 145 Av- strijcev, 39 Cehoslovakov, 20 Nem- cev, 10 Italijanov, 7 Madžarov, 4 Po- ljaki, 2 Rusa ter po 1 Amerikanec, Nizozemec, Romun in Albanec. Po poklicu je bilo 400 trgovcev in trgov- skih potnikov, 101 obrtnikov, 151 uradnikov, 33 inženjerjev, 21 indu- strijcev, 15 oclvetnikov, 9 novinarjev, 9 učiteljev, 7 zdravnikov, 7 dijakov in 5 profesorjev, 200 oseb pa je bilo brez poklica. Lepa veranda izvrstna naravna vina, vedno sveže pivo : Ležak in Bock, pristne kranjske klobase priporoča gostilna Schat*a Zavodna pri Celju c Delovni trg. Pri ekspozituri jav- lio boi'zo clola v Celju se je od 21. do 31. maja na novo prijavilo 47 brez- poselnih (32 inoskili in 15 žensk). Vo- sredovanj je bilo izvršenih 48 (za 30 moških in 18 žensk). Dne 31. maja je ostal v evidenci 901 brezposeln (818 moških in 83 žensk) napram 915 (823 moškini in 92 ženskam) dne 21. t m. c Delo dobijo pri celjski ekspozitu- ri javne borze dela 4 kmeCke dekle, 1 podnatakarica, 2 pastirja in 1 hla- pe<\ < Redni pauk na Glasbeni Matici v Celju bo trajal še do konca junija c Iz poštne službe. Poštno brzojav- ni uradnik g. Ivan Rebernik v Celju je upokojen. c Na Korošici jo zapadlo v nedeljo pol metra novega snega. Smuški te- reni so zelo dobri. Kocbekov dom na Korošici je odprt in oskrbovan. c Mestno parno in kadno kopališ- če bo v sohoto odprto ves dan. c Združenje klobučarjev v Celju bo imelo v nedeljo 18. t. ,m. ob 8. zju- traj svoj redni občni zbor v hotelu »Pošti«. c Najdbe iz rimske dobe. V petek 2. t. m. dopoldne so našli delavci pri gradnji kanala ob Mariborski cesti pri Mestnem mlinu ostanke rimske- ga kanala in ceste. Ni izključeno, da bodo naleteli Še na druge zanimive najdbo. c Skavtskl lutkovni oder bo upri- zoril v soboto 3. t. ni. ob 10. v Zdrav- stvenem domu s 15 lutkami lutkov- j no voseloigro »Debeluh — Dolgin in Bistrooki«. Starši, povedite svojo de- co k lutkovni predstavi! c Smrten padec z vlaka. Pred dne,- VL se je peljal 08-letni upokojeni že- lezničar Miha Zdouc iz Celja z nekim znancem v Ranjaluko, kjer je oddal več tisoč komadov sulčkov iz ribo- gojuega zavoda v Pcčovniku pri Ce- lju. Na povratku je padel Zdouc bl'i- zu Novega iz nepojasnjenega vzroka z vlaka, in si prebil lobanjo. Njegov spremljevalec, ki je bil v vagonu za- dremal, je šele čez nekaj časa opazil Zdoučev nestanek. Obvestili so vse postajc. Zdouca so našli nezavestne- i ga ob progi in so ga prepeljali v bol- ! nico v Novi, kjer jo kmalu podlcgel poškodbam. Ti-uplo so prepeljali v „Šlag e r" Celje, Dečkov trg 4 a. Vsled prevelike zaloge razprodaje gra- mofonskih plošč od 1. maja dalje, dokler traja zaloga, od Din 15'— naprej. torek 30. maja v Celje in ga položili na mestnem pokopališču k zadnjemu počitku. ( Umrljivost v Celju in okolici. V maju je umrlo v Celju 31 oseb (3 v mestu in 28 v javni bolnici), v oko- liški občini pa 7 oseb (1 moški in. 0 žensk). c Žetev smrti. V celjski bolnici so umrli: v torek 30. maja 19-letna služ- kinja Katarina Trebšetova iz šošta- nja, v sredo 31. maja 41-letni dninar Josip Žolnir z Lopate pri Celju in v četrtek 1. t. m. 22-letni Anton Potr- bica z Ravnega v ljubuškem srezu, redov 4. čete 39. pehotnega polka v Celju. V Gaberju (Krožna pot 0) je umrla 29. maja 5G-letna zasebnica Marija Kovačeva. N. p. v m.! c V trgovinski register je bila ne- davno vpisana tvrdka Alojz Drofenik nasl. R. Jelen, trgovina z manufak- turnim, modnim in konfokcijskim hiagoni v Celju. c Otvoritev gostilne. V soboto 3. junija otvorim na Lavi štev. 4 (prej Karlovšek) pri Celju gostilno. Skr- bela bom za vedno dobro pijačo in jedila. Za naklonjenosl cenjenega občinstva in za obilen obisk se pri- porofiam. — Pavla Naprudnik. c Samo 66.— Din par moških ali ženskih čevljev, garantiranih iz sa- mo pristnega usnja. STERMECKI, CELIR. c 1800 Din vredno kolo, trno ples- kano, znauike »Ippak«, štev. 413.122, je bilo ukradeno v torek 30. maja okrog 19. iz neke gostilniške veže na Mariborski cesti. c Fotografski aparat, 5X7, vre- den 500 Din je bil pred tremi tedni izgubljen v mestu. c Dolžniki vseh stanov! Obračajte se zaupno v vseh težkočah na naše društvo — postanite člani! Letna članaiuna je samo 00 Din. — Društvo za zaščito dolžnikov v Jugoslaviji, glavno zastopstvo za Dravsko bano- vino v Ljubljani. Poverjenik za sre- za Celje in Laško ter Savinjsko do- lino: Loboda, Celje, Kocenova ul. 2. c Nočno lekarniško službo ima od sobote 3. t. m. do vštetega petka 9. t. in. lekarna »Pri krizu« na Kralja Petra cesti. c Gasüno in reševalno društvo v Celju. Tedensko službo ima od ne- del je 4. t. ;m. do vštete sobote 10. t. m. III. vod pod poveljstvom g. E. Ban- deka, reševalno službo pa I. skupi- na, Inspekcijsko službo ima v juni- ju poveljnik g. F. Koscier. Sport Prvak Ljubljanskeganogo- metnegapodsaveza v Celju ISSK Maribor : SK Celje Na binkoStni ponedeljek 5, t. in. ob 10.45 bo SK Celje igral na svojem preurejenem igrišču na celjski Gla- ziji prijateljsko nogometno tekmo z novim prvakom LNP ISSK Maribo- rom. Po dolgem presledku bomo v Celju zopet videli simpatično enajfetorico Maribora. V tej sezoni si je moätvo »Maribora« zasluženo priborilo na- slov prvaka LNP. V prvenstvenih tekniah je odpravilo svoja rivala SK Rapid s 5 : 2 in SK Železnlčarja s 0 : 2. Toda ne samo to, moštvo Ma- ribora je v lanskem predtekmovanju za državno prvenstvo zastopalo naj- častneje slovenski nogomet. V vseh 4 tekmah z ljubljanskim »Primor- jem« in »Ilirijo« jo ostalo moštvo »Maribora« zmagovito. Odpravilo jo večkratnega državnega prvaka, po- pularne zagrebške »purgerje« SK Gradjanskega s 3 : 0. Lo izrednem naključju je pripisati, da se moštvo »Maribora« ni plasiralo v ožje dr- «lev. 45. »Nova Doba« 2. VI. 1933. Stran %. žavno prvenstvo, kar bi po svojem tehničnem znanju tudi zaslužilo. Moštvo »Maribora« je sestavljeno iz mladih, talentiranih moči, ki bri- ljirajo v jgri kratkih in nizkih pasov. Notranji trio z izbornim Pepčkom pomoni vsled odlične napadalne teh- nike v izkorišCanju sans strah vseli vratarjev. Vs'i so sijajni strelci. Kril- ska vrsta je hrbtenica moStva, ki ga razen dovršenega tehnicnega znanja odlikuje se izredna igra z glavo in precizno obvladanje žoge. Ožja obramba je pa brez dvoma najboljSa v Sloveniji. Kakor vidimo, bo imelo Celje zelo močnega nasprotnika. Moralo bo na- peti vse sile, če bo liotelo Castno od- rezati in 90 ininut bo moralo resnie- no igrati, če bo hotolo uspešno klu- bovati tempu mariborske enajstori- ce. Želimo, da bi videli Celje v igri v formi, kakor smo jo videli svojcčas- no, to je: naj odpadejo vsi nesmisel- ni driblingi in vodenje žoge. Zaigrati mora homogeno. Start naj bo prc- mišljcn in osier. Prodajanje žoge inora bit'i absolutno nizko in preciz- no. Krilci in branilci morajo po mož- nosti podajati žogo vedno nizko in točno svojemu soigralcu. Napad mo- ra izvesti vse akcije hitro, prod go- lom se pa zahteva odločnost. Vsak napad se naj konča po možnosti s strelom na gol. IzkljuCuje se naj brezglavo vsiljovanjc z žogo pred gol, temveč morajo streli pasti iz kolic- kaj ugodne pozicije. Le s tako igro bo Celje želo uspeh, kakor si ga sa- mo želi in kakor si ga žele njegovi pristaši. Gotovo obeta igra sportu naklonjeni publiki mnogo zanimi- vih taktičnih novosti in presene- čenj. Tudi »navijači« bodo prišli na svoj račun, ko bodo svojega miljenca v tej težki borbi bodrili k požrtvo-valni in odločni ofenzivi. Tekma bo gotovo silno zanimiva. pa tudi fair. * * t Za ncgcmetno tekmo ISSK Ma- Hhor : SK Celje morajo biti na bin- kožtni poncdeljek 5. t. m. ob 10. na Glaziji naslcdnji reditelji: Beve, J. Koprivšek, Žgur in Bavdok. Sti-an- ska sodnika: Vlado Furlan inVebcr. Blagajniška sluSba,. Sottler in J. Veb- le. t SK Jugoslavia v Celju odpotuje s svojim kombiniranim moštvom v Mursko Soboto, kjer bo o binkoštih odigrala dve nogometni tokmi. Od- hod iz Celja v ncdeljo zjutraj, po- vratek v Celje v ponedeljek zveCer. Igrala bo s tamošnjim klubom SK Lahek auto bencin na malo in veliko razno auto olje nudi Ivan Ravnikar, Celje Znižane cene volni za bluze etc. 10 Din poprej 12 do 14 Din za sport 15 » »18 » berlinska 12 » »15 » nordijska 4*50 »5 » Trgovina ročnih del Pavla Slugova Celje, Vodnikova ulica Mui'o, ki sicer Celjanom šo ni znan; upamo pa, da pride v bodoče tudi v Celje, kjer bodo Celjani videli to simpatiöno moštvo. Prijatelji kluba vabljeni, da gredo z igralci v Mursko Soboto. Ostali in damska sekcija pa gredo na Mozirske planine. Odhod v soboto do Šmihela, all pa v nedeljo zjutraj naravnost k Mozirski koči. Glasovi iz občinstva S Spodnjega Lanovža Regulacija Koprivnice v delu celj- ske okoliške občine lepo napredu- je in se bliža dovršitvi. Tudi v delu niestriG občine se pridno dela in bo tako Koprivnica že v doglednem ča- su tekla po udobni novi strugi. To bo v veliko korist mestu in okolici, ker bodo v bodoče izostale poplave, ki jih jo ta budonrušna voda, ki ob siiši ne zasluži niti imena potok, ob vsakem malo večjem deževju povz- roeala. Vsa ta akcija je zclo hvale- vredna. ker je prinesla zaposlitev stradajočemu brezposelnemu delav- stvu in bo velike koristi tudi stano- valcem ob Koprivnici ne le zavoljo izostanka poplav, ampak tudi zara- di izboljšanja prometnih zvez, ker bodo zgrajeni čez Koprivnico mosto- vi tarn, kjer so bile doslej samo br- vi; tako bo omogočen promet z vo- zili, kjer je bil doslej promet mogoe samo za pešee. Tako bomo Lanovža- ni imeli mnogo krajši dovoz iz Ga- berja nego doslej, ko smo morali do- važati nabave s severovzhodne stra- ni s'kozi mesto mi mo mestne narod- no sole, kar nam je povzročalo mno- go stroškov in veliko zamudo časa. Tudi ceste v naši koloniji so bile že pred dvema letoma ir ute in do- grajene razen one v Gaj( • ; ulici, kjer je cesta samo na polovi • navožena, vsled Cesar je promet v tej ulici otež- kočen zaradi ožine ceste tako, da se vozovi zadevajo v plotove posestni- kov, ali pa rušijo ono polovico ceste, ki je že nasuta, na nenasuto polovi- co ceste. Nujno bi želeli, da se ta cesta čim- prej dovrši, tembolj, ker se v tej uli- ci še zida in je dovoz do stavbišč tik ob Koprivnici zelo težaven. Cisto po nepotrebnem trpinčijo sirovi vozni- ki uboge konje. Nekaj voz grainoza iz Savinje bi napravilo grdemu kri- čanju in pretepanju konec. Ob novih cestah naj bi se nasadila drevesa, kakor so ob vseh ostalih cestah Celja in okolice. Drevesa so za ceste najlepši okras in dajejo uli- cam prijetno senco, ki privablja sprehajalce. Zato smo se čudili, ko smo izvedeli, da je na eni zadnjih občinskih sej večina odbornikov od- bila predlog, naj bi se tudi v tern novem delu mesta Celja zasadila ob cestah drevesa; utemeljili so odklo- nitev, češ, Lanovžani naj le uživajo solnce, ki je zelo zdravilno. Pozna- mo in uvažujemo zdravilno moč solnca, pa vseeno ne podcenjujemo prijetnosti hladilno sence. Pa še zaradi nečesa se čutimo La- novžani zapostavljene :za ostalimi Celjani. Ker si po malem tudi dopi- sujemo z zunanjim svetom, bi nam bil zelo všeč poštni nabiralnik, reci- mo na mestni garaži v Kersnikovi ulici; sedaj nosimo pošto v najbližji nabiralnik na Kralja Petra cesti na- sproti »Branibora«. Po mestu se raz- naSa pošta dvakrat dnevno, a k nam prihaja samo enkrat in to šele po opoldnevu. Ko bodo ceste urejene in, kar bi nas zelo razveselilo, tudi z drevesi zasenčene, bo gotovo tudi pismono- ša rajši prihajal v naše domove. Sokolstvo x Za člana sokolske župne uprave v Celju je Savez SKJ imenoval agil- nega sokolskega delavca br. dr. Ivana Vidmarja, sreskega načelnika v Celju. x Odhod prve skuplne sokolskih udeležencev z Celja na Sušak bo drevi, Bodite vsi že ob pol 19. na postaji zaradi žigosanja legitimacij in dode- litve prostora v rezerviranih treh vo- zovih, ki so določeni za celjske ude- ležence. Druga skupina bo potovala v soboto 3. t. m. zvečer in bo imela poseben voz, ki se bo na Zidanem mostu priključil ljubljanskemu po- sfbntmu vlaku, ki bo vozil Sokolstvo na Su.^ak. C'anstvo naj ima s seboj sokolske kroie in telovadno obleko, istoiako naraščaj. Vseh udeležencev iz Celja ie preko 180, iz vse župe pa skoro 300. Povratek s posebnim vla- ! Worn v tortk zjutraj. sicer pa poHubno. Smešnice Majhen deček stoji na cesti in brid- ko joče. Neki gospod stopi soCutno k njemu in vpraša: »Zakaj pa jo- češ?« — »Moj oče je rekel mami, da je neumna gos.« — »No?« — »In ma- mica je rekla oCetu, da je star osel.« — »Zakaj pa sedaj jočeš?« — »Kaj pa sem potem jaz?« * *• »Kako pa uspeva tvoja trgovina?« — »Imam ogromno dela.« — »Da ustrežeš strankam?« — »Ne, da po- mirim upnike.« * * »Ali je papa že gotov, Milanček?« j — »Mislim, da ne, mamica, ravnokar I sem ga čul, kako se pogovarja s svo- t jim ovratnikom.« Vsak trgovec, gospodar in gospodinja poseti XIII. Ljubljanski velesejem od 3. do 12. junija 1933 Pregled vseh predmctov in potrcbSCln v gospodarslvuln gospodinjstvu RazstBvlSCc ob- scga «0.000 m* Polovi^na voinjanaielez- nicah; popuat na parobrodlh Specijalne razstave : pohištvo, usnje, tekstilno blago, papir, živila, tujski protnGtDolcNjske,perutninainkunci, »2ivali in rastline v stanovanju«. Legitimacije se dobe pri večjih denarnih zavodih, župnih in obCinskih uradih, biletarnah >Putnika« in pri večjih železniških postajah Dravskc bano- vine. PrenočišCa preskrbljena. Velesejemsko zabavišče jc pestro in velikomestno. V vlaku nadleguje neki potnik drugega neprestano s svojim pripo- vedovanjem. Vse ve bolje, vse pozna natančno. Ko je žrtev nekaj časa po- trpežljivo poslušala, mu reče: »Vesto kaj, Vi in jaz veva zares vse.« — »Zakaj?« — »No, Vi veste vse, razen, da ste osel, to pa vem jaz.« * * »Svojega knjigovodjo lahko pu- stim ves dan samega in vedno vem, kaj dela.« — »No, kaj pa dela?« — »Nič.« Ona: »Možek, kako Ti ugaja moja nova obleka?« — On: »Izvrstno. Pa saj tudi stane mnogo denarja.« — Ona: »Kaj mi mar denar, dragi, sa- mo da Tebi ugajam!« Dopisi Kon j ice Iz občinske uprave. V petek 26. maja je bila po daljšem presledku seja občinske uprave, da reši neka- tere važnejše tekoče zadeve. Piora- čun je odobrcn. V krajevni šolski odbor je bil namesto umrlega odbor- nika g. Vaclava Prorazila izvoljen trafikant g. Ciril Vrhovšek. V občin- sko upravo je bil namesto pokojne- ga občinskega svetovalca g. Prorazi- la imenovan od banske uprave po- sestnik g. Franc Potočnik, za podžu- pana pa je imenovan g. Anton Petek. Kot pomožni tajnik je namešfien g. Fran jo Markeš ml. Za gradbeni od- bor je zorofial o nekaterih važnejSih zadevah, tako tudi o sestavi regula- cijskega načrta za trško občino Ko- njice g. dr. Ervin Mejak. V gradbeni odbor se pritegne kot posvetovalni Clan stavbenik g. Franc Gologranc. Rešenih je bilo tudi več personal nib zadev. Okrožni zlet Dravinjskega soko!- skega okrožja s tekmami, povorko in telovadnim nastopom bo v nedeljo ' 11. t. m. v Oplotnici. Za prevoz ob- PIERRE BENOIT: 79 KÖNIGSMARK Zgodovlnskl romss Poslovenll B. RlhterSlč Ce ne bi bil tako zmeden, bi me bilo to vprašanje najbrž pošteno presenetilo. Nisem se pomišljal: »Tole!« sem odvrnil in potegnil iz žepa brow- ning, ki sem ga bil dobil od velike vojvodke. Nekaj ga je nenadoma zbegalo. »Morda ni popolnoma po predpisih,« je dejal, »toda nič zato. Velja. Sedem strelov, kakor kdo hose. In razdalja?« »Deset korakov,« sem odvrnil, kakor sploh ne bi vedel, kaj govorim. PHsiljeno se je nasmehnil. »Aorej na stnrt. Naj bo, gospod, kakor želite.« Vnf-t m° ** sameKa. «^ i • i VOJVOdka Je bila v svoji sobi, kjer Se ni- stm bil, kar se je odigraJa usodna drama. Ne da bi b,la izpregovonla besedico, mi io pamignila, naj se- dem Po malern se je jelo nnačiti Luč, ki je osvet- ljevala ikono, je že postajala rožno rdoča, Meluzi- nina kitara je.lezala se zmeraj na tleh. Oba sva bila istih misli. In te misli so se neprestano vraCale k njej, ki je že ležala v zemlji. * * * Kda.i ie Aurora spala? To je morala vedeti samo Meluzina. Cakala sva, dokler se niso ob zori zbudilo ptice. Vrabti so resno začvrčali in za žalostno slavC- kovo pesmijo se je oglasila taščica. PtiCice drage, ali vas bom poslušal tudi jutri zjutraj, ko se zbu- dite? Vedel sem, da se bliža moja ura. Ne da hi se oziral na etiketo, sem dejal: »Dovolite mi, da odidem. Utrujen sem.« Očitajo mo je pogledala. Vedel sem, kaj je mi- slila: »Meluzina ni bila ni'koli utrujena!« »Oh, 6e bi vedela!« sem si mislil. In že mo je obšla želja, da bi ji vse odkril. Vrnil sem se v svojo sobo. Cez nekaj minut sem šcl iz nje in krenil oprezno čez slavnostno dvoriSfte, da me ne bi opazila z okna. Komaj pet je bila, ko sem prišel do ,Majorskega mosta'. Ura, ki mi je so ostajala, se mi je zdela brez- mejno daiilo. Še nikdar se mi ni zdela priroda tako lepa, še nikdar nisem ljubil življenja tako zelo, kakor v tern trenutku, ko se bom moral morda od njega za zmeraj posloviti. Vedel sem, da je Hagen eden najboljših boril- cev v garniziji. Bil je tudi eden najboljših strelcev na tarče, jaz pa sem na vajah, ki sem se jih bil moral udeležiti kot rezervni častnik, vsega skupaj ustrelil morda tridesotkrat. Naslonil sem se na ograjo in se zagledal globoko pod sabo v Melno, ki se je penila med skalami. Iz šumeCih valov so skakljalo majhne, srebrne postrvi. Spomnil sem se tistih, ki sem jih lovil pred desetimi Ieti v gorskom potoku Ossau med Larunsom in Pon- tom de Bčon. '^'»t;! Kam teCe ta reka? V Aller, ki se izliva v Wesero, ta pa spet v Severno morje, ki ga veže Rokavski pre- liv. Hokavski preliv je del Atlantsfcega oceana, ki pobere vase reko Adour. Vanjo se ob višnjevcm me- stecu Peyrehoradu izliva Pau, kamor teče gorski potok Ossau. Male nemške postrvice, male francosko postrvice . . . To so bile otros'ke misli, ki pomagajo ob uri, ko mora Clovek umreti, da lahko pregledaS življenje in povežeš razdobja, ki so predaleč narazen. »Oprostite mi, prosim, gospod profesor, da sto morali čakati, toda ura še ni šest.« Hagen. Nisem videl, kdaj je priSel. Saj Se mislil nisem več nanj. Pozdravila sva se. »Opj-ostite mi, prosim, gospod profesor, opraviti morava Se nekaj, kar je potrebno za dvoboj brez prič.« Vzel ie iz žepa pero in papir. »Ker ste si izbrali browning,« je dejal, »sem vzel tudi jaz svojega. Če želitc, lahko s kocko razdeliva orožje. Misliin pa, da bi bilo to odveč, ker sta oba modela enaka. Bodite pa, prosim, tako dobri in pod- pišite še tole.« Napravil je v mojnm in v svojem imenu izjavo, kicr oba nasprotnika že v naprej potrdita, da se jo vršil dvoboj po pravilih. »V primeru, da doleti koga nesreča, bo prihranil sLtnosti tistcmu, ki ostane živ,« mi je jel razlagati, kakor bi mislil, da tega sam dovolj dobro ; Stran 4. »Nova Doba« 2. VI. 1933. Štev. 45. Spedicija Maks Košir v Celju nima s priobčenim oglasom glede prodaje špediterskega podjetja Ferd. Pellč vdova v Celju nobene zveze. Podpisana Spedicija posluje za cenj. stranke ne- moteno dalje. . ¦¦¦»»- m. Kosir LEO INKRET INSTALACIJSKO PODJETJE CELJE, DECKOV TRG 2 Prevzema vsa instalacijska dela, vodovode hišne instalacije, vsakovrsttie črpalne na- prave, sanitarne naprave (umivalnice, kopalnice, klosetne naprave) itd., toplo- vodne naprave, etažne in centralne kurjave za hiše, vile, hotele, Sole, bolnice i. t. d., ---------------------------------------kakor tudi vsa v to stroko spadajoCa popravila — Vestna izvršba — Točna postrežba — Zmerne cene — Zahtevajte ponudbe Činstva v Oplotnico in naza.j bo pro-1 skrbljen posoben avtobus. Za občinske reveže našega trga je naklonila kii banska uprava 1.500 Din. Predsednik naše občine je s tern znoskom nakupil živeža 25 revežem^ ki so to podporo 31. maja prejeli z voliko hvaležnostjo. § Šmarje pr! Jelšah. V nedeljo 11. t.m. priredi Sokolsko društvo v Šmarju pri Jelšah okrožni zlet Sentjursko - šmar- skega sokolskega okrožja. Dopoldne bodo meddruštvene lahkoatletske tek- me za pokal Sokola Šmarje. Popoldne javni nastop vseh oddelkov. Po na- stopu narodno veselfca »Pod kozolcem«, združena s srečolovom. Igrala bo pol- noštevilna domača društvena godba na pihala. Vabimo zlasti vsa društva v okrožju, da se, zleta udeleže v čast- nem številu. Ar ja vas. Gasilno društvo v Arji vasi je imelo v nedeljo 28. maja iz- feden občrii zbor, ki ga je vodil žup- ni načelnik g. K. Gologranc. Po so- glasni odobrttvi poročil društvenih funkcijonarjev je bil izvoljen dose- clan ji agilni odbor. Odvetniška uradnica s 3 leta prakse v odvetniški pisarni in z dobrimi spričevali želi nameščenja v odvet- niški dli notarski pisarni. Naslov se izve v upravi »Nove Dobe« pod šifro »Vestna«. Stanovanje obstoječe iz 4 sob, kuhinje, kopalnice in pritiklin ter boljši lokal se odda takoj. Naslov v upravi lista. Stefan Straiek Celje, Kovaška ulica 1 priporoča svojo veliko zalogo tovarniških finih in zanesljivih Cevljev. Oddaja pod lastno ceno. Priporoča se gg. učiteljem in uradni- kom, Prodaja tudi na obroke. j Sprejme se učenec s primerno šolsko izobrazbo za učenje v prirezovanju moškega perila in trdih ovrat- nikov. Tovarna perila Karl Pajk, Gaberje pri Celju. Lepo solnčno stanovanje obstoječe iz 2 sob, predsobe, kabineta, kuhinje in pritiklin se odda. Vprašajte Levstikova ulica 4, Celje. Paplr vsake vrste in pisarniške potrebščine po nizkih cenah se dobijo na veliko in drobno v knjigarni «Franc Leskovšek Celje, Glavnl trg 16 Semena vseh vrst vrtna in poljska, sveža dobite pri tvrdki Karol Loibner, Celje Pri „Zvonou" — Kralja Petra o. 17. V0ZIČK1 itt DECJEXPREME KRAMM^MISLEJ CELJE Brivnica „ZORA"1 Celje Slomškov trg 6 zraven župne cerkve se priporoča za prvovrstno britje in striženje. Nizke cene. Dijaki in učenci polovične cene. V i n o I o č v Celju na Starem gradu pri Faningerju se otvori na binkoštno nedeljo. Stanovanje s tremi sobami in kuhinjo se odda v najbližji okolici Celja. Vpraša se dopoldne pri hišnici Pred grofijo 7 v Celju. Kosnja se odda. Vpraša se dopoldne pri hišnici Pred grofijo 7 v Celju. Stanovanje obstoječe iz 4 sob s pritiklinami, v srcdini rnesta — Kralja Petra c. 13 — se odda s 1. julijem t. !. Pojasnila da pisarna špediterja g. Koširja. Mojster ki zna urediti in voditi izdelovanje svinčenih zrn, se išče. Ponudbe pod šifro »P. 0.751« na Rudolf Mosse, Praga I, Ovocny trh 19. Dražba košnje Prisilna uprava bo na javni, ustni dražbi oddala košnjo sena in otave za 1.1933 in sicer 7. junija ob 9, uri na trav- nikih pri Savinjskem dvoru in ob 15. uri « Novi vasi pri Celju, ki je last Pelle-naslednikov. Izdražbano krmo (seno in otavo) mora iz- dražitelj plačati takoj na kraju dražbc. Pod dnevno ceno se krma ne bo oddajala. Najcenejši krediti za vse svihe in poklice od 3000 Din navzgor. Odplačevanje v udobnih malih mesečnih obrokih. ISČejo se zastopniki za vse kraje. VpraSanja z dvojnim povratnim portom na upravo lista pod »Kredit«. Posestvo obstoječe iz hiše, gospodarskih poslopij (vse v dobrem stanju) in 20 oralov zcmlje, pol ure od Celja, se proda za 200.000 Din. Po- asn'la daje Valentin Vede, Celje, Zagrad 20. PUPILARNO VAREN ZAVOD HRANILNICA DRslVSKE BANOl/INE CELJE9 prej Južnoštajerska hranžlnica Sprejema hranjlne vlo- ge na knjižice in tekoči račun ¦ Izvršujevsevde- narno stroko spadajo- öe posle najkulantneje Za vloge jamöi Dravska banOVina z vsem svojim premoženjem in v s o z= davčno moöjo z=z Cenj. občinstvu vliudno naznanjam preselitev mizarske delavnice v lastno hišo w Zavodno nasproti gostilne Confident!, ter se nadalje vljudno priporočam za obilna naročila, katera bom izvrševal najsolidnejše in po zmerni ceni. llpri? Cvanin strojno mizarstvo ursic rranjo ceiit-imdM Izdelovanje najfinejSega pohištva iz vseh vrst domačega in inozemskega !esa v najmodernejšem slogu. Prevzamejo se tudi vsa stavbna dela od najmanjše do največje stavbe. Izdelovanje okenskih rolet itd. Franjo Dolžan ^.V kleparstvo, vodovodne instalacije, strelovodne naprave Prevzema vsa v zgora] navedene stroke spadajoüa dela in popravila — Cene zmerne — Postrežba toina In solldna Viniio BuhOBEC, ohl. JJoncBS-mestni tesnrsfti mnjster no Loui nHl rplill 'zvršuJG vsakovrstna tesarska dela, moderne stavbe, ostrešja za |JI I UulJU hiše, vile, tovarne in cerkve, strope in razna tla, paviljone, ve- rande, stopnice, ledenice in ograje. — Gradnja mostov, mlinov in jezov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. V,;v/,;,.äui JOIIP CORENJAK mesarskl in prckajeval. mojster, posestnik gostilne pri Jelenu' CELJE, KRALJA PETRA CESTA 37 i z d e 1 u ] e vsakovrstne specijalne mesne izdelke, klobase, šunke, salame itd. z modernimi avtomat. stroji na elcktrični pogon. Na drobno in dcbelo. V gostilni dobra kuhi- nja in dobra štajerska vina. Vsak dan radio koncerti. Sprejemajo se abonenti na hrano po nizki ccni. Lastnik avto- takse. Se vlj. prlporoča za obilen obisk. Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarno varnem zavoriu, ki obstoji že 64 let Celjska mestna hranilnica —^^—w^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^~^ _ ¦ ¦ ¦'¦¦¦¦¦¦ ^— ¦—— I. i .1, I,.,. i i i V CELJU, KREKOV TRG O lastni paladi pri kolodvopu) Prihrankom rojakov v flmeriki, denarju nedo- letnih, kl ga vlagajo sodisfa, ter naloibam cerkvenega in obiin- skega denarja posvela posebno pažnjo Hranilnica dale poso* jila na zemljiSüa po najnižji obrestni merl Vse prošnje rešujo brezplaino Za hranilnc vlogc jamčl poleg XQ moctn sollO z ^sem prcmožcnjcm premožcnja hranilnice 5C llltSMU VClJC in vso davčno močjo Urejuje Rado P*folk. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno MUan Oettn^, - Oba v Celju.