34. številka. V Trstu, v soboto 26. aprila 1890. Z Tečaj XV „E D I N 0 S T" tfchnja dvakrat na reden, vsako irede »t> loboto oh 1. uri popoludnH „Edinost" stane: /a me leto gl. izven Avst. 9.— $1. za polu leta , 3.—: . . 4.50 „ za ćetrt leta , 1.50; » „ 2 25 „ Posamične Številke se dobivajo v pro-dajalnioah tohaka v TritU po & nov., v Gorici iti v Ajdovščini pO * nor. Na naročbe brez priložene naročnine te upravništvo ne ozira. EDINOST l -Oglasi in oznanila se račune po 8 nov. \Crs.ica v petitu : za naBlov® y. debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi K« obsedlo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. se račune po pogodbi. V*i ilopisi se pošiljajo uredništvu v ulici Carintia st. '25. Vsako pismo mora biti Irmikitvano, ker nefrankovana se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in inserate prejema upravništvo v ulici Carintia Hb. Odprte reklamacij« so proste poštnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko, »V (din'*t jt m J Govor slovenskega poslanca dra. Ferjanciča v seji državnega zbora dne 22. aprila 1890. Vedno emo gojili željo, da bi Be jeden naših poslancev v parlamentu oglasil ter podal svetu pristno sliko žalostnih odno-aajev po Primorskej. Vrli poslanec d r. Forjančič ugodil je našej želji — srčna uiu hvala za to ! Nočemo danes ugibati, bodo-li imele /late te besedo zaželjenega vspeha, toda gospod poslanec ima sladko zavest, da je svaril o pravem času, da je storil svojo patrijotisko dolžnost. Našim naročnikom, osobito pa našim okoličanom priporočamo, da pazno prečitajo ta lepi govor, kateri slove : Slavni zbor! Večini slov, poslancev je navada, da pri posvetovanju o proračunu in pri obravnavi o posamičnih upravnih strokah motrijo vzroke neugodnega našega položaja v državi. Mi kažemo vedno na to, da nas italijanski in nemški element ovirata v našem napredku. Na to stališče postavili so se tudi moji rojaki-predgovorniki. Danes mi je drugačna naloga; danes nočem govoriti od naroda do naroda, ali pa do vlade, ampak opisati hočem razmere doli ob Adriji: torej se ne postavim na stališče slovenskega naroda, ampak na stališče države. Ker pa nameravam govoriti o poli* tiškera položaju Primorske — osobito Trsta —, se bodem le na dotičnih mestih dotaknil onih vprašanj, ki se tičejo spe-cijelno naroda slovenskega. Ne da se tajiti, da je Trst v trgovinskem obziru tolike važnosti in imenit-noati za Avstrijo, kakor nobeno drugo mesto monarhije. Vlada in državni zbor mislita vedno na to, kako bi preskrbela temu emporiju Avstrije potrebnih pogojev za njega trgovinski razcvit. Kakor pa skrbita vlada in ljudski zastop, da pride Trst glede na trgovinski njega razvoj do svojega prava, isto tako morata na to gledati, da na Primorskem, in osobito v Trstu, obstoje in se goje državi našej prijazna politiška mišljenja, katerih ne bi smel nikdo motiti, ni od znotraj — ni od zunaj. Trudil se bodem torej, da Vam na kratko naslikam tamošnji politiški položaj ; iz te slike bodete posneli, v koliko odgovarjajo ti odnošaji onej meri, katero sem Vam označil. Odkar je prišel v veljavo narodnostni princip, — osobito od leta 1849. sem — od tedaj namreč, ko so so začeli narodi prosteje gibati, težijo narodi jednacega govora po združenju. Države so se od takrat veliko in nepričakovano premenile in posebno se je Italija, ki je bila poprej le geografisk pojem, konsolidovala do državne oblike. Toda Italija — tu menim neoficijelno Italijo, italijansko ljudstvo — ni še zadovoljna s pridobitvami novega ^asa. Ta meri vedno po deželah druzih držav, burno zahtevajoč, da se dežele to združijo z italijanskim kraljestvom. Učenjaki in časnikarji trudijo se, da v narodu vzgo-jujejo ta duh. Vsakemu je znano, koliko vspehov so že dosegli v tem pogledu. Pri sestavi kake italijanske geografiške karte 9e italjanski zemljepisci ne omejujejo na obsežje italijanskega kraljestva, oni posojajo dalje in uprav avstrijske dežele ao one, katere uvrščajo v obsežje puli-tiške Italije. Odkar so si v leta 1866 pridobili Lombardije in Beneško, prišla je v rabo neka beseda, nekov pojem, kateri nuni pravi, da so še italijanske zemlje, katere še neso odrešene. Od lela 18(56 sem ob-krožuje naše uho beseda „iredenta". Ta beseda je poznana in razumljena v bornoj koči kolona in je istotako blagoglasna po palačah imenitnikov. Italijansko ljudstvo se no veseli zveze z Avstrijo, ker meni. da je moti v njega aspiracijah, katere aspiracije sem ravnokar označil; in znano je, da ima Crispi — ta predstavitelj oficijelne Italije — vse roke polne posla, da zabranjuje v ljudstvu pojave, kateri bi se križali r. njega zvunanjo poli ko. Crispi, kateremu je bilo ljudstvo posebno naklonjeno in ki je učenec Mazzinijev, zgubil je svojo po-pularuost, ker pobija iredento, pojavivšo se bodisi v parlamentu ali pa zvunaj parlamenta. Kak vihar je nastal lansko loto, ko je Crispi razpustil „Odsek za Trst in Tridont" ! Kaj pa je bil ta odsek za Trst in Tridont P To družtvo ustanovilo se je v Rimu z nalogo, da organi/njo po vsej Italiji propagando proti Avstriji in da vzpodbuja Italijane za osvobojen je Trsta i n T r i d e n t a od avstrijskega jarma. To družtvo je hotelo po plakatih javiti svetu svoje cilje, ali policija je zabranila, da jih neso prilepili, Toda vsebina plakatov je vender-le prišla v javnost. Tu se italijanskej vladi očita, da zanemarja pta-vice italijanskega naroda in da zanemarja svoje dolžnosti. Pravice in dolžnosti so pa izražene v besedah : „Trst in Trideut", Ilistoriški moment je treba izkoristiti. Zveza z Avstrijo so zasmehuje in Italijani »e poživljajo, da si podajo roke in so združijo v osvoboditev Trsta in Tridenta od avstrijskega jarma. Družtvo to so sicer — kakor sem že rekel — razpustili, ali na njega mesto stopilo je drugo družtvo. Tega družtva jo že včeraj eden govornik omenjal, toda ne podal bi popolne slike, ako bi se tudi jaz ne dotaknil tega družtva. To družtvo, katero je stopilo na mesto razpuščenega družtva, jo družtvo „Dante Alighieri". To družtvo vodijo nekoliko previdnejši in so je vstanovili pod manj sumno firmo. Prvi smoter tega družtva je, napraviti v Tridentu Bpomenik slavnemu pesniku. Toda to ni njega jedini, izključljivi Bmoter. Kaj je njega prvi smoter, kaže nam najbolje prvo zborovanje tega družtva, katero so obdržavali dne 24. marca v Rimu. To zborovanje pozdravil je mestni župan v imenu mesta, „od katerega je — tako jo tekel — v Htarem času orel razprostiral čez celi svet svoje mogočne peroti. Rimski genius, pod katerega pokroviteljstvom je začelo družtvo svojo delovanje, naj pospešuje in vresniči njega plemenite cilje v blagor in slavo italijanskega naroda". Zborovanje je otvoril Ruggero Bonghi, bivši italijanski naučni minister, jeden naj zmernejših politikov in predsednik Rimskoga pisateljskega družtva, torej mož, kateri živi v najboljših odnošajih z duševno aristokracijo. Kako da jo stališče teinu možu glede na Avstrijo in glođe na aspiracije iredente, pove nam najbolje neko pismo, katero je nekomu pisat v Istro. Nrtbi rali ho namreč po Italiji za bedne in-.došel je znesek tudi iz Istre, lionghi se'je zahvalil za ia dar in je svojemu pismu pridodsl : Spričevalo, katero nam pošljete: da namreč ljudstvo po onih krajih deli z naiui radost in veselje, je poroštvo, iia se bodo nekega dne — in ta dan ni posebno daleč — oni, katere druži le ljubezen, po umetnosti in previdnosti vlad, kakor tudi po navdušenju in zavednosti narodov združili v jedno državo. (Cnjte, čujte ! na desni). (Daljo prihodnjič). Snujmo konsumna družtva. n. Delalski stan postal je v novejšem času važen činitelj za državnika. Po vsej Evropi uprav sedaj vrvi neko posebno i gibanje, naperjeno proti Bedanjim ustanovam in naredbam. Berolinska konferenca, koja se je združila, da določi razmerje mej delalcem in kapitalistom, moj slugo in gospodarjem ter omogoči mirovno in leliko živonjo mej oltema, v obzir jomavši položaj gospodarja in delalca, — ta mej-narodna konferenca je vstavila Hvoje obravnavanje in sklepanju videč se pred jako težavnim socijalnim prašanjem. Pričujoče gibanje mej delalci vso Evropo nam tudi jasno priča, da hoče ta stan priti do svoje veljave ter zahteva, da se postavno uredi razmerje mej njim in delodajalci. Čeprav ni bilo v Trstu dosedaj čuti še o večjih strajkih, nemirih ali znamenitih dolalskih shodili — čemur jo uzrok mešana narodnost tržaških dolalcev — storili so se minoli teden že prvi poskusi uvesti tudi v tržaško delalske kroge soci-jalizem in nalogo to so prevzeli Lahi v takozvanom delniškem družtvu „Associa-zione", katero pod krinko človekoljubnosti širi mej nnmi socijalizem in italijanstvo. Morebiti ti poskusi ne ostanejo osamljeni temveč nove ideje širilo so bodo tudi tukaj tor zadelo na mehka tla. Radi česar se moramo mi tržaški Slovenci te nevarnosti obvarovati in pripraviti na boj proti pogubnim socijalistiškim načelom. Da so zadnja res nevarna za vg« človeštvo, to priznavajo najboljši pisatelji in ekonomisti. Nazori, katere goje komunisti in prenapeti socijalisti o imetju in človeških pravicah, so pogubljivi ter celo delalskeinu stanu v veliko kvar. Tirjajo namreč jednakost, ne le prod postavo, ampak tudi v imetju. (Najboljše sredstvo proti razširjanju teh idej in njih razveljava so gotovo razno ^zadruge in drugi denarni zavodi, j osnovani po dolalcih in v prvoj vrsti za (delalce. Ako pomislimo, da v Trstu in njega okolici biva preko 40.000 Slovanov, ponajveč delalskega in obrtniškega stanu, na prav omejenem prostoru in jako skupno, lohko spoznamo, da bi za osnovanje veliko narodne zadruge no bilo ugodnejših tal, nego je Trst. Slovenci v Trstu živimo na domačih tleh, a vendar si skoraj ne upamo na dan temveč čemdalje dirjamo v tuje naročje, kjer se raznarodujemo in narodno uničujemo. Huda nam je borba, ne le proti latinskoj narodnosti, ampak tudi proti tujemu kapitalu. Ker je naš narod ubožnejši, moral bi se skupiti po starem geslu „zrno do zrna pogača" ter si osnovati zadruge, v koje bi so stekali vsi novci, zasluženi po naših dolalcih ter istim prinašali kolikor možno dobička. Samo ako bodemo vpo-rabljali staro slovo: klin s klinom, ter spodbijali tuji kapital z domači m, moremo si nadejati dobrih uspehov in gotove prihodnosti. Povestnica uči, da je tuji kapital pokončal narode na najlahkejši način. Nemci to dobro vedo in snujejo si „Siidmarke", in druga družtva; tudi Lahi to spoznavajo in osobito v Trstu si prizadevajo ustanov-Ijati denarno zavode in konsumna skladišča, pri katerih delalec in obrtnik najde pomoči. Ni li umestno, da jih tudi mi posnemamo ? Delalci v Trstu in okolici naj bi saini za se napravili večjo konsumno družtvo ali zadrugo; trgovci, podjetniki in kapitalisti lehko bi si osnovali večji denarni zavod. Prvo in drugi bi slovanski živolj na Primorskem najboljšo podprla in okrepila ter ga rešila počasnega ali gotovega pogina. Slovenska narodna zadruga v Trstu bi zajedno bila najboljši jez proti sirečim se socijalistiškim idejam in obramba proti raznarodovanju, kajti rokodelec, obrtnik, mali podjetnik, kmet, mali trgovec, postali bi samostojni, neodvisni od tujo glavnice ter bi prostejšo delovali za svoj rod-V njih bi se vzbudila skrb za svoj in narodni napredek in blagostanje, in delalca bi gotovo tuji mešalci ne zvabili na led. Slednjič naj še omenimo pomen in znamenitost raznih „zadrug". Z imenom zadruga označuje se družbo članov, kateri so obvežejo skupno delovati v jeden namen tor pribaviti v to potrebnih sredstev ; dobiček razdeli so jednakomerno mej člane. Razlikujejo se zadrug«' proizvodne, zadrugo za nabavo surovega blaga, kmetijske, potr o S n e ali konsumno, zadruge za zidanje stanovanj, kreditne itd. Vse zadruge imajo lop namen, storiti delalca samostojnega ter mu olehČati kupovanje vsakdanjih potrebnosti za živonje. Zadruge proizvodno in kreditno imajo nainon pomagati malim podjetnikom in ustanoviti dolalcu samo-stalen položaj. Proizvodne zadruge (Hociota di pro-duzione) proizvajajo in prodajejo razno blago. Udje donesejo glavnico ; čisti dohodek pripada njim, kakor tudi morajo trpeti slučajno škodo. Produktivne zadruge so po tem takem samostojna proizvodila in trgovska podjetja. Vsak član je ob enem delalec in podjetnik. Navadno se pa enake zadrugo ne vztrajajo, kajti, da dobro delujejo, treba složnosti in miru mej deležniki, od kojih so posebno tirja, da vsakdo stori vestno svojo dolžnost. Zadrugo za nakupovanje surovega blaga kupujejo razno surovo robo ob ugodnem času ter jo prodajo svojim članom za isto cono, prištevši majhen znesek za zadružno troške in zaklad. Kupuje se n. pr. usnje na dobolo, vporabivši v to zadružno glavnico ali vzemši v ta namen na posodo na jamstvo članov, ter ga prodaje Hvojim članom za nabavno ceno pustivši majhen iznos. Kmetijske zadruge nabavljajo razne kmetijske stroje, orodje itd. ali pa proizvajajo sir, mleko, maslo in drugo. Najvažnejše za naše razmere v Trstu »o pa konsumne ali potrošne zadruge, čijih namen je člane preskrbljevati z živežem, in druzimi stvarmi, potrebnimi za vsakdanje potrebe. Politični pregled. Notranje dežel«. Nadaljne poročilo o državno-zborskej j seji dne 11. t. m. Generalni poročevalec dr. K a t h r e i m je povdarjal, da Be pri j našej obravnavi ob proračunu prav za prav malo govori o proračunu samern, pač pa krenejo govorniki na politiško polje. On kot nemški konservativec pozdravlja z veseljem česko-nemško spravo. Govornik pobija me-nenje opozicijonelnih govornikov, kakor ne bi imela vlada nikake zasluge na dognanoj spravi. Prej so vlado vedno napadali, ker ne dožene sprave, sedaj paj ko je sprava dognana stvar, jej očitajo, da to ni nje zasluga. Govornik kotistatuje, da so bili uprav Cehi vsikdar naklonjeni spravi, a Nemci neso hoteli nič čuti. Sedaj ga pa veseli, da mislijo Nemci osta- j viti strogo opozicijo. Čudno ee mu zdi, da] opozicija najhujše napada finančnega mi- | nistra, katerega zasluga je, da se vekšal kredit države naše in kateremu se je po-j srečilo, doseči ravnovesje v državnej upravi, | Nasproti Carneriju in dru. pl. Plenerju zagovarja izjavo škofov, kateri čin je bil i času primeren in kateri je vzbudil v srcu t vseh vernih katolikov glasen odmev. Temu je sledila apostrofa do Mladočehov: „Obrnem se do Mladočehov — in verjeti mi smejo, da pridejo besede te od pravega prijatelja avstrijskih Slovanov — z iskreno prošnjo, da ostavijo pot, katero sodaj hodijo. Kako se more rovati proti lastnemu narodu, ko vidimo nam nasproti trdno vrsto naših nasprotnikov?! Pot, katero hodite, gospodje moji, ni dobra; obrnite se, ako res ljubite domovino svojo. Kar! vi delate je politiška blaznost in vodi do i politiškega samomora." Proti koncu zago-j varjal je proračun proti posamičnim govornikom opozicije. Slednjič je zahteval da dajo v šolah prostora krščanstvu: ako to store, ne bodemo več čuli tožeb o duhu upornosti . ki prošinja človeško družbo. Ne more verjeti, da bi se vlada vsled dognane sprave zasukala proti levici; apeluje pa na desnico: „Mi vemo, da nam levica ne bode dala, kar zahtevamo, pridobiti si moramo to sami in ako smo jedini, bodemo tudi vlado prisilili, da izvede, kar zahtevamo na korist ljudstva, na korist cele države: ravnopravnost narodov in izpolnjenje želja katoliškega prebivalstva monarhije. (Temu govoru je desnica živo pritrjevala. — Govorniku so častitali njega somišljeniki in ministri.) S tem je bila zaključena generalna razprava in so prešli v podrobno razpravo. O poglavju „Najvišji dvor" govoril je dr. L u e g e r. Ta govornik je grajal, da birokrati hočejo preprečiti občevanje nižjih stanov z Nje g. Veličanstvom; in je ostro obsojal namene veliko-kapitalistiške stranke. Dolžnost oblasti je čuvati kmetski in obrtni stan. Govornik je zaključil: ,Zagovarjal sem danes dvojno pravo: pravo cesarja, da posluša svoje ljudstvo in pravo ljudstva, da je cesar sluša.1* Na to se je oglasil ministerski predsednik grof ,Taaffe trdeč, da je ni države, kjer bi ne tako lahko občevalo z vladarjem, nego pri nas. Pri naB se pride lož je do vladarja, nego do kace ga malega oblaatneža. Grof Taatfe je polemizoval obširneje z dr. Luegerjem in Kronawettrom. Temu govorniku sta odgovarjala dr. Lueger in dr. K r o n a w e 11 e r. Domače vesti. Pri točki „državni zbor* oglasil da bodo kolikor moči skrčili stroške za se je k besedi poslanec dr. Fus* ter vojn* namene. V Berolinu bodo radi tega označil opravilni red našega državnega gotovo nos vihali, ali beda v Italiji je Imenovanja. G. Ivan Rasatti je ime« zbora kot nepraktičen in pravega ljudskega | tolika, da more postati velik, neprekoračen noVHn kancelistom pri tukajšnjem c kr zastopa nedostojen. Poslanec dr. vitez nasip proti Berolinskemu vplivanju, -j trgovinsko - pomorskem sodišču; pravni K r a u s je na to rekel, da naš državni „Reichswehr- piše: V zvunanji politiki" praktikant g. OtokarRjbaf je ime-zbor ni druzega, nego velika k o n v o r-j Italije vrši se brezdvombeno preobrat in novan avskultantom pri c. kr. prizivnem zacijska dvorana, kajti tu je vedno mogoče je, da pridejo onkraj Alp do spo- sodišču v Trstu tako žuborenje in vrvenje, da se govor- j znanja, da je trojna zveza zgubila pravico j08jp No||j pri6eJ -e 8V()j0 g|eda]i6lto nika komaj razume. Govornik graja vlado,J do ekzistence. Celo oficijozni listi pravijo, i^j jero pred 20 |etj jn 8{(jer k°fc rež;9ep ker na večino peticij ne odgovori pravo- da je za Italijo prijateljstvo Francozke Ljubljanskega dramatičnega družtva. Iz časno; konečno pa je predlagal, da se večje vrednosti, nego katere-koli druge j Ljubljane je odišel k Zagrebškemu na-osnuje nekoliko sedežev v drž. zboru za državo. zastopnike četrtega stanu. Poslanec K a i a e r je grajal, ker se izključujejo nekatere stranke od dela v odsekih. Na te napade odgovarjal je specijalni poročevalec dr. M e z n i k. Pri točki „skupni troški za obojni zbornici drž. zbora" govoril je poslanec E i c h h o r n. Pritožil se je, da se v restavraciji ne dobe taka jedila, kakoršne DOPIS S Pohorja na Štirskem. I. j rodnemu gledališču. Pel je potem Be si-! jajnim vspehom v prvih gledališčih Italije, j kakor v Milanu, Rimu, Genovi, Turinu in | Benetkah. Kakor vidite, smemo biti po-i nosni na tega našega rojaka. Ako mu inorodci neso odrekali zaslužene slave, moramo mi Slovenci se tem bolj pokoriti [Izv. dop,] (Konec.) Na severnem Pohorji je zadnjih ■ par let veliko govoričenja o - Ameriki, ka- "»^tnosti. Ze to bi bilo dovelj vzroka, ! ter o so povzročili nekateri srečolovci-izsel- dft naše »"inat™ pri nedeljnemu koncertu ...... . . t ... . Iniki, ki so šli od tod tja iskat bogastva. nHP0,m gleda,,§«e „Armonia« do zadnjega b, s. želel prav, katolik. Govornik je ^ ^ ^ in dya kotička. Ako pa še pomislimo, da je čisti versko jednakopravnog zahteva pa, da poslednjiJma ge c< kr. layarBtV0 donesek koncerta namenjen družbi sv. Ci- vsakemu omogoc! vrsu, svojevernkedolz-i. Jo dalo dJoljenja zft ^ rila in Metoda, smo uverjeni, da bodo 00 p . . ... . . , , , . , J naj rajše doma delata in za družini skr- Tržaški Slovenci ob teJ Priliki v P0,ne.> rri točki „ministersko predsedstvo*, ' J ... , tt . ....... bita. Dobila sta slednjič dovoljenje s po- govoril je posl. Iv a i s e r, izjavljajoč, da j j j r sicer ni' prijatelj tega ministerstva, a da Sevalnim dodatkom, da sta le - zaprav- ■ ii * v a v • * liivca, in bolje, da nesta doma pri družinah, nikakor ne zeli, da bi na njega mesto : J ' J ' r ' Ker jo tem še precej zaslužka dala Ame meri storili svojo dolžnost. O dra. Ferjančiča govoru piše oficijozni list „Presse" : Veliki del tega, kar je povedal dr. Ferjančič, je povsem prišlo kako ministeratvo P1 e n e r - C h 1 u- j ^ ^ 0 ja]j 80 ]anito leto vaak okoli 400 P»"'» Gosp. Verj.n- m e c k v. Govornik je strastno napadal; ' , . x:x :---:—n : .».1.1---i----i ... , . v ' . . ■ j,, m gld. domov), vsuli so se zdaj brž se drugi židovstvo in njega časopisje ter odklonil ® '' ;' . , , . j .,.., . , . ! tja, nekateri o Božiču, drugi se le zdaj v vsako krivdo antisemitiske stranke na iz- J ' ' ° J gredih delalcev. Na teh izgredih so krivi! 8PoraIadi« Tako Je mislil tud. nek mlad , , še le oženjen kočar storiti, ali tega je največ hvalisarji velike francozke revolu-i J . ° J .. . . . j v n • speklo. Ker so ga ženske precej crtile, cije in mej njimi dr. Kronawetter. Graja, r ° ... , , , ' j, ... , izumil ie mojaterski načrt, uiti temu zlu. da vlada še ni predložila postavnega na- i J J ' . Proda voliče, in potem pa — z izgovorom 10 Bil i 9 i • j bode ®re na 88im P° druge — hajd na pot Ameriko ! Toda ženske so ga hitro po- čič je pojasnil istotako strahopetno, kakor predrzno rovanje iredente v Trstu in T r i d e n t u. To rovanje da mnogo misliti, ker najde pri nekaterih oblastniških faktorjih k o n i v e n c e, da, celo moralne podpore. Kar je na pr. dr. Ferjančič povedal o žalostnih skušnjah, katere so doživeli člani parlamenta v Trstu, to moremo potrd ti iz la- " , "T \ j" ..." ,r~ stnega prepričanja; označili smo že takrat giešale, ovadile c. kr. žandarmeriji in ker .. . . sila neprijeten utis, katerega jo prouzro- ^ ^ čilo ponašanjo Tržaških komunalnih bogov, lahko ne moremo razumeti, kako so se mogli črta o krošnjarstvu. Sad nemirnosti, ki se širi mej delalci, zasejal se tudi mej kmetsko ljudstvo in bati se je, da kmetsko ljudstvo ne pomnoži bataljonov delalcev do brigad. Glede na veliko rev- Je on *e nedoslužen vojak dohitel ... j j ., . , .. . j ..1 telegraf že na Dunaji. Sedaj bo imel pa BČino med uradniki bati se je, da ne bi: 6 J J / . .. .... i ... , . ,v zaporu čas premišljevati svoio lahko- ...... ... ...... tudi ti pomnožili nezadovoljni element. / . , m • j itali anBki poslanci in celo člani levice « ., . . , mmienost m napako, ioliko pa je vendar J . r ...... Govornik omenja potem tako imeno-i ... . , , , . , . . , , ,. — segavši z raznimi vzklici recenemu po- , , , u , , . napravil, da si bodo zdaj drugi priskrbeli ° , , r vanega „prenesenega delokroga", kateri v \ . J slancu v besedo —, indentifikovati z re- , j ,, ,. , ... , , j dovoljenje za izselitev, prej ko odidejo, . , ... hudo tlači uboge občine; graja vlado, da J j / . ,- čenirni elementi, katerim elementom mora j, , . . j kar so do zdai nekateri celo zanemarjali. , . .... ni predložila postavnega načrta o podr-, J . nL, vender nasprotovati vsak avstrijski patn- . i» . -k * i . , ! Podali pa so se vsi v Chicago v se- . .f „ ¥ J . t\ zavljenju raznih strok zavarovanja, ker1 ..... , , • - a ■ ot. „Politik" vpraša; Kdo so oni oblast- ,. j . , • ... ivernej Ameriki, kjer delajo pri gradeniu J.„11"„1 .... , . . . ljudstvo nema zaupanja do privatnih za- J. . 1 ■' .. J .r ° J niSk faktor i, ki moralno podpirajo vele- i ■ • j . ... železnic. Pišejo, da jim gre se dosti dobro, J ' varovalnic; in potem izraza znane želje . . . , . , , , .. r, * j , • zda o ? In kdo so oni, kateri kažejo i a s. i i. i vsai zaslužek je lep (okoli d—4 dolarje J . ' J antisemitov glede solstva. ^ J ^ J J ^ da M kateri konivenco proti tem faktorjem ? ondu obolel. Nu, ko bi doma pridno in brzo državnega zbora, v seji dne 24. delali, tudi bi lahko izhajali; vsaj sila ni 1»■ ^erpelova je posl L a ž a n s k y 1 , , i i j u-ai radi ukaza deželnega predsedniBtva Ko- nobenega gnala tja, temuc le dobičkazelj- 6 . nost. Bog ve, bodo-li še vsi kedaj gledali roškega glede nadzorovanja deželnega po- j i -otrn • ii i. slanca Einspieleria. Poslanec v 11 e z T o n- zopet domači kraj P! To je več kot dvomljivo. . , , . ,, ... T . , . __. „ kil se io pritoževal radi slabih občil v Lansko leto moramo tu zapisati v j r Seja se je zaključila ob 5 uri zvečer. Ogrski naučni minister predložil je zbornici poslancev postavni načrt tikajoč se učenje grškega jezika po državnih gimnazijah. Učenje tega jezika ne bode več obligatno ; učiti se ga bodo morali le oni, koji se posvetijo uči-teljstvu filologije in bogoslovskim študijam. Na mesto grškega jezika prišli bodo drugi predmeti, katere bode določil naučni minister. Privatnim gimnazijam je na prosto voljo dano, ali vzprejmejo to naredbo ali ne. Vnanje države. Srbsko Bkupštino bodo dne 27. t. m. razpustili. Ta skupščina vzprejela je nedavno postavo, katera uravnuje cerkvene razmere. Vsa kanoniška in administrativna oblast združena je v rokah mo-tropolita. Skupščina je soglasno dovolila do 10 milijonov dinarjev. Ta VBota se bode porabila izključno za oboroževanje vojske. Nemški cesar se je bavil v Bremenu, od koder je odišel v Wilhelmshafen. Pri večerji, prirejenej na brodu „Fuldatt izustil je sledeče, znamenite besede: Samo ob sebi se razume, da je vse moje delovanje posvečeno miru. Trgovina in promet moreta le tedaj cvesti, ako nam mir jamči za sigurno poslovanje. Pomislite, da položaj ni vsikdar tako črn, kakor se nam vidi; zaupajte mi, da bodem čuval mir, ako se tudi včasih besedo moje drugače tolmačijo. Italijanska finančna mizerija narašča dan na dan, tako da ne bodo mogli vršiti svojega oboroženja v tolikej meri. kakor zahtevajo v Berolinu. Italijansko ministerstvo je nekda sklenilo, * ... . ... ., „ . . „„„ Pnmorskej in se zato potegnil, da se ven-črno knjigo, kajti pojavilo se je pri nas . v ® ' _ . . . „m „„„„„i:x„„„ der enkrat napravi zveza lrsta z iiudoi-nekaj, kar je bilo prej nam nezaslišano. v _ _ __ _ Nesmo vedeli skoraj, kaj je samomor, dru , . . . ... ,. . n ie priporočil uravnavo Soče. gače, kar smo citah v časopisih; ali hla* v r pec K. nam je pokazal njega prizor in njega strahovitost. Na krasne nedelje ve-jz,va čer, ravno pred sejmom, obesil se je prav tik ceste, po katerej so prihajali drugi dan j j » sejmarji. Kako nas je to osupnilo, ki smo! predsednikom 2. Poročilo tajnikovo o druz ga poznali, ne morem dopovedati. Vzrok,dRlo;ftnJ1 ™mo ega leta. 3 Poro . . .. VI i- „-A čilo blagajnikovo. 4. Poročilo pregledoval- ie bil temu žalostnemu činu prvič slaba 6 J r ° J ... , , , j. j i nega odseka družtvenih računov. 5. Posa- tovaršna, katera mladim ljudem le prepo-, * . . . 0 ... . . , I uaični predlogi in interpelacije, b. Volitev gosto vzame veselje do cerkve in službe j r » r ? .. i i. i. 'predsednika in odbora. 7. Volitev treh božje; drugič menda pijanost, tretjič pa r , , ° .. , *. . . 1 pregledovalcev računov. Odbor. — kakor pravijo — tudi malopridno zen-, v ° stvo. Teh treh sovražnikov nravnosti se je! Vabilo. Občno zborovanje „učiteljskega mladim treba najbolj varovati, pa ni se družtva za Goriški okraj" bode dne 1. fovo železnico, — Princ Holienlohe poročil ura Slovanska čitalnica v Trstu* po- vse čestite družtvenike na glavni zbor, ki bode v soboto 10. maja 1890. 1. ob 8. uri zvečer. Dnevni red: 1. Govor tajnikovo o Poro- potein bati, da bi človek normalnega stanja zašel na takšno pot. Ali ta velika žrtev ni bila dosti! Obesila sta se še lani — ali v drugej občini — nek fant, ki je došel ravno od vojakov in zopet drugje nek — pastir. Kam pridemo, če gre tako dalje ? ! Stari ljudje majajo z glavami rekoč : V prejšnih časih so ljudje bolj bo-goljubno živeli, zato pa ni bilo slišati nikoli od velikih nesreč in pobojev, še manj pa o samomorih. Žalibog, da je to resnica f — Vendar naj bo za danes konec mojim jerimijadam, morda poročam drugikrat kaj bolj veselega. Pogorski. maja ob 9 uri predpoludne v Gorici na slovenskem oddelku deželne kmetijske šole. Dnevni red : 1. Petje po notah. 2. Opis ene občine. 3. Posamezni nasveti. K ude-ležitvi uljudno vabi Odbor. Potreba slovenskega konsumnega družtva. V Trstu obstoji že nekoliko let denarni zavod laški „Banco operaio di mutui prestiti con annesso magazzino cooperativo operaio" (Delalska posojilnica združena s skladiščeni jedil in robe). Sledeči izkaz denarnega prometa v dobi od 12 do 30 marca t. 1. nam kaže kako vspešno druž-tvo deluje. Skupno premoženje goldinarjev 143.127-97; dalo je 1072 posojil v znesku gld. 42.204-09; povračila gld. 47.«98-29.}; vHprejelo je 321 novih udov. Konaumno skladiiče je vkupilo za gld. 13.616*45 vžitnin, prodalo pa ea gld. 14.61517 razne robe. Ali se ne bodo naši veljaki v Trstu zbudili ter osnovali domačo kon-aumno zadrugo, koja bi izvestno imela lehko enacih in Se boljših vspehov P Akademično družtvo „Slovenija na Dunaji" izbralo si je v prvej rednej zborovi seji, dne 17. aprila 1890, za letni tečaj 1890 sledeči odbor: Predsednik: stud. med. Karol Zakrajšček; podpredsednik stud. med. Fran Goestl; tajnik: atud. jur. Vekoalav Kokalj; blagajnik: stud. phil. Fran Kropivnik; knjižničar: stud. jur. Fran Miklavčič; arhivar: stud. med. Mihael Podlesnik ; odbornik: stud. jur. Vladimir Foerster; namestnika: »tud. med. Josip Skočir, stud. jur. Vekoalav Pegan ; revizorji : stud. jur. Lavoslnv Batič; stud. med. Janko Bleiweis vitez Trstenifiki; stud. med. Janko Geiger. Delalsko gibanje. Cesar Viljem se je rešil Biztnarka in odpravil je trdosrčne njega naredbe protivne delalskemu stanu; sam začel je simpatizovati z delalci in nižjim ljudstvom, ter sklical nedavno v svojo prestolnico znano mejnarodno konferenco, na kojej bi se bilo moralo doseči stalno aporazumljenje raznih evropejskih držav glede skupnega vedenja napram de-lalcem. Tu so se zadnji jeli gibati; do sedaj so bili smatrani takorekoč za zadnje kolo v državi ; naredbe in pri jazne besede, kakor tudi pozornost in odločnost mladega nemškega cesarja dala je strastnejšim izmed njih povod, da so javno začeli vnemati svoje sodruge k delu. Porodilo so je ono vrvenje in mrmranje mej delalci, koje se je iz Nemčije zaneslo tudi v druge dežele, ter danes s strahom napolnjuje vso Evropo. Nekateri delalci šli ao že na deloj na Dunaju, Moravskem, Češkem in drugod jeli so štrajkati in vsi sploh obečajo svet iznenaditi z velicimi demonstracijami in izgredi dno 1. prih. maja. Svet s trepetom čaka tega dne in oblastva v raznih krajih so že ukrenila potrebuo, da se preprečijo nemiri in rabuke. Vojniki stoje za vsako priliko že pripravljeni, da napravijo mir, kjer bode prišlo do izgredov; namestniki raznih dežel so tudi izdali svoje razglase, v kojih svare dulalce, naj se izogibajo neredov, ter jim prete z odpustom od dela, ako se bodo drznili dno 1. maja samovoljno delo opustiti. Te dni se je sirila tudi v Trstu vest, da je prišlo že nekoliko konjikov v tržaško predmestje v Rojan, potem pa k sv. Ivanu, ki bodo posegli vmes, ako se bodo godili neredi. Nam ni o tem ničesa določenega znano. Mej tržaškimi delalci nekda dulalci pri Lloydu hočejo praznovati dne 1. maja; govore, da jo vodji v „Sta-bilimento tecnico" dano povelje, odpustiti delalce, kateri omenjeni dan ne pridejo na delo. — Sploh se pa menda tudi 1. maja v Trstu ni bati izredov, kajti ravna se tu z delalci mnogo milejše in poŠtenejse, nego v raznih rudokopih in tovarnicah po Moravskem in sploh na severju, kjer so delalci prodani človeškim krvosesom — židovskim kapitalistom. Tamkaj so v primeri z našimi delalci jako sabo plačani in mnogo bolj trpč, nego pii nas. Ni se nam morebiti čuditi, da so novi nazori mej njimi hlastno širijo in se porajajo strašni neredi. — Česa pa zahtevajo delalci ? Dne 1. maja delaluki praznik in osemurno dnevno delo. Na ta praznik menijo se skupe zbirati, ter se pogovoriti in sklepati o svojem stanju. Praznik jim je le pretveza, kajti vsakdo nam bode pritrdil, da čim več ima praznikov, tem slabšo je za delalca, ker manj zasluži iu ima večje prilike trositi. Praznik bode tedaj delalcem samim v kvar. Zahteva osemurnega dela je tudi jako kočljiva. Tirjajo namreč osemurno delo, pri tem pa isto plačo kakor sedaj. Ako gospodarji v to dovole, dosledno zvišajo zajedno ceno izdelkom, kateri podražč. Delalec je pa teh glavni konnuinent — draginja pade na njega rame, on bode v prvej vrsti trpel posledice. Toliko prva, kakor druga misel ni vredna da bi se delalci, — posebno pa v Trstu, kjer stoji na tišoče delo potrebnih rok, praznih in nedelalnih — za njo ogrevali. Bolje je, da pustimo ravsanje severnim ( delalcem, koji imajo za to morda tehtnejših | uzrokov, ter se zadovoljimo s tem, kar j imamo, kajti ni srečen, kdor vsega ima v obilnosti, ampak kdor ve upotrebiti to, kar ima. Boljše je pa danes prihranjeno jajce, nego jutri sneden konj. Predrzni tatje, ki so vdrli minolo nedeljo po noči v Carnielovo prodajalnico na [ Korzu ter odnesli zaboj žepnih ur nečemu | Cavessiju, pisali so drugi dan zadnjemu ^ rekoč, da je odvedena roba dobro shra-njena, Redarji neso menda še prišli na: sled predrznim tatovom, čeprav so predsinoč-njem po mestu govorili, da so jih zasledili . in zaprli nekje pri ljudskem vrtu kacih 30. Predrznost lopov je v Trstu velika! tako, da človek ni skoraj varen iti po uli-, cah navzlic mnogoštevilnim redarjem. V torek po noči šel je zakonski par domov j proti sv. Ivanu. Na poti ju vstavi strgan rokovnjač hoteč ju uropati; ali napadenec 1 je izdrl revolver ter ga nameril v neznanca, j kateri je ubežal. Mož in Žena sta isto noč sprovela v nekem omnibus-u. Kmalu bodemo menda dočakali, da nas tatje opo-liidno napadejo na Korzu ter nas oropajo! V zadnjej seji mestnega sveta tožil je la-honček Spadoni javno stražo rekoč, da je nezanesljiva ter da se njej navzlic dogajajo take tatvine. Mi ne branimo ni jednih ni druzih, vendar pa bi morali gospodje na magistratu prej urediti in organizovati svojo municipalno stražo, koja ves ljubi dan pohajkuje po mestu — k večjemu ulovi kacega berača ter zapodi kacega otroka, za kar uživa mnogo boljšo plačo, nego c. kr. policisti. Slavnemu policijskemu vodstvu bi pa bilo priporočati, da v nameščanju svojih straž nekoliko bolj pazi ter iste dobro organizuje; potem bi morda no bilo več slišati o tolikih tatvinah. PoskU8 samomora. Neka 171etna šivilja Dragotin* Scheiner, stanujoča v ulici Capitelli št. 24. je neki nesrečno ljubila. Samec ni hotel več poslušati njene lju-beznjivosti, postal jej je nezvest. Deklica si je zadevu preveč vzela k srcu in sklenila svojej nesreči storiti konec h smrtjo. Kupila si je premoga ter ga zažgala v svojej sobici. Zaprši vrata in zainašivši vsako luknjico, vlegla se je v postelj, ali smrt le ni hotela priti. Nek sobivglec je zapazil dim ter šiloma odprl vrata in okno sobice. Nesrečnico so prenesli omamljeno v bolnico, kjer se bodo menda spametila. RAZNE VESTI. Šiba U Šoli. Učitelj nam piše : Prusko najvišje sodišče je določilo sledeče: Učitelj ima pravico otroke šibati ali z šibo tepsti. 'avo poškodovanje (Veiletzung) z šibo je ono, vsled kojega je otročje zdravje v nevarnosti (gefiihrdet). Podkrvljenje (Blut-j unterlaufungen), višn jevi inarogi (blaue Flecke) in proge (Striemen) neso telesna poškodovanja, kajti vsaka občutljiva telesna kazen prov/.roči take prikazni. Učitelj tedaj ni kazni vreden, ako otroke, kakor označeno, kaznuje Šolski red (Schulzucht) more le tedaj priti pred sodišče, ako je bil učenec hudo telesno poškodovan, to je, da jo bil vsled tepenja krvav in ranjen. Strajki. V Lipniku blizu Bjale so vojaki udarili na delalce, ki so po mestu razsajali in pustošili. Bilo je več mrtvih in obilo ranjencev. — V Olomuc se je posljal oddelek pehote v strahu pred nemiri, — V Bjali zbralo se je na glavnem trgu do 1000 delalcev izgrednikov ter od tu so marširali proti Lipniku, kjer so pustošili in ropali po hišah in gostilnah. Posegel je vmes oddelok konjice in oddelek pešcev. Konjiki in pešci jeli so streljati na nemirneže. katerih trijo so ostali mrtvi, 12 ranjenih, 10 smrtno ranjeni. Gibanje delalcev. Delalci Dunajske tovarno za plin so pričeli štrajk. Ti-le zahtevajo 8 urno delo in 15% no poviša- nje plačla. Čakati hočejo 2 tedna na odgovor na ta zahtevanja. Mesarski in kovaški pomočniki nameravajo tudi štrajk. — Delalci Čeških steklarn so izjavili, da hočejo zato praznovati 1. dan maja, ker se jih do tega od zvunaj sili. — V Gradcu štrajkajo mizarski, ključanicarski in pekovski pomočniki. Najnovejša poročila o delalskem gibanju : B i a 1 a 24. aprila. Tukajšnji izgredi zahtevali so veliko žrtev. Ob 11 uri po noči se Se le začeli pobirati mrtvece in ranjence. Štiri osobe našli so mrtve, sedem jih je po noči umrlo, jedno našli so danes zjutraj. Na polji našli ao 7 teško ranjenih osob, ki so tjakaj ubežale. Pre-ljali so jih v bolnico, a ni upanja, da bi pri življenji ostale. Doslej konstatovalo se je še 30 osob ranjenih, a število jo iz-vestno še večje, ker se je opazovalo, da so delavci nekatere ranjence seboj vzeli, Celovec 25. aprila. V Pliberku in v Rutah delavci skoro polnoštevilno delo pričeli. Strajk končan. P r i v o z 25. aprila. V vseh premo-govih jamah pri Ostrovi, Karvinu, v industrijskih delavnicah in tovarnah strajk končan. V Bielskem, Biali, "VVagstadtu in Fulneku večer iu noč mirno pretekla. ,Wr. Abendpost" piše: V telegra-fiskih poročilih o izgredih v Biali dne 23. aprila bilo je tudi čitati, da se vojaki najprej slepo streljali in potem — ko je bilo to brezvspošno — pa ostro. Kakor srno poizvedel) na kompetentnom mestu, se sploh ni slepo streljalo, ker je že po prvem streljanju več razgrajalcev ostalo mrtvih in bilo nekoliko ranjenih. Ni dvomiti torej, da se jo orožja moč upotiebljevala energično; v očigled dogodkov v Biali čutil se je grof Taaffe dolžnega, opozoriti vse deželne načelnike na obstoječa postavna določila, vsled katerih se smejo poslužiti hitro sodbe. Možka In ženska podružnica DRUŽBE SV. CIRILA IX METODA v Trstu. VABILO n u VELIKI KONCERT kateri bodo v ne (1 olj o dne 27. aprila t. 1. V gledališču ARMONIA pri kutorom bode^blugovoljno sodelovnl »ni slavni rojak uperili pevec, gospini JOSIP JNOLLI, tamburaški zbor, pomnoženi pevski zbor „Delalskega podp. družtva" in dramatični odsek „Tržaškega Sokola". VSPORED: X. Doklova-Abrum: „Potpouri elovinskih narodnih pesni", udara tumburaški /.bor. 2. M. Bruj Sa: „Istarska himna1*, poje pevski zbor. 3. Ivan pl. Zaje: Arija i t opere „Nikola ŠuhiČ Zrinski", poju operni pevec g Josip Molil. 4. Slaznica ▼ prvem nadstropji.. Vesela igra v enem dejanji, tenki spisal F Samberk. Poslovenil Josip Stare. 5. J. Ahrara: .Spomini na Slavjanskega*, veneo ruskih narodnih pesni, udara tamburaški zbor. tt. o) F. H. Villiar: „Kam?- \ b) Gj. Elsenhut: Arija iz ?PG,rm P?™ opere „Sejslav ljuti- I * jo8iP Hm- 7. I. Kocjančič: „Njega ni*, zbor z bariton-solo, poje pevski zbor. 8. M. pl. FurkaS: „Vienac hrvatskih narodnih popievaka", udara tamburaški zbor. (Jieti dohodek je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda. Začetek ob 7. in pol uri zvečer. Tstopniiia: v prizemlje in lože za osebo 50 nvč. Lože v 1. in 11. vrati po ,H gl., v III. vrsti 2 gl., v IV vrsti 1 gl., sedeži v prvih treh vrstah 40 nvč. v ostalih po 20 nvč., na galerijo 30 nvč, RadodarnoHti ne z ozirom na vzvišeno svrho ne stavijo meje. Poslano. Kwizde fluid proti kostobolu, staro, izkušeno domaće sredstvo proti kostobolu in revmatizmu. Cena av. vr. jrold. 1.— Pristen le z /.gornjo varnostno znamko. Dobiva se po vseli lekarnah ; pošilja po pošti vsuk dan glavno skladiftče : Kreisapotheke Kornetihtig l)olnja Avstrija. ^i) Listnica npravniMva. G. M. K. Oor^jigrad. Zakaj se h u dajete, saj Va« nH*mo terjali. uiti Vam listu vstaviti. Na /dar.' — O. K. P. v S Žalibog da niste nam naš dolžnik, a mislimo, da imamo vendar le prav. \ as tirjati zaostalo naročnino 9 gl. Pričakujemo tedaj poštm» nakaznico z gornjim zneskom l'ocrfrav I Mirmlilnica G, B. Angeli v Trstu Piazza » „ * „ za kaput fino „ fi,— 2.10 „ „ „ „ vrlo fino „ 9 - 1.00 , darovac for 2.211-3.20 B.30 „ kamgarn za prati for. 2 80 Tvornica i skladišče sukna E. Flusser u Brnu Dominikanski trg 8. Uzorci badava i franku. 8 —2.)-12 m , (Lfjn Lp Zaloga alabastra vsak« kvalitete i^iji iu oblike. I Tovarna za gips § fiii 0 r m Mil različnih vrstna drobno in debelo. IT^. Izdeluje kipe iz gipsa po nizkih S ™ cenah. 13—44 [Uni Lekarna Franzoni 3 -5 Spomladansko zdravljenje. Restavracija ¥ botelll Caj „Tisoč cvetlic'1 (Millefiori). j x J L'isti kri. Izvrstno sredstvo, ako peče v želodcu, t Allj 3T* T3 GL * kakor tudi proti zabadanju in hemoroidom En zavitek, zadosten za zdravljenje stane 50 kr. iu Podpisani javlja slavnemu občinetvu, da se dobi v odiikov.mej lekarni Pnmnarer rAi due prevzame z dnem 20. aprila t. I. gori rečeno re-Mori" Piaz/a Glande 2 — 10 stnvracijo v svojo režijo. Obeča, da bode prirejal ______, izvrstne jedi in točil dobre pijače po kolikor muči nizkih cenah iu da bodo skrbel za točno in vestno ' postrežbo. 8 8 f Ivan Tosti. Dežnike in solncnike i jednostavne do najelegantnejsih iz, solidnega blaga, skrbno izdelane v največjej izberi in po čudovito nizkih cenah priporoča L. HIKUSCH v Ljubljani Mestni trg štev. 15 tovarna za izdelovanje dežnikov in solnčnikov. Preobleke in poprave se dobro in po ceni izvrše. Naročila po poŠti se hitro izvrše proti povzetju. Prodajalcem na drobno so obširni ceniki na zahtevanje na razpolago. 2_8 MBHHHHHP pri „Materi Božji' v ulici sv. Antona (poleg cerkve). Velika zaloga vsakovrstnih zdravil. Odlikovan na svstovnaj Tarižkej razstavi 1889, Vozni listi in tovorni listi v Ameriko. Kraljevski bolniški poštni parobrod „RED STRARN LIN1E" iz Antverpena direktno v New Jork <& Pfiiladelfijo koncesijonovana črta, od c. kr. avstrijsko vlade. Na vprašanja odgovurj« tnćno : koii-cenijoriovani za*top 18—42 Ludvvig Wielieh na Dunaju, IV Weyri»geigat»8e 17, ali pri J osi p-u Strasser-u Speditionsbureau fiir din k. k. Stnatsbalinun i u Innsbruck. Mobi 1 j e Via 5-2 prve vrste, dovršene po najnovejših Dunajskih modelih v vsakem zlogu, po nizkih cenah in prieti garanciji IGNACIJ KRON podružnica v Trstu del T e a t r o JNT. 3 (T e r g e s t Katalogi na zalite vanje gratis . Pošilja se čolni ne prosto o) J.&S. KESSLER, v BRNU i« io (MORAVSKA) Največja in najcenejša razprodajalnica za poletje. Ceniki modkega in ženskega perila, tkanin iu galanterijskega blaga, vzorci sukna in odrezki brezplačno in franko. ltazpošiijatev po povzetju. Prva Krnska firma za razpošiljanje manitaklurnega bla^a Bernhard Ticho — Brno «—20 ¥£. i» u t m a. »• k. t št. — razpošilja po poštnom povzetju. RAJE CREPE čista volna, dvojna širokost 10 metrov glrl. 5. NOUVEAUTES snovij za ženske obleke: z modnimi črtami in earreaux, dvojna širokost, 10 in. gl.** PISANO praktična snov za hišne obleke 10 metrov gld. I. Oladkiibarvena moderna snov v vseh novih barvah dvojna širokost 10met. gld. 5,— CHEVRON nove vrste, črtana snov, dvojno širokost lOm. gl.S-50 Trožica (Ureidraht) dobre kakovosti 10 m. g.«-80 ČRNI TERNO saksonski fabrikat, dvojna širokost 10 m. gld I SO DOMAČE PLATNO i komad 80 vat lov gld. i so 1 „ 80 , - '!,."» .»» KING-WEEE bolj" nego platno [ kom. širok, 30 vatlov gld. O, - ŠIFON 1 kom.30 vatlovI. vrsteg.S 50 najboljše kakovosti g. O.SO KANEVAS ! k. 30 vatlov lilu gl. i'80, 1 k 10 vatlov rudeč gl. S"JO Kane vas 12 niti I k Jt l vatlov lilu iu rudeč gld. H,— RATE-RIPS v vseh barvah, lOm. gl. !l 50 OKSPORD ki se more prati, dobre kukovo-vosti, 1 koin. 30 vatlov gld- 1*50 Zefir za srajca najboljše, kur se more priporočati, I kom 30 vatlov gl. O SO BOSTON ki se more prati, najnovejši dušeni, 10 metrov gld. - Jedna Rips garnitura jbstojei'aod"2 pogrinjal za poste' ljoiu 1 zai!Hzo,sesvilenimi Iran-žarni gld. I — Tunis-portiere za 1 okno, kompletne 2 delaf.3'5( Jedna garnitura od jute |2 posteljna in i MtUinoprsgri-njaloz franžani gld. 3.SO Zastor od jute turški vzorec, kompletni zastor gld t-30 Holandsko dolge preproge (o-l stankii 10—19 mol. dolge i | stanek gld 3 OO Najnovejši francoski voili, kisel morejo prati, krušnih načrtov, 10| metrov gld 9 SO Rjuhe brez šiva iz dobrega duma* čega platnu 3 kom. gld. SI SO| Platneni lava-robci z zavozlani mi franžami ti kom. glil. IO Ženske srajce iz sifona in platnal s lino štikarijoli kom.gld. 3'50| Ženske srajce Ittrpdug« plut. I ibrobljene s čipkami i!k. g *I 35| Možke srajce lahtnegaizdelkabe-] le alibnrvene I kom. I vrste gld.I I M) II. vrate gld. I-tO Srajce zadelalce iz rumburškegal oksfordo, kompletne, velike. 8| kom. gld — Normalna sralca kompletnu veli ka, I kom.« I .r>(>Normalne hlačel komp. velike, 1 kom I :'>i| l Poletnoogrinjalo"|tdol<;o£.i.2<>| 1 konjska plahta najboljšega izdelka, IflOem dolga. 130 em ši-| roka, gl. Carskorumena! plahta za fijakerje 1 kom g 9Sol Vzorci gratis in franko — llustrovan modni žurnal „Briinner NeuheitenH gratis In franko. Zaloga snknenega blaga. lijiilie, 1 komad brez šiva, 2 in. dolg f. I.SO Itlago za poletno obleko, more se oprati, najnovejšo, praktično, (i in pol meti', za popolno moško obleko, for. 3.— Modne stvarij za gospođe« Srajce za gospode iz sifona, kretona, oxford, najboljši izdelek I.a f. l.sO II.a f. I.*0 Sukneni ostanki za možke obleko m žensko dežne haljine, 3.10 m. za eclo ob'oko f. a.1*® ,Oxford- srajce za delavce močne dobre kakovosti, il komadi prve vrste for. Pristni angle/,ki Ševiot, 810 m za popolno uiožko obleko for. 8,50, 7.50 in f. O —j Spodnje hlače iz trpežnega platna, za 3 komade I. v. for n vratu fnr |,90 Itlago za vrlino suknjo najnovejših barv, najtimijšo kakovosti, 2'Iti m. za popolno vrlino suknjo for. O,—j Normalno perilu, .liigerjev zistem, iz čiste volne, za gospode in gospe, 1 srajca f a,flOt 1 hlače 3 f., iz pavole 1 kom f. I.50 Eleg.antno urejeni uzorniki z 4tio podobami gospodom krojačem nefrankirnno. Moške nogovioe za poletje, bele in bar« vano pletene, li parov for, I.IO Potni plašči, volneni, 3 50 dolgi r«0 široki tor. 4.50 Svileno-Finicll nogovioe za potno noge, 12 parov for. 1 tO Blago za ženske noše. Žepne rute, 12 kom , obrobljene, z barva-nim obrobl jeni, za možke f. 1.20za gospo f. 1. — 1!Najugodnejša prilika!! ('epiee iz snkna iz najfinejšega brnskega sukna, za gospode in dečko, 0 kom. f. 1 tO HliiKo-zeitr, pristno barvano, nnjkras-nejftib barv 10 metrov for. JI SO Perilo za gospe. Garlrovano in progasto ino dno blugo, (jO cm. široko, za ponosne suknje, žensko in otroško obleke, 10 metrov for. t.SO Ženske srajce, <> kom , iz trpežnega platna z zobci f. 3.25 s slikarijo for. S.—■ Žtipon- in trožično bl »go vseli barv 10 m. I. vrste 8.50, II. vrste for *.WO Nočni korseti iz finega Sifona in linim fttikanjnm. 8 kom I v f. -t. II. v. f. I WO Brocat-, Jakuart in volneno Itips-blago, ^ •i cm. široko, v vseli mogočih barvali 10 Ženski predpasniki iz oxforda, kretona. surovega platna ali Sifona, <> kom. for. I OO metrov f«>r. JI.OO Spodnje k Iti je za gospo iz rouge, suro- Nervi 90 cm. širok, nežno lisasto modno \ blngo najnovejših barv. 10 metlo v for. 1.SO vega platna ali Sifona, B kom. i. 3,— iz mohairja ali zefir ja. 1 kom f 1 50 in f. t — Itei^e in Doris. najnovejše gladko in kari-rovano sukno iz čiste volne 10 inetr. f. O.SO Rute za na glavo iz foila, najnovejših uzorcev, 1 komadov for I tO Temo in kašmir, dvojnato široko, črno ( iu barvano 10 metrov for. 41«—j Ž«'nskr nogovice za poletje, bele in barvan«, O parov pletenih f°r ■ -SO Plavi tisk in francoski Oreton za opralno obleko, 10 metrov f 200 f. 1S.SO Blago iz platna in tkanine. Volneni atlas, dvojnato široko volneno sukno, črno in v vseh barvali, 10 m. f. O SO 1 koma«! = 21» vatlov Zastori, odeje, preproge. Domače platno močne kakovosti. 1 kom. (■JO vatlov) »U for. 5.511. < 4 for. -t'20 Zavese i/, jnte, najnovejših tiskov, po- > polno dvobarvno f. 2.30 četverobavene f, it SO King-tkanina, bolja od platna, najboljše ;znamko 1 kom for. 7.50, */, »'"' ■ 11 Oxford najnovejših uzoreov, I kom. (20 vatlov) for. t.BO fiariiitui a i/, jute, 2 odeji za postelje in 1 za mizo, najnovejših tiskov, dvobarvenc for. 8.50, četverobarvene for. O.— ------- ' ___________1-——-j-ž Chifon za možko in žensko perilo, 1 kom >3(1 vatlov) l v. for. 5.50, II. vrste for. 1 SO Stepane ltouge-odeje, popolno dolgo in široke, komad '"or ® ~ Caimevas za posteljne preprope. 1 kom ;80 dunajskih vatlov) I. v. 0 f., II. v. f. S »O Jact|iiard-Manilla preproge. 10 ruetr. dolgo trpežne kakovos i for. 3.BO Atlas Gradi za posteljno preproge, 1 komad (30 dunajskih vatlov) I vrsto for 7.50 II vrste for S.SO ) itips-ganiitura, B posteljni iu l namizna odeja, najmoden jšo barvene sestavo f. -l.r»0 Lastnik pol. družtvo ..Hinost". Iadajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič. Tiskarna Dolenc v Trstu