Mestne novice.
Mestna zbornica trgovcev je ponudila $1000 onemu, ki najde osebo, ki je napadla nekega skeba.
DELAVCI UGOVARJAJO.
—Trgovsjca zbornica v Clc-velandu je v pondeljek naznanila, da se pri delavskih nemirih v Clevelandu vrši preveč pobijanja in napadov. Trgovska zbornica skuša nasilnost pri delavskih nemirih odpraviti, in kot prvi korak je ta zbornica odredila, da izplača $1000 onemu -človeku, ki najde osebo, ki je meseca januarija napadla nekega skeba v nemški bolnici na West Side. Clevelan-dska delavska federacija je pa odgovorila na ta poziv trgovske , zbornice, da odklanja vsako odgovornost za nasilje med delavci, da delavci sami nikdar ne povzročajo nasilje, pač pa so za nasilje in delavske poboje odgovorni kapitalisti, ki ob času štrajka najamejo in inpor-tirajo v Cleveland razne lopove in pobijalce, ki potem delajo nemire med delavci, nakar trpijo delavske unije. Neki član delavske federacije se je izjavil, da deluje trgovska ^fbornica tla to, da postane Cleveland "odprto" mesto namesto unijsko mesto.
—Dr. Slovenski Sokol priredi v ned. 15. avg. izlet na Re-harjeve farme v Euclid Ohio.
—»V nedeljo, 27. junija priredi dr. France Prešeren, št. 17 SDjZ piknik na Jernkovih ali Kastelcevih farmah v Euclid. Ena najboljših zabav cele sezone bo gotovo na tem pikniku.
—Ženske, ki čistijo velikanske hiše v mestu, so šle na štrajk. Nad 300 žensk, večinoma Slovakinj, je na šfctajku. Tfe ženske so dobivale za 10 ) urno delo na dan po $1.25. Ženske zahtevajo $1.50" na dan. Sedaj ko ženske štrajkajo, so v mestu možje zavzeli njih me-.sta. štrajk se vrši v Williamson,* Rockefeller, American Trust, Leader-News, Rose in Schofield Bldg. Nad 300 moških je dobilo delo namesto žensk, Ženske so zahtevale že od tedaj večjo plačo, ko so zve-I dele, da so ženske na novi sod-niji dobile boljšo plačo. Pravično bi bilo, da se jim dovoli, ker vsakdo ve, da za $125 na dan, se teško preživi.
—Sodnik Philips je v sredo odlociL da mora county clerk Haserodt plačati mestu iz county (blagajne $17 000. ki jih je dobil za kolektiranje so Inij-skih pristojbin. Mesto se je borilo dve leti za ta denar.
—Policijski načelnik Rovve je zadnje čase postil silno goreč v zatiranju najbolj nctlol-i žnih "loterijskih iger". Pripo-I vedal je vsak srečolov, tudi najbolj nedolžen srečolov, uaj-sibo v kakem parkih privatno, a dvorišču, na veselicah ali v cerkvenih -dvoranah. Tudi ta-kozvana igra "na kolo", ki sc razdelijo med občinstvo palice s številkami in se kolo zavrti, tudi to je prepovedaf. Vsakdo bo takoj zaprt, kdor bi se kaj enacega poskusil "operirati'' T0 pomeni tudi precejšen udarec za slovenska društva ia
1
njih veselice.
—Posebno pozornost rojakov obračamo na oglas rojaka Josip Gornika. Ta naš priljubljeni trgovec namerava zapustiti Cleveland in se preseli v Collinwood. Dne 26. junija zvečer, t. j. v soboto zapre svojo trgovino na 6113 St. Clair ave. zavedno. Naše rojake uljudno opozarjamo na njegovo razprodajo v teh zadnjih dnevih, r.a kateri dd')ite v resnici po skrajno nizki ceni vsakovrstno moško blago, obleke, opravo, perilo, klobuke itd. Jože Gornik je bil vedno znan kot dobra duša, poštenjak, odkrit človek, naj mu torej rojaki v teh zadnjih dneh skažejo svojo naklonjenost in zaupanje ter kupijo pri njem. Gotovo vam ne bo žal, ker poleg čistega blaga imate tudi skrajno nizke cene. Rojakom torej priporočamo Josipa Gornika.
—V petek, 25. 'junija, bo sodnija na pošti in na Common Pleas coturtu, to je, nova sodnija ob jezeru, odprta od 6. ure naprej zvečer za vse one rojake, ki žele dobiti prvi alt drugi papir. Večina rojakov gre to pot na novo sodnijo ob jezeru, kjer bo tudi examiner. Vsak naj porabi to priliko, da pride. Jeseni Ibodete že lahko volili, če do petka uložite prošnjo.
—Preteklo soboto se je poročil Ivan Kadunc z gdčno Ivano Mivc. Mnogo let sreče in zdravja.
-~Mis$ kleanora Boiling, 18 let stara, toži svojega delodajalca Irving X. Danielsa na $50.000 odškodnine. Miss Boiling trdi, da jo je Daniels zvabil v svoj čoln na jezeru, kjer ji je prizadjal silo. Pozneje jo je prisilil, da se je dala operirati, kar je za vedno uničilo nj<no upanje na srečen zakon. Zato hoče sedaj imeti $50.000.
—(Razna ženska društva v mestu bodejo začela boj s peki. Ko se je pred meseci podražil kruh, ko je bila moka 810 barel, tedaj so peki zmanjšali hlebce kruha, toda moka se je od istega časa jako pocenila, peki pa še vedno pečejo take hlebce kot bi bila moka po stari ceni. Najbrž bo moralo mesto posredovati, da prisili peke, da pečejo 14 unč teške hlebce.
—Za $2.000.000 bondov bo treba jeseni glasovati, če se hoče mestu dovoliti, da odpravi železniška ktižijšča na vzhodnem koncu mesta pri Pennsylvania in Nickel Plate železnici.
—Demokratični kandidat za župana, Peter Witt, je končal, svojo kampanjo za pridobitev podpisov. Dobil jih je skupaj 12.3)61, dočim so jih demokratični voditelji pričakovali najmanj 20.000.
—'Pred stanovanje načelnika živalskega parka v Brookside, je prinesel v pondeljek neki zloben človek štiri mlade — dihurje.'Strašen smrad je naznanil Mr. Muldoonu, da se godi nekaj posebnega. Kaj naj počne z dihurji?* Ali naj jim naredi posebno kletko v parku? Oh, nikakor ne. Da bi bil en sam dihur, da to bi že šlo, toda štirje dihurji, to je pa tudi za elevelandski živalski park preveč. Po dolgem premišljevanju je Mt. Muldoon sklenil, da spusti dihurje po parku. Zgodilo se je Toda aka.. stopite sedaj v Brookside parlc^ Vidite ljudi, kako tiščijo svoje nosove in bežijo na^ vse strai?i. Usoda Brookside parka je zapečatena, če se' dihurji kmatti rie po-
...	'» T *
rartntJiiio
20 ubitih.
Silen potres v Imperial Vallew, Cal. je skoro razrušil dvoje mest. in ubil nad dvajset oseb.
RAZNE NOVICE.
E1 Centro, Cal. 23. junija. V mestti Mexicalli, Mex. je bilo sinoči ubitih »13 oseb od potresa, ki je skoro uničil mesto. Potres je divjal po celi Imperial dolini, deloma v Meksiki, deloma v Californiji. Potres je naredil velikansko škodo v Calexico, Cal. Sedem oseb je bilo tu ubitih. V ogroženih krajih je razglašeno obsedno stanje, in v El Centro so vojaki sinoči ustrelili dvanajst oseb, ki so kradle tekom potresa v hišah. Potres je nastal med 8. in 9. Uro zvečer, in ljudje po mestih in vaseh v Imperial dolini so pričeli bežati iz hiš. Vse elekrarne so ustavile promet, in vladala je popolna tema; V El Centro sta se podrla dva hotela in prostozidarski tempel. V Imperial, Cal. se je podrlo gledališče, v Calexico so ustrelili vojaki 50 osefb, ki so kradle po hišah. Kolikor je sedaj mogoče dognati škodo, znaša slednja čez milijon dolarjev.
New York, 23. junija. Tu se je pričela sodnja obravnava proti Harrv K. Thaw, ki se bori že devet let za svobodo. Prvič, odkar se vrši njegova zadeva v sodnijaih, bo prišel Thaw pred porotnike, ki naj presodijo' če je Thaw zdrav ali blazen. Če je blazen, bo moral v norišnico v Matteawan, odkoder je pred dvema letoma senzacijonalno pobegnil, če je zdrav, bo prost mož. 'Porotniki bodejo razsodili, kakšna je njegova pamet. ^
Indianapolis, Ind., 23. junija. Tukajšna velika porota je obtožila 128 politikarjev in uradnikov goljufije pri volitvah Med njimi so upljivni državniki demokratične kakor republikanske stranke. Vsi so morali položiti bond od $2500, do $ 10.000, kakor je fo.il kdo obtožen. Med prominent mmi obtoženci je tudi Thos. Taggart, narodni zaupnik demokratične stranke. Toženi so, da so pod kupovali saloonarje pri volit vab, da so gonili na volišče ose be, ki niti pravice nis0 imeli voliti, da so sleparili pri voliv-nih listkih ter sploh uganjali najbolj raznovrstne sleparije, da so prišli do urada. Kazen za take zločine je od $25 do $5000, ali pa ječa od dveh mesecev do 14 let.
-O-L
Lvov zavzet od Avstrijcev, lj
Dunaj, 24. junija. >lesto k Lvov, glavno mesto Galicije ki je bilo v rokah Rusov deset mesecev, so Avstrijci zopet ti zasedli. Rusi so se umaknili v C severo-vzhodni smeri proti 1; Brodyu. Uradna brzojavka iz č bojišča pravi, da «0 se Rusi o pred Lvovom hrabro borili, to- j< da niso imeli namena Lvova n obdržati. Avstrijci so imeli pre- ji cejšne zgube predno so prišli s v Lvov.	v
Rusi ohranili topove. a London, 24. junija. Predno 3 so Rusi zapustili v redu Lvov, v so odpeljali vse teške topove, streljivo in živež iz mesta. Teško da bodejo Avstrijci v mestu 'b sploh kaj dobili. En teden po- s prej so, Rusi že vse izvozili iz v mesta. Glavni oddelki ruskih t čet so se pričeli umikati iz Lvova že v nedeljo. S tem, da so Rusi figulbili Lvov, je skoro č vsa Galicija zopet v avstrijskih rokah. Rusi imajo v sVjoji po- n sesti še skrajni vzfoodno-sever- F ni konec Galicije z važflim že- ti lezniškim mestom Brodf. Splo- j< Ano se sodi, da se bodejo Rusi > zbrali med rekama Strij in fi Bug ter se tam postavili so- ž vražniku v boj, predno bo^na- 11 meraval prekoračiti rusko me- p jo. Dejstvo, da se Rusi pred Lvovom niso spustili v (bitko, kaže, kakor menijo vojaški iz- k vedenci v Londonu, da Rusi d niso bili dovolj založeni s stre- s ljivom, ali pa da in^jo drug g skriven načrt, za katUjga po- s sledite se bo zvedetcKpozneje. n Italijani v Dardanelah. li Rim, 23. junija. Kot se po-roča iz Berolina, je zapustilo F več italijtainskih križark h#ko š Taranto in se napotilo proti a otoku Tenedos, kjer se pridru- č žijo brodovju zaveznikov, ki t obstreljujejo Dardanele.	r
INemški odgovor.	11
Washington, 23. junija. Nemški odgovor na ameriško noto, je deloma že gotov, kakor je danes naznanil ameriš- £ ki poslanik v Berolinu. Poslan z pa ne bo v Ameriko pred 6. ju- c lijem. Predsednik Wilson je j: odšel na kratke zaslužene po k čitnice v Cornish, NT. H. in se i ne vrne pred 6. julijem. Iz Lon- k (Iona je došlo sporočilo, da bo t angleška vlada prepovedala i pošiljati hrano in sploh kako l blago iz vseh nevtralnih dežel, t tudi iz Amerike, na Nizozem- a sko. Dognalo se je namreč, da so Nemci skozi Nizozemsko dobivali mnogo blaga iz Amerike. Ker so Nemci vztrajni pri r svojem submarinskem boju j proti trgovskim ladijam, bo 1 tudi Anglija vztrajala, da za- t pre vsa pota v Nemčijo. Ame- r riška vlada namerava protesti- \ rati proti temu angleškemu ko- j raku.	j
Zmaga v Dardenalih. t London, 23. junija. Iz Cairo, I Egipt, se poroča, da so zavez- 2 niki v Dardanelih pridobili va- j žno turško postojanko po o- 1 strem bajonetnem hoju, tekom i katerega je obležalo 1300 Tur- 5 kov.
Balkanski narodi.
" London, 23. junija. Nemci*- 1 ja je poklicala svojega poslani- 1 ka pri bulgarski vladi v Bero- 1 lin, d'a poroča o položaju. Nem- j čija se trudi na vse načine, da | pregovori Bulgarijo, da se ne : postavi na stran zaveznikov, j Dosedaj ni še ničesar doloce- j nega ukrenjeno. Laški diplo-i s mati so nasvetovali vladi, da 1 •se pokliče bulgarske, rumun- i ske grške in srbske državnike 1 v Rim, kjer bi se ti balkanski 1 narodi medse boj pogovorili, i kakšno stališče je najbolje za,< Balkan, in pod kakšnimi pogo-h jI naj bi balkanski narodi prije-
•' jHM i '	>" S	rit gž fi, > jjjjt
:. ■ Sjjfey.
—\tm. J. Smith je šerif Cuyahoga okraja. On ima v oskrbi Audi prehranitev Vseh u jetnikov. Postava mu dovoljuje največ 45c na dan za prehranitev vsakega ujetnika. Dočim je f)il šerif izvoljen na podlagi svoje obljube, da bo znižal stroške v ječah, pa je predložil sedaj račun — 45c na dan od ujetnika. Raditega je nastal razpor v demokratčni stranki Voditelji pravijo, da je to pre več, in Smith zgubi podporo, če ne odneha. Navada šerifa je, da predloži račun komisarjem, in mnogokrat se je že zgodilo, da kar je šerif preveč računal za hrano jetnikov, da je zginilo v njegovih žtepih. To $e je ie mnogim šerifom očitalo.
I
li za orožje na strani zaveznikov- , ,
Malborget obkoljen.
Rim, 23. junija. Avstrijska trdnjava Malborget je sedaj dbkoljena od vseh str an i j od laškega vojaštva. Italijanske čete so zasedle vse postojanke okoli Malborgeta. Pričelo se je strašno bombardiranje raznih fortov. Severno od Gorice je nekaj laških oddelkov s strojnimi puškami povzročilo velikanske zgube napredujoči avstrijski armadi, ki je štela 30.000 mož. Boji ob Soči počivajo.
Nemci zaplenili pet ladij.
Kodanj, 2$. junija. Nemške bojne ladije so zaplenile pet Švedskih ladij, ki so vozile les v Anglijo. Nemci so prepeljali te ladije v svoja pristanišča.
Francozi napredujejo.
Pariz, 23. junija. Francoske čete so zopet napredovale v Alzaciji proti reki Reni. Danes se uradno naznanja, da so Francozi osvojili Sondernach, 1 lie's t o južno od Metzerala, ki je važno železniško križišče. Nemci so strahovito napadali francoske čete, toda so bili vrženi štirikrat nazaj. NT|ad 1000 mrtvih je obležalo na bojnem polju.
Italijani poraženi?
Berolin, 2)3. junija. Brzoav-ke iz laške fronte naznanjajo, da so imeli Italijani zadnje čase hude zgube, ko so skušali ob Soči napredovati proti avstrijskim postojankam. Italijani so tri dnij neprenehoma strahovito streljali na avstrijske postojanke na hribih in gorah. Potem pa je bil odločen splošen napad. Več divizij laške armade je naskočilo gore, toda četa za četo se je morala vrniti, doČim jih je bilo na tisoče ranjenih in Ubitih od smrtonosnega ognja strojnih pušk. Avstrijci imajo Meksikanske puške.
Milan, 23. junija. Italijanski generalni štab poroča, da je zaplenil .več avstrijskih pušk od avstrijskih ujetnikov. Te puške so imele na sebi meksi-kanski grb, namreč orla na kaktusovem listu, ki drži v kljuni 11 kačo. Naročene so bile te puške še za vlade Huerta, in ko jih je Huerta pozneje zahteval, mu jih Avstrija ni ho tela poslati. Sedaj jih rabijo avstrijski vojaki.
Napetost med papežem in Kvirinalom.
Rim, 23. junija. 'Papež Benedikt je pred nedavnim se izjavil napram nekemu francoskemu reporterju precej "nevtralno''. in tekom tega pogovora je padlo tudi za Nemce ne-k£j prijaznih besed. Raditega je. laško časopisje silno vzburjeno. Več upljivnih listov zahteva, da papež prekliče svoje besede. Papež se je tudi pritožil pri laški vladi, ker se njegova pisma odpirajo od laških vojaških oblastij. Laška vlada v tem oziru dosedaj še ni niče sar storila.
Mnenje o nemškem cesarju.
London, 23. junija. Rudyard Kippling, največji angleški pesnik in pisatelj se je sinoči izjavil: Bistvo nemškega sistema je, da naredijo tako peklo za prebivalce onih krajev, katere so zasedli ali kjer se borijo, da je vsaka nemška ponudba sprejeta z največjim veseljem, da se prebivalci clbvarujejo še hujše tiranije. Dokler se nemška moč popojnoma ne zdrobi, bo življenje na tem svetu neznosno, ne samo za nas in naše zaveznike, pač pa za vesoljno človeštvo. Nfevtralne države se danes tresejo, ko gledajo pa usodo Belgije, ki je danes pod
nemško vlado hujša od pekla. Od enega konca sveta do drugega danes človeštvo ne želi druzega kot da se podre tega strašnega velikana, ki požira narode. Nemški načrt je: Jaz hočem ubijati na vsak način in z vsemi močmi, dokler nisem tisi lil vsem lj udem na svetu svoje volje. Nemci so razbili civilizacijo; danes je njih geslo: Ubij vse! Zdi se mi, da ali mora Ntemčija zmagati ali pa izkrvaveti, kjer je danes. Za-' to pa moramo mi in naši za-' vezniki nadaljevati ta boj, da poderemo strašnega moloha,1 ki preti celemu svetu.
Ruski razglas.
London. 24. junija. Ruska vlada ne smatra položaja nevarnim. Ruslki generalni štab je dal po vseh mestih na mnogih krajih nabiti plakate, vSka-terih se ljudje opominjajo, 'maj bodejo mirni in zagotovljeni, da je vsa resnica povedana v luiradnih poročilih. Vojaška oblast v Rusiji ni vznemirjena, dasiravno bo minilo še nekaj časa predno preide Rusija zopet \r ofenzivo. Rusija se je deset mesecev nečloveško borila in nosila največje žrjve te vojne. Ruska ofenziva še ni strta. Rusija pride na dan db času.
Japonci v Evropi.
Haag, 23. junija. Tukajšni list ''Handelblad" je prinesel poročilo, da je nameravala Ja-' ponska poslati v Evropo armado močno 300.000 'mož, toda cfa je baje ameriška vlada namignila angleški vladi, da ta odpošiljatev japonske armade v -London, ne bi bila ljubp Amerikancem. Nadalje list pravi, d'a so Japonci že aktualno izkrcali omenjeno armado v Mandžuriji in je bila armada pripravljena odpeljati se na evropsko bojišče, dokler ni Anglija ustavila te ekspedicijske armade na željo vlade v Wash-ingtonu.
Francozi dobijo $50.000.000 posojila.
New York. 23. junija. Veli ka bančna tvrdka J. P, Morgan & Čo. je včeraj dovolila francoski vladi posojilo $50.000.000 Francoska vlada *je zastavila železniške bonde kot varščino za posojilo. S tem denarjem se bodejo plačala razna vojna naročila francoske vlade v Zjed. državah. Posojilo bo javno razpisano in razglašeno^ in tudi privatne osebe lahko kupijo posamezne Ibonde tega posojila.
Rusko uradno poročilo.
Petrograd, 24. junija. V pondeljek zvečer smo odbili obupen napad X'emcevjpri Rawa-Ruska, kjer smo zajeli 800 u-jetnikov. Ob reki Dnjester smo imeli velik uspeh pri Niž-nijevem. Avstrijci so pošiljali preko reke močne oddelke, s katerim smo se borili že od 15. junija. Boj se je vršil ob črti &novidov-Ostry-Koropec-Vo -siloV. Včeraj se je ta bitka končala s popolno našo zmago. 3500 Avstrijcev smo ujeli m mnogo strojnih pušk. Avstrijci so v polnem begu pobegnili čez reko. Naši kozaki so sovražnika dolgo preganjali in mu povzročili teške zgube. V pondeljek zvečer, po jako vročem boju, smo zasedli Raven in Gromešac, kjer smo dobili 1000 ujetnikov, zajedno z 'brigadnim generalom 42. honvedske brigade.
Avstrijsko urafdno poročilo.
Dunaj, 24. junija. Tekom pr-( vega meseca vojne Italijani niso dosegli Velikih uspehov. Naše čete na jugu vzdržujejo svoje postojanke. Ob reki Soči, v
okrajih od Bovca, do Malborgeta, so se izjalovili vsi italijanski napadi.
Laško uradno poročilo.
Rim, 24. junija. Ko je pred enim mesecem nalša armada napadla Avstrijo, je pregnala črne in rumene znake, ki so tvorili mejo med Italijo in Avstrijo, in danes imajo Italijani zasedenega 500 milj avstrijskega teritorija. Avstrijski zrakoplovi so vrgli ji bomb nad 1 Beneteke. Vsa Furlanija je zasedena od Lahov. Preti padec Gorice in Tolmina, nakar pride na vrsto Trst. Avstrijci ne morejo zaznamovati nobenih uspehov napram Italijanom.
Rusi in Lvov.
Dunaj, 24, junija. Tu je izšlo uradno avstrijsko poročilo, ki pravi, da so se Rusi v največjem redu umaknili iz Lvova, ne da bi trpeli kake zgube. Vse topove, živež in streljivo so ob pravem času odpeljali. Avstrijci ne dobe nobenega plena v Lvovu.
Francoske zmage.
'Pariz, 24. junija'. Francoska armada si je priborila ozemlje med Neuville St. Vaast in Ecu-rie. Več manjših uspehov so dosegli Francozi ob reki Meu-se, dočim so severno od Arra-sa zavrnili vse močne nemške napade.
Črnogorci in Skafder.
Iz Londona se poroča, da sb Črnogorci z uspehom naval.U na Skader. Od tr^tra-
m se približuje črhogorška 4W1
mada. albanskemu glavnemu j mestu, ki je bilo enkrat že od Črnogorcev vzeto, toda Avstrijci so povzročili, da ni o-stalo Črnogorcem. Iz Londona se tudi poroča, da so nemci torpedirali angleški parnik Tuscanin,ki' je imel na krovti 5000 ton pšenice. Kljub torpe-. diranju pa je parnik lahko dospel v luko.
Lansing je državni tajnik.
Washington, 2. junija. Predno se je podal predsednik Wilson včeraj *na počitnice, je imenoval začasnega državnega tajnika Roberta Lansing rednim 1 državnim tajnikom. Mr. Lansing je sprejel.
$100.000.000 za streljivo.
Pittsburg, Pa., 24. jifnija. The rWestinghouse Co. je do- , . bila največje vojno naročilo, i odkar se je" vojska pričela. 1 Včeraj so se podpisali kontrak-. ti za $100.000.000 vrednosti j streljiva za Francijo, Anglijo in Rusijo.
I
t	Papež se bo selil?
Madrid, 24. junija. Španska vlada je ponudila papežu enega svojih gradov, da pride papež' v Španijo, dokler bo vojna trajala. Baje se v Vatikanu pogovarjajo ali naj sprejmejo špansko ponudbo. I	■ -'^m
Nemški ogleduh ustreljen.
I London, 24. junija. Tu so včeraj ustrelili nemškega o-gleduha Robert Mullerja. Skupno z Nemcem Kupferle in Hahn. je izdajal angleške vo- ; 1 jaške skrivnosti Nemcem. Ku-' pferle se je pred sodbo sam 1 umoril. Četrti nemški ogleduh " Robert Rosenthal, bo sojen od 1 vojnega sodišča.
(Nizozemci za zavetnike?
1 j ;New York, 24. junija. Pot-
-	j niki, ki so dospeli sem iz Ni-
zozemske, govore, da je skoro gotovo, da se Nizozemska pri-
-	druži zaveznikom v vojni. Ni-•jzozemci so skrajno razburjeni, ■ ker se je bralo v več nemških
-	listih, da namerava Nemčija po
• , 1 v	t	.« . .ij, r J
' vojni Nizo«msko aneksirjiti. t
Hffl. ''' fi , - iMaMj

Clevelandska Amerika
M tod«. NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI.	mrfjJT"^ ||
l ' " ■ ^1 ; —t—--' | 1 1 m 1 'ni 111' 1 11 "Hi ' '' . 1,I>Iwjtj^ j ' t	H ' 'ii^v I.
Pvi ' . ' . '	*
HT. 5». — NO. 5*. 1 CLEVELAND, OHIO PETEK, 25. ROŽNIKA, 1915,	LETO VIDL — VOL. VIH.
'	• ' ______j______...... _ __ ____^__———!——_^L-^J^^Ž^^^^^BBbS!—..>..	'	..	*_
Avstrijci so zasedli Lvov. Nova ruska bojna fronta.
"MRTVAŠKA ROKA"
Roman.
NADALJEVANJE IN KONEC ROMANA "GROF MONTE CRISTO".
SPISAL DUMAS-LE PRINCE.
..........* %iiM>mii ..................
žarke po podzemelj-nikih. Benedetto opa-v stenah številno dup-r so najbrž svoje čase adali rak ve. Hodnik se konca v prostorno dvorano, na granitnem altar ju stoji baklja; nasproti altarja pa opazi Benedetto veliko mizo iz črnega mramorja, katera miza je svoje čase najbrž služila kot katafalk za rakve, v se-dajnih časih pa za obednico rimslttfi ibanditov, ki so se zbirali v teli nekdanjih katakombah.	'
Ljudje v tej dvorani so pravkar prepevali«nenravno pesem, 'La vendetta! I^a vendetta!
k svojemu konju, katerega je privezal ob kamen na testi, potem pa v galopu zdivja proti Rimu.	i.
"Naprej, naprej!" mrmra Benedetto, ko zgine med tetinimi spomeniki kot pošastna senca. "Demon vidi inoje korake. Jutri imam v svoji oblasti vse zlato Luigi Vampe, ceno solz in tcpljenja vseh njegovih žrtev;,poleg tega pa dobim še plačilo za g)avo tega <bandita. Edniont Dantes; — žalostna igra tvojih, strastij, tvojega strašnega maščevanja, se bo odkrila tvojim očem .potem ko boš pretrpel vsa trpljenja, ka-
Toda že v nekaj dneh je Be-nedeto pozabil na vse te načrte in se je popolnoma udal '.sedanjosti. Ni minul še te<fen; in stara podrtija je bila že precej v redu. Vrt je bil očiščen in obdelan, pohištvo prenovljeno: na ognjišču je .gorel o-genj, in dva služabnika sta skrbela. (la se je hiša držala v dobrem redu.
Benedetto je barona nekoli-kokrat obiskal, in baron ga je vselej sprejel z največjo Ijti-beznjivostjo. Ko je Benedetto nekoč nepričakovano prišel, je dobil barona vsega zaposlje-nega s popravljanjem. Gospod Danglars je banditu razodel, da pričakuje obiska svoje hčerke. Skrbelo ga je pa, kako naj to razodene Benedettu, kajti kakor je čitateljem znano, bi se imela Kvgeuija v Parizu poročiti z Benedettoni. da tli predčasno prišlo na dan, da je Benedetto navaden lopov.
"Ah, gospod Andrea — res ne vem, če bi vas poprosil jutri za obisk — saj veste — nesrečni dogodki v Parizu — in jutri pričakujem nekoga — in
»i	t*r»T '
"Jutri nikakor nimam časa, gospod baron," odvrne Benedetto, ko prekine barona, ''toda dam Vam lahko nasvet, ki je veliko več vreden kot moja navzočnost."
"In nasvet — ?" .
"Da pripravite eno sobo, da sprejmete za eno ali dve noči neko damo."
"Damot" zakliče baron, ki se je ves začudil, "damo? — Mtoj ljubi gost, kaj pa to pomeni? Pri moji duši, sam ne vem, kaj se godi z menoj. Kdo je ta dama?"
"E, parbleu, vaša hčerka!"
'Kaj pravite?"
"Resnico govorim, baron."
"Toda vi ste čarovnik."
"Kdo ve 1"
"Prav gotovo posreduje pri tem vaša relikvija — mrtvaška roka l"
"Gospod!" reče Benedetto z napovedovalnim glasom, 4'ko hi že vendar enkrat razumeli, kakšno nalogo ima ta relikvija, ki se je dvignila i z groba, tla maščuje onega, ki jo je nosil in ki sedaj leži v gr°bu! — Gospod, ipravica ne sme biti ne-čimema stvar, kateri se ljudje posmehujejo."
Po teh besedah zapusti Benedetto sobo, baron # pa strmi za njim, ves presenečen nad hipno spi emembo tega človeka.
Ko je Benedetto zapustil barona. je zajahal svojega konja in z največjo hitrostjo dirjal proti Rimu; toda namesto da hi jahal naravnost, je šel preko travnikov, da je dospel na slavno cesto Via Appia, kjer se je tedaj mudil slavni cirkus Ca-racalla.
Bilo je že ponoči. Mesec je pravkar razsvetlil zemljo in v bledi luči se je /prikazala pred Henedettom okrogla duplina 7, silnimi stebri, ki so se zdeli v tem mesečnem blesku kot bi bile prikazni iz onega sveta. Toda Benedetto se za to ni zmenil. On ni imel nobene drugo skrbi kot v teh velikih 'razvalinah iskati človeka, kateri ga je tu pričakoval.
In res ni dolgo trajalo, ko se pokaže ta človek, spremljan od dveh drugih oseb, katerim da skrivno znamenje. Oba ta dva moža se hitro odstranita, tretji pa koraka po Via Appia naprej.
Benedetto pa stopi nekaj korakov naprej in zakliče:
"Pepino!"
"Ekselenca," odvrne mož. ko obstane in pogleda naokoli.
"Navodilo, ki sem ti jih dal
_
"So spolnjena.''
"Pripoveduj. Kaj dela Luigi
| Vampa?"
"Skrivnostna strast se ga je
oprijela, in že celih osem ali (k's^t dnij ga nisem videl v katakombah sv. iSebastijana, kjer
smo inavadno imeli svoj glavni stan. Naši tovariši mrmrajo, ker j ill glavar zapušča, in mnogo izmed njih jih je že pobegnilo, ker se bojijo, da jih je glavar izdal. Jaz,sem v odsotnosti glavarja poveljnik naše čete, in sedaj imam komaj osem mož še, in tudi ti mi kmalu uidejo, če se Luigi Vampa kmalu ne prikaže."
"Oobro!" mrmra Benedetto ' Pa vendar nisi medtem netil kake sitimi je proti Luigi Vam-pa?"
"Tisočkrat prosim odpuščanja. ekselenca! Govoril sem z njimi že o delitvi plena — toda blagajna je prazna, kajti Luigi Vampa je vzel vse s seboj."
".Vaj te ne skrbi preveč ta zadeva, Pepino!"
"Zaupam vam, ekselenca. ker ste mi obljubili brezskrbno bodočnost," odvrne Pepino.
"In ladij a?"
"Je pripravljena, da odplove na prvo znamenje na široko morje."
''Posadka ?'"
"Je zanesljiva in odločena."
"Kapitan ?"
"Ali, ekselenca," odvrne Pepino z vzdihom, "povedali ste ni i, da mora iineti ladija samo krmilarja, ki zna voditi ladijo."
"Res je," odvrne Benedetto. ''Toda spolni vse do besede, kar ti bom povedal."
Pepino nagne glavo, da bi lahko bolje slišal, in Benedetto nadaljuje: " foiutrajšnjem ob petih moraš biti na krovu. Do šeste ure me čakajte. Zapusti katakombe, in tvoji tovariši naj si poiščejo drugo življenje. ki je manj--"
"Ah. ekselenca," ga prekine Pepino, "če bi jih poznali — mogoče bi jih ratbili, kajti pogumni ljudje so to. fPovem am, da si prav lahko pridobite njih simpatije."
"Kaj hočeš s tem povedati?" vpraša Benedetto z nekako za-ničljivim glasom.
"Povedati vam liočfcm, da milostno stopite z menoj v katakombe, kjer vas pričakujejo, kajti drznil senis e na vaš račun njim obljubiti vašo pomoč in vaše varstvo."
"To je neumnost. Nas lahko presenečijo!"
''Glejte, ekselenca!" odvrne Pepino, ko pokaže v razdalji na dve senci ob cesti Via Appia "to so straže, ki nikogar ne pustijo blizu, celo samega Luigi Vampa ne. če bi se prikazal."
"In zakaj naj uporabim vaše ljudi?"
"Čujte! Osem jih je, in teh osem sem izvolil za posadko Indije. Štirje izmed njih so bili monarji. in vse luke Sredozemskega morja so jim znane. Sli bodejo z vami, kamor hočete, in kadar mene in njih nebodete več potrebovali, tedaj Hiodemo brodarili sami naprej po otočju. kjer je mnogo dobrega plena."
"7.\ vidim, da si razumen človek. Pepino,'' reče Benedetto po kratkem premišljevanju. "Toda sedaj naprej, jaz ti sledim."
Po teh besedah se napoti rimski bandit naprej, in takoj ?.a petami mu sledi Benedetto po ozki stezi, ki je vodila navzdol. dokler ne prideta do nekake odprtine v tleh, kjer je stala straža.
Benedeto, ki je bil banditu vedno za petami, stopi po strmih stopnjicah navzdol. Kmalu se nahajata v popolnoma temnem prostoru.
\Ta koncu tega hodnika brli baklja, katere rudečkasti dim, plapolajoč v ve t rut razširja s vo-
"La vendetta! La vendetta! La vendetta!"
Glasno in navdušeno ponavljajo te besede.
Pepino obstoji ter reče smeje in s tihim glasom svojemu spremljevalcu: "Pustite jih, da spojejo do konca. Pravkar prisegajo, da se maščujejo nad Vampom,"
Potem pa stopi Pepino v sredo prostorne dvorane, potegne izza pasu bodalo in pištolo ter vzklikne: noge prijatelj?, to je naš novi glavar! 'Pokažite mu, da je v naši sredini popolnoma varen."
Po teh besedeh banditi umolknejo. hitro skočijo kvišku, se molče postavijo v dve vrsti, dvignejo z rokami pištole in bodala ter narede tako špalir, skozi katerega koraka Pepino int Benedetto.
Trdni'h korakov se drzne Be-.nedetto skozi ta grozni špalir — banditje so mu hoteli pokazati. da je pridobil njih pomoč, ker hoče svoje lastno življenje braniti.	' |
"Prijatelji," reče Benedetto, ko se obrne proti banditom. "Ker ste se nii zaupali, se tudi jaz zaupam vam."
'Da, da! Zapovejte in mi bo-demo poslušali 1" kričijo Iban-ditje z enim glasom.
"Luigi Vampa vas je izdal, in kmalu bi bili izročeni rokam biričev," reče Benedetto. "Zato, je treba na vsak način, da zapustili to pribežališče. Pepino je "že dobil moja povelja, inv njemu lahko sledite."	i
"Toda maščevanje!" kričijo banditi. "Prej ne zapustimo tega kraja, dokler se nad Vampom nismo maščevali."
"Pomirite sej" reče Benedet-i to, "Vampa bo že sprejel svojo kazen. Sodba, katero ste vi sklenili, bo izvršena od rimske policije, ki je v tem trenutku poučena o vsem in se pripravlja, da zgrabi izdajalca. Odse-daj naprej spadate k moji družini, in peljal vas bom tja, kamor kaže naš skupen dobiček."
''Živel naš novi .poglavar! Smrt Vampi!" kričijo banditje.
"Pepino!" reče Benedetto, "daj mi kozarec, kajti piti hočem na zdravje teh hrabrih junakov, v katerih srcih bije pravo srce in bolj plemenita čustva kot pri ljudeh, ki se javno ponašajo pred svetom, da so človeški dobrotniki."
Benedetto umolkne.
Pepino mu poda kozarec z vinom, in vsi banditje so bili pripravljeni odgovoriti na to zdravico, ki naj bi potrdila strašno zvezo med Benedettoni in lopovi. Sin Villeforta zakliče živijo in potem pa spra-zne bokal na dušek..
Ostali sledijo njegovemu vzgledu.
Ko" je bil bokal prazen, ga zažene Benedetto od sebe. da se razbije ob skalnati steni, potem pa zakliče: "Prijatelji, to naj bo vaše si »vo od katakonVh v. Sehastijana. slovo od Rima in Italije. Veliki prihod-ni m nas pričakuje. Ali hočete denarja? Imeli ga bodete v obiti.-: Hočete krvi? Kopali se bo-riv'.i v njej. X'apiitj nap"C|! M iščevalen Bog me kliče in obrežje Ortenta. K:fr bodete postavili altarje za žrtev pravičnega. toda neusmiljenega maščevanja."
Banditje glasno kričijo svoie priznanje, in nekaj minut pozneje so bile katakombe že prazne.
Baklja. puščena pri altarin, pogori do konca. Tudi ona se je poslavljala od banditov.
Benedetto hiti iz jame, teče
tera si povzročil drugim. Ti nisi znal oprostiti — tudi ti bos zaman prosil opuščen j a. Mi*-il da si niogoCvn kot B »g; tvoj ponos se bo razbil od roke otroka kot s.vlJo. Edin .nil — blisk, ki piane z neba, ne prizanese ponosni cedri, pač pa jo zadene z dvojno močjo.'"
Benedetto stopi s konja, toda v tem trenutku je obkoljen od šest ali osem postav, onih individijev, katerih Rim kar mrgoli, in katerih naloga je, da tujcem razlagajo posamezne razvaline, ruševine, cerkve in palače. Eden njih prime za uzdo konja, njegovi tovariši pa obkolijo Benedetta in začno govoriti:
''Ekselenca, noč je lepa- lahko nam sledite." "Zakaj ?"
"Da bodete kaj videli." 'Kaj naj vidim r' iP'er la madonna! Spomenik IFlavija, najslavnejši spomenik Evrope, kjer se je 80.000 gledalcev prav lahko zbere. Pojdite, pokažemo vam cirkus divjih zverij, spotoma pa vam razložimo, kako se zverine navadi, da ne planejo nad gledalce."
Benedetto pa se ne zmeni za ponudbo zgovornih ciceronov, pač pa koraka sredi mimo njih naprej in se zgubi v slavnih razvalinah, da poišče Vampo, kakor dve leti nazaj grof Monte | Cristo, in skoro db isti uri istega dne, namreč 21. februarija, 1 lan pred začetkom karnivala :
■

v Rimu.
Naši čitatelji, ki so brali roman ' Grof "Monte Cristo", se bodejo menda še opominjali
kakor je Franc Epinay, poln spominov na bajne prizore v votlini grofa Monte Cristo, videl nekega potnika približati se stopnjicam na nasprotni strani, po |<ateri je sani odšel, nakar se je dotični potnik podal v iste prostore, katere je Frattc Epinal pravkar zapustil. Spominjali se. bodete tudi na nje-gfovio začudenje, ko je slišal pogovor ftie d tem tujcem in njegovim gostiteljem iz dupline,ki ni bil nihče .drugi kot grof Monte Cristo.
Čudna igra usode ali slučaj! Človek, katerega je zadela velika nesreča, ki je le čudežno pobegnil zaporu, kjer naj bi tičal celo življenje, človek ki je z drugim čudežom p#išel v oblast neizmernega bogastva in moči; človek, katerega oče je je lakote umrl, kateremu so oboževano ljubljeno uropali, in človek, ki je zavrgel božje pravice in si prilastil sam pravice Boga, ki je pozabil vse človeške in božje postave, da doseže svoje neizmerno maščevanje — ta človek p svojem namenu, da pridobi za sebe zvestobo strašnih in odločiln?h banditov, ta Človek se je dogovoril v ravno tem koloseju za sestanek z glavarjem onih banditov, z Luigi Vampom, s katerim naj bi se posvetoval, kako naj bi se rešilo Pepina, ki je bil tedaj obsojen od rimskih oblastij na smrt.
In sedaj prihaja, nedolgo po tej* dogodkih, tat, slepar, človek, ki je poftiegnil vislicam, mo rilec, ki je prisegel maščevanje svojemu očetu, kakor Lazar iz groba na Kristovo povelje, in s pomočjo ravno istega Pepina, ki se je imel za svojo rešitev zahvaliti grofu in, Vampu, katerega pa je sedaj Benedetto pregovoril, da izda Vampa in grofa, torej Benedetto in Vampa naj bi se nocoj sešla na ravno istem prostoru. Srce se je treslo pri pogledu na
—---»
nepretrgane vrste strašnih zločinov, ki so sledili, kamor je sin Villeforta prišel. V benedettu je prebival samo zloben duh; v njem je bil satan v vsej svoji gnjusobi; Benedetto je bil upodobljen zločin. J.i Dalje prihodnjič. .
ia vmq Mf*> -1* ~ht~~ —;-fr* irrTnn
1mm nnJm la .J —tfkt.JUfc >*.tU. dm tu Imn •mdmrML	\ x
Vili MlrarniikJ rw«pd a*nj»»«fei r
1« kar no, kjor bodtjt	Milufa^
p* l«ljj sdrtvmik*. Lmm t*di pop»l»> I* |wU«tQi prtdnttvT, totklaik potreb*
m» dUiafr, cigar la lUlwrJa.
Gnenthers Sloven. Lekarna,
AddiiM Rd. ▼©#•! St. Clair Arm.
BSi
I A. M. KOLAR, I
Slovenska gostilna. I CAFE CARNIOLA
I 3222 LAKESIDE AVL I
priporoča Slovencem v obilen oblak. Točna poetre-
iba. Vedno areše pijače. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
+ FRANK BRICELJ, + + 6026 St. Clair Ave. 4 + Expresman. +
♦	Prevažam pohištvo in vsa-+
♦	kovrstne stvari. Postrež- ♦
♦	ba točna in zanesljiva. + + Tel. Princeton 198a L. +
POZOR 8LOVKNCI.
Naznanjam vam, da popravljam vsakovrstno konjsko opravo, nadalje tudi blaiine, strehe za avtomobile, zo-fe, stole in otroije vozičke. Dobro delo in ceneje kot kje drugje. Se s priporočam rojakom v obila naročila.
J. KOŠUTA, 1316 Addlaon Rd. Blizu jftuperior a ve.
m
Navadna napaka.
----^mm^--
1	*
Tisoče Amerikancer trpi na prebavljalnih organih, kar povzroča zaprtje in druge neprijetne posledice. Večina teh trpečih dela isto napako to je, rabijo razne pilule in razna čistilna zdravih^ ne da bi prej preiskali, če ta zdravila kaj koristijo ali škodijo. Vsako čistilno sredstvo, ki povzroči, da je telo slabo ali ga navaje k neprestani rabi drož, je škodljivo. Če trpite na zaprtju, rabite sredstvo, ki vam ne bo samo olajšalo položaja, pač v istem času utrdi prebavljalne organe. Tako sredstvo Je:
TRIWERJEVO AMERIŠKO GRENKO VINO
NAREJENO JE IZ RUDEČEGA VINA IN ZDRAVILNIH ZELIŠČ, JE ODVAJALNO, ZDRAVILNO IN AROMATIČNO, IN DAJE OLAJŠBO V SLUČAJU
zaprtja,	fL^f
posledicah zaprtja, ' neprebavnosti, napetosti,
bolečin v odvajalnih organih, )	želocnih boleznih,
nervoznosti in slabosti.
Uspeh tega zdravila je velik pri boleznih, ki izvirajo od zaprtja in splošne slabosti. Rabi naj se pri prvem pojavu nerednosti prebavljalnih organov.
CENA $1,00. PO LEKARNAH.
Joseph Triner,
IZDELOVALEC
1333-39 So. Ashland Ave.	Chicago, III
Če tm nadleguje revmatizem ali nemlflrHne bolečine, poskusite Trinerjev liniment Dm takojšno olajibo. Cena 25 in 50c, po pošti 35 in 60c.
■ .. ^A^a.iB -t ji.
Bencdetlo odpre vrata in pokaže baronu dvorano, katere .stene so bile pokrite s tapetami. Poliištv« te dvorane je moralo biti silno startxlavno, toda se precej v dobrem položaju. Seveda je bilo povsod za pest do" elo pralni in pajčevin. Pri oknih sp visele gardine iz bar-žuna, katerih1 barvo je pa že solnce pobledelo. Ognjišče je kazalo, da ni bilo že <talj časa v rabi. in burklje pri tleh ognjišča, ki so že skoro zarjavele, so kazale, da oseba, ki jih je zadnja rabila, je hipoma zapustila te prostore.
Ko je baron vse natančno preiskal, se približa 7. nekakim nemirom Benedettu ter se drzne slednjega motiti v njegovem premišljevanju.
"Tu," reče Benedetto, ne da bi baronu odgovoril, "■d'a, tu imamo tribunal, ki nikdar ne sodi dejanja po ljudeh, pač pa ljudi po dejanjih. Tu ni denar-1 ja ne prijateljev, tu ni ničesar drugega kot postava, ki vlada celemu svetu, kjer je zločinec kaznovan, in če je še tako mogočen."
In Benedetto se strašno zasmeje.
"Ha." nadaljuje, ''tak trilbu- | nal sem si predstavljal samo v 1 bajkah, in ljudje so mu odka- 1 zali prostor, ko se mu spodobi."
"Toda signor Andrea," zakliče Danglars ves začuden nad govorom Benedetta, "meni se zdi, da poročujete tu moralo 1 ljudij."
"Nfc vsak način, vsega se mo- < ramo naučiti, gospod baron, kajti moja pot po svetu je ja- 1 y|6 težavna. Toda pustimo premišljevanja in ipodajmo se k j glavni točki. Ta hiša je od danes vaJa. Tu imate zapriseženo lastninsko pravico."
Benedetto izroči baronu papir, katerega slednji s slastjo prične citati, konečno se pa zadovoljno nasmeje.	t
Bankir v Parizu, portir v 1 gledališču v Rimu — sedaj pa lastnik posestva v Aquapen- ; dente — in m,ogoče se mu po- I nudi še kaj boljšega.	)
'Baron je čutil, da se mu po- j nuja sreča na vseh krajih. 1
Kljub temu pa je opazil na i obličju Benedetta nekaj, kar.; mu ni ugajalo.	x |<
Resnica je, da na svetu ni ; neskaljene sreče.
XX. POGLAVjiE. ' Via Appia.	I
S satansko in umetno domi-( 1 šljijo je razložil Benedetto ba- i ronu obnašanje baronovke in | sicer tako spretno, da je baroc 1 vrjel vse, kar mu je Benedetto 1 nalagal.	j 1
Benedetto je govoril slede- 1 če: Baronovka je pod upljivom 1 sitega življenja sklenila zgini-1 ti s svetovnega pozorišča. Ker | pa je videla, da je njen mož ja-( I ko reven, mu je hotela pomagati do neodvisnosti s tem, da ; je Benedettu naročila naj kupi 1 to vilo za barona in mu zajedno I izroči svot0 denarja, ki bi ba- ' ronu zadostovala, da bi lah- ; ko živel in igral ulogo upoko- < jenega bankirja. Seveda bi ba- -ron moral takoj vprašati, kak- t sne stike ima njegova žena z Benedettom, toda to ga je prav malo brigalo. Ugajalo mu je, , ker se je baronovka njega spo-j milila, in to mu je tudi zadostovalo. Zatorej Benedetta o tem tudi vpraševal ni, in se je' zadovoljil le z nekaterimi vprašanji, o njegovem sedajnem položaju.
Benedetto je odgovoril na vsa vprašanja v največjo za-dovoJjst Ibarona. Le nekaj! ga je še skrbelo: Zakaj so izbrali tako samotno hišp, daleč od Rima?
'Clcv. Amerika" 25. junija '15. .......

v Collinwood in po dolgih letinah rojaki v Clevelandu, vzame slovo, svojih rojakov je, da je priredil
poštenega poslovanja med Najlepše njegovo slovo od
t

POPOLNO RAZPRODAJO
vsega svojega blaga v svoji trgovini na 6113 St. Clair Ave. Rojakom je znano, daje bilo nemogoče voditi dvoje trgovin, zato sem bil prisiljen eno trgovino oddati, in sicer trgovino na 6113 St. Clair Ave. V nadalje bodem trgoval samo v collinwoodski trgovini na 672 E. 152nd St.
PRIDITE VSI. TO JE ZADNJI KLIC!
Na razprodaji ni nobenega starega, preležanega blaga, pač pa vse čisto in sveže blago, kot se je nahajalo v trgovini. Popolnoma vsaka stvar v trgovini je na razprodaji. Vse blago je označeno s čistimi cenami. Enaka cena za vse. Na razprodaji so fine moške obleke od $4.00 do $15.00. Vsi si prihranite nekaj petakov pri svojih oblekah, če jih kupite sedaj pri meni. Razni klobuki, mehki ali trdi, najmodernejše vrste, slamniki, navadni in panama po manj kot polovični ceni. Na razprodaji so srajce, praznične in delavske, po skrajno znižani ceni. Zkvratnice, ovratniki, kape, rokavice, dežniki, fine hlače, overalls, nogavice, žepne rute, gumbi, jopice, spodnje perilo* Nikdar niste še dobili tako znižanih cen.
Zopet znižane cene. Da se rešim kolikor mogoče blaga, ker ga ne morem seliti v Collinwood, sem sklenil, da še enkrat znižam cene vsemu blagu, kar ga imam v trgovini, nekatere stvari dobite napol zastonj. Pridite zdaj - zadnjic - k Josip Gorniku in nakupite si potrebnih stvarij. To je moje zadnje slovo od vas, da sem vam priredil to silno znižano razprodajo, kjer si prihranite toliko denarja.
Razprodaja se neha 26. jmqa. To je zaihji dan. Me sedaj!
Opominjajo se prijazno vsi oni dolžniki, ki so še kaj na dolgu, da pridejo prijateljski k meni, da se pogovorimo. Priporočam pa se vsem mojim prijateljem, da bom še vedno izdeloval moške obleke v Collinwoodu in bom vselej vesel, kadar , me obiščejo. Zadnji klic! Zopet znižane cene.
SE PRIPOROČAM V OBILEN OBISK
m.
»igpmi.ip iwjwiiiiw


r
i 1 ,:
' ■	■	.;.«■ '.-I- ■■■ ^M".:.	:,'j\..„ , ■ ;,:..i.,'.- *} ■ x •..;, t • - V t	f** ■	' -v:- *.. ••:	. m	■	W '
1 ( ■ . _ ' .....—:—— . ■ . ..... .)
''*'	*	» . '	- .	*	• - Ti-------	'	'	'	" ' >!«
SAMO ŠE I VI Ril II III IN SAMO ŠE
** iAllnJi liLilfi
JOSIP GORNIK SE PRESELI DRUGI TEDEN 1
Sv-*	k':, - -i?. ' .<■'••«. v •	• •	'•V'.irt-" •••••	■ ■	.-V-J. ,	i

HHflflMiHnliro
^UEHAJ* V TOREK l^m^
' MBf-r—r- ■	1 1
., ---„---- ■ ■ i »""
D^M hm Hfto In .»»*».« I	>«»>■)■
. VU pisma, dopisi in denar naj m
' v	pošilja na:
CtEVELANDSKA AMERIKA, •ti* ST. CLAIR AVE. N. E.
CLEVELAND. O._
■DWARD KALIS H, PuMlabor. loms J- P1RC, Uditor.
I94»ITED TUESDAYS AND FRIDAYS.
Reftd by 1A.OOO 8l«>- rnl.na (K r.lner.1 In t h* City of CWfUnd and fl«whcrr, Ad-er. lifting rate« on rtqutrt.	4
TEL. CUY, PRINCETON'
Bute red at »coond-cl«* nwtter J»»u»ry •tk IW>®, th« |>««t office at Cleveland, O. aader the Acl of Match S. 18T0.______
No. sr. Friday^June 25^ 1915.
Resni časi.
Odmošaji med Zjed. državami in Nemčijo postajajo čim-dalje bolj napeti. Ti odnošaji so se tako poostrili, da je prišlo celo do odstopa prvega ministra naše dežele, Bryana. Tajnik ali minister Bryan se ni mogel zjediniti s predsednikom IVVilsononi in z ostalimi svojimi tovariši glede načina, kako naj se postopa z Nemčijo, ki je od začetka vojne pa vse do danes, ne ozijcajt se na pravice nevtralnih držav, brezobzirno gazila vse pravice človeške družbe in humanitete.
Potop Luzitanije, na kateri je poginilo 130 ameriških državljanov, je izval silno ogrče-fr;,' nje po Zjed. državah. Predsednik Wilson je odločno zahteval od Nemčije, da spoštuje pravice ameriških državljanov ter ? ne pripravlja njih življenja v pogubo. Nemčija ni odgovorila k odkritosrčno. Poslala je nekak zmešan odgovor, v katerem je ■L da je-bil* Uiaitanija oborožena bojna ladija. Toda ameriške oblasti so gotovo vedele, da to ni resnica. Sedaj je predsednik Wilson poslal drugo noto Nemčiji, v kateri kakor v prvi odločno zahteva pravice ameriških državljanov.
Ves ameriški narod je v tej zadevi na strani ameriškega predsednika Wilsona. Tudi naša dolžnost je, da stojimo na strani predsednika, kateremu je poverjena sila in teška «al°-g», da v teh burnih časih skrbi, tfa se naša dežela ne zaplete v splošno klanje, na drugi strani pa se trudi, da bojujoče se sile ne kršijo pravic ameriškega naroda.
Kakor je Nemčija dosedaj pokazala v tej vojni, je jasno, da se ne briga za nobene človeške pravice in pripravljena je vedno gaziti vse mednarodne pravice in humaniteto. Vse iz gleda kot da so nemški državniki popolnoma zgubili glavo v grozni borbi proti kulturne mu svetu. Skoro bi rekli, da nemški aristokrati blaznijo za brezpametno vojno slavo, da bo pisala zgodovina o njih kot o heroih, ki so se borili naenkrat proti celemu kulturnemu svetu. In v tej melodiji zgleda vse, kot da bi se morala usili v vojno tudi ta velika država, A-merika. kateri je vojna groza in stud.
Mi iskreno želimo, da v A-jueriki ne pride do vojne. Strašno K^rje, morje krvi, jezero siromaščine v Evropi nas mora prepričati dovolj, da bi bila to največja kazen ali nesreča za ameriški narod. Toda če pride po nesrečnih komplikacijah tako daleč, če Nemci zavrnejo vse ameriške predloge o človeko ljuhnosti in ameriških pravicah, tedaj vedo, da ne Ibodejo tr pela ameriška srca v kulturnem boju proti barbarom.
Mi slovenct, ki smo prožeti z narodno zavestjo, ki preziramo germanske naše tirane, ki iz dna «v*jih duš želimo, da tudi naši tužni grudi in domovini zasine dan svobode in da se
naša tri plemena, slovensko,
hrvatsko in srbsko zjedinijo v
eno enakopravno, bratsko, svobodno držav0, pristajamo v teh časih na ameriško zastavo ko* simbol svobode in demokratiz-ma, in pomagajmo tako, da se čimprej uniči tisočletna doba zločin°v.
Oni redki nesrečni Slovenci, ki so se rodili, ki so pozabili svoje narodno ime* in ki pravijo, da so Avstrijci, najsibo radi njih neznanja ali radi njih pokvarjenosti, najsibo radi neumnosti ali hudobije, Slovenci, ki razširjajo tu germansko-av-strijsko propagando, naj posto-nejo pametni in zavedni še ob pravem času. Prvotni stanovalci Amerike so bili tudi Angleži, pa kljub temu niso držali z Angleži raditega, ker tedaj so jih Angleži zatirali. Uprli so se svojim lastnim bratom, ustanovili «0 svobmlne države »n danes so svobodni. Tako tudi pri nas. Nič ne dene, da sino rojeni v Avstriji, tako je pač hotela naša nesreča, toda pomnimo vedno in vselej, da smo Slovenci, vredni boljše bodočnosti, vredni da si sami uredimo državo kot so jo uredili Ameri-kanci sebi, kjer bodemo neodvisno gospodarili in živeli, brez utikanja in mozganja naših il-, koriščevalcev Nemcev. Ako pridejo ti redki Slovenci, ki se še danes štejejo za Avstrijce, rfo spoznanja, da so res Slovenci, dobri Jugoslovani, tedaj jih bo tudi prešinila zavest, da so bojevniki za pravico in resnico, prav kakor hranitelji velike Kolumbije.
Ce pride do prekinjenja diplomatskih odnošajev med Nemčijo. Avstrijo in Zjedinje-nitni državami, kar se lahko zgodi, tedaj bodejo oni, ki pravijo, da so Avstrijci, Nemci ali iMažari, in ki niso ameriški državljani, prijeti in zaprti, kakor se je to zgodilo v Canadi. Vsi oni pa, ki pravijo, da niso Avstrijci, da so dobri Jugoslovani, bodejo puščeni še dalje na svobodi, kakor se je to zgodilo s Slovenci in Hrvati tudi v Kanadi in Avstraliji. Za vzgled nam je n. pr, jNarodua Hrvatska Zajednica, ki je imela v Canadi tri društva. V Kana<ji so zaprli vse tiste, ki so rekli, da so Avstrijci, dočim so člane iZajednice, ki so se izjavili, da so Hrvati, pustili na svobodi.
Časi so resni, v resnici resni. Ljudje, bratje, pustite razne marnje, nespametne pregovore, pristopite v vrste zavednih narodnih iboriteljev. Obrnite o-braz od plačanih agentov germanske vlade, stopite pod krilo /Slovenske Lige, ki vas bo ščitila tu iti onstran oceana v teh teških dnevih.
Zemlja velikanov VVashing-tona in Lincolna je sedaj moralno, in skoro zgleda, da bo tudi stvarno, na strani onih, ki branijo človeške pravice napram aristokratizmu, imperializmu, tiranstvu in izkoriščanju. Mi smo na strani Zjedin-jenih držav v dobrih in slabih časih, mi smo z njo proti sovražnikom, ker vein®, da Zjed. države ne bodejo Šle nikdar v vojno za razdiranje in samo-pašnost kronan Lh blaznežev, pay: pa, če nastane boj, bo nastal tdinqle v obramibo človeških pravic in svobode.
Vse kar je zavednega, vse kar je rodoljubnega med Slovenci. Hrvati in Srbi v Ameriki. vse kar je prožeto z jugoslovanskim duhom, to je na strani Amerike in proti nemško avstrijskim-mažarskim zaveznikom.
Pomnite, da kadar vas kdo vpraša, da odgovorite: Jaz sem Slovenec, Jugoslovan. To znači vašo svobodo. Odgovor pa: Jaz sem Austrian, Hungarian, znači suženjstvo. Pomni te to in ne bodete se kesali.
Z.
kradejo.
1 •• i	• * '	1	•••
Prijatelji Avstro—Mažarske, ki so objednem zagovorniki našega suženjstva, so skušali od začetka vojne pa vse do danes,
potegniti iz naroda depar na
ta ali na oni način.
Naši čitatelji se spominjajo prvotnih pisem avstrijskih konzulov, v katerih pismih so hinavsko prosili za en sam dolar, da pomagajo svojim rojakom. Našim rojakom so znana razna zborovanja, kamor so avstrijski konzuli gonili nekdanje svoje podanike, da pobirajo za Ru-deči križ, za sirote in za vse enake stvari, radi katerih se da iz naroda izvleči večja ali manjša svota denarja.
Mi smo opetovano svarili naš narod, naj bo previden v vseh takih slučajih, da se ne bo pustil goljufati, kajti trdili smo, in dokazalo se je potem, da sirote in reveži naši v stari domovini tega denarja nikdar niso dobili, pač pa gre to kakor drugi milijoni v nikdar site žepe mažarskih čifutov, ki so avstrijsko vlado ogoljufali že za neštete milijone.
Pisali smo tako. ker smo vedeli še iz prešnjih časov, kako so Mažari Avstrijo gulili, kako si je mažarsk^ gosposka ilelila plen, vse tam od prvega mažar-skega ministra da zadnjega kondukterja na železnicah. Pisali smo, kako so ti sleparji s prisleparjenim ljudskim denarjem potem kupovali razne gro-fovske in baronovske naslove, kako so v javnosti trdili "da je njegovo veličanstvo po niilostfj božji jim podelilo visok red ali naslov radi zaslug, katere so pridobiti za domovino."
In to ni bilo dovolj. Mažari so celo 'to nesrečno vojno uporabili, da pokažejo svetu, kako silno znajo goljufati. Mažarske goljufije pri avstrijski armadi so bile tako velike, da je prišlo do škandala v samem ogrskem državnem zboru, in da je avstrijsko časopisje z nečuvetio ogorčenostjo napadalo te mažarske sleparje, ki so kradli Avstriji kar" na debelo. Celo največji uradniki vlade so kradli, tako je prišlo na dan v državnem zboru, in radi teh goljufov je stradalo na tisoče ljudi, poginilo jih je zopet novih tifo-čev Ti mažarski goljufi so prodajali avstrijski vojni upravi čevlje, ki so imeli mesto usnjenih podplatov papir, mesto živeža v škatljah pa pesek in pepel!
Pa to jim ni
bilo dovolj. Tatvino, ki so jo uprizarjali pri žl-
1 vih in zdravih so nadaljevali tUdi pri iprtvjh in ranjenih. Sami mažarski časopisi iz Budimpešte poročajo doslovno sledeče:
*'V epidemijski bolnišnici v Nyiregyhazy, kjer je kakih 5000 bolnih avstrijskih vojakov so prišli na sled velikim goljufijam. Dokazalo se je, da je vodja bolnišnice, po imenu Ernest Fuszik, ki je imel tudi nadzorstvo nad mrtvimi, te mrtvece oropal njih imetja, vzel jim je denarin vse vrednosti, ki so jih imeli pri sebi. Preiskava je dognala, da Ernest Fuszik ves čas svoje uprave ni oddal niti vinarja bolniški upravi. Fuszika so odpeljali na policijo, toda odtod so ga morali zopet prepeljati v bolnišnico, ker so se na njem pokazali znaki tifusa. Poleg njega je bil prijet tudi bolnišnični strojar Gustav Hetesy. Hetesy je ukradel veliko množino bolniškega inventarja. Ve'ik del ukradenih predmetov so našli v bližini bolnišnice, v stanovanju neke-gaSzido. Tudi Szido so odpelja-liv bolnišnico. V trenutku, ko niso pazili na njega, se je obesil Celo rjuhe, kovtre in blan-kete za »bolnike so kradli iz bolnišnice."
Kaj bodete rekli na to, vi bratje Mažarov in Germanov, kako bodete vaše pobožne duše pomirili, vi farizeji, ki se bojite brezbožnih Srbov in Rusov, ko je vam Avstrija najbolj katoliška država, a Franc Josip in njegovi pomagači ministri (med njijni mnogo vitezev pe^-ka in pepela) pa svetniki, ki celo nadkriljujejo slavo sv. Petra in Pavla!
Da, rekli bodete, da se take stvari ttjdi drugje pripetijo, toda razumni ljudje vam bodejo odgovorili, da se pripeti kaj enacega, toda nikdar kaj tako strašnega, kajti drugje pustijo vsaj mrtve pri miru, ne krade-( jo jim onega, kar so živi odne^ sli, drugje se tatove in zveri, preganja iii kaznuje, toda v A v-j stro-OgffJii dob'jo °dlikovanja in visoke časti za zasluge, po-j sebno če so te zasluge na račun jadaih slovanskih bratov, ki soj o|!) času jniru v Avstriji brez pravic, v času vojne pa hrana za topove.
To je trsoda in življenje nas Slovanov, posebno južnih, in ko mi delamo in se triidimo, da rešimo naš narod takih razbojnikov, ki so naš narod pregolju-fali, pokradli živega in mrtvega, tedaj nam tovariši teh avstrijskih razbojnikov pravijo,
.....
da smo izdajalci, ker ne verujemo v katoličanstvo Franc Josipa, ker ne vlečemo s tatovi mrličev, pač pa za svobodo naroda, ker javno in očitno prinašamo v javnosti zločine onih zverij, ki ao v Avstriji odlikovane kot grofi in haroni.
To, kar se je pripetilo v Nyl-regyhazyu, se je zgodilo tudi v drugih bolnišnicah. Časopisi slovenski v starem kraju aO polni poročil teh mažarskih goljufij. '>fla tisoče ranjenih slovenskih fantov in mož ležj £0 bolnišnicah Mizarske, in sam satan ve, koliko so tem te zveri pokradle, ko so umirali ali ko so bili že mrtvi.
Ako hočejo Mažari medse-bono se goljufati in medseboj krasti, prosto jim, toda ko vidimo, da hodijo krast in ropat tudi k nam, tedaj moramo dvigniti glas ogoVčenja, ne raditega da pokažemo Mažare pred svetom v njih pravi luči, pac pa da naše ljudi, ki niso zgubili še vse pameti, opozorimo za kakšne ljudi se potegujejo, v kak-ni državi so.živeli, kjer žive in mrtve kradejo.
»Kateremu narodu je do zavesti in narodne časti, se ne bo družil z lopovi in razbojniki. Upamo, da slovenski narod ve pri čem je.
Collinwood, O. Z delom se tu ne moremo pohvaliti kot skoro nrkjer po Zjed. državah. Malo bolj .bi se lahko pohvalili z ženitovanjskimi gostijami. /Rojak Martin Opalek je nam priredil lepo zabavo 1 a. junija ob priliki svojega ženitpvanja.
Velika je naša naselbina v Collinwoodu, pa dopisov ni vendar nič kot so ibili pred letom. Gotovo si bodete mislili g. urednik, da smo odšli že vsi se klati v Evropo za kronane butice, pa ni tako. Akoravno nismo prav na trdni podlagi in složni medseboj, vendar do večjega prepira ne pride med nat mi. Male stvari se seveda pripetijo pri čaši ptve. N^ekaj je tudi takih, ki prezirajo rojaka ob slabih časih, kar pa ni prav zaničevati enega ali druzega. /Pa tudi takih ptičkov je več, ki ne znajo druzega kot "tako so gaspud rekli". To je tisti "gaspud", ki se na račun zaslepljenega delavstva živi. čas je že, da bi se rojaki zdramili iz teme in ne vrjeli toliko tem nikdar sitim volkovom.
Čital sem tudi o nekaki kon-
Kurenci za pproiee,,,aoqttn sp pri nas po $15, pa se iz Clevf-| lapda Utoko naredi "special" po $5.00. ffam je to prav, si vaij $10 prihranimo, če dobimo še več obiskov iz Clevelanda. ,
čital sem tudi v listu mnenje nekega rojaka, da hi se pri nas predramili In ustanovili podružnico Šlo v. Lige. Povsod J<J že imajo, pri nas pa se nihče fne zgane. Moram priznati, da je tukaj mnogo narodno zavednih rojakov, ki bi pristopili. Seveda s« tudi nasprotnikov ne manjka, katerih pa ne sovražimo. Sčasoma se bodemo že razumeli.
Naj še sporočim, da je naS rojak M. Kastelic kupil na vogalu 160. ceste hišo, katero je lepo preuredil, in obeta nam mladeničem dobro zabavo na biljardni mizi. Pozdrav vsem zavednim delavcem.
Janko it. I.
La. Salle, 111. Če kdaj zvon sile zvoni, prav gotovo danes glasno 'klenka kot teče v potokih krog in krog hunske Avstrije s'ovanska kri. Kar jih še niso pokončale kroglje Francozov, Angležev, Belgijcev ter naših krvnih bratov Rusov in Srbov, te je potisnila sedaj hun-ska vlada proti svežemu krvo-loku Italijanu. Tu naj izmučeni pokažejo svojo neprekoslji-vo hrabrost za svoje tirane.
Zares je vrl in hraber naš slovenski narod. Zgodovina naših tlačiteljev ne more utajiti hrabrosti našega naroda, dasi mu želi popolen pogin. Krog in krog hunske Avstrije so po-'jane napolnjene slovanske krvi. Na tisoče svojih sinov je žrtvovala naša prelepa domovina Slovenija za svoje nikdar site tirane- In vedno so šli naši bratje v boj z zaupanjem, da jim vlada že enkrat podeli zajamčene pravice.
Pa vedno so bili prevarani. Z zlorabo sv. vere so naš narod poneumnovali. Trdili so nam v Avstriji, <la so naši krvni bratje Rusi in Srbi naši sovražniki. Mnogo naših rojakov tu v svobodni Ameriki, trdi enako* To-jda rojaki, vi se varate.

Hiše naprodaj.	Zavarovanje proti ofitfu.
JOHN ZUliCH, 1165 Norwood Rod
prodajalec zemljišč m hiš. Garantira svoje delo. Izdelujem prepisne listine in jih notarsko potrjujem.
OGHBILT T
Nikar ne čakajte, da bi mm ogenj škodo napravil, ker potem ni pomoči. Pridite k meni Zavarujem hiše, trgovine, pohištvo, avtomobile, kanje, vozove in društveno imetje proti ognju in nevihti Za vse take potrebe se obrnite na gori omenjeni naslov
■Mm
Fino pohištvo, kakor peči, preproge, ledenice, postelje, omare, vozički je sedaj na razprodaji pri Cleveland Furniture Co. 5824 St. Clair Ave. Mi smo prisiljeni naše prostore nanovo predelati, ker nas naraščajoča trgovina sili k terriu. Narediti moramo prostor za tesarje in zidaije, raditega moramo razprodati pohištvo. Zapomnite si naše cene. Eno tretino do polovico ceneje sedaj kot prej.
Kuhinjske omare po . $3.98 Zimnice.. $1.65 do $10.98 Železne postelje. $2.00 do $23.98 Postelje iz medenine $7.50 - $32.50 . Peresa <fedn>... $1.98 do $6.95 Omare od $5.98 do $13.50
Pomnite, da so te cene za popolnoma sveže pohištvo, in da ne prodajamo samo nekaj kosov blaga, pač pa je po teh znižanih cenah vam na razpolago vsa naša ogromna zaloga pohištva. Ce dosedaj niste kupili pohištva, pridite sedaj k nam in kupite po teh znižanih cenah.
KREDIT POŠTENIM LJUDEM. ODPRTO ZVEČER.
CLEVELAND FURNITURE CO.
5824 St. Clair Avenue.
\	-	_____'_■	-u__,,	w^^^v
1
-0-
Preložitev bančne podružni ce iz iPulja v Ljubljano. Graški listi poročajo: Podružnica avstrijskega kreditnega "zavoda v Pulju se je preselila v Ljubljano. Vse dopise in pošiljatve je tedaj trdba pošiljati na lju-bljan»ko podružnico.
lih, samopašnih Nemcev, ki to
javno pred celim svetom priz-nali, da naj pogine pravica? Ali ne čitate zgodovine Slovanov?
'Kdo je pribori1 svobodo slovanskim državam rta Balkanu,^ kdo drugi jih je otel izpod t* škega in hudega jarma fcrvolofl ka Tu tika kakor naša slovanska mati, zaščitnica (Rusija, čital sem v nekem članku, kako, se je izjavil ruski minister Sasa-nov, da to pot ne bodejo odnehali prej dokler ne bodejo imeli, vsi slovanski narodi, bivajoči pod hunsko vlado, svobodo. Pa če tudi jo podajo preko trupel svojth krvnih bratov, kar se sedaj v resnici godi.
Zatorej pa tiului mi Slovenci ne smemo pozabiti, da smo veja tega velikanskega drevesa. Upajmo zagotovo, da bo prišel v našo vejo mozeg svobode,,, po katerem bo krasno oze'e-nela domovina Slovenija. Ne mislite pa s tem, da mi simpa-tiziramo z ruskim carjem Ali s srbskim kraljem ali z njihovim absolutizmom-
M'i sploh ne maramo nikakih kronanih glav, ampak narod naj vlada sam sebi. Ruski na-rpd je že neštetokrat pokazal, da ljubi svdbodo ter da je pripravljen si jo tudi rzvojevatt Vse do se vidi v spisih ruskih pisateljev. Pa kljub temu so danes Rusi edini in prepričani, da se morajo najprvo otresti grozeče nemške nevarnosti, potem bodo pa tudi že obraču-naM z njih absolutizmom in vlado.
'Poljski narod so že od nekdaj hujskali nasprotniki Slovan-stva proti Rusom. Danes je pa ves narod ene misli, ker so prepričani, da zamorejo pričakovati svoje svoibode le od svojih bratov Rusov. Na enak način so se potegnili Rusi že za naše slovenske pokrajine. Omenili so že Italijanom, da je ta zemlja slovenska, in da do slovenske zemlje nima drugi pravice kot Slovenski narod.
Zatorej je v resnici moč in
(Dalje na peti strani).
Dopisi«
• is-* • *: »titim- ■■ ■ A.Jm.jm ^^JMLSmm
Nadaljevanje iz četrte strani.
velikofit Rusije bodočnost S*o-yanox.-
'Novi sovražnik, Italijani ki želi naših pokrajin, je sedaj £e stopil v akcijo proti Avstriji Italijan bi bil dobrodošel* da ne bi fblle v nevarnosti pred stošenjem naše pokrajine Sloyenije. Kajti tiranska Avstrija ni druzega zaslužila s svojim tlačanstvom nad našim narodom, kakor -da ji zakliče-mo: Smrt tebi! Po osveti kriči Baračic, Jki je vzkliknil: Prej Hrvati rte Ibodejo imeli svoje svobode, dok^r ne bo udarilo kopito ruskega kozaka na Je-lačičevem trgu. In z«to ga je avstrijska vlada preganjala- Danes, ko še nikjer ni Rusov v naših krajih, vlada še vedno tiranija in sužnost. Da zmaga ogromna, plemenita Rusija, tedaj bo tudi nam drugače.
Ko sem se učil v Gorici svojega obrtniškega poklica, smo hodili v večerne in -nedeljske šole. A žalibog, ne v slovenske, ker jih nibilo. Italijane in Nemce se je učilo v njih lastnih jezikih; S*ovencev pa ne, in dasi nas je bilo 37 Slovencev skupaj, Italijanov in Nemcev pa komaj 20. In mi slovenski fantiči takrat v šoli niti .v materinem jeziku nismo smeli med-sehoj govoriti, kar so nam strogo prepovedale cesarsko-kra-Ijeve profesure. In to je svoboda za Slovence v Avstriji 1 Gorica je slovenska, pa tedaj ni imela slovenske šole za svoje učence. Za Italijane in švabe pa vedno dovolj.
Še en vzgled iz spominov.
Ko so nekoč ime1)' gOriški (lijaki izlet pri sv. Andreju pri Oorici.so imeli postavljen na široki trati svoj mlaj. Na mlaj so pritrdili nemške in celo italijanske zastavice, in nihče ni temu kaj uiporekal. Potem ko so ga postavili, pa spleza neki slovenski dijak in obesi prav gori na vejo slovensko troboj-nico- Ko so to zagledali Nemci in Italijani, so začeM metati kamenje v zastavo, in kmaiu potem pride nemškutarski profesor, ki afapove dijaku, dfe' fcna-me slovensko zastavo, toda fantič ni ubogal in je odgovo-Li*ttl, da če smejo viseti nemške in italijanske zastavice, naj visi pa še slovenska. In čujte, kaj se'je zgodilo? Prihodnji dan je bilo osem slovenskih dijakov iz šole izključenih. Tako se u-pošteva narod v češčeni Avstriji. In vse to je po milosti Ibožji. Kaj ne, vi Avstrijaki?
Gotovo sem- prepričan, da še živi pravica na svetu, čeprav so jo hoteli Nemci pogaziti. In pravica bo tudi zmagala krivico.
Zatorej je tudi važno za nar. Slovence, da se potom S*ov i Lige tudi mi pripravimo na to pot. Da bo svoboden Slovenec zavrgel vse od apostolske in božje milosti podeljene krivice avstrijskih lopovov na Dunaju. Zatorej le vkup, le vkup k Slovenski Ligi. Močna armada Lige ima že svoje zastopnike po širnem svetu, deluje se z vso resnostjo za svobodo. Glejte da jo bodete deležni vabili me-| ri, ne samo. ker ste pripadnik našega naroda, pač pa tudi, 'da si jo bodete zaslužili.
Ivan Jerič.
Butte, Mont. Cenjeno uredništvo- V Butte je naseljenih dokaj Slovanov, med njimi tudi precej Slovencev. Slovenci delajo večinoma po tukajšnih fjakrenih rudnikih/ kateri dobro obratujejo, toda radi prevelikega delavskega navala, 5C na tisoče brezposelnih. »Pri brez poselnih so posebno prizadeti Slovenci, Črnogorci in Srbi. Toraj za delom nikar semkaj / hoditi, kajti sedaj v teh okoli-j ščihah ni del^t dobiti za nobeno cerio. Ker* je srbska in črnogorska vlada poslala po svo-, jih kbWzulih poziv svojim v t Ameriki živečim podanikom, t naj se vrnejo v staro domovino in na bojno polje, se je temu poživu takoj, qdzvalo na stotine. Jmajo prosto vožnjo po železnici do Canade, in potem tudi prosto vožnjo čez ocean na parnikih angleške v!a<Je. Do
BRK '
Dobro ohranjeno pohištvo za
4 sobe se proda radi odhoda iz mesta. 4217 Payn$.av.e (51)
Dva fanta se sprejmeta na sta-novanje, s hrano s^li brez. 5920 (Prosser ave.	(51)
Fin Harley-Davidson motor-
cykle za dva, popolna oprema, se proda za $75. 1062 Addison Rd.	(51)
Naznanilo in priporočilo. Naznanjam rojakom, da sem pričel prodajati tudi farme. Torej kdor želi kupiti farmo ali zamenjati s hišo za farmo, mu sedaj lahko postrežem. Prodajam pa tudi hiše še vedno tako kot dosedaj. Imam več hiš naprodaj v bližini slovenske cerkve. Se priporočam Jos. Zajec, 1378 E. 49th St. Cleveland, O. Central 6494 R._(53)
HAROLD E. EMERICH. f javni notar in nitopiA za zavarovalnino proti ognju. Prodaja zemljišč in lotov. Preskrbi posojila. TeL Wood 58, Bell Eddy 3678 J. stanovanje:
16205 St Clair ave Collinwood Sta. Cleveland, O.
Naprodaj J« farma, ki se proda radi starosti. Ima 43 akrov semlje, na križišču dveh cest. Tri milje od Char-dona, 3 konji, 2 kravi, dve svinji, kokoši, voeovI In vsa priprava. Na polju Je p&enlca, Ječmen, koruza, oves In krompir. Pohl&tvo v hiši. Cena $3100, plača ae takoj $2100, drugo na obroke. Vprašajte 495 Eddy Rd. severno od St. Clair ave.	(51)

STEKLENA POSODA j ZA POLETNO STANOVANJE j
12 kosov.......59c
Idealna izbirka steklene posode za letno bivališče, izvan-redna vrednost. Posoda je narejena iz finega, kolonialnega stekla in sicer en 3 pinte vrč, 6 kozarcev, ena posodica za sol in ena za poper, ena 8 palcev široka •kleda, posoda za fesih in steklena ročka.
The Higbee Co
' In Connection with
■ ' / ■
James McCreery & Co.
New York
Dalo dobi pridna Žena na delell, bllsu Clevelanda. Ni treba kuhati, pač pa prati. Mora rasumeti nekoliko angleško. Jako dobra plača In večkratni počitek ae dovoli. Slulba je prt jako dobri druiinl. Vprašajte v uredništvu lista.	(SI)
Rad bi zvedel za naslov Alojilja fimaj* deka. Nahaja se nekje v Clevelandu. Prosim, da ae oglasi ali piše na Ant. Mervar 710 No. Holmes ave. Indlsna« polls, Ind.	(52)
POZOR!
V nedeljo 4. julija priredi dr. ftu-iemberg svoj klet na Kaatellčeve ali Jernkove farme. Prostor je jako ugodno Izbran, In odbor je odredil vse potrebno, da bo Imel vsakdo najboljšo zabavo v senci košatih dreves. God-ba, ples In dvesto lepih dobitkov. Na draibl bo tudi lep koštrun, vreden $8.00. Razna druga domača zabava, ki bo gotovo privabila mhogo občinstva. Objednem so tudi prošeni vsi člani dr. tulemberg, da a« udeležijo seje, 27. Junija v navadnih prostorih ob 1. url popoldne.	(51)
IDelo dobi ženska za hišna opravila. Dobra plača. 1588 E. 34th Street	(52)
NAZNANILO.
Članicam dr. Danica, št. 11 S. D. Z. naznanjam, da je bilo na seji dne 8. junija sklenjeno, da vse sestre, ki ne pridejo na sejo in ne plačajo asesmenta, lahko storijo vsak mesec samo 26., ker na ta dan bom doma in denar sprejemala. Zatorej prosim sestre, da upoštevate, da se asesment plačuje na seji in samo vsak mesec 26. katera ne plača vsak mesec* je suspendirana in v stučaju bolezni ne dobi podpore. Prosim sestre, zahajajte bolj redno k sejam in zanimajte se za društvo. Sestrski pozdrav . J. Jeršan,
tajnica. ' ------ 11 1 -—--——
Išče se služkinja v starosti do
40 let, naj-sibo samska ali udo-ya 'brez ..otrok. Opravljala bi navadaa hišna dela in skrbela za dva otroka. Katero veseli, naj ^e zglasi po 5, ,i*ri, popoldne pri John iMaloVrH, 439 E.' 158 St. Collinwood. (33)
• v	iiau s»i:"
jti •..}• is&fc? ■ - ; -&m i ■ - m«! • -
je zstopnik našega lista v E. Heleni, torej naj se cenjeni rojaki v vseh zadevah, ki se tičejo tiskarne, na njega zaupno clbrnejo. Živeli in na svidenje!
Anton Sabec.
Chicago, 111. Cenjenim članom in članicam iSl. Lige naznanjam, da se bo vršila prihodnja seja v soboto, 26. junija, ob pol osmi uri zvečer v dvorani g. iHorvata, 2238 Blue Island ave. blizu 22. ceste. G. 'Horvat je član naše podružnice in je dal dvorano brezplačno na razpolago, za kar se mu odbor tem potom najtop-leje zahvaljuje. Na dnevnem redu je mnogo važnih točk, Med drugimi sledeče:
Društveni znaki in poročilo tajnika glede skupne akcije# z brati Srbi in Hrvati. Od predsednika narodnega jugoslovanskega odbora je došlo poročilo, da je "Hrvatski Savez" v Chi-cagi eno glasno zaključil, delovati skupno z brati Slovenci in Srbi v prid narodne akcije, kar je zelo razveseljivo. Bratje in sestre, udeležite se gotovo vsi te važne seje.
R. Skala, tajnik.
HIŠE NAPRODAJ.
za 3 druž. na E. 33 St. rent na
mes. $32.00. Cena $2700. za 3 druž. na E. 61 St. Lot 40X
182, cena $4200. za 2 druž. na Norwood, $33.00. za 2 druž. 11a E. 63 St. $2700 za 2 druž. na E. 76 St. skoro nova, $3400, takoj, $1000, drugo na lahke oibroke. za 2 druž. na E. 68 St. 8 sob, škrljeva streha, $2700. Imam še več drugih trgovskih. posestev naprodaj na St. Clair ave. Vprašajte pri John Zulich. 116^ .Norwood Rd.
--(53)
Lepa front soba se odda za
nekaj fantov. 1308 E. 55th St.
—- (S3)
POZOR!
Opozarjam člane dr. Z.M.B. .da se beremo v nedeljo, 27. junija na St. -Clair ave. in 62 St. pred Knaivsovo dvorano ob 12.30 popoldne. Od tu se odpeljemo na veselico dr. -sv. Antona Pad. iz Newburga v Randall, O. Objednem pa opozarjam člane, da imamo sedaj za-naprej 'korakanje vsak torek v tednu. Louis Merhar, tajnik.
Naprodaj je lep motor-cycle, Pop, ig|i4, 2 sedeža, 8. H.P. vse orodje. Samo $140. 1035 Hartley Rd. blizu *E. 152 St. in Five Pioints, Collinwood.
-r-—-— C53>
Naprodaj en dreser, 2 postelji, $3.50, velika miza $1.50, iide-board $4.00, gugalniki in stoli
po $1.00. 1798 E. 55th St. (53)
■
Čedna soba se odda za enega ali dva fanta. 1172 E. 58th St.
- (53)
POZOR!
Kje je moj stric Josip Slob-ko, iz vasi Ga^ica, fara Cerklje pri Krškem, iDiolenjsko. Pred 15. leti je bil nekje v Clevelandu bolan, spadal je tudi k nekemu društvu. Cenjene rojake prosim, če kdo zve za njegovo ime, kje biva, da mi^pi-še, zakar mu bom jako hvaležen. F. Slobko, R. R. No. 4 Box 254, Girard K an s. (52)
Čedna soba sama za sebe se odda v najem za 1 fanta. S hrano ali brez. 6304 St. Clair ave.
- (52)
POZOR!
Na* pikniku dr. France , Prešeren št. 17. SIDE, v nedeljo, 27. junija, na Jernkovih farmah se bo vršil sledeči program: Tri dirke za moške, namreč za debele, suhe in v žakljih. Dobitek vsake dirke je boxa cigar. Tri dirke za ženske: Nagrada vsake škatlja "candy". (Vršijo se tudi dirke za dečke in deklice. Nagrada je v slaščicah.
Naprodaj čedna hiša, 7 sob. tyizu Addisog Road, škfjjeva streha, kopališče in toilet, električna toč in plin; Peči na premog ali plin. Velika Met in dya porcha. Vprašajte 1379 t 65th
■j J:-* .*- 'i C '. .•■: M ■•'-.''/I "'v 1 "A' •	:
Bell Eait »377 W. C«y. Central 6676 R. — tPlin in Kisik. Uradne ure od c>—12, in od 1—5. Pondeljek, četrtek in soboto zvečer od 6—8.
Dr. P. L. KENNEDY, zobozdravnik Dretje zob brez bolečin. Delo garantirano. Govori se slovensko in nemško. 5403 Superior ave. vogal 55. ceste. Cleveland, Ohio.	.. (23-46)
AMERIŠKI DRŽAVLJAN.
V našem uredništvu je izšla dolgo pričakovana knjiga: "Kako se postane državljan, ustava Zjed. držav, vprašanja in odgovori za prosilce ameriškega državljanstva." Ta knjiga je edino delo svoje vrste, in je bila odobrena od sodnije Zjed. držav. Cena knjigi 25^. Rojaki, 9ezite po njej, tudi oni, ki ste že državljani, ker marsikaj zanimivega dobite v njej. Pošiljamo tudi po pošti za isto ceno 25< s poštnino vred.
Fin Excelsior motor-cycle z
vso opravo se proda. Cena $50. '1062 Addison Rd. m. (51)
O Pouk v anglešCInl In lepopAe- O O ju potom dopleovanja. V C leve- Q
□	landu tudi s privatnim uilts- D
□	Ijem. Denar, ki se trtvuje z« as- Q
□	mo Izobrszbo, js najbolje nalo- C Q isn. In ns vzame ga na kriza ne □ O vojna. Piilta za pojaanlla na □
□	SLOV. K. SOLA.	Q B 6110 St. Clair ave. <48)0" O CLEVELAND. OHIO. O
Pozor neveste!
Vsaka nevesta ali ženin ima v slučaju poroke precej ve'ikib stroškov, in toraj, če si želite svoje stroške zmanjšati in pri-kupovanju prihraniti precej denarja, kupite kar potrebujete za poroko pri meni, kjer dobite vse potrebičine po vedno nižji ceni kakor kje drugje.
Na dan poroke pošljem k Vam na dom izurjeno spletalko las, ki Vas splete in opravi za poroko in to čisto brezplačno.
V zalogi imam najlepši izbor vsakovrstnih finih poročnih oblek,. vencev, šlajarjev, šopkov, kakor tudi vso drugo opravo.
Za obilen obisk in podpiranje moje trgovine se Vam najtop-leje priporočam.
BENO B« LEUSTIG
6424 ST. CLAIR AVE.
blizu Addison ceste.
FINO VINO vedno dobite pri Jos. KoŽelu. Belo, niagara in concord vina Posebno ženskam je moje vino znano. Po stari navadi Jos* Kozely, 4734 Hamilton ave.
Zspska
"Cenjeni: — Naznanjam Vam, da ao Ševerove jetrne krogUlce selo uspešne, ako se rabijo <v slučajih opisanih v Vašem almanahu, kakor sa-peke, otrplih jeter, slofilnce In napihovanja. Kadar bom le kdšj P<> treboval zdravil, bom rabil samo Se-verova." — tako nam je plaal g F. Barglel, Box 325 Flushing, Ohio o Severovlh jetrnih krogljlcah (Ser era g Liver PiUs). Se visoko priporočajo ta zdravljenje raznih Jstrnlh neprl-lik, zapeke, medla glavobola, omoU-oe, zlatenice ln iolCnlce. Cena 26c v vseh lekarnah aH od nas. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la. (t)
UPRAVA VAM STANOVANJ
Hišni gospodarji radi vidijo, da asi upravljam njih kite, kar j« oprava dwaradiu,
ravnamo vašo pos—t, «to lahke preprttud, da je oprava v rokah saaaaQivih noi, U aa raaasasia aa ta. VI ko«
aba rta aadavetyaa. Mi oprala ia trgaviaa.
m* timbmt> great Company
T	J- :	■ i.
Odda se lepa soba za enega famta, brez brane. 1374 E. 40th St_J[53)
Odda se v najem lepo stanovanje, 6 sob, čedne sobe. Vprašajte na 4426 Hamilton ave.
-- (SO
NAZNANILO.
Dr: SlotenskI Dom, št 6. SDZ priredi dne 27. junija veselico na Re-charjevlh prostorih, stop 126, Euclid Oblo. Val Slovenci so prošeni, da se udelešljo, poaebno pa člani SDZ. Pekli se bodejo jancl na rainjib, po-strešba bo vsestransko dobra ln vsega v Izobilju. Za obilen obisk ae priporoča društveni odbor.	(61)
Dva fanta se sprejmeta na hrano ln stanovanje. 1396 G. 53rd St. (51)
ij m, TiBli«Tr*T*TaILi
W bvo smIss I mm t gHidal
saoisasasarlss
T. p««odb- uvb«im n. dewmbrs
r. LorilWS Ca. Int.. W«w Ymt Z*, tm
m M
f^a Pravi staiokrajski brinjevec
S0 Cena 6 steklenic .' . . $6^0 Cena 12 steklenic . . . $13.00
čista slivovka kuhana iz pravih
čeipelj. Cena 6 steklenic $6.50 Cena 12 steklenic . . .$13.00
Imamo najfinejši tiopinjevec in
drožnik. I gal $2.25, $2.50, $2.75
Pristna rudeča ohioska vina
Galona . . 50, 55, 60 in 65c
Katavba in Oeiavare vino 60 in 85c gaL
Vinska posoda ob 5 do 10 «.1. velja $1.00. za 25 gal. posoda $2.00. Pri večjih naročilih je sad brezplačen. Te cene ao samo za na debelo, Naro------- cilu saj se priloii denar in natančni naslov.
The Ohio* Brandy Distilling Co.
IKfTC^H	Prva ilonnikt družb* ao prodajo finih
61024)4 St. Clair Ave. - - OereW, 0.
T...................... ...... I	~T i ffl
m	m
Čistenje in Kkanje obleka
DOBRO DELO.	NlZKt CENE.
Moške obleke........-......$1.00 Ženeke kibtfe...................80c
Moške ......................................Ženske dolge mknje........$1M
Jopiči................................50c Ženske obleke.................$1.00
Tliš DAMM DRY CLEANING Cs.
Coat. 7SO-W 1574 E. 55lh ST. ^ ***
lA. J. DAMM, poslovodja.
I ■ I
mm^^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmtmmmmmmmmmtmmmmmmrn^mmm^mmm
I KADAR VPRAŠATE ZA t
HENKEL'S MOKO I
bodite gotovi, di dobila pravo. Nobena druga moka ni enaka Heakelnevi.
_______^ mri.. ^	__t______I'.'^LlfTT
f CHARLES ARMBRUSTEr'
I	MESNICA PRVE VRSTE
NAJBOLJŠE SVEŽE IN PREKAJENO MESO.
6112 ST. CLAIR AVE. \...................a..............................
^^•jlVj	ki ims denar, da gs potroii. bo vedno
i! Jvfm 'f	dedal, da dobi popolno vrednost de-	S«
'	naris. Mnogo mislečih not je v Cle- jf^
f	velsndu. Naia trgovina je to dokazala
^^^^	Ker so naie obleke vedno $ 10. toda JŠf^k f
ra^jKMk	niso to navadne $10 obleke.	^NuM
P^^feja Nikjer jih ne morete kupiti izpod
^WmFT^ v »sli tovarni na 1289	I
let* Prodajamo jih v^^
trV°T*ni P° csni iKBLftif
v j| wAQSjUUSUK^
Samo dva profila - vai in nai - nič poaredovaka. Mi polivamo po pošti. Poiljite po vaorc®.
The Richman Bros. CoiopaDy
PROSPECT ft ONTARIO
CLEVELAND	|
mm
con-tie 36. Med temi je 30 odstotkov avstrijskih .podanikov ' iz Bosne in 'Hercegovine, ki so prej, služili pri bosanskeni pešpolku v Oradcu. Govorjl sem s tremi inteligentnimi Her-cegovci, ki so ikot četovodje služili pri omenjenem pešpol-ku, sedaj pa gredo "Za krst čfcstni in slobodu ilatnu" v srbske Ibojne vrste.	,
Večina teh je že prejela ognjenih krst svinčenk v prejš-ni balkanski vojni. Za odhod ■so vsi pripravljeni, čakajo samo brzojava iz New Yorka.
Posebnosti v Butte ni za-bilježiti. Mesto ni veliko in tudi ne bas lepo, toda romantično, ker ga okoli in okoli obdajajo visoke gore.. Pri železniški vožnji čez gorovje države Idaho v Montano mora imeti človek precej trdne živce, ako hoče pogledati z lesenih, kaj primitivno zbitih mostov v globoke, skalnate prepade. Pozdrav vsem naročnikom
A. Šabec.
East Helena, Mont. Cenjeno uredništvo. Iz mrzlega, zasneženega in sicer žalostnega mesta Butte, došel sem v lepo slovensko naselbino East Helena, Mont. Tu so krasni solnčni dnevi in topli solnčni žarki od-stvajo^tudi iz src tukajšnih, meni tako dragih rojakov. Nisem si utegnil se otresti popotnega prahu s svojih .čevljev, ko me je že naskočil glavar "pečlar-jev'' Mr. Korvick, tiral me v svoj pečlarski stan ter mi istega takoj dal na razpolago z vsemi premičninami vštevši. Muko, fižol, slanino in sploh vse, kar je želodcu potrebno. Torej vidite, da ni take sile.
Slovenci delajo v tukajšni riulotopilnici, katera še dosti dobro obratuje, tako da je jako malo Irojakov tukaj brez posla. Tu so različna slovenska društva, dve slovenski godbi in socijalističen klub. Ustanovila se je samo ena slov. godba, potem so se pa iz meni neznanih vzrokov razkrojili na dve stranki, ter iz ene godbe so pripravili dve. Sicer je pa naselbina East Helena, Mont. jako napredna, želeti bi bilo le, da bi vsi tukajšni Slovenci ustanovili svoj lastni slovenski dom, kjer bi se prirejale veselice, vršila bi se predavanja kluba itd. Tu, ipetl tako dobrimi rojaki, je jako plodno polje za ustanovitev marsičesa, kar bi bilo v čast taki naselbini, in bi dvignilo naš ugled pri drugorodcih.
V mislih imam nmareč slovensko dramatiko in slovensko pevsko društvo. Ali ne bi bilo bolje, -da se Slovenci ne glede na stranke složno združijo, da si ustanove dramatično in pevsko društvo, kot pa da se mla- ' tijo po časopisju? Verujte mi, da bode rojake po širnih naših državah bolj zanimalo citati o napredku te naselbine kot pa o slabih lastnostih tega ali onega rojaka, kateri je širši javnosti malo ali cel0 nič poznan. Nekoliko dobre in trdne volje, pa se omenjeno društvo prav la- , hko ustanovi. Drugih poseb-nostij i7. tega mesta, vsaj kolikor jaz vem, ni za poročati.
Prijazni rojaki me vabijo e-den sem, drugi tja, eni na večerjo, drugi na kosilo, tako, da v resnici ne vem, kaj bi naredil, da vsem vstrežem in sebi. Kakor veste s prepolnim želodcem okoli potovati, tudi ni prijetno, vakor tudi s praznim ne. Vrli g. Jakoh Strainer in njegova prijazna soproga sta me večkrat vabila na obed, dokler nisem bil primoran pozivu se odzvati. Kosilo je bilo imenitno, zadostuje naj, da popovem, da nam je streglo krasno bitje s temnimi očmi v podobi domače hčerke, krasne Anice.
Kljub prigovarjanju prijaznih rojakov naj odložim za nekaj dnij svoj odhod, moral sem povezati svojo culico in odriniti proti severu v Creat Palis kajti saj veste ''služba je »luž-ba'\ klobase pa klobase, i
Zahvaljujem se pa vsem rojakom za njih uljudnost, jpos-trežljivost in prijaznost, še posebej pa Mr. Korvicku,.\Ro-
m^wMi' • •
MClei*. Amerika" «5. jugfo 'ij.
——
novo orožje in streljivo na dan. Poleg tega pa submarini terorizirajo angleško trgovino ter potapljajo celo nevtralne ladije, ki gredo s hrano na pomoč zaveznikom. Vojakov ne manjka, rezerve s<> velike, in pripro-delavec, naliujskan od kro-
0	nanih glav, kar gori divjega fa-| natizma, da kolje in mori. |
Da se ho vojna še dolgo vr-► šila, nam je porok Anglija, ki( - počasi pripravlja svoje ljudstvo ( t na podaljšanje vojne. Listi pi-
1	sejo, da ibo teško ugonobiti i Nemce; treba je imeti za to ) mnogo vojakov, mnogo topov » in streljiva, mnogo denarja. . Francija v zadnjem času mol-. či. Edina Rusija se bori nepre-. Mano, največ bojev se je vršilo
i na ruskem ozemlju, največ žrtev so doprinesli Rusi. In če ^ , Nemci dobe kje kako postoian-ko, pa se Rusi vržejo z novo silo nad nje in jih prepodijo.'' Italijani so mislili, da bo zmaga hitra, toda vidi se sedaj, da so tudi oni zadeli na velike ovire. i'	•
In kdo naj pri takem položaju prerokuje hiter konec vojne? Kdaj bo vojne konec? "Nihče ne ve. Vsak hoče kaj povedati, vsak čuti v sebi nekaj preroškega duha, toda pri tem ^ se boj nadaljuje z vso silo, pa-( dajo naši prijatelji in sovraž- v niki.	Is
Samo eno je gotovo: Naj se k conča tako ali tako, teško bo na 11 rodom na opustošeni, razkopa-j ni in z mrliči ter človeški krvi, d pokriti zemlji, lfi se imenuje, <1 Evropa. Gorje ubogim kme- č t oni, siromašnim delavcem, ki c bodejo morali plačati ogrom- p ne stroške, katere je ta vojna n irinesla s seboj. Gorje udovam d in "sirotam, ki ne bodejo imele 'n na svetu nikogar, ki bi jih varoval. Gorje potomcem današ- ]< ti je znorele Evrope, ki se ' !bo- <| < ejo zopet v znoju in krvi po- jt tili celo življenje ter trpeli ka-zen za blazne grehe,	k
Kdaj se l>o vojna nehala? U Vsak lahko odgovarja na to. p Odgovor najbollj priprostega v
delavca je ravno tako lahko to- si
_______'_!___ ' *
In kaj sledi iz vsega tega?
Skoda, ogromna škoda, in v mnogih slučajih celo narodna propast, ki se rodi iz nesloge in strankarstva, ki je pri nas Slovencih silno razvito, rodi samo dober sad za naše narodne nasprotnike.
Javno življenje sem priselje nih Slovencev ni dosti bolje ot onega v stari domovini. Pri naših društvi, najsibo podpornih, prosvetnih, pevskih, in drugih, vsepovsod se opazuje stran karstvo, ki polagoma in potna lem izpodjeda zdravi temelj poštenega dela za narod. In zopet trpi narod, korist pa vlečejo oni, ki so strankarstvo med narod zavlekli. Kolikokrat je človek pred sejo kakega dru-š-tva že slišal govoriti: Aha, danes ga pa bomo pri seji. Jaz ne bom dal prej miru, da ga osramotim, da mu spodnesem tal! — Glejte, s takimi idejami hodijo nekateri na seje. Mesto da bi prišel s trezno pametjo, z namenom koristno delovati za društvo, pa prid'e na sejo z mržnjo v srcu do brata, s prepirom in sovraštvom, in to zopet rodi prepir in sovraštvo, narod je razcepljen ter Iahak plen vsakemu sovražniku.	' „
Prvi poČetek strankarstva je, da poedini, ki so postavljeni vodnikom društev, skušajo o-koli sebč zbrati četo pristašev, ki jim glede slepo in v vsakem oziru, ki brez premisleka izpol-nujejo njegove želje, ne da bi se spomnili na občno željo in korist. '
Niti prsti na roki niso vsi enaki, pravi pregovor, toda kaj šele, da bi bilo sto ali še več društvenikov enega društva enakih niislij! Toda vse razlike v javnem življenju se dado omiliti, ižravnati, oblažiti, samo če hočemo govoriti z bratom z ljubeznijo in pametjo, ne pa s sovraštvom in blaznostjo. Mnogo naših ljucTij misli, da je vsak oni njihov osebni sovražnik, ki drugače misli in govori kot oni sami. To je huda napaka, to je začetek osebnega sovraštva, ki mnogokrat vodi.
do strašnih posledic za eno ali drugo stranko.
Odstranimo torej osebnosti iz našega javnega in društvenega življenja, in naše delo bo imelo veliko več plodov.
To je posebno potrebno pri stvareti, ki so nam vsem skupne, v zadevah, kjer imamo vsi enake pravice in dolžnost. (Mesto Jeze — prijaznost, mesto sovraštva — potrpežljivost in bratska roka, in vsem nam bo veliko bolje.
i. čen kot odgovor največjega
-	modrijana. Boj je strašen, o-r gromen, do zadnje kaplje, in
-	ravno zato bo trajal še dolgo. : Samo en velikanski čudež bi
-	mogel to borbo skrajšati. In ta
-	čudež bi bil, če bi vojaki na • bojnem polju spoznali blaznost
svojega početja, če bi se jim | vdahnil stud do strašnega prelivanja krvi, če bi se ti vojaki j ustavili in zaklicali kJronanim j tiranom : Če vam je kaj do voj-1 ne, pojdite v vojno sami, pa %e j koljite med seboj, toda mi ne-čemo, da prelivamo še nadalje . kri za vaše prestole in si kujemo še težje verige suženjstva.
To bi bil v resnici čudež. Toda ker smo prepričani, da se čudeži danes ne godijo več, se moramo tolažiti z mislijo, da kler ena ali druga stranka ne I bo tako izmučena, da b° mo-| rala prositi za mir, in kolikor na mje znan današnji položaj, se ne bo zgodilo tako hitro kot žele pametni in trezni ljudje.
-o
Strankarstvo.
Žalostna resnica pri našem	, narodu je, in resnica, ki je tisočkrat dokazana, da je stran-	] karstvo ena najvefcjih ran v	| našem narodnem življenju«.	(
Pri političnem, prosvetnem,	,
društvenem in vsakem drugem	<
delu se opazuje že v prvih za-	] četkili. kako posamezni ali pa
cele skupine skušajo vodo na-	t
peljati na svoj mlin, in koneč-	;
no okoli sebe pripeljejo tudi	{
druge, ki bi sicer radi delali	(
nesebično za splošno dobro.	\
Pomislimo samo, kako je bi-	c
lo v tem pogledu v naši stari	i
domovini pred vojno. Kakšno	t
je bilo slovensko časopisje?	j
Koliko je bilo političnih strank,	'
ki so se medsebojno preganja-	j
le in klale? Koliko se je spisalo	r
psovk in kletev na posamezne	\
voditelje naroda posame^nilh	r
strank.	s
-o-
Nekaj zanimivosti iz astronomije.
Pred nekaj stoleti, ko je bil ljudski razum še malo razvit v primeri z današnjim vekom, se je splošno mislilo, da je zemlja središče sveta, okoli katerega se giblje zemlja s sijajnimi zvezdami in sploh ves svet. In prvotni narodi so mislili, da zvezde sploh niso visoko, in da ne bo trajalo dolgo, ko se bo lahko prišlo na zvezde.
»Dtanes pa vemo, da svetloba ki pridt^ v eni sekundi 48. 000 milj naprej, potrebuje 6000 let. da pride n. pr. od takozva-ne "Rimske ceste" na zemljo, in če bi te "Rimske ceste" danes zmanjkalo, bi njeno svetlobo vseeno videli še 6000 let. V tem silnem vsemiru je naša zemlja kakor prah, in prostori, kjer se gibljejo zvezde, nastajajo in zginjajo razni planeti, so zopet silrfb male točke celega vsemira.
Neizmernemu prostoru odgovarja neizmeren čas. Koliko je zemlja stara, se za gotovo ne ve. Niti strokovnjaki v astronomiji ne vedo tega natanko. Složni pa so astronomi, fiziki in geologi v tem, da se starost zemlje ne računa po tisoč letih, pač pa po nftlijonih. Fizik Thompson sodi, da je zemlja stara sto milijonov let, astronom Herman Klein računa. da ie minulo 200t400 mili-^
jonov let, odkar je bila zem- ! lja ustvarjena. Blandet in Vi- < non pa računajo starost zem- 1 Ije celo na 6000 milijonov let. I Aleksander Humlboldt računa, ; da so hribje z guanom, visoki 1 kakih 30 metrov (guan so pti- 1 čji odpadki) stari najmanj 900. 000 let. Premog je star od 10 r do 20 milijonov let.	< j
»Mnogi geologi trdijo, da je od početka organskega življenja minilo najmanj 100 let. V najnovejšem času računajo nekateri, da je organsko življenje staro 14 sto milijonov let, in zopet drugi, da je staro 25 milijonov let. Naj bo kakor hoče, na vsak način pa je to dolgo življenje.	V,
Toda koliko je človek star in njegova kiultura? Zgodovinarji, pa še bolje geologi vedo, da je človek živel v ledeni dobi, v diluviji. Lyell računa, da je bilo najdeno kametiito človeško orodje, staro 100.000 do 240.000 let,. Mortilet pa računa, da je staro 250.000 let.
Človek je mnogo starejši nego ledena doba, kajti diluvijal-ni človek je že imel neko kulturo, imel je orožje in ogenj.
Kulturne dobe na zemlji so bile primernoma kratke. Kolikor se kultura višje dvigne, toliko hitreje se razširja. Tako nam potrjuje tudi zgodovina. Kulturni napredek zadnjih 30 let je večji, nego napredek 100 let pred tem časom, in kulturni napredek zadnjih 100 let je zopet večji kot napredek zadnjih 500 let. Zgodovinski časi trajajo nekako tako: Stari vek 5000 let, srednji vek nekaj preko 1000 let, novejši vek kakih 300 let, a najnovejši vek komaj par desetletji. Kulturni veki, kakor tuidi geološki, so dalje trajali, ker so v daljši prošlosti. Prvi vek, ali primor-dialni, je trajal 52 milijonov let, drugi \ek, ali primerni, 34 milijonov let, tretji vek 11 milijonov let, četrti dva milijona let, peti pa 500.000 let.
Primitivni človek je bil jako konservativen. Vsak začetek je težak. Pravek je podelil človeku »osebne karakteristi-
ke, toda trajal je dalje, nego vsi drugi veki skupaj, čim novejša je epoha, tem krajša je bila. Svetovna zgodovina pozna kulturo nekaj tisoč let staro, toda to je le prvi začetek razširjanja kulture.
Marsikdo misli, da se svetovna zgodovina začne z Izraelci, fl z Egipčani morda ali z Babi--^ lonci. Toda temu ni tako. Pred vsemi temi ljudmi so bili ši drugi narodi, oziroma drugo ljudstvo, ki sploh ni imelo imena, toda da je eksistiralo, zato ima zgodovina in geologija neovržne dokaze.
Solnce se neprestano hladi in nekoč bo zgubilo toploto, toda zemlja se bo še dolgo kre-tala okoli solnca, .kakor se sedaj giblje mesec okoli, zemlje. . Po računih Helmholza se bo solnčna toplota v teku 20 milijonov let znižala za eno stopinjo Celzija. Sohice bo svetilo še milijone let, in veliki napredek, kot ga imam0 sedaj, je samo predigra, samo začetek dolge periode, popolne kul-Uvre. Današnji napredek mam dajo nade na to.
DENARJE V STARO DOMOVINO.
Pošiljamo denar na Kranjako. Štajersko, Primorsko, Koroško, Tirolsko, češko. Hrvatsko In Ogrsko tako zanesljivo kakor pred vojno. Is poslovanja zadnjih treh mesecev smo ae 1 do dobrega preprlCall, da pride denar tudi sedaj sigurno v roke naslov, nikov. — Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order" ter pri-lotite nat&nCnl Vafi naslov ln one osebe, kateri se ima Izplačati.
Cene:
K	$	K	$
5.......90 120...... 19.80
10....... 1.75 130...... 21.45
15...... 2.60 140...... 23.10
20...... 3.40 150...... 24.75
25...... 4.25 160...... 26.40
30...... 5.05 170........28.05
35...... 5.90 180...... 29.70
40...... 6.70 190...... 31.35
45...... 7.55 200...... 33.00
50...... 8.25 250...... 41.25
55...... 9.10 300...... 49.50
60......• 9.90 350...... 57.75
65...... 10.75| 400...... 66.00
70...... 11.55! 450...... 74.25
75...... 12.40| 500...... 82.50
80...... 13.20| 600...... 99,00
85...... 14.05| 700...... 115.50
90...... 14.851 800...... 132.00
100...... 16.50j 900...... 143.50
110...... 18.15! 1000...... 163.00 |
TVRDKA FRANK 8AK8ER, 82 Cortland! St., New York, N. Y.
Samo $a.oo ca celo. leto, In \ dobite "Clev. Ameriko" v hišo vsak teden dvakrat.
■iMliilllllliilllW	._
Največja zaloga pohištva v tem delu mesta.	I
gjH Pozor ženini in neveste! rgQ	I
pi|lS| Če pridete k nam in kupite, se bodete prepričali,	1
a	da dobite pri nas izvrstno blago, po nizkih cenah. Mi nimamo av- q	jj
fpH$ tomobilov, da bi se vozili, in ne dajemo pohištvo nepoštenim ljudem, Bg	J
pač pa le ljudem, ki so dobri delavci, in na katere se zanesemo. Mi ne delamo nepotrebnih stro-	|jjj
Xškov samim sebi. In zato pa vam lahko prodamo cenejše pohištvo, peči, preproge kot morete lil	|J
sploh kje kupiti v mestu. Imamo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva, peaj in vseh drugih hišnih UgL,	I
potrebščin. Mi damo popolnoma ZASTONJ krasen gugalnik vsakemu, ki kupi pri nas za HIT]/	I
1_I $20.00 pohištva.	,	_I	I
The Geveland Furniture Company,	I
5824 ST. CLAIR AVE. '	j <
SCST KREDIT DAMO VSEM POŠTENIM LJUDEM. LAHKA ODPLAČILA.	I j
m Kdaj bo vojne konec?
SfPP' j$\ . ff?	• ' M ' '
Bilf
To vprašanje se je že got°vo .-.tisočkrat stavilo odkar se je Jfvojna začela. Teško je to vpra-|| sanje. Oni, ki bi lahko točno na<povedal konec tega groznega klanja, bi lahko čez noč postal milijonar. Nobeno vprašanje danes tako ne zanima civiliziranih ljudi j kot vprašanje, kdaj bo vojna gotovo. In tudi čudno ni to. Saj niso pri tem interesirani samo oni, ki imajo znance, sorodnike in prijatelje v krvavem metežu, oni, Iz katerih rodne zemlie se je naredilo pravo peklo, pač pa se zanimajo za vojno tudj oni, ki v tej vojni nimajo nikogar, ljudje v krajih, ki so popolnoma mirni. Radi evropske vojne trpi danes vesoljno človeštvo. Zaostal je promet, vsa trgovina je zaostala. Milijone delav- ; cev postava, tisoče trgovin se zapira vsak dan.	<
Kdaj bo konec vojne? V začetku se je govorilo, da ta voj- i na ne bo dolgo trajala. Nekateri so govorili, da bo gotova v treh mesecih. Drugi, bolj ra- 1 ^ zumni, so govorili, da ih9 vojna trajala do »pomladi. Tretji, s ki so bolj jasno opazovali po- < k>žaj, so bili prepričani, da voj- 1 ne pred jesenjo ne bo konec. In mnogo jih je, ki trdijo, da se bo k vojn^ zavlekla nekaj let. Toda r nihče niti primeroma gotovo i ne more povedati, kdaj bo v ji resnici konec vojne. Ljudje se še vedno vprašujejo med seboj: t i Kdaj bo konec vojne?	h
Teš-ko je to vprašanj*, še te- n žji odgovor. Nekaj časa so mi- P slili, da bodejo prisilili Nemčij0 >' k mlaji? lakoto. Blokirali so n [i Nemčijo od vseh stranij. Toda I Nemčija, ki je pripravljala 15 let na vojno ter je imela v svojih skladiščih na tisoče topov, • na milijone nabojev se je pre- ' skrbela tudi s hrano. Nemški , državljani so se navalili, da \ uživajo mani hrane. Kruppove < tovarne pa iwč in dan sipljejo <1

------ —
Molitev za vojno in : proti.
3
l	v
Ko je Avstrija napovedala v vojno-, tedaj je rimski papež ' *Pij X. poslal avstrijskemu ce- ( sarju svoj poseben blagoslov z^jedno z vročo molitvijo, da podeli Bog zmago avstrijskemu orožju. Škofje po vesoljni Avstriji so napoved'ali splošne molitve za zmago Avstrijcev, namreč da bi čimprej in čimbolj temeljito poklali več sovražnikov in tako zmagali. Molilo se je za klanje rodnih bratov. Tudi francoski katoličani
r
niso zaostali. Tudi njim- je papež poslal blagoslov, da bi zmagali in hitreje sklenili mir. In tako se je molilo in molilo in molilo pm'sod. po Rusiji, Sr-biji, Avstriji. Franciji, Ntemčiji, Turčiji in Angliji. Eni so kli- 1 cati pravoslavnega, drugi pro-testantovskega. tretji katoliške- . ga Boga, četrti pa turškega Ala , lia za pomoč! V turških moše-jah se moli k Alahu, da bi Bog zmago podelil Turkom, Avstrijcem in Nemcem. Pri tem pa Turki koljejo in neusmiljeno ' davijo katoličane in kristijane po 'Aziji, ki molijo katoliškega 1 Boga, a v mošejah molijo za ' zmago kristijanov, ki se bore 1 za Avstrijo in Nemčijo. To je moderni humbug sveta!
Ko so Italijani t napovedali ( vojno, je papež blagoslovil celo laško armado, da bo čimbolj uspešna v zmagi nad Avstrijci! Pomislite, papež je blagoslovil Italijane, smrtne sovražnike Avstrijcev, katere tudi blagoslovil in jim želel zmago! Kako more Bog v nebesih poslušati dve stranki in vsaki podeliti zmago! Kako morejo 1 Lahi in Avstrijci zmagati? Zajedno je papež dal na razpola- j go laški armadi precej denar-ja in Avstrijcem, katere je pr-votno blagoslovil, je zagrozil, ^ da naj se varujejo napasti Rimi . Kako gre to skupaj? Ali kaj 1 premišljujete o tem?	1
Evropska vojna je uporabila vso tehnično znanost, in uspeh ( te znanosti je — nekaj milijo- f nov ubitih, ranjenih in zasuž- t njenih. v	,
Vsako orožje, predno je od-1 šlo v bitko, je bilo blagoslovljeno in prosilo se je Boga za , zmago. Prosilo se je božjega j blagoslova.	i
In ta blagoslov ni izostal, j Danes je vojna že uničila ljud- , ske prihranke in ljudski trud . zadnjega stoletja. Uničeno je , milijone roditeljev, in njih otro- . ci ne bodejo nikdar znali, kaj j je to ljubezen starišev. Uniče- -na je nada babic in dedov, ki so kaj pričakovali od svofh , umikov, katerih kosti počivajo i daleč od rodne strehe.
In še na milijone in milijo- 1 ne drugih zločinov je povzročilo to blagoslovljeno orožje. Lansko leto 21. novembra in letos 4. marca je papež zapo-vedal posebne molitve za mir. Posledica? Mir je prišel, kajti še huje klanje se je pričelo, in mir je zadolhilo na stotisoče vojakov, ki so zatisnili za večno svoje oči na bojišču. Rimski papež in njegovi svetovalci so sedaj opazili, da je bilo preveč te molitve za mir, da je molitev preveč upi j i vala — in sedaj so .sklenili izdati proti-molitve. Te molitve so take, da morajo duhovni vplesti med druge besede tudi sledeče: Kako grešen in pokvarjen je ta sveti Bog je za to -poslal to vojsko, da se "pokvarjeni svet kaznuje in poboljša."
Moč molitve je v tej vojni pokazala, da je moč brez moči, moč polna protislovja, da je meč, top in bajonet močnejši kot vse mojitve. Gotovo je, da bo zmagal oni, ki ima največ topov, največ ljudij, največ denarja, največ streljiva, ne pa kdor bo največ moKl. (Dočim moliš, te lahko kroglja zadene, padeš mrtev, če pa st°jiš pripravljen z bajonetom in puško, boš v svojem fanatizmu lahko še marsikomu "upihnir življenje, kakor poročajo vojaki iz fronte.
In dokler bodejo med nami taki dogmatikarji, ki vedno po-
"Clev. Amerik." *5- junij« 'H-
vdarjajo mračno stran člove- z čanstva, dotedaj bo vojska in s siromaščina, ki bo razširjala s
svoje čeljusti nad' bednim člo- ž večanstvom.	z
Da se danes vrne na zemljo k Največji zagovornik Miru, tedaj bi prijel korobač in pošte- k no bi mlatil po hrbtih črnih fa- ž ri žeje v. Gotovo bi jim rekel: g
t( Vi zmaji in licemerci in fa- v rizejci! Kaj pridigate molitve P eden drugemu, molitev naroda j1 zoper narod! »Kako morem Jaz J1 vam vsem zadovoljiti, če me vsi nadlegujete za eno in isto 11 stvar? Poberite se hinavci iz zločinske družbe!"
In prav gotov«, da bi ga farizeji drugič križali, kakor so ^ ga prvič.
-Od človeškega rodu je od- 7 .visno, da se osvobodi vseh ti- ( ranov, cesarjev in kraljev ter \ farizejev, ter da se v resnici deluje na večnem miru. Da se to doseže, treba je čitati mnogo naprednega berila, treba je imeti mnogo naprednega duha. Naše geslo mora biti: S čitan- . jem k prosveti in svobodi!" .
In kadar se upelje med nase ljudi duh bratstva, tedaj bodemo opazili mir in napredek. Kadar se upelje duh svobode, . tedaj bodemo imeli mir. Kadar se upelje duh enakosti, tedaj se ne !bo molilo več za mir, ; ker mir bo prišel sam od sebe. Namreč ne od molitve, pač pa j od pameti ljudi, ki bodejo spre- ? videli, kako strašen zločin je j bratsko klanje med narodi. j
-o-
v	\
Dopisi , T
_ ,<
t
Chicago,' 111. Cenjeno uredništvo. Sprejmite v svoje pre- • dale sledeče vrstice: ''Clev. Amerika" je časopis, katerega bi moral podpirati in se nanj naročiti vsak »Slovenec in Slovenka, ki ima kaj spoštovanja do svojega zatiranega naroda. Ta časopis po vsej pravici lahko imenujemo slovenski Mori- f tel j za pravice naroda.
V	njem dobim vedno podučile članke, iz katerih se učimo narodne zavednosti in kako moramo ljubiti svoj rod, katerega so nas v Avstro-Hunski učili sovražiti, ljubiti pa tujce. Našega slovenskega naroda ni treba siliti in tlačiti v strupeni ■ internacijonalizem, ker smo ga imeli dovolj v sovražni Avstri- ; ji. Naravnost smešno je učiti ; mednarodnost Slovence, ker ] že itak vedno občujemo z dru- ; gimi narodi, če je le kdo zmo- J žen. Mi ne sovražimo drugih ] narodov, ampak drugi hočejo ! zaničevati nas, to pa zato. ker < vidijo, da sami vedno silimo ■ drugam, do sebe pa nimamo ;
> nobenega spoštovanja.
V	tej naši naselbini je pred ; . letom neki Slovenec pristopil ; . k ameriškemu društvu. Bil je J
ponosen, da je pri drugorodcih, ; i in ko je slučajno po nekaj me- ! . secih zbolel, je to naznanil društvu. Nihče ga ni obiskal, [ in podpore ni dobil nič, in ko t je šel zopet na sejo, je hotel ;
zvedeti, kaj je temu vzrok, j ( -Predsednik je vprašal dva čla- j I na na seji, zakaj ga nista obis- J } kovala, in sta odgovorila, da J i ga nista mogla najti, in objed- | " nem sta se izjavila, naj gredo ! t JPoljaki k poljskim društvom. < „ Za takih slučajev vem več in j so resnični.
Učimo se spoštovati naš na-i rod in ne sovražiti samega se-, be in samo razdor in prepir de-[ lati med seboj. Kako grozno napadanje in huskanje se vrši proti Slovenski Ligi, ko vendar ni nič nasprotnega in hudega 1 v njej. Ravno narobe, zelo po-
*	trelbna in koristna je Liga. I Kmalu se bo pokazalo, kje ;e 1 večina naroda, namreč ne med 1 mrtv0 internacijonalo, pač <pa : med hitro napredujočo, pleme-
*	nito Slovensko Ligo. Če bi pa 1 Slovenci sledili interrtacijonal. 1 mazarjem v Chicagi, bi ne bilo » druzega kot Zavrtnik, Kristan
-	in par drugih bi postali milijo->» narji, delavec, slovenski narod, ^ pa bi bil še nadalje to kar je:
-	zaničevana para.
z Bratje Slovenci, sestre Slovenke, 'bodimo složni, ne pu-i stimo nikomur delati med nami -J prepira, najmanj pa c. kr. re-j
zervnim avstr. častnikom, kij" so se priklatili sem. Združimo s se, kajti kateri narod je zdru- -žen, ima veselje in ljubezen in zaupanje v samega sebe ih ta- J ko tudi napreduje.	- • i
, Tu v Ameriki je eno mesto, J kjer je nad 200 slovenskih dru- « žin, pa tudi najmanje svoje tr- J govine, nimajo, to pa zato, ker « verujejo v mednarodnost, pod- J pirajo tujce, sami pa nič nima-( < jo, in tako se počasi izgubiva- * jo. Poglejmo naše slovanske] I ■brate Cehe, kako so izobražen J narod, in vsak Ceh je ponosen, I 4 da je Slovan, zato pa'tudi na- J predujejo. Tudi mi Slovenci i počasi sicer, pa gotovo napre- 4 dujemo. Mnogo rojakov je 4 sprevidelo, kaj je vzrok, da smo 4 zaostali. Rodoljubi so prišli na I dan in .pričeli delati z vso vne- A mo in ljubeznijo. Zavedati se 4 je treba. Ne šopirimo se s tu- J jim, rabimo le naše pristno 4 blago. Tu na Blue Island ave. J in 21. ulici je slovenski krojač J Marin-čič, ki ima vse napise 4 znotraj in zunaj v slovenskem * jeziku, pa ga Slovenci spoštu- 4 jejo in radi k njemu žv&hjajo, J pa tudi tujci ga raditega ne so- 4 vražijo, razven kakega "fraj- j tarja". Tudi eno slov. gledališ- 4 če je v slovenskih rokah, ku- J pil ga je rojak in narodnjak Jo- 4 sip Omerza na, W. 26th St. bli- J zu Kenzie St.	4
Cilam tudi srbske časopise * in tam berem, kako podijo av- 4 s-trijske čete dan za dnevom 4 ženske in otroke iz. Bosne tn 4 Hercegovine v Crnogoro, kjer 4 jih radi sprejemajo, ker so slo- 4 vanske krvi.
Kakor čitam, vidim, da se < redno ustanavljajo podružnice 4 'Slov. Lige. Le tako naprej do < cilja svobode.	4
Slovenec. <
_ <
POZOR!	I '
\	Pomlad je tu, treba je ? j
1	popraviti, kar je uničila V '
j	zima pri gospodarskih po- ? J
I	slop jih. Priporočam se za ? ■
P	vsakovrstna popravila in Z \
9	nova dela. Oglasite se se- 8
9	daj, ker čas je ugoden. 8 J
!	Delo izvršim v zadovolji z 4
V	nost vseh. ,T j
9	FRANK HOČEVAR. 9
Stavbenik.	9^
1099 E. 64th St (66)
i
i BMUBQ ZOBOZDRAVNIK, j
1 1 ——; i t
Dr. A. A. N ; Kalbfleisch,
|| 6426StCbirATe. j j i
; Govori te slovensko in Hrvat- | I iko. Točna postrežba. Oaso- j ' piši na razpolago. Ženske strežnice.
uimi zobozdravnii- 11 J .j ; k« urad i mestu, kjer se govori ; ; ! I slovensko in hrvatsko.
Uradne urei	|
I Od 9<30 do 11*30 dop.
Od 1:30 do 5.-00 pop.	!
I ! Od 6:00 do 8KX) nrečer	;
j ; Telefon urada:
East 408 J.
l I	Telefon stanovanja: 1
Eddy 1856 M. !
s....................../
A
jflp
Irl^H ^B W
National Drug Store! ;
Slovenska lekarna.
vogal St. Clair ave. in 61. ceste. >- S posebno skrbnostjo irdeluje-mo zdravniške predpise. V zali logi imamo vse, kar je treba , v najboljši lekarni.	(45) t
•oba ae odda ▼ najem xa enega ali 4
I dva fanta, bres hrane. 1181 E. 60th 4 Street.	(51) 4
DRUŠTVENI OGLASI. I j
MMU4IMIM4IUMMM4
e	"SLOVENIJA"	a 4
e zboruje vsako prvo nedeljo v me- i 4 e a ecu ob 2. url pop. v proatorlh #, 4
*	na 3044 / St. Clair Avenue # *
*	Preda. F. flpelko 3604'St. Clatv. # * t- tajnik, F. Russ, 6104 St. Clalr. š' 4
*	bias. A. Pljellk, 1768 E. 43 St. « 4
*	Pojasnila dajejo predsednik In * * e tajnik. Plačuje se 91 na mesec, e *
*	Sprejema ae osebe od 16—16 let £ *
*	Zrtrovnlk, F. J. Kern. 6202 St. * 4
I * Clalr ave.	30. dec. 15. * 4
, *********
*	Dr. "SAVA" it. 87 S. S. P. Z. * 4
*	zboruje prvo nedeljo v me- * 4 . * secu v John Grdtna-tovl dvorani * 4 1 * Preds. R. Cerkvenlk 1115 Nor- *
*	wood Rd. tajnik J- Pola It r 6025. * 1
*	Glass Ave. blagajnik Anton Ma- * t
*	lovifi, 1096 E. 64 St. DruStvo da- * C
*	je $8.00 bol. podpore na teden * d
*	in $500.00 usmrtnlne. Rojake se * 4
*	vabi k obilnem pristopu. * I
*	1. feb. 16. * 2 *********************** a
*	ŽALOSTNE MATERE BOŽJE * .
*	aiov. mlad. sam. podp. druitvo *
*	zboruje tretjo nedeljo v mes. na *
*	6131 St. Clair ave. ob 2. url pop. *
*	Redne pevske vaje vsak torek ob *
*	7.30 Jtveč. na 6131 St. Clalr ave .*
*	Preds. J. Sad ar, 1113 Norwood R *
*	tajnik, L. Merhar, 1291 .E. 54St. *
*	blag. M. Glavič, 6305 Glass Ave. * \
*	Nač. F. H. Mrvar, 1361 E. 65 SL * i
*	Natančna pojasnila daje pred- * !
*	sednlk ln talnlk.	(8-15) * ;
*	* 1
***********************
« MACCABEES OF THE WORLD *
*	No. 1288.	*
*	zboruje vsako drugo ln Četrto * ,
*	nedeljo v J. Grdlnovl dvorani ob * ,
*	9. url dopoldne.	* ,
*	Predsednik, Jos. Babnlk 1387 E. * t
*	60th St. blagajnik In I. tajnik J. * J
*	E. Reberšak, 14903 Sylvia ave. * ,
*	Colllnwood, pomožni tajnik A. *
*	Gafinlk, 1366 E. 39th St. Zdrav- *
*	nlk O. H. Boulee E. 55th SL * ,
*	cor Whit tier ave. Bolniki naj se * .
*	z k! a Bij o pri pomožnem tajniku * ,
*	A. Gačnlk, 1366 E. 39tb Street. * i *******i ******* ******** :
*	SV. JOŽEFA	*
*	Sam. K. K. Podp. druitvo * '
*	zboruje četrto nedeljo v mesecu *
*	ob 2. url pop. v J. Grdlnovi dvo- *
*	rani. — Vstopnina od 18—26 leta *
*	prosta, od 25—36 leta »2.00, Od *
*	35—40 leta $2.50. Rojaki se vabi- *
*	jo k obilnemu pristopu.	*
*	Preds. F. Koren, 1583 E. 41 St. *
*	I. taj. F. Koftmerlj. 455 E. 152 St. *
*	II. taj. J. Stamfel 6127 St. Clnir. *
*	blag. John Germ, 1089 E. 64 St. *
*	Zastopnik za zapadno stran *
*	Georg Kofalt, 2038 106 St. *
*	Zastopnik za Newburg *
*	John Lekan, 3514 E. 80 St. * , ***********************
*	SRCA MARIJE (staro) . *
*	sam. žensko podporno druitvo *
*	zboruje vsak drugI četrtek v me- *
*	secu v John Grdlnovi dvornnl. *
*	Predsednica Fraftces Lausche, *
*	6121 St. Clalr ave. tajnica Hele- * 1 * na Mali, 1101 E. 63 St. II. tajni- * I * ca Francka Htnpira, blagajni- * I * e_rkA_--lJ>a Kramar, 1101 E. 62 * 1 * St. Zdravnik F. J. Kern 6202 Bt. * \ * Clalr ave. Sprejemajo se ienske *
I * in dekleta od 16—45 (1.mar. 16) * ***********************
I *	EDINOST	*
I * 81. Nar. Pevsko Pod. 8. druitvo. *
*	zboruje drugo nedeljo v mesecu * I * dopoldne na 3044 St. Ctalr ave. * I * Pevske vaje vsak torek ln četr * I * tek iveč. na 6025 St. Clalr ave. * I * Sprejonm rojake od 16—40. leta. *
*	Preda. P. Kogoj. 3904 Bt. Clalr. *
*	I. tajnik, J. Jadrlč, 1426 E. 40 3t. * I * blag. A. Zaviriek. 3332 St. Clalr. * ' * Zdravnik F. J. Kern, 6202 8L *
*	Clalr ave.	(Ž9-3-15) * ***********************
*	*
>	•* SLOVEN. NAR. ČITALNICA *
! * »boru Je sad nji četrtek v mesecu * [ * v čltalntikth prostorih na 6029 * [ * Gtaaa Ave.. — Knjige ae isposoju *
*	jejo ob nedeljah od 9—11 dop. *
*	ln v četrtkih sveč. od H8—9 ure *
*	Preds. A. PeterUn, 1134 B. 63 St. *
*	tajnik, A. Mllavec 6202 Bt. Clalr *
■	* blag. Iv. Cebular, 1229 B. 60 St. * ! * Pojasnila se dajejo ob nradnih *
1 * urah v čitalnici (1. Jan. 15.) * ; ***********************
1	* Slov. podporno druitvo *
1	# "D08LUŽENCBV" *
I	* zboruje prvo nedeljo v. mesecu *
1	* ob 9 dopoldne v J. Grdlnovi dvo- *
;	* rani. Druitvo plačuje $8.00 te- *
!	* denske bolniške podpore. *
*	Pojasnila dajejo uradniki. * !	* Pred. J. Jarc, 1358 Marquette St. * 1	* tajnik J. Travnlkar, 1371 E. 51 St *
■	* blag. M. Setnlkar 6305 Glass ar. * !	* zdravnik F. J. Kern, 6202 St. *
» * Clalr ave.	(1. Jan. 16.) *
- ***********************
;	* "SRCA JEZUBA" *
1	* zboruje drugo nedeljo v mesecu *
J	* ob 1. popol. v Knauaovt dvorani. *
1	* Sprejema člane od 16—-45 leta. *
'	* Bolnlika podpora je $6 na teden *
t	* $300 smrtnlne za $1.00 na mes. *
i	* Preds. J. Pekolj 6011 Bonna av. *
1	* I. taj. M. Oblak, 1233 E. 60 SL * ! * blag. A. Srpan 6316 Glaaa ave. *
>	* zdravnik J. M. Seliftkar, 6127 St. *
I * Clalr avenue.	(12-15)
***********************
1 *	SLOVENSKI SOKOL *
I * telovadno In podporno druitvo *
I * zboruje vsako tretjo sredo v mes. *
*	na 6131 St. Clalr ave. ob 8. sveč. *
*	Star. Pr. Kogoj, 3904 St. Clalr. *
*	taj. F. Hudovernik, 1052 E. 62 SL *
*	blag. J. Pekolj, 6011 Bonna Ave. * [ * zdravnik F. J. Kern, 6202 SL *
*	Clalr ave.	30. dec. 15. * ***********************
*	"VRH PLANIN"	* " * Sam. pevsko In podp. druitvo. *
*	sboruje prvo nedeljo v mesecu *
*	v Oan Btanlilč dvorani, vogal *
*	Calcutta avenue In E. 160th St. *
*	Preda. F. Grdadolnlk 444 E. 158 *
*	St., blagajnik Anton Ogrlnc, 444 *
*	E. 158 St., tajnik M. F. hitihar *
*	15712 Waterloo Rd. Tel. Wood *
*	187 R.	(4-15) * ***********************
*. Sam. pod. dr. "žuUmberk." *
*	Pred. Roman Maver, 4220 Supe- *
*	rtor ave. tajnik John Roje, 4220 *
*	Superior are. Blagaj. Frank Ma- *
*	reilč, 4331 Superior ave. Zdrav. *
*	F. J. Kern, 6202 St. Clalr ave. *
*	Zboruje zadnjo nedeljo v mese- *
*	cu ob 2. uri popoldne, na 3044 *
*	St. Clalr ave.	*
*	Druitvo daje $7.00 na teden *
*	bolnlike podpore ln USO.uamr- *
*	tnine, plačuje ae $1.00 na mesec *
*	march 16. * ***********************
*	SV. JANEZA KR8T. 37 J8KJ. *
*	zboruje tretjo nedeljo v mesecu *
*	v J. Grdlnovi dvorani, 6015 BL *
*	Clalr ave. ob 1. uri popoldne. * ' * Pred«. LJ. Pire, 6119 St. Clair * >_ * tajnik L Avsec, 5427 Hdmer av. *
*	blag. A. Zakrsjiek. zastopnik F. *
ytrnv^A^sjii
***********************
*	Blov Lovsko a. podp. druitvo *
*	*
*	zboruje drugo nedeljo v mesecu *
*	popoldne v J. Grdlnovi dvorani. *
*	Preds. J. Grdlna. 6025 St. Clalr. *
*	tajnik. A. Colarič, 1223 E. 61 St. *
*	blag. A. Kraiovec, 402 B. 156 St. *
*	zdravnik F. J. Kern, 6202 St. *
*	Clalr ave.	*
*	*
***********************
*	BV. ALOJZIJA (Newburg) *
*	k. slov. kat. podp. druitvo *
*	*
*	zboruje prvo nedetjo v mesecu *
*	v M. Plut-ovl dvorani 3611 E. 81 *
*	St. S. E.	*
*	Preds. J. Vidmar, 3566 E. 81 St. *
*	I. tajnik A. MiklavClč 3603 E. *
*	80 St. blagajnik A. Fortuna. 3593 *
*	K. Slat St.	(1-16 * ***********************
Dr. CARNIOLA, 493 L. O. T. M. M. ima svoje redne mesečne ssje vsak prvi In tretji torek v mesecu v John Grdlnovi dvorani. 6026 BL Clalr ave. (Predsednica Fanny Babnlk, 1882 E. 43rd Bt., Tajnica Julija Brezovar 1173 B. 60th St. "Blag. Mary Doles. 1692 E. 27th St.	(8ept. 1. 19,15.)
****** *************** t*
IMENIK DRUŠTVENIH URADNIKOV 8. D. Z, 61, 1. "Slovenec" Cleveland, 0.
Predsednik A. Oštlr, 1168 E. 61 St. tajnik, Josi žokalj, 6408 St. Clalr Ave. Blagaj. Fr. Osredkar, 1068 E. 68th St. Zdravnik J. M. Selldkar 6127 St. Clalr Zboruje prvo nedeljo v mesecu ob 2. url popoldne v John Grdlnovi dvorani, 6025 St. Clair Ave.
-r- ■
St. 2. "Svobodomiselne Blovenke"
Cleveland, Ohio. Predsed. A. Kalan, 6101 St. Clalr ave. Tajnica, Josip. Razinger 1118 E 63 St Blag. Fanny Blanč, 1164 E. 58th St. Zdravnik F. J. Kern, 6202 St. Clair. Zboruje drugi četrtek v mesecu ob 8. uri zveč. v J. Blrkovi dvorani na 6006 St. Clair ave.
St. 3. "Slovan" Cleveland. O. Prede. J. Schlealnger 1177 E. 60 St. Tajnik, Ad. Petrič, 1095 Addison Rd Blag. Rud. Perdan, 5802 Prosser ave. Zdravnik F. J. Kern, 6202 St. Clalr. Zboruje vsako četrto nedeljo v me secu ob 9. url dopoldne v J. Blrkovi dvorani na 6006 Bt. Clalr Ave.
St. 4. Sv. Ana" Cleveland, O. Predsed. Iv. Gornik, 1075 E. 61 St. Tajnica, Gen. Supan 5422 Stannard-av Blag. Terez. Ogrlnc. G124 Glass ave. Zdravnik J. M. Sellikar 6127 St. Clalr zboruje drugo sredo v mesecu ob 8. url zvečer v John Grdlnovi dvorani na 6026 St. Clalr ave.
it. 5. "Napredni 8lovencl" Cleveland, Ohio.
Predsed. Fr. Lenče. 1169 E. 58 St. Taj. Frank Weiss, 6926 Hecker ave. Blagaj. Jos. Prime, 5714 Bonna ave. Zdravnik J. Neuberger 6428 St. Clalr Zboruje drugo nedeljo v mesecu ob 2. popoldne v L. Schwalbovl dvorani na 6131 St. Clalr ave.
it. 6. "Slovenski Dom" Nottingham. Preds. L. Rehar, R.F.D.1 Euclid O. Tajnik F. Lopatič 16706 Waterloo Rd Blagaj. John Fabec, 766 E. 200 St. Zdravnik F. J. Kern, 6202 St. Clalr. ' Zboruje prvo nedeljo v mesecu ob
>	9.30 dop. pri br. John Fabec.
1	____________
SL 7. "Novi Dom" Cleveland, O.
>	Predsed. Jac. Fortuna, 1204 E. 167 St. i	Tajnik L. Safran, 4803 St. Clalr Ave. 1	Blagaj. J. Berkiopec, 1090 E. 66 SL i	Zdravnik F. J. Kern, 6202 St. Clalr. i	Zboruje prvo nedeljo v mesecu ob 1	9.30 dop. v J. Blrkovi dvorani.
1 St. a "Kras* Colllnwood,. O.
i	predsednik J. Demiar, 1177 B. 60 SL
t	Tajnik, Ig. Med>ved, 706 B. 160 Bt.
1	Blagaj. L. Trček, 15617 Holmes ave.
s	Zdravnik F. J. Kern, 6202 St. Clalr.
t	Zboruje prvo nedeljo v mesecu ob
i	9.30 dopoldne v cerkveni dvorani
i	na Holmes ave.
t	SL 9. "Glas Clevelandsklh Delavcev" , Cleveland, Ohio.
^	Predsed. J. Menart, 14903 Sylvia ave.
i	Tajnik, fttef. Plrnat, 1089 B. 66 SL
i	Blag. M. žlindra, 6123 8t. Clalr ave.
i	Zdravnik F. J. Kern, 6202 St. Clalr.
^	Zboruje tretjo nedeljo >v mesecu ob
^	9.30 dop. v Schwatbovi dvorani, na
k	6131 St. Clalr ave.
\	St. 10. "Mir" Newburg, O.
>	Predsed. Ig. Baznik. 8117 Aetna Rd. k Taj. Frank Stavec, 9727 B. 77th St. 6 Blagaj. Tom. Mnvar, 3559 B. 82 St.
*	Zdravnik F. Kuta, 7326 Broadway.
*	Zboruje četrto nedeljo v mesecu ob t 2. url pop. v Smrekarjevl dvorani.
&	it! 11. "Danica" Cleveland, O.
&	Pred; Agnes ZalOkar, 899 Addison Rd.
*	Taj; Ivana Jerian, 987 B. 76th St.
*	Blag; Ana Blatnik, 6304 SL Clalr ave. t	Zdravnik F. J. Kern, 6202 St. Clalr. k	Zboruje drugI torek v mesecu ob 8. i	zvečr v John Grdlpovl dvorani.
t it. 12. "Ribnica" Cleveland, O.
I	Predsed. Fr. V Iran t, 969 Addlaon Rd. I Tajnik Ig. Pečar, 6028 SL Clalr ave. Z Blagaj. Nlck Vidmar, 1146 B. 60th 84.
I	Zdravnik F. J. Kern, 6202 St. Clalr.
}	Zboruje drugI četrtek v meseeu ob 3.
y	url zvečer v John Grdlnovi dvorani.
I it. 13. "Dobrodelne Slovenke" Nottingham, Ohio.
b	Predsed. Iv. Koprlvec, P.O. Euclid, O.
I	Taj. M. Drugovich 15908 Keewanee
I	Blagaj. Ang. IvanČIČ, 1280 E. 168 SL
l	Zdravnik F. J. Kern, 6202 SL Clalr.
I	Zborbje -zadnjo nedeljo v mesecu ob
I	2.30 pop. pri Joaip Drugovlch.
iL 14 "Clevelandskl Slovenci" Cleveland, Ohio.
k	Predsed. Fr. Laurlč, 6011 Glass ave.
I	Tajnik John Korn, 1153 E. 60th St.
I	Blagaj. Fr. Jerlna, 6120 8t. Clalr ave;
l	Zdravnik F. J. Kern, 6202 St. Clalr.
I	Zboruje vsako drugo nedeljo v mese
I	cu ob 9.30 dop. v J. Grdlnovl dvorani.
I it. 16. "A. M. Slomiek" Cleveland, Ohio.
I	Predsed. Jos. Megllč, .1397 E. 51«t SL
I	Tajnik Leop. Kuilan, 6314 OrtonCL
a	Blagaj. Fr. tnldarilč, 5710 Bonna ave
(	Zdravnik J. M. Sellikar 6127 St. Clalr
£	Zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu
§	ob 2. url pop. v Sol. dvorani sv. Vida.
iL 17. "Franca Prei^n" Cleveland, Ohio.
*	Predsed. A. M. Kol ar, 3222 Lakeside
*	Tajnik Joe. Btampfel. 6129 St. Clalr i Blagaj. A. Anilovar, 6111 *t. Clalr av
*	Zdravnik J. M. Sellikar 6127 9t.Cla!r
*	Zboruje vaako prvo sredo .v mesecu
*	ob 8. url zv. v John Grdlnovl dvorani
£ 8L 18. M8v. Clrl In Metod" a	Cleveland, O.
*	Pred. los. Zakrajftek, 6216 SL Clalr
s StS-S
*	Zboruje vaaKO ceirw neueijj ....
r	...... f 1 ' »f s ig
- PRVA IN EDINA SLOV. TRGOVINA —.
' S SINGER ŠIVALNIMI STROJI 1
Celemu svetu so znani	flM y/^NgQBJM
tudi naše slovenske gos	^■^^^JjjM
""l1	podlnje spoznavajo, da le jJHfflnBKKKo^B
na singer šivalnem stroju	^BgjgQStfv 11
lahko Siva vsake vrste	.8 ~
blago, tenko ali debelo.
Vsak teden pride 1 mojo trgovino kaka slov. gospo dinja, ki vpraša, če bi hotel zamen jati njen stroj s Slngerjevlm. če hočete torej imeti dober Singer šivalni stroj za hitrejše in boljše šivanje, pridite v mojo trgovino, kjer se lahko pomenite v slovenskem jeziku, če nim ite denarja, da bi takoj plačali, lahko odplačujete po $1.00 na mesec, ali kolikor hočete. Pri meni dobite ilvalne stroje od $5.00 naprej ln '»e potrebno orodje.
L RUDOLF PERDAN, J
--6024 ST. CLAIR AVE.	—1
___________ 1 fflriff
25 KUPONOV
?ii opravičujejo do lega le- ^^^
pega darila ali do katerega
druzega, kar si zberete. En
kupon dobite ▼ vsakem pa- ^^^^^^
paketu	^^^^^
8 HOUR UNION
t
Scrap Tobacco
Kupite danes en paket in začnine hraniti kupone. Radi bodete 8-bour tobak čikali, ker je najboljii za čikanje. Prinesite kupone Eight Hour Tobacco Co. 2330 Ontario St, ——- Cleveland, Ohio. Union mad«
I	.......f
TEL. FRINCBTON 1SSS4.
CRANK ČERNF
JU	SLOVINSKA TKGOVMA
S FINIMI URAMI, DIAMANTI, GRAMO- I FONI, SREBRNINO IN ZLATNINO.
6033 St. C/mir Are.
Kadar lellte kupiti dobro uro In drugo zlatnino, Columbia grafofonc. ploKc v vseh jeslklh, posebno Importiran« slovenske ploiče Is stare doaoriae ter vse v to stroko spadajoče predmeta, obrnite se saupno aa svojega rojaka. Prodajam tudi aa mesečna odplačilo. Točno popravljanje ur, slatnlae in grafbfonov. Vsako blago je janCeno.
■■ J. S. Jablonski, |
Slovenski fotograf I
M22 St Clalr Ave.	MM Umhmj I
I Izdeluje slike sa Seuitbe in dreiineke slike, otroike I rfike, po najnovejši modi in po niekih cenah. Za |M8 I vrednostnih slik (en d nest), naredimo eno veliko sliko ▼ naravni veHkoeti I zastonj.	-v
m' VSE DELO JE GARANTIRANO, t*
■S
TARE $322 afe^^^jgrj
__I-H. mil-----......a g
5 s^ffiž? essr^«- --- j
I	§
IftQIP Qlovenski po-1
J Vri/11 tJgrcbni zavod, zaloga
Apv p pohištva, peči j in barv.
L t Lt Kočije in avtomobili za UUUUj poroke, kiste in druge
flaqpfpsyCTtop^gigi prilike.
tK^aglcR&OJCowTriOWM *	__. ; ./li ||
6108SM3« I Ž^ttgZZ.
AMM.	tfiikin t^ii in nrfhuif II
>	* . ^ r*^*"*_ ^ ji
p^r*rufka ieuin
Iz ruskega vjetništva se je
oglasil enolfetni prostovoljec g Maksimiljan Gliha, sin trgovca Maksa Glihe iz Unca pri R,-k^kti, Pisal je dve dopisnici datirani z dne 27. aprila. Nahaja .se v mestu Sysrafti, Simbirska gubernija.
Kaj se vse najde na smeti-šču. Trije otroci mizarskega mojstra Jožefa Šenica, v Spodnji Šiški so brskali na javnem smetišču. 'Tu je našel 3letni Ivan zamašenp steklenico, v kateri se je nahajal karbol ter pokusil t0 tekočino. Dobil je težke notranje okvare.
Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske. V času od 9. do 15. maja je bilo 20 novorojencev, \\ novorojenec. Umrlo jih je 19, med njimi 10 domač, in 9 tujcev. Za davico je iumrl 1 tujec, za jetiko 7 0-seb, med njimi 3 tujci; za različnimi boleznimi je umrlo 11 Za infekcijoznimi boleznimi je obolelo v tem času 10 oseb, in sicer za legarjem 7 tujcev - vojakov, za davico j tujec in za egiptovsko oeesnq boleznijo 2 tujca, med njima 1 vojak. Izmed mestnega občinstva ni bilo ta teden nobenega naznanila nalezljive bolezni.
vece. Imel je k sreči med ujet-■ rtiki tri dobVe prijatelje. (X fcvo-' jem begu pise Petek svojim
j domačim: "Dne 6. aprila pono-• či smo srbskega paznika, ki nas - je stražil, nenadoma prijeli in 1 ga zadušili. Vsi štirje sipo ta-1 koj zbežali proti bojni črti ih smo. mrtvim Srbom odvzeli : njih obleko. Kmalu smo izgledali kot pravcati Srbi. V bojni črti smo tudi streljali na avstrijsko stran, seveda visoko v zrak. Dva dni smo ležali v strelskem jarku in Srbi nas niso spoznali. Tretji dan je izdal srbski poveljnik povelje za bajonet ni "juris". Mi štirje smo prvi in najhitreje zbežali proti Avstrijcem, pometali puške I proč in držali roke v zrak. Dali smo se od naših ujeti in jim povedali, da smo Avstrijci. — Sest dni že nismo skoraj ni-•Ičesir zauzili. Kar tresli smo se od gladu. Maši tovariši, ki so nam krepko stisnili roke, so nas peljali -k vojni kuhinji, kjer smo se potem nasitili.
Kdo ve kaj? Pogreša se že od 2. novembra Janez Rada-novič, od 26. domobranskega polka, 5. kompanija, vojna pošta št. 48.. doma iz Velikega Obrežja. O njem se ve samo to. da je bil .novembra zve-I čer ostal na bojišču v jami in
-a ljem.
a> Železniška nesreča pri Zida-' nem moatu. "Gfrfczet Tagblatt"
ri poroča: 19. maja ob 1. zjutraj 1- je blizu postaje Zidani most za-s- vozil nek osdbni vlak v tovor-e ni vlak. ^Poškodovanih je bilo it 7 voz, več oseb je bilo ranjenih 1- Premetena in skrajno prodr-a zna tatica. Iz Gorice poročaj^: Prošli teden je neka prebrisa-u na ženska na Jesenici pri Oreh-i- ku na Cerkljanskem po noči a ukradla v neki hiši vola. 2en-a ska je baje doma iz Kanala in
-	govori več jezikov.. Da je spoz-» nala razmerje v vasi, je tam , prej nekaj dnij dninarila. Tisti
večer je celo najela v vasi ne-* kega fantiča, da bi ji pomagal c gnati vola v Hudajužno, cesj da ga je kupila v Ravnah pri 1 Cerknem. Ponoči je kar odšla t v dotični hlev in s fantom od-
-	peljala vola. V Hudijužni ga je'
-	skušala spraviti v kak hlev, a . ker so ljudje še spali, ga je . gnala h "Kovaču", kjer je mes-> niča za vojake. Kovač je takoj . dal poklicati domačega mesar-, ja Miha Zgaga, ki pa je takoj : sumil, da je stvar nepoštena. . Na vprašanje, kje je vola kupi-i la, pravi, da v Rameh, kjer pa , je Zgaga dobro znan. Ker ni
: imela živinskega potnega lista, 1 jo pošlje Zgag ponj, rekoč, naj vol ostane tacaš* tam. In žen-1 ska gre res naravnost v Ore-hek k podžupanu, ki ga pa ni I bilo doma. Žena podžupanova je rekla, da se na to ne razume. Kratkonialo sed-e tatica in sama spiše potni list za vola. Ko pride župan domov, hiti za njo in jo doide vrli Jesenice. Zahteva od nje potni list nazaj. I Ona mu pokaže revolver. V tem pa pride že avizirana orož. patrulja, vin odvede žensko v Cerkno.
Slovenec zbežal iz - srbskega .ujetništva. Veleposestnikov sin 1 Ivan Petek iz Vrtič pri Gornji sv. Kungoti se je udeležil kot kolesar bojev zoper Srbe.. Bli- * zu Belgrada se je bojeval, a je bil z 20 drugimi kolesarji vred dne 16. februarija ujet. Do dne 6: aprila je (bil v srbskem ujet-ništvu. Kopal je jamo za mrt- ^
a sila 9ta se pri nekem kmetu, ga
i: prosila ia kriih in vprašala,
kje je pot v Italijo. I- Iz obupan ja? V Cerovem pri
e Gorici je posestnik Karel Prin-k čič, zajemajoč vodo iz domače-a ga vodnjaka našel truplo svoje
0	sestre Katarine in njenega pet r, mesecev starega sinčka. Kata-1- rina Prirtcič je sebe in svojega
1	otroka s£ftia usmrtila.
a Kuine 'bolezni v Zagrebu.
-	Koncem prošlega tedna je bi-. lo v Zagrebu bolnih 14 oseb na t davici, 34 na škrlatici, 68 na
-	ošpicah, 1108 na trebušnem le-
-	gar ju ( med temi 103 vojaki), i 13 na disenteriji (vsi vojaki), . in 14 na pegastem legarju.
: V Krapinske Toplice je do-
-	slej prišlo se zdravit 200 strank i s ,3(66 osebami.
Omejitev nošenja orožja in 1 municije. Dunajski uradni list r z dne 21. maja priobčuje odred-
■	be glede posesti orožja, muni-
■	cijiskili predmetov Jn razstre-1 ji v in glede prometa ž njimi. Te odredbe veljajo za Tirolsko Predarelsko, Solnograško, štajersko, Konoško. Kranjsko,
1 Gorico in Gradiško, Istro. Trst in okolico. Na podlagi teh odredb lahko prepovedo deželne vlade nošnje in posest orožja ter odredijo, da se mora vse orožje, municija in razstreljivo izročiti oblastim.
Pobiranje orožja, streljiva in raznesil na Primorskem. Tržaško namestnistvo je izdalo naredijo, ki prepoveduje izdelovanje,, prodajo, posest in nošenje orožja, streljiv in raznesil vsake vrste. Kdor ima orožje ali streljivo (tudi upravičeni orožarji), je mora oddati tekom 24, oziroma 48 ur najbli-j' žji orožniški postaji ali politični oblasti. Izvzeti so le javni nastavljenci in pa člani oblast- * veno dovoljenih strelskih zborov. Prestopke proti tej nared- JI bi bo.do politične oblasti strogo kaznovale.	i Pošiljatve vojakom. V sled 1 nakupičenja se do preklica ne ; bodo več sprejemale pošiljatve 1 kot vzorclna naslove vojakov ( na bojišča. Ze sprejete pošilja- t tve se 'bofjb vrnile odpošiljate- 1
i1 g> VABILO NA PIKNIK,
KATEREGA PRIREDI
društvo France Prešeren,
• ŠT. 17 S. D. Z.
DNE 27. JUNIJA 1915.
na Kastelicevih (prej Jernkovih) farmah
Pobra zabava z obilnim okrepčilom in počitkom v senctyjcoiatih dreves, je zagotovljena vtem.
Vableni so vsi člani Zveze in ostali Slovenci.
ODBOR.
ma'' daljši dopis> iz katerega
1. posnemamo te-le podrobnosti;
i- S podporo okrajnega glavar-ja dr. Weissa in okrajnega šol-e škega nadzornika Dreflaka se
ti je v Krčevini pri Mariboru o-v tvorila 4. razredna poljska ljudska šola. Trije razredi «0
-	nastanjeni v šolskem poslopju; i za en razred pa se je najela soil ba v privatni hiši. Na poljski . šoli poučujeta učiteljici Marija i Bandrovvska in Mihalina Fial-e kowska ter katehet Lukasik. 1 Več poljskih dečkov obiskuje
-	mariborsko gimnazijo in realko. Učne knjige sta jim brez-
. plačno preskrbela ravnatelja r dr. Tominšek in dr. Bittner.
Da se člani poljske naselbine . med sabo spoznajo, se prireja-. jo 2 krat do 3 krat na teden , sestanki. Z ozirom na to je sprejela mariborska slovenska čitalnica poljske begunce v vrsto svojih Članov gostov, na-| ročila za nje poljske Časopise , in jim dovolila, da lahko vpo-rabljajo dvorano, klavir in druge naprave v "Narodnem domu". •Mariborski Poljaki so tudi 'hoteli praznovati obletnico poljske konstitucije in poljske vstaje pod Košciuszkom. Praznovanje bi se imelo končati 'dne 2. maja s koncertom, de-klamacijami in govori v "Na-' rodnem domu". Slovenci so 'pomnožili poljski pevski zbor s svojimi pevci in prevzeli del 1 godbenih točk v svoje spretne roke. XV>, koncert se ni vršil, 1 ker ga je prepovedal maribor- ] I ski magistrat, češ, da ima pri- ; reditev politično tendenco. Tu- « Idi pritožba proti tej prepovedi j na namestnistvo v Gradcu ni < imela uspeha.	l
Vojne poroke. V Brežah na j Koroškem, kjer je zdaj šola , enoletnih prostovoljcev, sta se , pred odhodom na bojišče poro-čila dva enoletna prostovoljca, r Jurij. C.iureo z učiteljico Emi- j lijo "Gorato iz Trsta in Emil ^ Tomšič z učiteljico^Ano Kra-šovic s Kranjskega.	,
V Rutah pri Beljaku so te I dni prijeli dva ruska vjetnika, k ki sta pobegnila iz vjetniškega r taborišč^ v Knittelfeldu. Zgla- t
Izpustitev -hrvatskega mini
•	stra i* francoskega vjetiuitva.
Hrvaški minister grof Boži-io- dar PejaČevic je od svoje bo-
0-	lezni okreval in se bo najfcrže v najkrajšem času smel vrniti
>il iz francoskega vjetnišfrva f v y. domovino. jDblgotrajnim po-e- gajanjem zunanjega ministr-|ji stva se je posrečilo, dobiti od ►ri francoske vlade dovoljenje za nj izpustitev hrvatskega ministra, ni Izpustitev se bo izvršila potom r0 zamenjave. Avstro-Ogrska je "ti dovolila za grofa Pejačeviča a, izpustitev v Avstriji internira-e- nega odličnega Francoza, ta Maribor. Razširjenje ie-j- lezniike proge. Kakor ni poroča "Grazer Volksblatt", n so dela na Tezni pri Maribo-
1-	ru — med progo iMaribor — Trst in Maribor — Beljak — že malone končana. Tam pri-
a pravlja železniška uprava nov, 1- izmikalni kolodvor, ki bo ob-n segal več kakor 20 tračnic. S i- tem postaneta mariborska ko-0 lodvora pravzaprav en sam ve-
0	lik kolodvor, največji kar jih >, ima južna železnica. Pri delu k je zaposljenih na stotine vojnih i. vjetniKov, ki so nastanjeni v
-	d veli velikih 'barakah. — (T u-ji gosti.) Začetkom vojne
3 je pridobil Maribor skoro čez I. noč po svojem prebivalstvu tu- ■ j je lice. Dospelo je na stotine j ; I eguncev Poljakov, tako, da J sta poljščina in slovenščina : -' kmalu skoro prevladovali nem- J
1	ščino. Kakih 14 dni sem, pa se1
-	je Poljakom, Slovencem in ' .'Nemcem pridružil Še nov ele-h ■jment, in sicer Italijani. Tudi f
-	teli je *>edaj že zelo mnogo, to- (
•	liko, da sc italijanščina po jav- 1
•	nih šetalfščih že prav določno > : razlikuje od ostalih jezikov.
Po večini gre tu za goste iz ' . Trsta, Gorice itd. Da pa v ve- 1 černih promenadnih urah do- I bodo šetališča še prav poseb- c no pestro lice, je videti tudi J mnogoštevilne narodne noše ' iz Dalmacije, kakor tudi bosan- ' ske Mohamedance, prvi z niz- 8 ko čepico .druge z visokim tur-banom. •— )Flo 1 j a k i v M a- d riboru. Iz Maribora priob- k čuje krakovska "Novva Refor- t
Iz stare domovine.
Sleparski ogrski armad ni do
i bavitelji. Iz Budimpešte poročajo: :Na podlagi vojaški oblasti došlega naznanila, je bil aretiran trgovec Jakob Feny> ves zaradi sleparstva. — Fe-nyvas je z drugimi dobivatelji dobavljal za armado blago, pri čemur je oddajal mnogo manj vrednega materijal&r, Pri hišni preiskavi se je našlo mnogo obtežilnega materijala, zlasti pisem in 150.000 kron denarja. Fenyvesa so oddali vojaškemu sodišču. — Iz Neumarkta na Ogrskem poročajo: Tukajšnje sodišče je po tridnevni razpravi obsodilo mesarja in podjetnika Aleksandra Banya-ija na sest let v prisilno delavnico in 1500 kron globe, njegovega pomočnika in sokrivca Benjamina Csergedija in Abrahama Bernsteina na šest in osem mesecev ječe. Dobavljali so vojaškemu erarju mesto belega govejega mesa, meso bivolov, da, kakor je dognano, celo meso bivolov, ki so poginili za raznimi (boleznimi. Obsodba vzbuja v mestu veliko zanimanje, ker so bogatega mesarja od vojaščine zato oprostili, da je lahko postal, dobavitelj za armado.
Umrli so v Ljubljani: Dine 14, maja: Katarina GorjancJ zasebnica 661et. /Poljanska ce-| sta 18. — Dne 17. maja: Ivana Kavčič, gostilničarjeva soproga, 41 let, Privoz 4. — Dne iS. | maja: Fran Msrfkovec, kajžar-jev sin — hiralec, 23 let. Ra-Sjdeckega cesta 9. — Peter M,y-I siov, pešec 9. peš polka, v vo-ifjaški rezervni bolnici. — Dne 1
19. maja: Janez Slivnik, občin-, ski ubožec, 61 let, Radeckega ieesta 9. — Jakob Draksler, de- 1 pivec — 'hiralec, 63 let, Radeč- I kega cesta 9. — Ivan Turšič, 1 črnovojnik, v garnizijski bol- 1 nišnici. — Dne 20. maja: Pav- i pina 'Kromar, rejenkak 4 tedne, j Streliška ulica 15. — Valentin 1 pt^ipnik, sin vdove okrajnega 1 Mjage, 5 mesecev, Dolenjska 1 cesta 62.
[Prihranite] " PONUDBA VELJA DO X. JULUA '15. Prihranite I
»00 VASA Z1VLJEMSKA PRHKA ^
I .t.mogi»wm $ 10 X-RAY preiskava za $2. '"-"g'"0- | i ■■■■ O Ne pustite te prilike $^HH^HHj
Če niste popolnoma zdravi, berite vsa-	I
^^^ ko besedo na tem oglasu, pridite k me-
ni se ta teden.
I	samo juuja veuavno. ■U^H
Vam da teIo z kar
velja vedno $10 SAMO ZA $2.00» Vaše telo se popolnoma preišče potom kemične analize in mikroskopa.
Preiskovalna soba Ta soba je popolnoma opremljena mikroskopi?rta, R^NOGO JIH «JE OZDRAVELO* Električna, zdravilska soba s soičnim kopališčem. Električno kopališče fluroskopična in X iarki preiskovanja, preiskavo krvi in vode. v Karlovih varih in elektitčno zdravljtnje Z vsemi temi aparati n« razpolago nam ni treba ugibati o vaši boleMiii.	..	.	, ,	.	., . .. - ,. ... . .	. .	«____za bolexni revmatixma vsake vrste terdrugth telesnth bolečin.
.	Stotine ljudi iz vseh krajev Amerike in tisoče ljudij iz te^a mesta je popolnoma ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^
ozdravilo, dasi ao bolehali na kroničnih boleznih. Zdravimo 2e tekom zadnjih 20 let. Mnoga Clevelandčanov, katerim so zdravniki povedali, da ne morejo več ozdraviti, je priilo k nam in imo jih ozdravili. Danea ao zdravi in veseli. Z I veseljem vam povem njih ime in naslov in tudi oni bodejo veseli, da vam povedo kako so ozdravili. Kar sem storil za nje, lahko storim za vas.
I Vas hočem ozdraviti, če mi daste priliko. Jaz hočem pogledati v I vaše telo in povedati, kje ste bolni, in to naredim ta teden za $2 samo če prinesete ta oglas s seboj.
BLM^^H Dr. SIEGELSTEIN,
746	vrat
•	I
URADNE URE: OD 9. ZJUTRAJ DO 4. POPOLDNE. ZVEČER OD 7-4 slalicM^ ^^. — "^»VS^	OB NEDELJAH OD 10-12 DO POLDNE.
L fl") AA 1 Ll	'l*.	• L 1 * 1 ^ * T.lcoi do nreiskan »«m porem, č. •« »»»lahko ozdravi z električnim *dr«T(j«njem, katero rabim j«*. T« xdr»»-
a $Z.uU lahko sprevidite svoj bolni polom	^ «««01». po».,j.. wah.u^ ™ d^
"Oev. Amerika" 35. Junija 15
IIH ' I Ml I SI mV— I ' U«