237. številka. Ljubljana, v ponedeljek 17. oktobra. XXV. leto, 1892.
SLOMŠKI MM
Ishaja fisk dan ivcier, iaimfci nedelje iu praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-oge roko dežele bb vse '• t<» 16 gid., za pol leta H gld., ca četrt leta 4 «ld., za ;eden Btoaec l gld. 40 kr. — Za Ljubljano bre«. pošiljanja na dom za vse leJ^U! gld., za Četrt leta S gld. jO kr., ca jedea mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa bb po 10 kr,
na mesec, po 3<- kr. sa ftUrt'tota. — Za tuje dežele toliko vec, kolikor pofitnma znaBa. Za oananila plfcčnje so od Četiristopne petit-vrsto po 6 kr., če ne ornauilo je.lenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvo!6 frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniBtvo je na Kongresnem trgu it. 12. Opravnifitvn uaj ae blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari.
Bosna in Hercegovina.
V Budimpešti 14. oktobra.
Vuanja politika, vkupna vojska in uprava Bosne in Hercegovine so glavne stvari, s katerimi se je baviti delegacijama. Zadnja leta vršile so se vse dotične razprave tako v odsekih, kakor v javnih sejah izredno jednakomerno; kritiki, tudi dobrohotni kritiki ni bilo uiti stedu. S fatalistićuo u danostjo odobravali so delegatje proračun za proračunom iu če je tudi kdo po svojem prepričanji bil nasprotnega mnenja, ni dal temu duška, ampak zakopal svoje pomisleke čim globlje mogoče, samo da bi jih nihče ue zapazil. Iv t«.h se je to idilično življenje v delegacijah korenito izpremenilo; razprave bo že v odsekih *ive in ven in ven zanimive, v javnih sejah pa se bo to se podvojilo. Prouzročil je to izpremembo mladočeški delegat Eim, izredno sposoben parlamentarec, ki dela ministrom, vajenim zgol hvale in priznanja, obilo preglavice h svoiimi ostrimi in do jedra segajočimi vprašanji. Prvič se je oglasil Eim pri razpravi o proračunu ministtr-stva vnanjib reći j in s svojo odkritosrčnostjo razburil živce diplomatom in njih prilepkom. Odkar je sklenjena trojna zveza, je ni še nihče odklonil tako rezko in brezpogojno, kakor zastopnik uaroda češkega, in prijatelji te zveze, hoteč paralizovati seu-začno izjavo, ki je obudila pozornost vseh političkih krogov evropskih, si niso vedeli pomagati drugače, kakor da so rekli: razven jeduega dela naroda češkega so vsi prebivalci Avstro - Ogerske za trojno zvezo. Da je to le slepilo, samo fikcija, tega pač ni treba nikomur posebe dokazati.
Prav tako neugodno, kakor kritika vnanje politike, diruol je vladne kroge Etnaov govor o upravi Bosne in Hercegovine. Vlada ie, časih tudi s pomočjo obilno založenega dispozieiJBkega zaklada, skrbela doslej za to, da so se ne samo v monarhiji, ampttk tuli v drugih državah, razširjalo kar mogoče laskave sodbe o razmerah v okupiranih deželah in kdor se ni mogel na lastne oči prepričati, ali pa iz neodvisnih virov  poučiti o faktičnih  odaofiajih tam
LISTEK.
Cipar.
(Slika t ljubljanskoga barja. — Napisni Ahasverua V.)
M zel veter te bo žene Drobna ptičica od nas.
V. Orožen.
Poljedelci Bpravili so večinoma že svoje pri* delke, tudi zadnja košnja je dogotovljena. Po travnikih vlači se često pozno v jutro gosta megla. Poljske cvetlice ginevajo, le podlesek raste bohotno po stmisčih, žal, da mu barva nekako turobuo biedi.
V temnih, oblačnih nočeh čuje se v zraku čudno, skrivnostno vršenje in šumeuje, čujejo se iz pod neba zategujem brlizgajoči in piskajoči glasovi. To so štorklji), čaplje, divje gosi iu race ter druge močvirne ptice, ki potujejo na topli jug prezimovat. V goste tolpe zbirale so se lastovke ter odletele v kraje, kjer ui zime, kjer soince vedno jednako gorko sije. Marsikater čuden dvonogat, pernat tujec koraca zdaj po naših livadah in tratah, po strehuh pa posedajo dolgorepe pastarico ter se pripravljajo na dolgo pot.
Gozd oblekel jo čudno boje, saj jesen je tu. Seničji „fuj, fuj, cicifuj! kljuu si muj!u se veselo razlega po bukovji in drugem Ie3u, po vrtih, lugih iu dobravah; veverice drzno skačejo z drevesa na
za Savo, verjel je naposled vse, kar se mu jo dokazovalo in pripovedovalo. Tudi te bajne nazore razpršit je delegat Eim s svojo kritiko bosanskih razmer. Avstrija zasedla je Bosno iu Hercegovino le začasno, a morala si ju je osvojiti z orožjem v roki, kar je prouzročilo ogromnih troškov. Navzlic temu še vedno ni končno dognano pravno razmerje mej nafto državo iu tema dvema deželama, v katerih so se investirali že milijoni in milijoni, kateri prouzročata leto za letom novih in velikih troškov. Svoječasui odpor proti okupaciji se je večiuoma že polegel in letos postavil se je na to zapuščeno stališče jedini delegat Eim. Toda ta okolnost ni tolike važnosti za splošni položaj, kakor ostali del Eimovega govora, v katerem je dokazal, da je uprava v deželi takšna, da ni mogla pridobiti prebivalstva zase in za monarhijo, kar bi moglo lahko j>rouzročiti inej-narodnih komplikacij. Glavne pritožbe, izrečene od Eima so te-le: Avstrija nima v prebivalstvu Bosne in Hercegoviue nikakih prijateljev in si jih tudi ni umela pridobiti. Mohamedaucev sploh ni moči sprijazniti z no\imi razmerami, ker oni nimajo več izključne prevlade v rokah; Srbov ni pridobiti, ker ne morejo uiti po svojem čustvu niti po svojih političnih asjjiracijah odobriti novega stanja. Hrvati, katere je bilo najlaglje pridobiti, pa tudi niso zadovoljni, ne samo ker jim Avstrija ni izpolnila gojenih nadej, ampak tudi za to, ker si je odtujila zelo uplivae, zaslužne in ugledne Frančiškane. Res, da je Avstrija za Bosno iu Hercegovino mnogo storila, zlasti za komunikacijo, a navzlic temu je oficijelno hvalisanje ondotuih razmer povsem neosnovano. Turška uprava je bila slaba, a to, da je sedanja saino boljša ud turške, to vender ne more biti končni smoter politike. Kdor se je temeljito seznanil z razmerami v okupiranih deželah, mora priznati, da bi se mogle ondu roditi v izvest nem slučaji velike nevarnosti.
A tudi gospodarske razmere v Bosui in Hercegovini niso tako ugodne, kakor jih predstavlja vlada. V proračunu pokrivajo sicer dohodki troške, izpuščeni pa so troŠki za vojno, in tudi dela, izvr-
drevo; črue vrane in kavko se pa derejo letajoč hrupno nad stoletnimi, vitkoraslimi smerekanit. Žir pada z mogočnih iior.iv, divji kostanj pa stresa svoje veje. Z rumenimi, velim! listi ima veter uaj-večje veselje, suče jih in suče visoko v zraku, dokler ne položi svoje igrač j v kako zeleno Befi k večnemu spanju.
čuduo dirne tako opazovanje siromaka, saj njemu je pojem jeseni neločljivo združen z zimo, s slednjo pa si nista prijatelja, ker ta mu je čas bede, trpljenja, mraza, strahu,  trepeta iu groze . ..
Sv. Huberta iu Dijane častilcem pa pride z jesenjo najlepša, najljubša letna doba. A ta dva no štejeta mej svojo častilce samo loveev-strelcev, ki se jeseni vesele, imata tudi lovce, kojim drug način lova sreč ogreva. Evo ga ciparja!
Cipar — to je posebna specijaliteta lovca-tičarja iu to specijalitetu si hočemo ogledati, posebno, ker bodo ravno v tekočem mesecu na produj ptico cipe, nabrane skozi kljuu na vrbjo šibico.
Cipe ločimo v štiri vrste:
1. veliko cipo, 2. malo cipo, 3 vodno cipo iu 4. poljsko cipo.
Najbolj znana je pri nas mala cipa in o tej in o njenem lovu bodi govor.
Ona prebiva na severju Evrope in Azije po močvirnatem svetu, kjer se živi od komarjev, muh, niušie, pajkov, mravelj in jednakih živaPc. Dvakrat
šena od vojakov, niso ustavljena vanj. Bosna torej še vedno ni aktivna in še vedno mora Avstrija zalagati jo s svojimi denarji. Najbolj čuten za prebivalstvo pa je absolutistični sistem uprave. Avstrija je sicer po roejnarodnih pogodbah dolžna uvesti neke vrste parlament in obljubila je to tudi slovesno, storila pa ni ničesar. Nasledek nekontrolirane uprave je splošno nezaupanje prebivalstva, ki je tem večje, ker so uradniki večinoma tujci, deloma nezmožni hrvatskega jezika, ker vlada protežira kjer Ie more Muhamedance, pravoslavne in katolike pa ovira in ker je v narodnem oziru nepravična. Ne samo, da hrvaščini ali srbščini skoro ni meata v uredovanju, osmelila se je vlada celo prekrstiti narodno ime jezika ter ga imenuje bosanski jezik. Vrh tega pa uradništvo ne zasluži niti po kakovosti tiste hvale, s katero se obsipa, kar je povsod ondu, kjer cvete nepotizem. Tudi glavna naloga, katero je prevzela Avstrija, osvojivši si ti deželi, ureditev zemljiškega uprašanja, še ni rešena. Krščanski kmetovalec je še vedno tlačan; svojega sveta nima in še sedaj mora dajati lastniku zemlje desetino in mu ro-botati.
To so na kratko poglavitne pritožbe, katere je izrekel Eim na podlogi zanesljivih informacij. Vlada seveda ni molče slušala teh bridkih očitanj tembolj, ker ji mora biti na tem, da si Evropa ohrani dobro mnenje o nje upravi Bosne in Hercegoviue. Mimo nekaterih drugih gospodov, ki so govorili proti Eimu po priliki tako, kakor biepec o barvah, oglasil se je tudi sam načelnik bosanski upravi, drž financ, minister K a 11 a y. Umeje se samo po sebi, da je zavračal Eimove pritožbe, a to se mu je le slabo posrečilo, zlasti v podrobnostih, kajti to, kar je trdil češki delegat, podprto je bilo s fakti in dokazi jako dobro. Bolj srečen je bil Kalitiy v glavnih stvateh. Rekel je, da je dosti laglje ustvariti dobro upravo tam, kjer je sploh ni bilo, nego tam, kjer je bila slaba, kakor v Bosni. Kizmere so se izboljšale iu to očitno ter v vsakem oziru. Tudi prebivalstvo ni po sodbi Kulluvjevi tako zelo nasprotno novim razmeram, kakor je trd i i Eim.
na leto znese 4 — 7 majhuih rjavo-marogastih jajec v gnezdo, katero splete kaj priprosto iz koreninic ali bilk ter je postavi pri tleh, najraje v kako bičje.
Mala cipa je Bkrjančku podobna, samo mauiša je od tega Po hrbtu je zamazan:« sivo ali rjavo-zelenkasta, |>o trebuhu iu griu svetlejša, samo na prsih ima pege. Šiljasti kljun jo tenak in siv. Zibko, vitko truplo nosita dve tanki, gibčni, sivo-rdečkasti uožici, zadnji prst nosi dolg ostrogast krempeljc Lična jitica je, tudi petje njeno je prijetno, poje pa najraje kadar leta po zraku jednako škrjancu.
Jeseni se cipe odpravijo v tropih na pot z daljnega severa proti gorkemu jugu, a le malo jih pride do cilja, ker jih tičarji že komaj pričakujeio. Pri nas so jih nekdaj Krakovčani iu Trnovčani na tisoče in tisoče podavili, tudi Lahom in Francozom so zaželena delikatesa, tako, da jih je vedno manj iu manj. A nimajo samo v človeku sovražnika, tudi čveteronoge roparice jih v gnezdu zalezujejo, često pa tudi pomladne povodnji pokončajo skoraj ves zarod, kar se je moralo lansko leto dogoditi, ker se jih je v jeseni jako malo v nuše kraje prikazalo.
Od cip dobil je i njihov tičar ime.
Krakovsko in Trnovsko predmestje je cipar-jevo domovje, predmestje, kjer je jedino še doma neko^jko romantike.
Pred jesenjo že izbere si cipar v mestnem
Mohamedanci sn se sprijaznili z novimi odnošaji in Srbi in Hrvati so tudi zadovoljni. Kritičnega položaja se torej nikakor ni bati, ker so tudi razmere v sosednih državah takšne, da celo prebivalci onih žele seliti se v okupirani provinciji. To velja zlasti glede Črne gore. Sicer pa je vlada pripravljena za vse. Kar se dostaje absolutizma v upravi, sodi Kallav, da prebivalstvo Bosne in Hercegovine še ni zrelo za parlamentarizem, da bi bil parlament za ti deželi to, kar vseučilišče v deželi, kjer ni ne srednjih ne ljudskih šol. Zato skuša vlada uvesti najprej manjše avtonomne zastope in tako vzgojiti prebivalstvo za ustavo. Tudi pritožbe, da ščuje vlada posamue konfesije drugo proti drugi, potem pritožbe o uradnikih in o upravi sploh zavračal je govornik, a le preveč splošno, ne upuščajofi se v podrobnosti.
Govorila sta tudi Še delegata Dumba in S u es s, ki sta na vse pretege hvalila bosansko upravo, ne da bi jo poznala. V.sa ta razprava je le ouvertura k veliki bitki, ki se bo bila v javni seji.
Splošni utis že te diskusije je pa ta, da Avstrija še ni dosegla v okupiranih deželah svojega smotra. Žrtvovala in investirala je sicer velikanske svote, a navzlic temu nima nikake trdue zusiombe in si je morda nikdar ne bo pridobila. Jedino, kar bi moglo biti v korist Avstriji in Bosni, bi bila definitivna rešitev državnopravnega razmerja, to pa je tako delikatua, zajedno pa tako nevarna iu težka stvar, da se je nihče lotiti ne upa.
PoiiUciii ra/jglcri.
i&<»■■';&aiJc (Sejale.
V Ljubljani, 17. oktobra
Viktor baron Jleln
je predmet obširnim razpravam v vseh listih, ki so zložui v tem, da se je imenoval ta gospod za vodjo kranjske deželne vlade levičariem na ljubav. Samo drž. poslauec za Lipuico Morro ni tega mnenja. Na volilskem ubodu v Deutsch Landsbergu je rekel, da ie baron Hein privrženec „upravne" politike, ki bo Hieer oviral Slovence, pridobiti novih koncesij, a Nemcem tudi ne bo pomogel, da bi si pridobili v Kranjski tisto veljavo, katero so imeli prej, zlasti ne bo skrbel, da bi dobili večiuo v deželnem zboru iu v občinskem svetu Ljubljanskem.
Delegaciji. Proračunski odsek avstrijske delegacije sešel se je včerai zadujikrat, da reši še uekatere podrobnosti. Danes imela je biti javua seja avstrijske de-I gad je. Splošno se m.sli, ih bodo razprave jako zanimive in tudi rezke, na vsak način pa bode avstrijska delegacija rešila svojo nalogo vsaj do konca prihodnjega tedua. Odseki ogerske delegacije so izdatno zaostali; vojaški odBek se še ni lotil rednih troškov in tudi o okupacijskem kreditu še ni bilo govora. Ogrske delegacije plenarne seje se bodo sicer že jutri začele, a vender se ni nadejati, da bode izvršila vho opravke do 22. t. m. Čim bodo delega-ci]8ka j><■.svetovanja dognana, sklicala bo vlada takoj državni zbor, ker želi, da se proračun reši čim prej mogoče.
logu pripravne, dva pruta debele gladke kolite, ka-terdi   rabi   pri   svojem   imenitnem   lovu   35—40. Treba je potem vsakemu kolu s svedrom  po štiri luknje zavrtati, v katere s) nasadijo na vsako stran kola po dve 1 m dolge, mazinec debele palice. V gorenju stran vsake palice napravi po pet jednako-merno oddaljenih poševnih zarez, kamor se limanice zatrjujejo. Koliko časa in truda je treba, predno si nareže cipar 700 do 1000 drobnih, ravnih, pripravnih in trpežuih, po 25—30 cm dolgih šibic, predno jih ošpiči in s pravo mero lima obmasti   In lim, oj kake preglavice dela ciparju! Zdaj je premehak, zdaj pretrd, zdaj se prehitro suši, zdaj se preveč vleče in ne prijema dobro in vse,  vse mora dobro hiti, če hoče tičar na polne „ravšelne" in na dober lov upati. V zajčjo, mačjo ali druge zverjadi „kožo" se limauice zavijejo,  okoli  te  so  pa  priveze na leaeno vreteno navito „reVo", t. j. 15—20 cm dolg, tenak motvoz,  kamor se  za to napravljene vrvice „vabljeuki" privezujejo. Dva „ravšelna" mora imeti vsak tičar, to so mreže, kakoršne tudi ribiči rabijo, v katere bo spravljajo vjete cipe,  katerih gre po 100 iu še več v jedno. Razločujejo se vabljenki na reri in oni v kletkah, a najboljši vabljenk je cipar sam, če ima dobro „cipnieo", t. j. svinčena, vinar velika, okrogla, tenka, votla in v sredi prevrtana ter na robu utisnjena, na vrvico privezana piščalka, s katero se  dajo  posnemati cipji glasovi. Dobra cipnica stane  50 kr.,  tudi  2 gld,   in  poznat je cipar, ki se je navlašč v Trst vozil cipnice kupavat. (Dalje prib.)
Konferenca reških poslancev. Mladočehi vedli so se doslej jako reservirano glede konference vseh čeških poslancev iz Češke, Morave in Šleske, dobro vedoč, da bi bili na tej konferenci v manjšini in bi se morali udati združenim Staročehom. Zato se tudi uiso izrekli glede udeležbe, sedaj pa jim je poslal načelnik pripravljalnega odbora dr. Šrom pismeno zagotovilo, da se bo konferenca samo posvetovala radi sredstev in potov, ki bi omogočila vkupno delovanje vseh čeških frakcij, da pa nikakor ne bo majorizirala mla-doČeških udeležencev. Vsled te oficijelne izjave določil je klub mladočeškib poslancev štiri delegate za pripravljalni odbor.
Ogerska cerkvenopolltlhna, kriza.
Cesar vzprejel je predvčerajšnjim ogerskega primasa Vaszaryja v avdijenciji, ki je trajala debelo uro. Že pred nekaj dnevi so je vedelo, da je cesar pozval primasa, da se posvetuje ž njim o stanju cerkvenopolitičnih vprašanj, ki so postala zadnji čas tako pereča. Glede krize v ministerstvu so utihnili glasovi; vlada je baje popolnoma jedina, kalco ]i je postopati, opustila pa je misel na uekatera rezka sredstva, s katerimi je hotela ukrotiti upor katolikov in sicer za to, ker \o, da zanje ni dobiti privoljenja krone. Primas Vaszary sklical bode konferenciju škofov, na kateri se bode končno dognalo nadaluje postopanje. — Isti dan, kakor primas Vaszarv, vzpreiet je bil v avdijenciji tudi minister-ski predsednik grof Szapatv.
Vil«tiiJe <lr£ave,
Itaznievc v Srbiji. Vladni listi pretili so državnemu svetu z rnz-puščenjem, Če bo še nadalje razveljavljal naredbe ministerstva kot protizakonito. 'Te grožnje niso naredile pričakovanega utiša, ravno narobe. Neodvisni listi povdarjajo, da so vsi člani državnega sveta dosmrtni člani, da torej ni moči preminiti sveta čisto nič „Dnevni list" pravi, da je kooflikt mej državnim svetom in mmisterstvoin jako nevaren, ker utegne podkopati vso državno avtoriteto. Ves svet vidi, da je državna uprava razcepljena v dve Btranki, ki pobijata druga drugo. Kaj takega se še ni primerilo nikdar v nobeni državi in tudi v Srbiji ne bo oBtalu brez usodepolnih posledic.
lte/orma belgijske ustave. S toliko težavo iu s tolikim trudom izposlo-vana reforma ustave sjdavala bo menda po vodi, vsaj splošno volilsko pravo se gotovo ne bo uvedlo. Napredna liberalca Jauuson iu Ferrou trudila sta se zastonj, da bi izposlovala občno volilsko pravico, klerikalci so se temu upirali in b pomočjo doktri-uarnih liberalcev zavrgli dotične nasvete. Stvar je sedaj v parlamentu pokopana, nikakor pa ne v narodu Vai elementi, kateri ^e potezajo za splošno volilsko pravo, so skrajno razburjeui in ker so mej njimi tudi trdnovratni rudarji, bati se je resno za notranji mir te dežele. Republičanska stranka ima veliko zaslombo v masi naroda, simpatije za svobodne razmere v Francoski pa so isto tako velike kakor mržnja zoper klerikalno vlado.
Dopisi,
'Mi Dunaja, 15. okt. [Izv. dnp.] Početek novega akaderaičnega šolskega leta dovel je zopet, znatno število abiturijentov slovenskih srednjih šol v našo stolico. Nad 20 „novih akademičnih meščanov" šteje mala tukajšnja slovenska dijaška kolonija; dosti zanjo, a malo, veliko premalo za naš rod. Silni pritisek, kateri nasprotuje slovenskemu dijaštvu že na srednjih šolah, provzroča, da nimamo dosti posvetne inteligence in je tudi še nekoliko časa imeli ne boderao. Žalost obhaja vsakogar videčega, da kljub silnemu vzmnoženju srednješolskega našega dijaštva število vsakoletnih odhodnikov, ki prihajajo na poBvetne velike šole nikakor sorazmerno ne narašča. Bati bi se nam bilo bodočnosti, da nad ne navdaja jedini up, ki se vedno bolj in bolj uresničuje, da je namreč vBaj kvalifikacija malega števila akademikov naših izvrstna.
Ponosno konstatujemo danes, da se učni VHpehi naše mladine vidno boljšajo in naša mladina tudi vtegne učiti se. Izpiti mladih pravnikov v julijskem in oktoberskem terminu t. 1. pokazali so, da jim je resno proučevanje vedni smoter „ Dunajskega življenja" in da bi bila marsikatera pikra beseda, ki je pala v šolskem odseku I slov. kat. shoda bolje oBtala v žepu poročevalca o velikih šolah.
Splošni gnjev nastal je med akademično mladino po objavljenji nje se fcikajočik govorov. Zagovornika tam ni imela: obsodili so jo strankarsko na podlagi slabih informacij, potom puhlih a nezasluženih fraz.
Vsa mladina se je tedaj zložila ; spoznala je, kje ima prijatelje in kje ne in to sijajno manife-stovala v prvi zimski seji „Slovenije".
V navzočnosti 76 Članov in gostov se je z gromoviti mi, vedno ponavljajočimi se živio- klici
vsprejel soglasno predlog, da se imenuje narodni prvoboritelj goBp. Luka Svetec častnim članom društvenim.
Vsa seja imela je značaj složnega vznosa vsega dijaštva nasproti vsakoršnim težnjam razdružiti je. Izvrstna zabava, ki je vladala v družbi ves večer, kazala je vender vaikdar, da si je naša mladina v svesti svojega položaja, pa tudi načel, ki so svoje dni vodila do ustanovitve „Slovenije" in ki so se v prvem času njegovega delovanja naglašala sosebno s strani tedanjih članov prof Šukljeja in dr. Iv. Tavčarja.
Slovenska mladina sledila bode vedno in vedno oni stranki, katera je za narodni napredek in katero danes tastopa kot glasilo „Slovenski Narod".
Iz lNuiilive prejeli smo sledeči dopis. Prosim sprejmite sledeči popravek: „Glede na dopis iz Ponikve v Vašem listu ddo. 12. sejttembra oziraje se na 19. tisk. čl. sledeče popravite tako:
1. Ni res, da bi bil rekel, da je naše društvo materijalno bolje preskrbljeno, nego nekatere čitalnice. Tedaj smo imeli komaj šele 37 gld. 53 kr. dohodkov in to ni Bog ve kaj.
2. Ni res, da hočem to ljudstvu v branje podati, kar se tiska sub ausjdeiis dr. Mahniča. Jaz ga sicer spoštujem in se z njegovimi načeli strinjam, toda jaz ne gledam na osebo, temveč jaz hočem ljudstvu podati to, kar se tiska na podlogi jedino vzveličalne sv. katoliške vere.
3 Ni res, da hočem, da ljudstvo postane to, kar je bilo pred 300 leti ali še prej. To je absurdno. Pred 300 leti ljudstvo Še ni bralo — tedaj bi ne bil smel ustanoviti bralnega društva, temveč bi je bil moral odvračati.
4. Ni res, da je nsše društvo strankarsko. Temveč naše društvo je katoliško, delujoče v občni blagor naših župljanov.
Ponikva ob juž. železnici, dne 8. okt. 1892.
Alojzij Arzenšek, kapelan na Ponikvi ob juž. želoz. in predaeduik bralnega druStva.
Mi smo ta popravek sprejeli, akopram nima zakonite oblike ; pristaviti pa mu nimamo ničesar. Uredništvo.
Domače stvari.
— (Slovo u a rodnih društev od bivšega g. deželnega predsednika) Včeraj ob HVa Ufi podala se jo h gospodu baronu Winklerju kombinovana deputacija narodnih društev Ljubljanskih, da mu čestita na odlikovanju ter izreče zahvalo na vsi blagonaklonjenosti, izkazani narodnim društvom. Deputacijo, v kateri so bila zastopana društva „Matica Slovenska", „Čitalnica", „Dramatično društvo", »Glasbena Matica", „Sokol", „Družba sv. Cirila in Metoda", „Pisateljsko društvo", pevski društvi „Slavec" in „Ljubljana" in klub Blovenskih biciklistov, vodila sta gg. dr. Bleiweis- Trste-niški in župan Grasseli. Na nagovora obeh voditeljev odgovoril je odhajajoči g. deželni predsednik jako ljubeznjivo in vidno ganjen. NaglaŠal je, da mu bo bivanje v beli Ljubljani ostalo vedno v lepem Hpominu iu da bo tudi v bodočnosti skrbno spremljal narodnih društev UBpešno delovanje v prid in korist blagemu nušemu slovenskemu narodu.
— (Ct kr. in avtonomni uradi Ljubljanski) poslovili so se včeraj oficijeluo od g. deželnega predsednika barona \V in k le rja. Kakor čujemo, jo gospod baron zlasti političnim uradnikom naglašal, da je bila njegova naloga, upeljati na Kranjskem strogo jednakopravnost ter se je jako britko izrazil o zadnjih straBtnih napadih nemških glasil na njegovo osebo. Najbrže tega tudi deputaciji kranjske hranilnice ni prikril, ker sta bila gospoda dr. Supann in dr. pl. Schrey zapustivši sprejemno dvorano videti nekako „ešofirana".
— (Osobne vesti.) Presvetli cesar podelil je posestniku gospodu Francu Lenčeku v Blauci pri Zidanem mostu za njegovo občekoriBtno delovanj" zlasti za kmetijstvo zlati zaslužni križec s krono. — Gimnazijski učitelj g. dr. Lovro Požar dobil je naslov profesorja. — Pri c. kr. finančnem ravnateljstvu v Trstu imenovani so: računski asistent g. Anton Zucati računskim ulici jalom, praktikanta g. Ivan K u kar in g. Anton Vi usek pa računskima asistentoma.
— (Slovensko gledališče.) Izredne okolnosti bo prouzročile malo premembu repertuirja, vsled časar se je v soboto namesto operetu predstavljala še iz lanske sezone znana veseloigra „Vragovi zapiski". Ta igra ni pisana brez duba, a ve-
seloigra pač ni, ker bo !e nekateri prizori komični, le nekatere situvacije vzbujajo veselost in smeh, snov sama po sebi pa je jako resna, in do cela neverjetna in nemogoča. Vse zanimanje gledalčevo se koncentrira na osebo Samuela, pravega čarovuika, ki plete svojo spletko, dočim je ostalo osobje zelo pasivno. Samuela predstavljal je gospod Borštnik in ga z znano svojo spretnostjo jako dobro pogodil. Takisto je pohvaliti tudi vse drugo osobje, imenoma gospo Borštnikovo, gospo Danilovo in gospč. Slavce v o ter gg. Ver o vseka, Danila iu Sršena. Če dijalog ni tekel tako gladko, kakor je smeti zahtevati, ni tega prestrogo soditi ker je upoštevati, da je bilo vso igro naučiti in uprizoriti v dveh dneh. Gledališče jo bilo le sređuje dobro obiskano; parternih sedežev je bilo mnogo praznih; kako tudi ne, ko drve naši ljudje kur trumoma k nemškim predstavam.
— (Ljubljanska Čitalnica) je priredila včeraj svojim članom prvi družbinski večer. Da je bila misel, prirejati t;ike večere, srečna, dokazal naip je mnogobrojni obisk. Kmalu po začetku pozdravil je družbeui prediedaik dr. B I e i w e i s -Trste nišk i navzoče ter v kratkem razložil namen takim večerom, katere namerava čitalnica vsakih 14 duij prirejati. Program sestavlja naj nalašč v to svrho za vsak večer posebe imenovana četvorica rediteljev (dve gospici Id dva gospoda). Iiazglaševal se ne bode, za udeležence naj bo iznenađenje. Včeraj je bilo dosta izrednega užitka. V prvi vrsti nam je omeniti kratmega samospeva gospice Vrhunce ve, kat to je spremljal na glasovirju iz posebne prijaznosti gosp. H o f f in e i s t e r , dveh kvartetov slavnoznane četvorice Branke — Dečman — Lileg—Pavšek iu mešanega kvarteta (gospici Mali in Vrhunec in gospoda Dečman in Pavšek). Po pevskih točkah zasvirala je vojaška godba prvi valček, majhen ples se je pričel ter trajal čez polnoč. V prostorih, prirejenih za restavracijo, bilo je pa živo občevanj s in kljub lepim prostorom je bilo čuti čestokrat. vzdiha po „Na-rodn i ra domu1*. — Će zabeležimo končno, da je bilo za jed in pijačo dobro Hkrbljeno, zadostili smo dolžnosti poročevalca.
— (Dr. Mahnič als Kunstkritiker) je naslov razpravici, katero je g. Fr. Selak priobčil v „Agramer Tagblattu". To fino in duhovito pisano analizo Mahuičevik umetniških in kritičnih nazorov priporočamo vsem čitateljem kar naitopleje, ker se mogo iz nje uveriti, kako absurdno misli in sodi Goriški filozof.
— (I z c. kr. mestnega šolskega sveta.) O seji, katera je bila dne 1. s]>temhra t. I , dobili smo sledeče poročilo: Zapisnikar poroča o stvareh, katere so bile od zadnje seje fcčm rešene kurentnim potem. Več poročil o nadzorovanji tukajšnjih ljudskih šol z dotičnimi nasveti se vzame na znanje in odobri. Glede neke prošnje za reuiuuerirauje poučevanja preko števila dotičnih ur pojdi poročilo na c. kr. deželni šolski sičt. Več prošenj tukajšnjih pomočnih učiteljev za novčuo podporo mej počitnicami priporoča se c. kr. deželnemu šolskemu svetu v ugodno rešitev. Prošnje nekaterih izprašanih otroških v rta r c za pripuščenje k praktikovanju na mestnih slovenskih otroških vrtcih v Šolskem letu 1992/03 in pa razne prošnje za odobrenje izpustnic, rešiio se primerno po zakonitih določilih. Poročilo c. kr. okrajnega šolskega nadzornika, prof. Julija Wallnerja oh okrajni učiteljski konferenciji za nemške šole Ljubljanske v?ame se na znanje iu predloži z nasveti, izproženimi o tem povodu, e, kr. deželnemu šolskemu svotu v odobreuje. — Nadučite-Ijici in voditeljici na mestni nemški dekliški šoli, gospodičini Alojziji Buurovi, izreče se za njeno marljivo in požrtvovalno pouinoževanje zbirke učil na imenovani Boli pohvalno priznanje. Sklene se storiti potrebne korake, da bi veljale glede prostega čuna mej tednom za mestne ljudske šole Ljubljanske iste določbe, kakor za srednje šole. Glede nadzore vanja nekega privatnega zavoda m pa slovenskega pouka na uemških šoIhI), izprositi je vnovič napotkov od c. kr. deželnega šolskega sveta. — Usojamo se izražati ponižno željo, da bi se nam taka poročila pošiljala nekoliko točneje in ne stoprav čez šest tednov.
— (Planinsko društvo.) Pri posvetovanju radi ustanovitve slovenskega planinskega društva, ki se je vršilo v soboto 15. t m. v gostilni „pri Zajcu", izvolil bo je komite, obstoječ iz 5 članov, ki bede vse potrebno ukrenil, da se te* kom jednega meseca skliče občni zbor.   Na čelu
temu komiteju je g. deželni inženir Hraskv. Želeti bi bilo prav iskreno, da bi se občinstvo zanimalo za to res važno društvo. R*»kel je neki tujec: „Da ima druga dežela te naravne krasote, kakor naša domovina, obstojalo bi že stoletuo planinsko društvo". Kar smo zamudili, popravimo, ker sedaj še dalje odlašati s takim društvom, bi bilo pač greh.
— (Za četrto porotno zasedanje v Ljubljani,) ki se prične v ponedeljek dne 28. novembra, bili so danes izžrebani nastopni glavni porotniki gg.: Josip čad, Fran Kraigher, Viktor Schifler, Adolf Tbnnies, Adolf Gille, Alf ms baron Wurzbach, Peter Majer, Karol Sirnik, Lukas Mlakar, Tome Franc, Anton Krejči, Jakob Burger, Anton Sternad, Viktor Ilotitnaun, Henrik Maurer, Josip Rode, Jakob Petrin, dr. Jo«. Waldherr, Gregor Zamejc, Josip Kebek, Fran Škof, Viktor Scbilljr, Josip Verbič, Fran Kovač, J,isij> Krisper, Ivan Godec, Ign. Eržen, Jakob Matjan, Josip Sušteršič, Fran Trček, Niko Lonček, Josip Jutca, Artur Miibleisen, Ivan Murnik, Alojzij Zornimi, Ivan Kopač. Namestniki: Matija Perne, Anton Mah, Karol Vaniš, Matija Briski, Janez Ogorelc, HngO Ihl, Josip Schuster, Janez Boltavzar, Zvonimir Zor.
— (Slovensko del. pevsko društvo „Slavec") otvori z dnem 20. t. m. štirimesečno pevsko šolo. P. u. gg. pevci, kater: se žele naobra-ziti v pet j u, blagovole naj Be zdaniti dne 17., 18. in 19. t. m. pri odboru na Sv. Jakopa trgu št. 11, I. nadstropje (na levo). Pouk v petji je brezplačen. K obilni udeležbi vabi odbor.
— (Učen župan.) Piše se nam: Žujianstvo v T. na Koroškem vprašalo je županstvo v P. (v političnem okraju Ljubljanskem), ni li tja pristojen črnovojuik X. — ŽupanBtvo v P. je odposlalo na Koroško doslovno sledeči odgovor: „Tukaj se po« Bilja s tem pnstavkom nazaj, da ta oseba ne sjiada tu sem, ampak v P. pri nemškem K a m u i k u , to je S te in bei Mannsburg."
— (Učiteljsko društvo za Kranjski šolski okraj) bode dne 20. t. m. slovesna odkrilo nagrobui spomeuik prerano umrlemu društve-niku, tovarišu g. Antonu Rozmanu. Ob tej priliki bode za rajnika »v. maša ob 8. uri v župnijski cerkvi v Stari Loki. Tovariši! ObišČimo še jedeu-krat Bkupno v prav obilnem številu zemeljske ostanke prerano umrlega in pokažimo, da ga imamo in obranimo v trajnem spominu. Gg. pevce pa prav posebno prosimo, da pridejo v polnem številu. Po tem opravilu bode občni zbor uašega društva ob 10. uri do-poludne v Škofji Loki z nastopnim vzporedom: 1. Nagovor predsednikov; 2. poročilo tajnikove; ;». poročilo blagajnikovo in volitev 3 pregledovalcev računov; 4. določitev društveniue za leto 1892/93; 5. volitev 7 udov v društveno vodstvo; (i slučajnosti.   K obilni udeležbi vabi odbor.
— (Preiskovanje kraških jam pri Ložu) G. J. pl. Obereigner, gozdni ravnatelj kneza Sehouburg-Waldenburga v Šueperku, obljubil je poljedelskemu uiinisterstvu preiskati odtoke Obrha pri Ložu in uasvetovati, kako znprečiti povodnji v Loški kotlini.
— (Gozdarska šola v Idriji.) Po uaro-čilu poljedelskega ministerstva se je ustanovila v Idriji c. kr. gozdarska šola, kakoršne so v Ilallu na Tirolskem iu v Gussvverku na Štajerskem. Šula se je odjirla dne 1. oktobra.
— (Novo posojilnico) snujejo v Novem mestu in sicer so se potrebnih priprav lotili go spodje : uotar dr. Poz ni k, ravnatelj 11. Dolenc in učitelj A. Lapa j ne. Nova posojiluica, ustanovljena i neomejenim poroštvom, ima na Dolenjskem gotovo lepo prihodujost.
— (Nesreči) Kamnolomec Anton Ćrvauiz Muhaherja na Dolenjskem ponesrečil je pri streljanji kamenja tako, da je umrl dva dni pozneje. Bil je star 26 let. — V Potočarski vasi padel je 18 letni Fr. Pa j k pouoči 8 svojega ležišča tako nesrečno, da je bil v par minutah mrtev.
— (Griža i u leg ar.) V Vižmarjib in v Št. Vidu nad Ljubljauu iu v Jasovniku v Mutniški občini razširja se griža epidemično. V Strunah in v Razdrtem v Postojinskem okraji pa se je pokazal legar, ali vročiuska bolezen.
— (Laška vina) uplivajo slabo na ceno novega vina. Tudi z Goriškega in iz Vipavske doline se čujejo pritožbe, da ni kupcev videti, kakor druga leta. Vipavska vina se bodo prodajala po 13 do 16 gld. hektoliter, kakor sodijo zdaj. Za nekatere kraje pa se običajno vinske cene postavijo še le o sv. Martinu. Kar se zdaj proda, je In na slepo
srečo. Ker se z laškimi vini slepari na razne načine, začela so oblastva paziti bolj strogo na uvažanje teh vin.
— (Celjski nemškutarji,) dobivši brzojavno naznanilo o odstopu gospoda barona Wink-lerja, bili so tako veseli, da so brzojavko dali tiskati na posebne lističe iu je razširjali po mestu. Kakšne gorostasne nadeje morajo ti možje gojiti glede barona Heina!
— (Karakteristično.) V Mariboru otvor il se je letos poseben tečaj za izobrazbo meščanskih učiteljev. Vpisalo se je 56 slušateljev ; največ slovenskih učiteljev; tudi profesorji so večinoma Slovenci, vnder so predavajo vsi predmeti zgol v vzve-ličevalni nemščini, da, slovenski jezik niti učni predmet ni, — čemu neki, saj so Slovenci po-trpežljivi !
— (Goriška ljudska p o s o j i 1 n i ca) imela je v zadnjem četrtletji 73.459 gld. denarnega prometa. Promet je Bicer za spoznanje večji od lani, vender še veliko premajhen. Živo se kaže tudi tu potreba zveze vseh posojilnic na Slovenskem, da bi močnejše pomogle iu priskočile na pomoč šibkejšim. Le z združenimi močmi dosegli boderno samostalnost in neodvisnost od tujega kapitala tudi na tem jako važnem polji narodnega gospodarstva.
— (Goriško t r g o v s k o d r u š t v o) pomnožilo je svoj odbor za 10 Članov, ki so vsi veljavni možje, in določili ro se tudi možje za društveno uačelništvo in nadzorstvo. Treba samo, da vsi izvoljenci tudi prevzamejo to važno nalogo. Zanimanje za društvo je v vseh krogih jako živo.
— (Kako se spoštuje slovenski jezik na postajah ces. k r. državne železnice.) Pred nekaj tedni je na postaji sv. Andreja v Trstu neki gospod zahteval v slovenščini, naj se mu odpre kupo, v kojem se ne sme kaditi. Dotični kondukter zavrne potovalca z besedami: „D<h versteh i not" ter mu zaničljivo obrne hrbet. Še le potem, ko je omenjeni gospod energično ponovil zahtevo v nemščini, zljubilo se je ošabnemu kondukterju, da je otvori 1 zahtevani predelek. Tako postopajo ponekod služabniki cea. kr. državne železnice na slovenski zemlji proti potovalcem slovenske narodnosti. Dotični potovalec pritožil se je ua pristojuo mesto ter dobil tudi zadoščenje, a značilno je, da so taki dogodki sploh še mogoči na slovenskih tleh.
— („Tržaško podporno in bralno društvo") preložilo je veselijo z igro, petjem in tamburanjem, ki je imela biti včerai p;i sv. Ivanu, na nedeljo dne 23. t. m. Veselica se bode vršila v dvorani Mallvjevi.
— (NuNa đies sine I i ne a.) \r< Pazina se nam piše. Po tem izreku se kaj vestno ravna naš vitez Schvvarz. Ni še potihnil glas Litidarske veselice oil 28. avgusta, kojo se sedaj hoče spraviti v soglasje s pauslnvistično demonstracijo, že se hoče naš dobri vitez postaviti z dvema novima junaškima činoma, da si pomnoži v italijanskem taboru svoje že pridobljene lovor vence. 30. septembra je bila seja okrajnega šolskega sveta; na tej zahteval je vitez Schvvarz, da se odpravijo vse pomočne šole, na kojih poučujejo duhovniki. Ako se bo to zgodilo, kar bi bilo j > r i naših sedanjih razmerah kaj lahko, ostala bo večina za šolo sposobnih otrok hrvaške narodnosti radi pomanjkanja svetskib učiteljev brez nauka; s tem pa bi «e Italijanom, koji so proti vsaki naobrazbi priprostoga Hrvata, najbolj postreglo. Dne o. t. m. slavili so mej strašnim upitjem celo noč v italijanskem kazinu „fešta bacchaualia". Kričalo se je „evviva Italia", „evviva Garibaldi". Karakteristično je, da se je to zgodilo v prisotnosti c. kr. političnih uradnikov — grofov. Niso li to prečudue stvari! Hrvatom zabranjeno je izražati čuvstvo udanosti napram svojemu preuzvi-Šeuemu vladarju, a Italijani sinejo javno častiti svojega Garibaldija! Ako še zabeležimo, da je vitez Schvvarz z uekojimi uradniki prestopil iz patrijotič-nega društva „Austria" v italijanski kazino z namenom*, da bi prvo društvo propadlo, a drugo dobilo, če ne gratis, vsaj za malo ceno njega pohištvo, povedali smo najglavnejša sedanja dela — slavnega in tolikokrat že omenjeuega viteza.
— (Sodna preiskava) pričela se je v Pazinu zaradi izgredov, ki so se vršili povodom veselice v Lindaru. Znano je, kako surovo se je obnašala takrat lahonska druhal in napadala slovanske izletnike na javni ulici. Take stvari se v ustavno urejeni državi vender ne smejo dogajati, zatorej se nadejamo, da divjake doleti zaslužena kazen.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Budimpešta 16. oktobra. Odsek ogrske delegacije za vnanje reči vzprejel poročilo dra. Talka, s katerim se izreka grofu Kalno-kyju priznanje in zaupanje za dosedanje vodstvo vranje politike.
Budimpešta 16. oktobra. Od včeraj do danes zvečer obolelo za kolero 23 osob, umrlo 10; v Szegcdinu jeden slučaj kolere.
Budimpešta 17. oktobra. V seji avstrijske delegacije sporočil predsednik cesarjevo zahvalo za čestitke o godu. Na dnevnem redu proračun ministerstva vnanjih rečij. Eim izjavil, da češki narod ne zmatra državnega zbora pravim zastopom in da ne priznava dualizma. Nenemski narodi avstrijski dvomijo, da bi bila trojna zveza koristna. Govornik poudarja globoko nezaupnost češkega naroda do zveze z Nemčijo, sovraštva ne čuti, hoče pa, da ostane Nemčija inozemstvo. Cehi se ne odpovedo simpatijam do slovanskih narodov, zlasti do Rusov, znajo pa združevati slovansko zavest z dolžnostmi proti monarhiji. Minister vnanjih rečij nima proste roke, upliv zveze z (Nemčijo pa je na notranjo našo politiko poguben.
Atene 17. oktobra. Vsled vedenja ru-inunske vlade glede afere Zappske, ustavila je grška vlada diplomatično občevanje z Rumun-sko. Grški poslanik v Bukureštu dobil predvčerajšnjim nalog odpotovati. Tudi konzularski funkcijonarji so odpotovali, izročivši varstvo grških podanikov ruskim zastopnikom.
liazne vesti«
* (Kovanje novega denarja) V glavni peneznici na Dunaji je 25 strojev za kovanje denarja. Za izdelavauje novega denarja rabilo se bode noč in dan 1!> teh strojev. V desetih urah izdela se na jednem takem stroji 15.000 komadov zlatih novcev, drugih pa 25.000 do 30.000. Pri zlatih no eih je delo bolj zamudno, ker je treba večje paznosti. Število delavcev v glavni peneznici pomnožili bodo od 110 na 250.
* (Amazonke v Gradci.) V kratkem donel bode v Gradec oddelek Dahomevskih amazonk, katerih št*'je kralj Dahomevski, kakor znano, 5000. Pod poveijništvom četovodnieo (lumme predstavljale bodo vojaške igre, katere spremljujejo s plesom in petjem.
* (Potres.) V petek zjutraj okolu šeste ure bil je preeej znaten potres v Krakovu. Čuti ti je bilo 5 do G sunkov, ki so imeli smer od jugo zahoda proti severo izhodu. Tudi v Bukureštu čutili so isti dan okolu 7 ure zjutraj hud podzemeljski sunek, ki je trajal kakih 20 sekund.
Listnica uredništva.
Gospod Pavel baron Unterriiditur v Ljutomera t Vi
nas poživljate, da iin.j Vam •/. vrafojoSo at; poŠto nazna-sitno dopisnika i/. Ljutomera v štev. 23.'J nalaga listu. — Oprostite, da nu moremo ustreči tej Vasi skromni zahtevi.
LJUBLJANSKI ZVOI"
za V3e leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt In4-u 1 gld. 15 kr.
Premovano L !-'<!. ■ i listini diplomo c. in kr. trgovinske?*« iiilninterNtvn.
JPi-i rodna
8
tudenčna sol iz Marijanskih kopeli
(v praških in kristal i zovano). Dobljena iz ni* | bogate |&eg» zdravilnega vrelca v Marijaiiskili kopelili. iz Ferdinandovega vrelca, po izhlapenji brem di-n^iti priniv**. in ima po analizi prof. dr. Erneits KiUdwig-» v sebi iiajuplivue|Me tvnrlae slavnega tega zdravilnega vrelca ter upliva ni emu analogno: lahko čistilno« kiseline miic-iif oče, ugodno na prebavne organe itd.
I'rlfttnu sumo v llakonili ali v pruskih v kurtonlli, na katerih ju natisnjena varnostna znamka. _ ^73—25)
as tile iz Marijanskih kopeli
narejene iz naravne vretčne soli iz Marijanskih kopeli — v originalnih skutljicah. Dobiva so v trgovinah z mineraliSkimi vodami, dišavami in v lekarnah.
Sal>. - Sini - vVorU   ]?luri«»iit>a«l (Bohmen).
P
			
l,i»l«-rljiie> «n'<vUe	15.	oktobra.	
V Trstu:      62, 59,	1,	5,	39.
V Lihci:       36, 48,	82,	90,	54.
B ilJcS:
16. oktobra.
Pri »tnlioi i Fabiani, Kanuegger, Wary, Wagner, Kober, Stiihle, Schvvarz * Dunaja. — Windhopp iz Brna. — Schidlic.how8ky i/. Prajre.
Prt hlnau : Dr. Vodička, dr. pl. Mojsisovie, Wolny, Hotenrcit" z Dunaja. — Domiadis iz Ilirske Bistrice. — VVertheiner iz Zidanega mostu. — Visman iz Idrije. — B-ust iz 1'ra^o.
Pri )n£uem kolodvoru: Oraersa iz Beljaka. — Pl. Battutig iz Gradca.
Pri 1»hv nrMkfui dvoru: Somcr i/ Beljaka. — Lakner iz Maribora. — Zakrajšek, Oblak, Sneider, Tučič iz Ljubljane.
Meteorologično poročilo.
1	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrimi v mm.
J* o tri r-i	T. zjutraj si. popoi. 9. zvečer	729 7 mm. 729 7 mm. 7,'iO 6 mm.	M-4°C   si. svz. 18-8« C  si, jug. 13 3° C Isl.zah. 1		obl. obl. d. jas.	000 mm.
16 okt. |	7. zjutraj 9, popol. 9. zvečer	7Hltmm. 730-5 mm. 730"7 mm.	8-8» C 16 0° C 1l-8"C	si. vzh. si. jzh. brezv.	d.jas. d.las. obl.	5 90 mm. dežja.
Hr««i«ja  temperatura  15-311 in  12 2°, ta 38' in 0 7° nad n<>'mulom.
XD uupL3^0f3K(9k bor dne 17 oktobra t. 1.
včeraj
— danes
Papirna renta ....	.   gld.   96*75 —		gld-	96 75
	n	96 55 —	Tf	96 55
	■	115*86 —	n	115 05
5" „ marčna renta	• n	100-35 —	n	100-30
akcije narodne banke .	■	989— —		9861—
Kreditne akcije   .   . .	n	B18-60 —	1	312-40
	X	119-60 —		119-55
Srebro ......	•	—•— —	_	—-—
Napol.......		8*61 —	n	9-51 </,
C. kr. cekini ....	•	5*68 —	■	5-68
Nemfike marke    . .	■	58-70 —	n	58-70
4M/. državne srefke iz 1.	1854	250 gld.	140 gld. — kr.	
Državne srečke \u 1. lSril		100 „	186	i n
Ogerska zluta renta 4"/s		t   •   • •	112	
Ogerska papirna renta 5'			100	
Dunava reg. srečke 5°/u		100 gld.	198	
Zcmlj. obe. avstr. 4,/»°,'n zlati zast. listi .			118	•
		100 gld.	190	
Rudolfove Hrečke .		10 „	23	■    ™~ s
Akcije snglo-svitr, banke		120 ,	169	. 60 ■
Tramway-drust. vel). 170	gld. a.	v.....	238	
Z lepo in hitro pisavo iftče se takoj za privatno pisarenje v Ljubljani, eventualno tudi le za pnpolu-dne. — Ponudbe pod napisom „pisar št. 33" na
upravo i Atvo ^Slovenskega Naroda".
(1159—1)
Mnogo denarja
prisluži si lahko vsakdor z malo glavnico (od gld. 400-— navzgor) na Dunajski borzi Vost.no navodilo daje verodostojen strokovnjak »kristijan .   Znaten uspeh dokazljiv.
Vprašanja, na katera s« dajo frankovan odgovor, odpravlja pod šifro ,,A. '»'SIT«** Iludolf Monae na Dunaji. (1082-7)
♦♦1
l»>**»D
I* ♦»♦♦I
star, pristen. Naravnost iz Cognac-a (Francosko). Zdravniki ga priporo-čujejo kot sredstvo, ki posebno krepča slabotne, bolne in prebolele. Mala steklenica Vio htra 1 gld. 75 kr.; velika steklenic */10 litra 3 ffld.
Piccoli jeva lekarna ,,Pri angelju" v Ljubljani; Dunajska cesta.
Vitanja naraviim str §»»'oti gKtvzretju svoto tavna izvršujejo. (59—10)
■+*>H*«rM*«rn#**He«H<>*»r]n^«»nn'>«>ni
"CJstano-vljeno leta 1S63.
Svetovnoznane (ii58—i)
so Bamoizdelane, nagrajene
ene harmoniko
Ivana N. Trimmel-ja
na Dunaji. VII 3, Kaiserstrasse Nr. 74.
Velika zaloga
vseh glasbil
KONlij,   elter,   pišcal,   okarin.   ustni li haruioulkt ptlč|ili orgljlc itd. itd.,
švicarskih ocelnih orgljio,
ki igrajo same od sebe in so nedosežuo gledii glasu, ulit umi. kukal;« itd. itd.
Knjiga z uzorci zastonj in franko.
±±±±±±±±±*it*±ic±±±±
KARL TILL
Ljubljana, Spitulske ulice 10.
Potezna peresa, tus, plover, svinčniki, vnro-vavec za svinčnike, naprave za špičenje svinčnikov, papir za pisma, bremovc barve, bronov prašek, usnje in jermeni za knjige, kar-ininova tinta, papir od lepenke, kemična tinta, kineski tuš, kompend^je, zavitki, kri-voljna črtala, trikoti, poštevanke, gladila, barvne skrinjice, barvni klinčbi, peresnice, držala za peresa, peresni nožki, peresni tuli, molitveniki, zlatoskoljke in srebroškoljke, zlata in srebrna tinta, pisala, naprave za špi-'.102>\)    čenje pisal, zeleni volk tekoč.     n. (<;)
znsko zimsko pivo.
Usojamo se naznaniti, da se začne razpošiljatev našega
zimskega piva
dne 17. oktobra t. L
V Plzniirj meseca oktobra 1892. L
i li.-.-i—i)
Meščanska pivovarna v Plznu
Glavna zaloga: P. SCHEDIWY, Gradec, Annenstrasse 19.
Izdajatelj in odgovora! urednik: Josip NoIIi.
Lsutniua in tisk »Narodu* T;srarne".