Cena 10c., letno $1.00
W(š
'MESSENGER' GLASILO SLOVENSKEGA DRUŠTVA. U'MELBOURNE.
LETNIK XVI, ŠTEV. 3
Registered for posting as a periodical — Category "B"
MAY/AUG. 1971
RADI BI VAM POVEDALI . . .
ne pravljico, temveč resnično zgodbo iz. našega življenja, katero že marsikdo izmed nas prav dobro pozna.
Prepričani smo, da se živo spominjate tistih prvih dni, ko smo pred mnogimi leti prišli s težkimi srci in praznimi žepi v tujino. Verjetno je takrat bila naša največja želja po družbi naših rojakov in do-motožje po domači grudi, katero smo pustili tako daleč za seboj.
Dolgo časa je že preteklo od tedaj, vendar se je že takrat začela med nami vzbujati želja po skupnem slovenskem središču. Ni bilo dolgo od tega, ko se je kopica domoljubnih rojakov zbrala in začela postavljati temelje sedanjemu Slovenskemu društvu.
Res je, da se to društvo le počasi razvija in je še danes v primeru z drugimi majhno. Toda nikakor ne moremo reči, da je bil ali pa, da je še danes trud sodelavcev S.D.M. majhen. Ne dragi rojaki, vzrok počasnega razvoja našega društva ne zavisi samo od odbora, temveč nas vseh, ki stojimo ob strani s prekrižanimi rokami in čakamo na čudeže. "Nebeška mana" ne pada nikjer, čeprav nam jo je France Prešern tako lepo opeval.
Neštete prireditve S.D.M., katere ste tako veselo obiskali so bile delo peščice neplačanih odbornikov v njihovem prostem času. Dobiček teh pa ni šel v žepe istih, temveč v skupno blagajno S.D.M., tako, da imamo sedaj popolnoma odplačan Slovenski dom. Povrh tega smo, kot Vam je mogoče znano tudi obnovili in olepšali te prostore, ker zaenkrat še nismo denarno sposobni pričeti graditi stavbo z dvorano in ostalimi potrebami, kar pa imamo v načrtu za bližnjo prihodnost.
Čeprav so načrti za bodoči Slovenski dom že na poti, so pa vendar na žalost problem le manjšine Slovencev, vsi pa le vemo, da bo to v korist nam vsem. Zato naj ob tem potrkamo na Vaša srca: se-žimo si v roke in podajmo se skupaj v lepšo prihodnjost.
Med tem časom pa naj nam bi obnov-
ljeni prostori služili za družabne večere, čitalnico in uradniške posle.
Pred kratkim se nam je pri delu pridružila naša mladina, katera je pod vodstvom g. S. Pence ustanovila svoj mladinski odsek in sedaj počasi zbira še več mladih Slovencev in Slovenk v svoje članstvo.
Naša nogometna ekipa "Kew/Slovene" služi kot interes in razvedrilo našim fantom in se vsako nedeljo popoldne s pomočjo navijačev zbira na zelenem polju, na našem igrišču v Yarra Bend ali pa na igrišču nasprotnika.
Dvakrat na leto odpotuje naša skupina v domovino po znižanih cenah, poleg tega pa Vam društvo kot član internacionalne potniške organizacije omogoči osebna potovanja z velikim popustom. (Pišite za informacije).
Gospa Dragica Gomizelj je kot bivša dolgoletna odbornica S.D.M. zaposlena pri
emigracijskih oblasteh v pomoč novo-došlim rojakom. Tudi tukaj bi rabili Vašo pomoč pri iskanju zaposlitve in stanovanjskih prostorov za novonaseljence.
Naj ob zaključku zaprosimo za prijavo tudi vse rojake, katere interesira delo na kulturnem polju, gledališču itd.
Upajmo, da smo Vam povedali vsaj nekaj zanimivega iz življenja našega skupnega doma ter želimo, da nam bo v bližnji prihodnosti, z Vašo pomočjo, možno povedati Vam več novega in lepšega.
Slovenci smo kot narod zelo majhni zato se nam ni treba primerjati z našimi sosedi, ki nas številčno mnogo prekašajo.
Pod svojo streho smo že, — skupno in složno pa bomo kmalu lahko na poti v mnogo bolj uspešno in lepšo bodočnost.
Spomnimo se ob tem na stari slovenski pregovor, ki pravi, da "v slogi je moč".
Helena V. de L.
Spremembe jugoslovanske ustave, o katerih so se že mesece vodile vnete razprave v domovini, so vzbudile veliko pozornost tudi v svetovni javnosti. Komentatorji po vseh velikih svetovnih časopisih, po radiu in televiziji skušajo tolmačiti, zakaj so bile spremembe potrebne in kaj bodo prinesle. Mnenja so seveda deljena in le bodočnost bo odkrila dejstva in pokazala rezultate.
Ustava je najvišji in temeljni zakon, v katerega okviru je postavljen družbeni in politični red vsake države. Prva ustava skupne države Srbov, Hrvatov in Slovencev je bila proglašena 28. 6. 1921. in je dobila ime Vidovdanska ustava. Že 6. 1. 1929. jo je tedanji kralj Aleksander I. preklical in potem 3. 9. 1931. razglasil, odnosno vsilil novo ustavo, ki je bila na moči vse do razpada prve Jugoslavije.
Po končani vojni je bila v letu 1946. sprejeta nova ustava, ki pa je bila že leta 1953. zamenjana z novim Ustavnim za-
BO LI BOLJE?
konom. Leta 1963. pa je bil ta zakon zamenjan z novo Ustavo, katero so sedaj spet bistveno spremenili.
Glavni namen teh sprememb naj bi bil vnesti novo medsebojno razmerje posameznih narodov Jugoslavije, jim dati več moči in odgovornosti ter istočasno okrniti vpliv centralne vlade. Da se to doseže je bilo dodano ustavi okoli dvajset sprememb.
Jugoslavija bo po novem nekaka konfederacija suverenih držav Slovenije, Hrvatske, Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne gore, Makedonije ter avtonomnih pokrajin Vojvodine in Kosova. Te države bodo imele popolno samostojnost, zvezna vlada bo skrbela le za obrambo, zunanjo politiko, enoten politični sistem in enoten gospodarski trg.
Teoretično bodo te spremembe prinesle Slovencem doma več samostojnosti in večje možnosti biti gospodar svojega. Kaj pa praktično? Bo' li bolje?
PREŠEREN PO ANGLEŠKO
Lanskega 3. decembra je minilo 170 let odkar se je pri Ribičevih na Vrbi leta 1800 rodil največji slovenski pesnik dr. France Prešeren.
"Svobodna Slovenija" v Argentini je ob tej priliki objavila njegov sonet "Vrba" preveden na 8 jezikov: hrvatski, ruski, italijanski, nemški, francoski, angleški, španski in latinski.
Mi ga tukaj objavljamo prevedenega angleščino, da damo predvsem naši mladini, ki ni preveč vešča našega jezika, priliko, da vidi vso lepoto Prešernovega opisa svoje rodne vasi in njegovo neutolažljivo do-motožje po miru in preprostosti življenja v idili domačega kraja:
O Vrba, srečna draga vas domača, kjer hiša mojega stoji očeta; da b' uka žeja me iz tvojga sveta speljala ne bila, goljfiva kača,
ne vedel bi, kako se v strup preobrača vse, kar srce si sladkega obeta, mi ne bila bi vera v sebe vzeta, ne bil viharjev notranjih b' igrača!
Zvesto srce in delavno ročico za doto, ki je nima miljonarka, bi bil dobil z izvoljeno devico; mi mirno plavala bi moja barka, pred ognjem dom, pred točo mi pšenico bi bližnji sosed varoval — svet Marka.
LICENCE
MOTOR SCHOOL
Jug. Instruktor
24-2259
To thee, sweet, happy Verba, all my prise!
Dear corner of my father's home and land,
Why did the thirst for knowledge e'er demand
My going hence into life's tortuous ways!
I should not, then, have found how joy that sways
The mind becomes but poison in man's hand;
Faith in mayself all gone, I would not stand
Here tossed by inner storms through night and days.
A helpmate and a love for me alone _
A dowry, priceless far above all mark —
I should have won with her my heart had known,
Then might have floated smoothly my life's bark,
My house, my fertile fields, and all my own
Protected by our patron, good St. Mark.
(Translated by Matthews)
r
Tel. 401-1427
Zavarovalniška dela
D. B. Motor Body Works
Strokovnjaki za popravljanje in lakiranje (Panel Beating & Spray Painting)
Vsa dela zajamčeno prvovrstna DARKO BUTINAR
8 Railway Road, EPPING, 3076
STE PORAVNALI ČLANARINO?
SLOVENCI V AVSTRALIJI
NOV KLUB V SYDNEYU
Skupina Slovencev v Sydneyu je ustanovila novo slovensko organizacijo pod imenom "Triglav" Pty. Ltd. Ta organizacija je registrirana kot družba. Njeni ustanovitelji in prvi direktorji pa so nekdanji aktivni delavci in odborniki Slovenskega društva v Sydneyu gospodje: J. Čuješ, A. Kučan, I. Košorok, S. Petkovšek, E. Firm, F. Mavko, F. Ratko, M. Šircelj, J. Škraban in A. Glogovšek.
Ta družba je v juliju t.l. izdala prvo številko svojega glasila "Triglav". Odgovorni urednik mu je g. Jože Čuješ, ki se je že izkazal pri uredništvih mnogih emigrantskih listov in je bil tudi urednik "Slovenske kronike", katero je v preteklem letu pričelo izdajati Slovensko društvo v Sydneyu.
Iz prve številke "Triglava" je razvidno, da so si direktorji zadali obširno delo, ako se bodo hoteli držati začrtanega programa. Dosedanja delavna požrtvovalnost in dobronamernost večine direktorjev te nove družbe skoraj ne dopušča dvoma v njihove bodoče uspehe. Nadejmo se le, da bodo njihovi napori služili predvsem slovenski skupnosti v Sydneyu in sirom Avstralije in da ne bodo s preveliko vihravostjo in nestrpnostjo razdvajali in cepili slovensko enotnost prav v času, ko je ta izredno potrebna Slovencem vsepovsod, tako doma kot v tujini.
CANBERRA
Po pisanju glasila Slovenskega društva v Canberri "Triglav", bo verjetno Slovenski dom v Canberri, ko to čitate, že pod streho. Upajo, da bodo vsa glavna dela končana do oktobra ali novembra. Delo vrše dobrovoljno največ člani sami po sobotah in nedeljah pod vodstvom gospoda Faleža.
V Domu bo gostinski obrat in dobra kuhinja in iščejo uslužbence ze sledeča mesta: en upravnik, eno ali dve natakarici, eno kuharico in eno kuhinjsko pomočnico ter eno čistilko.
Z obratovanjem bodo pričeli za božič.
Skupina Slovenskega Društva potuje na
Obisk v Slovenijo
v sredini decembra Za pojasnila pišite na Društvo ali telefonirajte na SDM 38-1679 g. Česniku 211-5486
SLOVENCI OB YARRY...
OB OBISKU PIANISTKE DUBRAVKE TOMŠIČ V DOMU S.D.M.
Od leve na desno: Ga. Dubravka Tomšič, predsednik SDM g. France Sajovic, podpredsednik SDM g. Pavle Česnik, g. Janez Burgar in g. Edi Polajnar.
miss t
Nepozaben dan je bil za Magdo Mesarjevo, našo kandidatko pri natečaju za "Miss Teenage of Victoria", sedemnajsti junij. Ta dan so dosegli višek vsi napori in delo ter napetost mesecev v svečani objavi zmagovalke natečaja.
Z zanimanjem smo zrli v televizijske sprejemnike, ki so nam z dvorane Melbourne Town Hall prenašali svečanost Med finalistkami natečaja, ki so bile predstavljene governerju Viktorije je bila tudi Magda z naslovom Miss Slovene Association. Njen vedno veseli in prijazni obraz se nam je nasmehljal s televizijskega aparata in potem naslednji dan s fotografije v dnevniku "Sun".
Kljub temu, da Magda ni dosegla pri natečaju prvih mest, smo Slovenci lahko ponosni nanjo, saj nas je s svojo ljubko pojavo in uglajenim vedenjem častno zastopala in ponesla naše slovensko ime na novo polje.
Kaj pa Magda sama pravi?
Takole se glasi njeno pismo, ki ga je prejel urednik "Vestnika":
Dragi gospod urednik!
"Pišem Vam zato, da bi se, prosim, v mojem imenu zahvalili Slovencem v Melbournu.
Pri mojem udejstvovanju v natečaju za "Miss Teenage Victoria" sem videla, koliko članov slovenske skupnosti mi je bilo voljno pomagati zbirati denar za Royal Womens' Hospital.
E E N A G E
17. junij je bil dosedaj najlepši dan mojega življenja, saj je bil nagrada za mnoge sestanke, skrbi in zbiranje prispevkov, katerih mi je uspelo nabrati $1450,- Bil je večer dvajsetprve izvolitve "Miss Teenage of Victoria".
Gdč. Anne Davidson je bila izvoljena za "Miss Teenage" in po koncu formalnega programa in objav nagrajenk natečaja so nas posebni avtobusi prepeljali v hotel "Southern Cross", kjer smo se sestale s starši in spremljevalci ter prejelke lepe šopke. Potem smo šli v Zeleno kristalno sobano, kjer smo imeli večerjo s šampanjcem ter smo se spoznali z raznimi osebnostmi gledališča in televizije. Bil je prekrasen in nepozaben večer.
Prosim Slovensko društvo in Slovence v Melbournu, da sprejmejo mojo prisrčno zahvalo. Še posebno pa naj se zahvalim g. Česniku za njegov velikodušni prispevek.
Vaša MAGDA P.S. Ako boste v bodoče kdaj potrebovali mojo pomoč Vam bom rada na razpolago."
LEPOTICA PLESA S.D.M. 1971
Naslov lepotice plesa S.D.M. je letos pripadel gdč. Ani Secondi.
Tudi letošnji Letni ples našega društva, ki se je vršil 29. maja v Broadmeadowsu je privabil veliko število ljudi. Izbira lepotice plesa predstavlja vsako- leto večji problem, kajti kandidatk je vedno več in izbira vedno težja.
Ga. Dragica Gomizelj je tudi letos prevzela organizacijo izbire lepotice in jo izvedla z vso že dosedaj pridobljeno izkušenostjo na tem polju.
Izmed prisotnih plesalk je izbirni odbor izbral sledeče finalistke: Stanka Cimerman, Branka Jelenič, Kristina Brozič, Ana Secondi, Mira Persik, Olivija Vondra, Marija Sužek, Biserka Debani, Katica Magoč in Vera Lin-drach.
Od teh desetih pa so bile izbrane na prva tri mesta:
1.	Lepotica plesa S.D.M. 1971 gdč. Ana SECONDI,
2.	mesto je pripadlo gdč. Oliviji VONDRA,
3.	mesto je zasedla gdč. Branka JELENIČ.
Vse tri so prejele v spomin lepa darila.
Ples v maju pa je prinesel tudi posebno značilno novost, ki je mnogim dolgoletnim sodelavcem S.D.M. povzročila obilo zadovoljstva in upa polne nade za dodočnost našega društva in organizirane slovenske družabne dajavnosti v Melbournu. Priprava dvorane, organizacija dvorane in kuhinje je bila namreč tokrat prepuščena naši mladini, ki se je pred meseci po svoji lastni iniciativi pričela združevati v Mladinskem odseku.
Lepo je bilo gledati naše mlade fante in dekleta, ko so z resno odgovornostjo na obrazu sprejemali pri vhodu goste in jih spremljali v dvorano. Ljubka dekleta pa so v obednici marsikomu poživila apetit in to ne samo za jedila.
Nadejmo se, da bodo te mlade sile vedno bolj dejavne in zavestne, saj na njih sloni nadaljevanje našega dela. Nekdo bo pač moral prevzeti našo dediščino.
NAŠE PRIREDITVE V LETU 1971 :
23. oktobra: 4. decembra: 26. decembra: 31. decembra:
Slovenski ples v Broadmeadows Miklavžev ples v Broadmeadows Piknik v Wandin East Silvestrovanje v Melbourne Town Hall
KOROŠKI BORCI	slovenska
mladina
Prejeli smo:
"Gospod Urednik Vestnika!
Tu Vam pošiljam prepis Zakona o borcih severne meje 18/19 leta. Sem naročnik na časopis "Iz življenja naših upokojencev" iz Slovenije. Star sem že osemdeset let, upokojen od 1947leta. V Avstralijo sem se preselil 1956leta. Ta časopis mi je koristil, kajti bil sem tudi na severni meji v letih 18/19. Ko sem prečit al Zakon o borcih sem takoj vložil prošnjo za bene ficijo, katera tudi meni pripada po tem zakonu. Dobil sem odločbo, da mi je priznan status borca po tem zakonu. Dobil sem že tudi izplačilo po Din 600 za leto 1970 in 1971. Mogoče je še kateri od Slovencev v Avstraliji, ki je bil na severni meji 18/19 leta. Prosim objavite ta prepis zakona v vašem časopisu. Če rabite še kakšne podatke Vam jih rad pošljem.
Lepo Vas pozdravlja	L
loško Bezjak"
Z veseljem in hvaležnostjo objavljamo gornje pismo našega rojaka, saj dokazuje, da so med našimi čitatelji tudi take nesebične korenine, ki vkljub častitljivi starosti še vedno z zanimanjem sledijo razvoju po svetu in doma in jim je pri srcu tudi korist svojih sonarodnjakov.
Prepis Zakona sam je preobširen za objavo v našem skromnem listu in mnoge točke tudi niso posebno pomembne. Zadeva v glavnem vsakogar, kdor je od 1. 11. 1918 — 1. 2. 1919 vstopil v slovenske prostovoljne vojaške enote, ki so se borile za osvoboditev severnih krajev Slovenije. Ako kdo čitateljev želi več in-fcrmacije o tem naj nam piše in rade volje mu bomo poslali celotno besedilo tega Zakona.
V petek 2. julija 1971 se je sestala Slovenska mladina v prostorih S.D.M. v Slovenskem Domu v Park Street, Carlton.
Namen sestanka je bil, da se izbere pripravljalni odbor, da se urede finančni; zadeve, da se izbere ime za mladinski odsek in da se pripravijo pravila.
Sestanku sta kratek čas prisostovala tudi predsednik S.D.M. g. Franc Sajovic ter član odbora S.D.M. in urednik "Vestnika" sr. Marijan Peršič. Izročila sta nam izvod pravil S.D.M. ter nam dala različne nasvete v zadevi osnovanja organizacije in vodstva našega mladinskega odseka.
Sledeči trije člani so bili na sestanku izbrani v pripravljalni odbor:
Finley M. PENCA — predsednik
Margaret S. VEKAR — tajnica
John PFISTER — blagajnik
Sestanek je odločil naj ta začasni odbor odpre svoj bančni račun, izdela osnutek pravil in pripravi vse potrebno za formalno ustanovitev naše slovenske mladinske organizacije v Melbournu.
S. M. PENCA
žoga je okrogla
Zato se vrti in obrača in ne gre vedno tja koder bi mi hoteli. To okušajo letos na svoji koži tudi nogometaši našega moštva "Kew/Slovene". Noče in noče se zakotaliti kamor bi mi hoteli, to je v nasprotnikov gol.
Po izvanredno uspešnem prvem letu svojega obstoja se "Kew/Slovene" letos vedno bolj pomika proti repu lestvice. Kaj je vzrok temu bi bilo pretežko pravično oceniti. Zato je bolje, da se v to ne spuščamo. Je pač tako, da so se pojavile neprilike, ki se sedaj počasi odstranjujejo. Čim se bo povrnil v moštvo pravi duh skupnosti — team spirit — v takem obsegu, kot je vladal v preteklem letu se bo pot spet obrnila navzgor.
Obupavati pa nam še prav nič ni treba, saj če pogledamo na zadevo s sončne strani smo lahko prav zadovoljni, da kljub porazom in smoli igrači in navijači niso opešali in se še vedno vsako nedeljo popoldne zberejo na zelenom polju in uživajo zanimivo in prijetno razvedrilo. Saj to je pa bil tudi naš namen ob samem početku.
več kot četrtina slovencev živi izven meja
s. r. slovenije
Najbolj zgoščene naselbine Slovencev so nastale v ZDA; računamo, da štejejo z vsemi rodovi več kot 350.000 ljudi. To je pretežno stara ekonomska emigracija, le manjši del pa je povojne in političke emigracije. — V Kanadi je zdaj že nekaj več kot 30.000 Slovencev, ki so prišli tja večinoma po vojni. Približno tako je tudi v Avstraliji, medtem ko živi v raznih deželah Južne Amerike nekaj desetin tisočev večinoma stare ekonomske emigracije in nekaj tisoč povojne politične emigracije. —V Franciji, Belgiji, Holandiji in ZR Nemčiji živi nekaj desettisoč predvojnih ekonomskih izseljencev s potomci.
—O—
Slovenci zunaj meja (pri čemer pa ne štejemo manjšin v drugih državah) so ustanovili več kot 1100 organizacij in društev, v katerih je nad 200.000 članov vseh generacij. Vsaj polovica teh organizacij in društev vzdržuje ali išče stike z
domovino. Slovensko izseljenstvo _ v
širšem pomenu besede — je med najbolje organiziranimi narodnostmi v svetu. Najmogočnejše so ustanove Slovencev vsekakor v ZDA, saj vključujejo tamkajšnje velike bratske organizacije kakih 180.000 Slovencev. Tu imajo naši rojaki lastne društvene domove, časopise, domove oddiha itd.
—O—
Med izseljenci aktivno deluje več kot
50 pevskih zborov, 40 dramskih in folklornih skupin; izseljenci imajo dva dnevnika, 13 štirinajstdnevnikov in 21 mesečnih publikacij. Med njimi deluje 17 slovenskih šol in tečajev, 53 narodnih in društvenih domov, 10 večjih rekreacijskih, športnih in družabnih centrov, 50 narodno zabavnih ansamblov itd. V prekomorskih deželah deluje pribl. 1400 knjig.
—O—
Naši izseljenci prispevajo s svojim aktivnim delom v društvenih organizacijah velikanski delež pri širenju slovenskih kulturnih tradicij med drugimi narodi, čeprav jih domovina pri tem malo podpira. Večje število naših rojakov je med uglednimi znanstveniki, javnimi delavci, umetniki in drugimi ustvarjalci. V ZDA sta dva Slovenca, člana kongresa ZDA, naši rojaki pa so tudi med visokimi vladnimi uslužbenci.
—O—
Slovenske pošte, ki jih je 593, so na evropski ravni, okrepile so dostavno službo, tako da prejemnik dobi pismo ali pošiljko že v istem dnevu, ko pride le-ta na poštni urad. Niso pa v Sloveniji na evropski ravni glede telefonskih naročnikov: Na 100 prebivalcev pride le 6,2 telefona, medtem ko je evropski povpreček 15. Zato bodo skušali doseči izboljšanje, ko naj bi leta 1975 bilo 12 telefonov na 100 prebivalcev. Seveda evropski povpreček tedaj n~. bo več 15 telefonov.
SLOVENCI DOMA
NOV VETER
početkom maja je imelo predsedstvo ZKJ sejo, ki je trajala kar tri dni. Oce-„jevali so resnost sedanjega političnega in gospodarskega položaja v Jugoslaviji. V svojih sklepih so pokazali na vzroke med katerimi eden glavnih je kvarni nacionalizem in šovinistična nestrpnost. Zato je rečeno v sklepu predsedstva: "Nadvse potreben je boj za odstranitev ostanka birokratskega centralizma in unitarizma — odločnejši in konkretnejši boj zoper vse oblike nacionalizma."
Poseben poudarek je dobila tudi "sovražna podtalna dejavnost", ugotovili so ludi "pomankljivosti v delu posameznih varnostnih služb ... ki jih bo treba odpraviti v najkrajšem času".
Tudi govor predsednika Tita na velikem ljudskem zborovanju na 1. maja v Labinu je bil skoraj ves v istem smislu:
"Ko govorimo o naših sedanjih slabostih — mislim na to, da se moramo predvsem obrniti k sebi in biti neizprosen do vseh izkrivljanj in neusklajenosti, tako med nami v ZKJ kot v vsej naši družbi. Še zmeraj imamo razne megalomanske investicijske načrte, v vsem je mnogo divjanja, ki potem povzroči devalvacijo in krize." Pozval je k odgovornosti: "Vse tiste, ki so na vodilnih mestih v gospodarstvu, bankah in drugih sektorjih našega gospodarskega življenja (in to so večidel komunisti), naj se vedejo tako, kot lo zahtevajo od njih slepi ZK, ne pa tako, kot sami odločajo.
V nasprotnem primeru bomo z njimi ukrepali odločno in dosledno; ne samo tako, da jih bomo izključili iz ZK, ampak bodo morali tudi zapustiti svoja vodilna mesta! Lotiti se moramo vsega, da bi čimprej premostili nagibanja h krizi v našem gospodarstvu."
(Po Dolenjskem listu)
POPIS —CENSUS
V VEČINI ŠOL PROSTE SOBOTE
Izmed 430 centralnih osnovnih šol, kolikor jih je v Sloveniji je 301 šola dobila soglasje republiškega sekretariata za prosveto in kulturo, da sme uvesti petdnevni delovni teden. Takšno soglasje je dobilo tudi nekaj pomembnih osnovnih 16 gimnazij (skoraj polovica) in nekaj srednjih šol. Tako je torej večina slovenskih šol z začetkom letošnjega šolskega 'eta prešla na petdnevni pouk tedensko.
V Avstraliji smo imeli te dni census, v stari domovini pa so morali 31. marca izpolnjevati vprašalne pole za popis.
Sedaj so nam na razpolago prvi podatki popisa:
Prebivalstvo: Slovenija	1.725.000
Hrvatska	4,423.000
Bosna/Hercegov.	3,748.000
Srbija	8,437.000
Črna Gora	530.000
Makedonija	1,647.000
257.000 prebivalcev, Beograd pa 1,204.000 —O—
Prve podatke o številu prebivalstva na področju Slovenije zasledimo leta 1754, ko j», stara Avstro-Ogrska začela popisovati prebivalstvo. Toda s točnimi podatki razpolagamo šele od leta 1857. Cenijo, da je na teritoriju Slovenije leta 1754 bilo okoli 700.000 prebivalcev. Poznajša redna popisovanja pa kažejo sledeče:
Skupno jih je v Jugoslaviji 20,510.000
Gospodinjstev je v Sloveniji:	515.761
V Jugoslaviji	5,391.000
Stanovaj je v Sloveniji : .	479.390
v Jugoslaviji:	5,222.000
Največ je naraslo prebivalstvo v avtonomni pokrajini Kosovo: 29%, najmanj v Sloveniji: 8%. V inozemstvu dela sedaj 682.262 delavcev iz Jugoslavije. Ljubljanske občine imajo sedaj skupno nekaj nad
Popisano			Prebivalcev
31.	12.	1857	1,072.240
31.	12.	1869	1,128.768
31.	12.	1880	1,182.223
31.	12.	1890	1,234.056
31.	12.	1900	1,268.055
31.	12.	1910	1,321.098
31.	1.	1921	1,301.701
31.	3.	1931	1,385.822
15.	3.	1948	1,439.800
31.	3.	1953	1,504.427
31.	3.	1961	1,591.523
31.	3.	1963	1,609.434
31.	3.	1971	1,725.000
PRVA TURISTIČNA
OSKRBUJE ZA VAS:
#	Potovanja z avioni in ladjami
#	Direktne polete z našimi avioni od Melbourna do Beograda in nazaj
#	Potovalne dokumente
VAŠA AGENCIJA
Rešujemo vse potovalne probleme
Vse dni smo Vam na razpolago Vsak čas lahko telefonirate, pišete ali pridete osebno v vsem zadevah potovanja.
VAŠA POTNIŠKA AGENCIJA
72 Smith Street, Collingwood, 3066, Melbourne
Poslujemo vsak dan, tudi ob sobotah, od 9.—7.
Telefoni: 419-1584, 419-2163, 41-5978, 44-6733
V uradu: P. NIKOLICH, N. NAKOVA, M. NIKOLICH
'K E W — S L O V E N E"
DRUGI DEL:
12.	25. 7.: KEW v. Postal Institute ( : )
13.	1. 8.: Regent v. KEW ( : )
14.	8. 8.: KEW v. Reservoir ( : )
15.	15. 8.: Royal Park v. KEW ( : )
16.	22. 8.: KEW v. Carlton ( : )
17.	29. 8.: Diamond Creek v. KEW ( : )
18.	5. 9.: KEW v. Keon Park ( : )
19.	12. 9.: East Carlton v. KEW ( : )
20.	19. 9.: KEW v. Hawksburn ( : )
21.	26. 9.: KEW v. East Brunswick ( : )
22.	3.	10.: Parkville Cedars v. KEW ( : )
NA KRATKO . . .
—	Hrastnik je 8. aprila zadela huda nesreča. Jamo Ojstro v rudniku rjavega premoga je zalila voda in v globini več kot 100 m je izgubilo življenje 8 radarjev,
več hudo ranjenih pa se je prosrečilo rešiti. * * *
—	Industrija Motornih Vozil (I.M.V.) v Novem mestu bo zmogla izdelovati 50.000 vozil letno. Za nakup najsodobnejših strojev je I.M.V. vložila 120,000.000 Din. lastnega in izposojenega denarja. S tem so v Novem mestu namesto montaže Austina '300 začeli z njegovo proizvodnjo; saj več kot 50% delov izdelajo sedaj sami doma. To je več kakor katerakoli druga tovarna v Jugoslaviji.
* * *
—	Vozovnice ljubljanskega avtobusnega podjetja so se podražile za 30-50%.
—	V Metliki je bil obsojen na zapor Jovo Goleš, ker je z devizami, ki jih je imel naložene po Sloveniji kupoval tuje avtomobile in jih prodajal z velikimi dobički. Pravice na devize si je pridobil s
svojim delom po Nemčiji in drugod. * * *
—	Trinajstletna Dani Grošelj iz Komende je dobila Nehrujevo zlato medaljo za risbo s katero je sodelovala na največjem mednarodnem tekmovanju otroških slik.
* * *
—	Računajo, da so se življenski stroški v Sloveniji v prvi polovici tega leta povečali v primeri z lanskim decembrom za 8%. Prometni in poštni stroški se bodo podražili za 17%, prehrana za 9%, prav za toliko kurjava in razsvetljava, obleka in obutev pa za 5%. S tem v primeri pa so osebni dohodki narasli od 19 — 20%.
IGRIŠČA:
KEW — No. 2 Oval, Yarra Bend Park. Dostop iz Heidelberg Road, Fairfield. Mimo bolnišnice in ženske kaznilnice, na desno.
CARLTON — Royal Park, No. 14 Oval, Parkville.
DIAMOND CREEK — Nillumbik Park, Hurstbridge Road, Diamond Creek (blizu postaje).
EAST BRUNSWICK — Princes Park, No. 6 Oval, Carlton.
EAST CARLTON — Royal Park, No. 9 Oval, Parkville.
HAWKSBURN — Fawkner Park, No. 1 Oval, nasproti Alfred Hospital-a.
KEON PARK — J.C. Donath Reserve, cnr. Harmer Street off Cheddar Road, Keon Park.
PARKVILLE CEDARS — Prinsec Park, Carlton.
POSTAL INSTITUTE — No. 7 Oval, Middle Park.
REGENT — T. A. Cochrane Reserve, Collier St., Preston (za Preston Hosp.).
RESERVOIR — J. C. Donath Reserve, Wagga Rd., off Lloyd Ave., Keon Park.
ROYAL PARK — No. 14 Oval, Royal Park, Parkville.
priloženo pošiljam
$................ za
članarino SDM naročnino "Vestnik" sklad Ivana Urbasa
□ □ □
Priimek .
Naslov
(Prečrtaj kar ne ustreza)
m ^mmmmmmmmmsm postani član s.d.m.

PHOTO STUDIO
ERIC
305 High Street, Preston, 3072 Tel. 480-1451
(ob vsakem času) Za izdelavo prvorazrednih fotografij, za:
•	POROKE, O KRSTE
•	RAZNE DRUŽINSKE SVEČANOSTI, itd.
Kakor tudi za reprodukcije in povečave (črno bele in barvne) se Vam toplo priporoča Vaš domači fotograf. Nevestam posojamo brezplačno poročne obleke, krojene po meri. V zalogi imamo tudi: cvetje, poročne vence, bonbonjere in ostale poročne potrebščine. Seveda govorimo Slovensko. Odprto tudi ob sobotah in nedeljah
Turistična agencija
WORLD TRAVEL SERVICE
Pty. Ltd.
220 FARADAY STREET, CARLTON, 3053 Tel. 34-4371 i 34-6934
se priporoča za vsa potovanja po zraku, morju in zemlji na celem svetu. Za najbolj ugodno in najhitrejše potovanje boste nad vse zadovoljivo postrežem pri nas.
Published by Slovene Association in Melbourne, 371a Park Street, North Carlton, Victoria, 3054 _ Telephone 38-1679
Editor: M. Per-i; — Set up and printed by Po yprint, 7a Railway Place, Richmond, 3124