Številka 237 Trst. y ponedeljek 28. avgusta 1905. Tečaj XXX. ar Izhaja vsaki dan. "■sil ->b uvi^lian iu -jmznikih i>t> 5. an i>b ponedeljkih it t. un ZTiitra) * aiB'ća« 4tert!kr -e Dr>'.iaiajo po 3 novč. it tiounk m D«»h iohakarrian ▼ Trntu in okolici. Ljubljani. Gonci .1,1. K:an;u. Mariboru. Celovca. Idriji, št Petru. ?eiaui Nabrežici. Novemmesiu itd. )*>a»e In larorbr sprejema uprava iiaia .Edinoat", allra 4i«rrl0 oročila iz Ovsterbava je car ko-n < no odklonil predloge predsednika Roo- sevelta. Brzojavne vesti. Cesar na južnem Tirolskem BOLCAN 27. Cesar je na svojem potov arj u na južnotirolske manevre, danes zjutraj dospel semkaj. Mesto je okrašeno r Prebivalstvo je cesarja navdušeno vsprejelo. Na kolodvoru sta cesarja j »ozdravila deželni glavar Kathrein in župan tx>lcanski. Cesar je v svojem odgovoru obljubil pomoč vlade za kulturni in go-s|Kxlarski napredek vseh delov južne Tirolske izlasti Bolcana. 0|>oludne se je cesar odj>eljal v Mendel. Dvorni vlak se je vstavil v Kalternu, kjer so cesarja tudi navdušeno vsprejeli. Od sv. Antona se je cesar po žični železnici peljal v Mendel, kjer mu je prebivalstvo z letovičarji priredilo burne ovacije. Cesar se je na vseli krajih razgovarjal z raznimi osebami. Iz Mendela se je cesar v kočiji od|>eljal v Romeno, kamor je dosj>el ob 2. in pol uri popo-ludne. Tamkaj so cesarja vsprejeli nad-v*»jvodje Fran Ferdinand, Friderik, Evgen, Kain r, vojaški atašeji, italijanski generalni lajtnant Biserti, načelnik generalnega štaba, vojni minister, minister za deželno brani bo in zastopniki mestnih oblastni). Nato se je cesar podal v dvorni šotor na obed. Admiral Roždestvenski. PETROGRAD 27. Govori se, da se admiral Roždestvenski v kratkem povrne v Rusijo. Dovoljenje zato je baje že dobil. Polnoletnost prestolonaslednika. BE LIG RAD 27. Polnoletnost prestolonaslednika bo proglašena baje z večimi slovesnostmi, kakor je bilo \v začetku nameravano. Poleg cerkvenih svečanosti, ka-t< rili se vdeleži predsednik skupščine, bo tudi parada čet in bakljada ter slavje v 18. j>olku,povodom,ko bo prestolonaslednik imenovan častnikom. Svečanosti se bodo vršile tri dni, vzpored pa ni še določen. Skandinavska kriza. STOKHOLM 27. Odposlanci za pogajanje med Švedsko in Norvežko so imenovani : Za Švedsko: Ministerski pred s« dni k Zundenberg, minister unanjih stvari grof \Vaclitnieister, minister za bogočastje 1 tamarskjnld in državni svetnik Staaff; za Norvežko : Ministerski predsednik Michel-sen, minister unanjih stvari Lavland, predsednik stortinga Berner in bivši državni svetovalec Vogt. Prva seja odposlancev se bo vršila v Karlstadu dne 31. t. m. Nemška krisarka posdravi angležko eskadro. KIEL 27. Na ukaz veleadniirala Ko-sterja je križarka »Medusa« odplula v danske vode, da pozdravi angležko eskadro, usidrano v Velikem Beltu. Z Balkana. CARIGRAD 27. Znanega bogatega armenskega prvaka Undjana Apika je včeraj pred pol udne s petimi streli iz revolverja ubil neki Armenec, ki pripada revolucijskemu odboru. Morilec, ki je star 28 let, je bil aretovan. CARIGRAD 27. Minolo soboto je oddelek polka nizamov št. 28. v vasi Ko-nopnica, južno zapadno od Palanke, ustrelil osem kristijanov, in sicer enega moža, tri ženske, in štiri otroke, šest kristijanov je bilo pa ranjenih. Turki zatrjujejo da seje to zgodilo povodom boja z ustaši; prebivalci pa zatrjujejo slovesno, da to ni res. O tem priča dejstvo, da ni bil od vojakov nihče ubit oziroma ranjen in da ni poznati tudi nikakega sledu l>oja. Zdi se, da je ta čin provzročil poveljnik v svoji preveliki gorečnosti. [Prebivalstvo je silno razburjeno. Japonska in Nemčija. TOKIO 27. Listi razpravljajo o potovanju princa Arisugava ter izražajo nado, da se bodo vsled potovanja zboljšali odnošaji do Nemčije in da pride do boljega spo-razu mijenja. tudi potrebujeti. O tem 111 dvoma, da se v slučaju, ako se konferenca ponesreči, povzdigne v financijelnih, trgovinskih in drugih krogih Amerike glas, naj se velevlasti združijo ter store konec vojni. Iz Petrograda poročajo biro »Laffant od 20. t. m.: Pod predsedstvom carjevim se je danes v Peterhofu vršilo posebno ministersko posvetovanje, na katerem je bilo baje govora, naj bi se priobčilo proglas na ruski narod. V tem proglasu naj bi se navedlo podrobnosti iz mirovnih razprav v Portsmoutliu, da je Rusija storila vse, kar je kakor ve'evlast mogla storiti, da bi se sporazumela z Japonsko. V Peterhofu je, kaker nadalje javljajo iz Petrograda, izrečena zadnja beseda: Nobene kopejke za vojno odškodnino, otoka Sahalina Rusija ne odstopi. Poročila o mirovnem pogajanju. Dopisnik londonskega »Daily Tele-grapha« poroča iz Portsmoutha od 26. t. m.: Pričakovati je, da bodo pooblaščenci na svojem sestanku v soboto določili za bodoči teden novo sejo. Ne morem prorokovati, k^j da se zgodi jutri, toda nagibljem se mnenju, da bosta Witte in Koinura, ne da bi odgodila seje, dovršila svoje delo v Portsmoutliu, in da prepustita rešitev generaloma Line viču in Ovami. Car stori, kar hoče; vsekako nima njegov pooblaščenec v Portsmoutliu igrati nobene nadaljne uloge : ako Japonska ne popusti, se n nia o ničemer drugem pogajati, kakor da izjavi, kar je že ponovno izrekel, da je razprava o odstopu Sahalina in o plaćanju vojne odškodnine prazna izguba besed. Kakor poroča »Globe«, čakajo ruski odposlanci na zadnjo besedo carjevo. Pomenljivo je, da so ameriški finančniki prepričani, da pride do miru. Prepričani so, da hočeti obe stranki le mir, da ga obe PODLISTEK. Prokletstvo. If^d.r Cilki roman Av^nsta Žsao® — Nn.inljevc hi -ic vršil X. B. Tomio. f're-el M. C—A. ===== — Našla si ga, (iončinka, videla si mojega jedinca, daj mi ga, daj, molila bom za te vsaki dan, vsako uro, obdarim te z zlatom in drugim gizdav m blagom, je vsklikala mati iz globokega srca. — Počasi, gospodinja Jela, je rekla stara čarovnica, vzdignivša roko, to delo ne gre tako, kakor misliš ti. Vprašala sem zvezde, vprašala sam prelito vodo, pak sem prečitala to-le : Poleg potoka < erkvenika, kjer izhaja izpod gračanske gore, ali še na zemlji kapiteljske Nove vesi stoji razpotje : tu je mal most preko potoka na mestno zemljišče. Pojutršnjim, ko se izvije mesec visoko na nebo, pridita ti in Angelija, čista devica, ki že dve leti prebiva v tvoji hiši, na to razpotje. Vsaka naj položi na tla deset cekinov. To mesto obideta vsaka trikrat, držeči v roki gore« o voščcnico in moleči tri očenaše. Potoni se prikaže človek in ti privede za roko tvojega sinu. Ali ne ti, ne Angelija ne smeta izpregovoriti kake prazne besede, ampak le moliti Boga morati. Tudi onemu človeku ne smeta ničesar reči, ampak, ko boš imela sina v roki, prekrižajte trikrat kraj z voščenico in hitite domov. Celo Jelino se je nekako namračilo, a ko je čula, da < iončinka ve za Angeli-jino bivanje v njeni hiši, je prebledela na smrt in pripomnila hitro : Pri meni ni ni-kake Angelije ti se motiš. — Xe laži, gospodinja Jela, je rekla . k a poljska politik a. Iz iierolina poroCajo : V Ih rutinskih krogih se živahno razpravlja o odstopu poveljnika liuzarskc^a polka Zi un, polkovnika pl. Keszyckega. Keszvcki je \zlic svojemu poljskemu imenu pristno nemškega mišljenja. Isti je luteran, potomec pruskega komornika ter je bil zelo priljubljen pri cesarju- Odslovijo n je bil, ker je svoje posestvo prodal nekemu Poljaku. Kakor sc govori sedaj, ni bil odslovljen ■>'_• le vsled znanega govora cesarjevega v tvo v Istri tvori samo nekaj nad 2°/0 skupnega prebivalstva (7000 na s 35.000); samo v Puli tvori od -0000 duš 8°/0 prebivalstva in to so pomorski častniki, uradniki arzenala, ladijedelniški tehniki itd. Vzlic temu je ta manjšina umela s svojo kulturno silo dati vsemu mestu svoj nemški značaj, kakor se vidi iz nastop nega: Leta 1*06. je Avstrija pričela graditi !uko v Puli. Tedaj se je nakrat našlo na kupu mnogo Nemcev. Gradnja železnice je zopet dovela v Istro znatno število odločno nemških uradnikov. Bero linski akvarij je osnoval v Rovinju svojo ribarnico, a v t »patiji je nemška iznajdljivost in marljivost iz par grebenov ustvarila svetovno kopališče, ki ga vodijo nemci, kjer vlada — izvzemši poulične Tudi drugače je javiti o nemštvu ve ,je trdila, da se trava Žanje se škarjami in (-:c]a j„ra j„ čeravno je trajala do pol ene selili vesti. K najvažnejim trgovskim hišam ko je mož v svoji »sveti» jezi pahnil ženo jL. },;ju vendar občinstvo najbolje volje ter se prištevajo nemške, nemška obrt in u v vodo, je ta že potapljajoča se dvigala jc lJurno ploskalo. Na vseh pozuejih pred-metnost ima boljih in številnejih odjemal še vedno roko iz vode in odpirala in skle- j stavah je bilo gledališče razprodano, cev nego li italijanska. Seveda se dela pala prste, kakor se dela s škarjami! Ta! Koliko Stane vojak ? Od vseh velevlasti tudi na to, da bi se v Puli izdajal nem'ki anekdota mi je prišla na misel te dni. ko | jma Angležka najmanjo vojsko. Na vsa- 1. oktobra t 1. sem videl delavca vrtu pred gl list, ki prične izhajati Neka nemška pevska turneja je že znatno pošto, kako je rezal travo s škarjami, ka- pripomogla k temu podvzetju. Mnogim koršnje rabijo navadno krojači ! Po tem lokalnim oblastnijam je seveda ta naraščaj takem je imela žena, ki je trdila, da se »kulturnega« Nemštva trn v peti, toda, je trava reže s škarjami prav ! Rezati travo tudi takih oblastnij ki (kakor 11. pr. v s škarjami bo menda moderno, a lepo ni, Rovinju) svoje službene spise na nemške osobito pa ne v — Trstu ! urade sestavljajo nemški in celo tudi z Raztelešen;B Truplo one Julije \Ian- nemškimi črkami. V kratko : Vzlic nekim zuffa, o kateri smo v soboto poročali, do nevspehom, tukajšnje nemštvo lepo na- je"dan prej umrla vsled nasilno provzro- preduje«. čenega splava, je bilo predvčerajšnjem v Gospoda Slovenci, Hrvatje in — mrtvašnici pri sv, Justu raztelešeno po Italijani: ritajte in razmišljajte, kar vam zdravniških sodnih izvedencih. To raztcle- tu govori samo- in zmagovestni Neme«; ! senje je dokazalo, da je bila p jkojničina Mož morda nekoliko pretiruje, ali nemška izjava na smrtni postelji resnična ter da agresija ;n ekspanzivnost delujeta trajno, je ona res umrla vsled nasilno provzroče- vztrajno in zistematično, kakor pripove- nega splavil. ^ duje on radostno svojim Nemcem, kakor Loterijske številke 26. avgusta Gradec 85 83 Dunaj 15 66 izžrebane dn 56 41 64 39 je tudi neoporečna istina, da avstrijski zistem v našem Primorju deluje z vsem aparatom svojim : pour le roi de P r u s s e s. 1 Praski vojaki so došli v Trst, kakoi Koledar in vreme. je bilo že napovedano, z vlakom sinoči ob Danes: Avguštin, Škof; Mflogaj ; stanara. Jutri: . . 1 o 1 1 j ^ 1 Obflrlavl'enie Ivana Kratnika: Želidied: Pauša. Tem- 8. uri in pol. S kolodvora so se takvj na- uri ^u.dneJ + 3»» Uelsius. potili proti svobodni luki, kjer so se Vreme: lepo. ukrcali 11a Lloydov parnik »Korber«, ki ___________________r* — odpluje danes popoludne ob 4. uri. Vendar enkrat. Iz Grete se nam piše : Pred časom sem Vam bil že dvakrat pisal o očetovski skrbi, ki nas obsipa žnjo naš magistrat. Potožil sem bil o neznosnem smradu, ki se je razširjal iz kanala v ul. Cisternone, po katerem se od-takajo vse umazanosti iz hiše štv. 246. Nečem trditi, da so pomagale notice pri-občene v »Edinosti«, toda fakt je, da je sedaj omenjeni kanal lepo pokrit in da je ob enem tudi konec smradu in — pritožbam! Drugače smo mi Gretarji še vedno zaspani, kar se tiče narodne pro-bujenosti. Za danes se v svojem in v imenu vseh stanovalcev ulice Cisternone lepo zahvaljujem onim, ki so pripomogli do odprave gori omenjenega smrada. »Chi glavno, keg.» vojaka pa troši Angležka na leto 2333 kron. V Avstro-Ogerski stane vsak vojak približno letnih 1125 kron, na Fran-cozkem in Nemškem približno 1035 kron, v Italiji 950, v Rusiji le 1)25 kron. Strasten kadilec, Cook James v Cayesu ! v Severni Ameriki je kadil skozi 3olet samo 1 cigarete. Pokadil jih je na dan 80, ali v 30 letih 800.000. Ko bi se te cigarete izložilo eno >a drugo, bi tvorile pot, dolgo 30 kilometrov. Sedaj je vstrajnemu kadilcu zabranjeno kadenjc ; premagal se je ter je popolma zdrav. Novo rusko vseJćiiišče ^ List :,Lancet" poroča, da namerava ruska vlada ustanoviti novo vseučilišče v severo-zapadnem delu države. Slovanska glasba v Italiji. Kakor poročajo iz Milana, se bo v jesenski sezoni predstavljalo v »Teatro lirico internazio- žiga ga ragion !« NOVO društvo. C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novega društva : »Prostovoljno gasilno društvo« v Kobaridu. „Narodna čitalnica ' v Cerknem na Goriškem priredi v nedeljo zvečer dne 3. septembra 1905, v dvorani »Gospodarskega doma« koncert z raznovrstnim vspo-redom. Neumna moda. Prejeli smo : Koliko smeha je bilo, ko so ženske nosile : seno, Razne vesti. 0 načinu, kako da se pomirja občinstvo, je nemški gledališki list priobčil nastopno dogodbico : Nedavno so imeli v gledališču v Indianopolisu predstavljati opero „Večno mesto". Radi nekega slučaja je veči del scenerije ostal na kolodvoru 111 so jo zamogli pripeljati v gledališče, ko so bili gledalci že zbrani ter so pričeli že nestrpljivo teptati z nogami. Orkester je odsviral komad za komadom. Za postavljanje kulis za prvi čin je trebalo pa vsaj eno uro časa, in ker je bilo treba najprej spraviti vse z voza, je moral režiser misliti na kaj dru-zega. Posvetoval se je torej z drugimi členi gledališča ter se na to podal pred zagrinjalo, razodel odkrito občinstvu ves položaj ter mu priobčil, da se dvigne za-orinjalo v svrho, da bo občinstvo zamoglo gledati, kako se postavljajo kulise. Občinstvo je burno ploskalo tem besedam, in ko se je zagrinjalo dvignilo ter so se prikazale na odru raznovrstne dekoracije, vrvi, delavci, igralci i t. d. je z najvećim zanimanjem zasledovalo prirejanje za igro. Videlo je, kako so bili dvignjeni in od-nešeni zidovi, kako so bile odstranjene cele pokrajine, in kako da je iz vse te zmešnjave na vstala konečno soba. Igra je 2 4 ; nale« v Milanu več poljskih oper. V to svrho bo mesto varšavsko dalo znatno podporo, ker hoče na ta način pripomoči mladim poljskim skladateljem do velikih evropskih gledališč. O tej priliki se v Milanu vprizore tudi skladbe drugih slovanskih mojstrov, med temi n. pr. Smetanova : »Prodana nevesta«. Metriška mera. Prvi, ki je v Avstriji poskušal uvesti metriško mero, je bil slavni Slovenec Jurij Vega, toda še le 71 let po njegovi smrti, se je njegovo prizadevanje, da se uvede metriška mera, oživotvorilo. Vega je bil svoječasno naprosil dunajsko vlado, da naroči iz Pariza jedinice metriške mere, toda njegova prošnja je 30 let ostala neuslišana. Še le leta 1802 so dospel n na Dunaj zaprošene mere, kjer so v navzočnosti Vege bile v dunajski magistratu i hiši izmerjene. 1802, katerega leta je Vega umrl je napisal tudi praktično navodilo za ljudstvo, ki je bilo 1803 izdano^_ siamo in druge take reči v — olepšanje pf^eia ^e preden so se igralci tega za-zadnje strani svojega telesa. Pred to »modo« l vedlj so razne ženske nosile cele šope štope na ; y nekcm angležkem provincijalnem glavi. Vsaka je hotela imeti velike lase, [ mostu so igrali tamkaj znano igro „Cigan-a ker jej narava ni bila mila, si je po- ^ dečko". Nekega večera so imeli ravno magala s kupljenimi lasimi — ako je bila dvigniti zagrinjalo, ko je rež ser prejel od bolj premožna. Revnejše pa so nosile u glavnega igralca brzojavko, ki je poro-laseh — štopo. K neumni modi smemo da je ponesrečil in da ne more prištevat' tudi one, res neumne vlečke, s jg.raiec prc(j in tričetrt dospeti v gle-katerimi so in še pometajo razne ženske ' tališče. Druzega igralca — namestnika — napise — nemštvo v jeziku, bistvu in tonu. ceste in ulice. Da pa človeštvo ne ostane ni bilo m02no dobiti, in tedaj so sklenili, brez te ali druge neumnosti, so začele da predstavijo občinstvu, kako da izgleda Naravno, tla niso ni Slovani, ni Italijani držali križem rok, ali kaj je to pomagalo ? Kakor v Trstu, tako so tudi v Puli in Opatiji poleg nevažne italijanske, vzra-stlc dobre nemške šole, na katerih po dućujejo največ češko-nemške in štajerske učne sile. I11 mnogokateri očer ki sovraži Nemce, pošilja svoje otroke v omenjene nemške šole. Na ta način nimajo n. pr. mnogi razredi državnih nemških ljudskih šol v Puli niti enega otroka, ki bi bil rodom Nemec, a vzlic temu se tukaj nemški poučuje, govori in vsaja s e n e m š k i duh. Zato se pogostoma opaža pri mladem naraščaju nemška vzgoja. Tudi to ne bi šlo tako polagoma, ako bi bilo še več nemških šol. Na stotine otrok se odbija od nemških šol v Puli in Opatiji radi pomankanja prostora, toda nadejati se je, da prinese bodočnost preokret na bolje tudi v tem pogledu. ženske (seve, da ne vse !) nositi zopet štopo v laseh! Vlečke izginjajo polagoma, a v nadomestilo tem treba stdaj umetnih las 1 Ko bi umetne lase nosile le take ženske, ki si jih lahko nabavijo, naj bi še bilo. Tudi to, da ženske zbirajo svoje lase in jih potikajo zopet v glavo, bi se še dalo potrpeti — nevmestno pa je in tudi grdo, da si preproste žene in dekleta ga« tijo v glavo štopo, ki jim često sili ven iz med las ! To ni lepo in je nezdravo ! S i t n e ž. Zakaj se v»e rabijo ikarje ? Prejeli smo: Škarje se rabijo v vsaki družini (ako jih imajo) in za najrazličnejša dela. — Nekdaj sta se sprla mož in žena (Oprostite, ta je pa precej stara ! Stavec). Mož je rekel, da se trava žanje se srpom, žena pa, ki ni hotela da bi veljala moževa, poskušnja igre, v kateri manjka glavni igralec. Obvestili so občinstvo o položaju in režiser, ki je slutil dobro reklamo, je vprašal, noče li kak gospod izmed občinstva prevzeti vloge odsotnega igralca. Po kratkem premisleku je eden poslušalcev ob veselih klicih občinstva stopil na oder. Igralci so bili kmalo gospodarji položaja ; navlašč so napravljali najsmešneje pogreške, tako, da se občinstvo ni zamoglo dovolj nasmijati. Ob 10. in četrt je potem pri- Fotografični ateiir pri Sv. Jakobu, ul. Gius. Capriu 2S (prej ulica del Bi v o) izdeluje vsakovrstne fotografije in vse v to stroko spadajoče stvari. Cene nizke \ Tovarna pohištva "Vfl j ^kksander levi Jtfinzi ulica Tesa štv. 52. J\ (lastna hiša), t ZALOGA: PIRZZfl ROSflR'O (šolsko poslopje). Cene. da se ni bati nobene konkurenoe. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po Ilustrovan cenik brezplačno in franko 1 O ■ 1 O > 1 O 11 O 1 1 OIIOIIOIIOIIOIIO'IO' SALARIN1 7 ulici Ponte della Fabbra it. 2 Pomlad! (Vogal ul. lorrente.) Poletje! 1 Zaloga oblek in površnikov za gospode, dečke in otroke, velik izbor platnene obleke in kostumov, raznovrstne jope ter rumena 111 l modra obleka za delavce. ———— Nov dohod blaga za obleke po meri. koje ne izvrše točno in hitro po zelo nizkih cenah. Na deželo vzorci brezplačno in franko. PODRUŽNICA: ,ALLA CITTA DI LONDRA' al. Poste nuove št. 5. (vogal ul. Torre bianca) j^aroSui kotek je vdobitl pri upravi .«inosf" TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA 01 RISPARMIO 5 1EEL0VAMJE PO NAJMODERNEJŠIH UHTEUB KATALOGI BREZPLAČNO. ■ 1 f^MMB.-' ^T.H jgB „^L.VVIJA" oprpjeuia zavarovanja člo-▼e-ke^a življenja po najraznovrsinej^ib roa;bic -ijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlaali je ugodno zavarovanje na doživetje m »mrl r cmanj^ujo^iuii « vplačili. Viak flan ima po preteku petih let pravico ao amaenae. odo^a. a v s j a" Tzajcmna zavarovalna kanta t Fraji. - temi lm 31,865 386 80 L plačane tilhtam: 82,737.159 57 K. Po velikosti druga vmujemna zavarovalnica na&e države * vmemkozi uloransko-narodno upravo. Tn pojasnila tal«: Generalni zastop V Ljubljani,