Poštnina plačana v gotovini. Leto LXVII., št. 229 Ljubljana, torek 9« oktobra 1034 Cena Din L- LOvENSKI Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. _ Inaeratl do SO petit vrst a Din 2.-, do 100 rrst a Din 2.50, od 100 do 300 Trst a Din 3.-. već ji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO Cf C7PRAVNMTVO LJUBLJANA« KnafIJeva oUorn it. S Telefon: 3122. 3123, 3124, S12S tal SDS Podrutnlee: MARIBOR. Smetanova 44/L — NOVO MESTO, Ljubljanska telefon it. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon it. ao, podružnica uprave: K ocen ara ulica 2, telefon št. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani it. 10.351. NAŠ KRALJEVSKI PAR V FRANCIJI Ob prihodu Nj. Vet kralja Aleksandra in kraljice Marije v Mar-selile — Francija pozdravlja naš kraljevski par s prisrčnimi in navdušenimi izrazi neomajnega prijateljstva Pariz, 9. oktobra. AA. Snoči ob 21.45 je odšel z lvonske postaje v Parizu poseben vlak, s katerim bosta jutri prispela iz Marseillea v francosko prestolnico Nj. Vel. kralj Aleksender in kraljica Marija, S tem vlakom sta snoči odpotovala v Marseille francoski zunanji minister Barthou in mornariški minister Pietri, ki bosta popoldne v imenu predsednika francoske republike Lebruna in v imenu francoske vlade sprejela in pozdravila Nj. Vel. kralja Aleksandra in kraljico Marijo. Zunanjega ministra Barthouja spremljajo francoski poslanik v Beogradu Paul Emile Naggiar, podšef protokola Loze in podravnatelj evropskega oddelka v zunanjem ministrstvu Segen. Mornariškega ministra Pietrija spremljata Šef njegovega kabineta podadmiral Dandal in kapetan korvete Mariani, ki pripada posebnemu štabu ministra mornarice. Z istim vlakom so odpotovali jugo-slovenski poslanik v Parizu dr. Miroslav Spalajković, dvorni maršal general Aleksander Dimitrijević in jugoslovenski vojaški odposlanec v Parizu general Mihaj-lović. Marseille v pričakovanju Marseille, 9 oktobra. Msirseille je ves v zastavah, francoskih in jugoslovenskih. Zla prihod jugoslovenskega kraljevskega para, ki bosta prispela z vojno ladjo »Dubrovnikom« ob 3. popoldne v Marseillesko luko, je že vse pripravljeno. Vse glavne ulce so okrašene z zelenjem in zastavami. V lu-ki, kjer se bo kraljevski par izkrcal, pa je postavljen veličasten slavolok. Prebivalstvo Marseill-ea se pripravlja. da sprejme Nj. Vel. kralja Aleksandra in kraljico Marijo, ki prihajata na oficielen obisk Francije, Č m najbolj slovesno. Tvorci miru Prihod Nj- Vel. kralja Aleksanora v Marseille ;e za vse francoske časopisje povod, da piše Homme Libre< objavlja velik članek pod naslovom »Pozdrav kralju Aleksandru<. >Jour< priobčuie sliko Nj. Vel. kralja Aleksandra in maršala Franchea d' EspereYa. Nato sledi intervju s starim maršalom pod naslovom >Kako misli veliki vojskovodja o velikem kralju«. >Excelsior« naglasa že v samem naslovu, kakšen bo današnji sprejem: >Francija bo danes sprejela s prisrčnim spoštovanjem TUSTOslovenekega kralja Aleksandra in kraljico Marijo*:. Ni ga uglednejsega lista, ki ne bi posvetil najprierčnejše pozdrave iugoslovenskemu kraljevskemu paru in nagJašal pomen tega obiska. Listi soglašajo glede važnosti tega obiska in izražajo upanje, da bo ta obisk okrepil ne le prijateljske zveze med Francijo in Jugoslavijo, ki so že dovoli tesne ni krepke, temveč t.idi sam mir v Evropi. Nj. Vel. kralja Aleksandra in Jugoslavijo proglašajo listi soglasno kot prvovrf=tna Činitelja za ohranitev in okrepitev miru. kar želi tudi ^francoska politika. O kralj>u, vojaku in državniku »Teraps« priobčuje uvodnik, v katerem pravi med drugim: »Kdo se ne spominja temne epopeje iz L 1915., ko se je morala srbska vojska pod prit skom premoči umikati čez albanske planine? S seboj je vodilta rudi številno prebivalstvo. Naporna pota. zima. lakota m bolezen so jo uničevale. V tistih Časih je bil princ Aleksander glavni poveljnik in je delil s svojinv vojaki vse preizkušnje. Delil je s svojimi navadnimi vojaki njihovo pomanjkanje, obenem pa jhn je bil zgled hrabrosti, hladnokrvnosti, vzdržnosti in jeklene energije. Ko je njegova vojska prispela na obalo Jadrana, telesno popolnoma izčrpana, se princ Aleksander n- vkrcal, dokler ni bil zadnji njegov vojak na varnem. Ko je nrišel s svojo vojsko v varno zavetje Krfa, je poslal Poincareju poročilo, ki bi očaralo samega Plutarha: »Srbije ni več, toda njena vojska je tu. Pripravljeni smo, da nadaljujemo svojo borbo na francoski fronti.« Nadalje govori list o Nj. Vel. kralju Aleksandru kot državniku in d plomtu. »Temps« naglasa kraljeve zasluge za notranjo ureditev Jugoslavije in za gmotni in kulti -mi napredek jugoslovenskega naroda. O Nj- VeL kralju Aleksandru kot diplomata pa pcavk »šola v Ženevi, mladostne vzgoja, mnoga potovanji in obsežne rodbinske zveze so mu vlile tisti mednarodni smiseL, ki danes tako pr manjku je mnogim državnikom.« Nato navaja srečne pobude, ki jih je dal v zunanji politiki Jugoslavije. Kralj je odločen pristaš sistema Male antante. NikoH je ni smatral za vojno sredstvo, marveč za orodje mirne in konstruktivne ureditve. To se je videlo tudi pri ustvar-ti balkanskega pakta, pri katerem je prav odlično sodeloval. To se je pokazalo tudi pri nedavnem obisku v Sofiji, ki pomeni zgodovinski dan balkanskega polotoka,« V zvezi s prihodom Nj. VeL kralja Aleksandra ln kraljice Marije v Franciji bo strasbouraka radio postaja drevi ob 18.15 po francoskem času prenašala predavanje gdč Simone Miairlić o stoletnih stikih med Francijo in Jugoslavijo. Prihod jugoslovenskih novinarjev Pariš, 9. oktobra. Snoči ob 20.45 so prispeli v Pariz jugoslovanski novinarji pod vodstvom šefa presbiroia dr. Lukovica. V delegaciji jugoslovenskih novinarjev, ki so Vojna ladja »Dubrovnik« List govori nato o Franciji in Jugoslaviji kot prirodnih zaveznicah. V tej zvezi se dotika tudi jug os lovensko - italijanskih odnošajev in izraža željo, da bi se »boljšale. Na koncu pravi, da bodo Francozi pozdravili v kralju Aleksandru ne le voditelja naroda, s katerim jih vežejo tesne zveze, marveč bodo v njem počast:r rudi starega prijatelja v borbah in vztrajnega prija telia. prišli k sprejemu jjgostovenokeca kraljevskega para so glavni tajnik presbiroja Vi-naver. Andrija Milosavljević, (>Politika<), nar- poslanec Miloje Sokić (»Prarvda«). di-dr. Dragoljub Jevremovič (štampač), Mihajlo Svetovaki (>Vreme<). dr. Slavko Ju-triša (>Novosti<), Josip Horvat (»Jutarnji list«), Stanko Virant (»Jutro«.) in Ivan Ah čin (>Slovenecc). Priprave za obvezno telesno vzgojo Minister dr« And je lino vi ć o načrtih za smotreno telesno vzgojo naroda — Temelji visoke Sole za telesno vzgojo Zagreb, 9. oktobra. AA. Včeraj je zasedal v banski palači posvetovalni odbor za telesno vzgojo naroda. Predsedoval je seji minister za telesno vzgojo dr. Grga Andjelinovič. Najprej je načelnik sokolskega saveza iz Ljubljane Miroslav Ambrozlč poročal o svojem načrtu za izvedbo zakona o obvezni telesr . vzgoji. Nato je gimnazijski profesor Vladimir Jankovič iz Zagreba poročal o telesni vzgoji na srednjih in strokovnih šolah ter predložil podrobne načrte o izvedbi te vzgoje. Referent vojnega ministrstva Ivo Kovač iz Beograda je govoril o učiteljih telesne vzgoje na šolah in o njihovi namestitvi. šef gradbenega odseka mestne uprave v Subotici inž. K os ta Petrovič je govoril o gradnji igrišč in o ustanovitvi jugoslovenskega narodnega parka. Novinar Hrvoje Macan ović je poročal o organiziranem sodelovanju raznih udružen j za telesno vzgoje. Dr. Živko Prebek iz Zagreba je govoril o zdravniškem nadzorstvu za t- lesno vzgojo, poiban dr. Stevan Hadži, predsednik saveza sportskih udruženj. pa je poročal o nadzorstvu ministrstva za telesno vzgojo nad posameznimi ustanovami in u družen ji za telesno vzgojo naroda. Po popoldanski seji je minister dr. Grga Andjelinović izjavil novinarjem: Današnja druga aeja posvetovalnega odbora je dokončala vse tisto, kar sem mu začrtal na njegovi prvi seji. Tudi to pot sem popolnoma zadovoljen z delom njegovih članov in z njihovim trudom, s katerim skušajo olajšati izvršitev mojih načrtov. Iz obilnega dnevnega reda razvidi te, da so člani izvršili svoje delo z veliko vestnostjo in da bo mogoče zakon o obvezni telesni vzgoji uveljaviti že spomladi L 1954. V to s vrh o so te izgotovljeni podrobni načrti In je tudi te sestavljena Izvršilna uredba. Upam, da bomo že v najkrajšem času otvorili prvi tečaj za učitelje telesne vzgoje na srednjih in podobnih šolah. Tako bomo ustvarili prvi kader bodočih učiteljev. Za sedaj se nočem spuščati v podrobnosti, ker je treba še nekaj priprav, upam pa, da bomo te to jesen v šoli narodnega zdravja v Zagrebu otvorili enoletni tečaj za abituri-jente srednjih Sol ki naj se izšolajo za učitelje telesne vzgoje na srednjih šolah. Tako bomo položili temelje visoki šoli za telesno vzgojo, kakor obstojajo v Varšavi, Berlinu in v Bukarešti. Barthoujev obisk v Rimu Pariz, 9. oktobra. AA. »Jflatin« pravi, da bo francoski zunanji minister Barthou prispel v Rim po vsej priliki šele 4. novembra, da prisostvuje proslavi premirja. Pogajanja z Mussolinijem bi se pričela šele naslednjega dne. Čsl. odlikovanje naše letalske delegacije Praga, 9. oktobra. AA. Vojni minister Bradač je izročil poveljniku ju goslo venskega letalstva generalu Nediću in podoorkov. nikoma Stanojevieu in Fllipovicu rede Belega leva Čestital jim je s temi besedami: Srečen sem, da izročam odlikovanja predstavnikom bratske vojske, ki je s svojim junaštvom v svetovni vojni zaslužila občudovanje vsega sveta. Naša žarka želja je, naj foi naše prijateljstvo trajalo večno in naj bi bilo tudi v bodoče čuvar miru in neodvisnosti obeh narodov. Ruski kmetje se upirajo Moskva, 9. oktobra. AA. Kmetje 30 kolektivnih posestev in tudi mnogi drugi so se uprli naredbi vlade, naj izroče drŽavi svoj letošnji žitni pridelek. Zato je vlada imenovala odbor v Novosibirsku, ki bo izdal potrebne izvršne ukrepe proti nepokornim kmetom. S posestev je že odstranil uradnike in upravnike in jih dal aretirati. Borzna Doročjfa. LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 2303.18 — 2314.54, Berlin 1363.47 — 1374.27, Bruselj 793.02 — 296.96, Curih 1108.35 — 1113.85 London 165.36 — 166.96, Newvork 3347.16 "— 3375.42, Pariz 224.07 — 326.19, Praga 141.79—142.65, Trst 290.68 — 293.08 (premija 28.5 odet.). Avstrijski Šiling v privatnom kliringu 8-10 do 8.20. INOZEMSKE BORZE. Curih, 9. oktobra. Pariz 20.2175, London 14.9550, n*ewyork 304.50, Bruselj 71.55 Milan 26.27, Madrid 41.8750, Amsterdam 207.80. Berlin 123.20, Dunaj 57.10, Praga 12.80, Varšava 57.9250, Bukarešta 3.06. Počastitev solunskih junakov Bivii bojevniki - dijaki na grobovih v svetovni vojni padlih tovarišev pri Solunu Solun, 9. oktobra. AA. Včeraj dopoldne je prispela v Solun velika skupina nek da -jnih jugoslovenskih bojevnikov-dijakov, da se poklonijo na grobovih svojih padlih tovarišev. Bilo jih je nad tisoč. To je največja skupina naših bivših bojevnikov iz svetovne vojne, ki je prišla, da počasti svoje v Grčiji padle in pokopane nekdanje tovariše. Na solunski postaji so jim priredili svečan sprejem ki so se ga udeležili naš podkonzul Andrić, upravnik jugoslovanske svobodne cone Nesović in skoro vsa jugo-alovenska kolonija. Ogromna povorka je nato s postaje krenila na vojaško pokopali, šce v Zejtinliku pri Solunu, kjer so grobovi jugoslovenskih vojakov. V povorki so bili tudi sorodniki mnogih vojakov, pokopanih na Zejtinliku, V Solim je prispelo tudi mnogo kmetov da po tolikih letih obiščejo grobove svojih milih in dragih. Grobove jugoslovenskih vojakov so okrasili s svežim cvetjem iz domovine. Sredi pokopališča je velika spominska kapelica, ki jo je zgradil inž Smirnov. Stroške kapelice je kril jugoslovenski konzulat. Kapelica je zgrajena v obliki veličastnega spomenika padlim borcem za osvobojen je in zedinje-nje. Ko bo popolnoma dokončana, bo eden najlepših spomenikov na vojaških pokopališčih. Ob 11. je bila služba božja, ki so jo darovali duhovniki Krivijatič, Petrovič in Dušan Jovanovič iz Beograda. Po končanem verskem opravilu so se bojevniki napotili h grobovom, ki jih je duhovnik Petrovič vsakega posebej poškropil z vinom iz domovine. Med cerkvenim opravilom j« odgovarjal zbor jugoslovanske kolonije v Solunu in zbor >Obilič«, ki je prispel v Solun, da bi mogel sodelovati pri tej svečanosti. Slovesnosti na pokopališču se je udeležila tudi četa grške pehote z vojaško godbo. Grška godba je zaigrala najprvo vojaško molitev, nato pa jugoslovensko m grško himno. Jugoslovenski bojevniki-dijaki so obiskali grobove svojih nekdanjih tovarišev, ki so padli, ko so se skupaj borili za osvobojenje in zedinjenje. Položili so vence tudi na grobove francoskih, italijanskih, ruskih, grških to angleških tovarišev. Popoldne so si naši bojevniki ogledali mesto, ob 6. zvečer pa je skupina, v kateri je bilo kakih 400 bojevnikov, odpotovala v Atene, odkoder poj de na Krf. Druga «*cu-pina. kakih 800 bojevnikov, je snoči odpotovala nazaj v Jugoslavijo. čiščenje v Španiji Oblasti obvladujejo povsod položaj — Azana je v Francijo Madrid, 9. oktobra, g. Vesti iz raznih španskih pokrajin si precej nasprotujejo med seboj. Vsekakor se da razbrati iz njih, da se po raznih krajih še nadaljujejo hudi boji. V San Sebastianu so se v nedeljo ponoči spoprijeli policija in uporniki, pri čemer je bila na obeh straneh več mrtvih in ranjenih. V Ferronu, pristanišču na severozapad-ni obali, sta bila v pouličnih bojih ubiti dva upornika, več drugih pa ranjenih. Tudi v provinci Galiciji so bili v mnogih mestih krvavi nemiri. Uporniki so skušali ponekod zavzeti javna poslopja, vendar pa sta jih pregnala policija in vojaštvo. Slični boji so se razvili tudi v Leridi, kjer je bilo 12 upornikov ubitih, več sto pa ranjenih. V Germi v Kataloniji se je del posadke uprl in prestopil med upornike, toda vladi zveste čete so strte njihov odpor in jih razorožile. Vsi bodo prišli pred vojno sodišče in bodo sojeni ▼ najkrajšem času. Tudi v Aruelu v provinci Valenciji so bili krvavi boji. Stav kujoči delavci so se zakopali po gričih okoli mesta, odkoder so s strojnicami streljali na civilno gardo. Pozneje so delavci vdrli v mesto in zavzeli v naskoku javna poslopja, pri čemer je ubit mestni župan in pet dvilnh gardistov. V Asturiji so uporniki pognali v tovorni avtomobil, s katerim se je vozilo 52 vojakov, ki so bili pri tem vsi ubiti. Po nekaterih vesteh, ki pa še niso uradno potrjene, je padlo v Asturiji nad 200 policistov. Policisti so krenili na neko planino, da razženejo rudarje, ki so se tamkaj utaborili, ki pa so jih napadli iz zasede in jih pobili. V nasprotju z vestfcti v inozemstvu, po katerih so bili predsednik katalonske vlade Companvs in njegovi tovariši Že obsojeni na smrt, izjavljajo oblasti, da se proces proti njim še ni pričel. Nacionalna delavska zveza je pozvala svoje člane, naj se vrnejo na delo. Dočian je v nekaterih krajih že nastopilo pomirjen je, so drugod izzvali socialisti in komunist nove nemire. Tako so proglasili sedaj splošno stavko tudi v G ran adi in drugih krajih, kjer je bilo v spopadih s policijo in vojaštvom ubitih 10 ljudi, mnogo pa hudo ranjenih. Iskanje bivšega ministrskega predsednika Azane, ki je bil v Barceloni proglašen za šefa revolucionarne vlade v Španiji, je ostalo doslej brezuspešno. Po deloma zanesljivi h i vesteh iz Leride je prispel Azana tnc pred zmago vladnih čet tjakaj, odkoder pa je menda "pobegnil preko francoske meje. Dva rudarska shoda V nedeljo je bil v Trbovljah sestanek II. skupine ske zadruge in shod NSZ Trbovlje, 8. oktobra Takoj, ko ie te dni sresko načetetvo v Laškem ukinilo pred 2 mesecema izdano odredbo o prepovedi javnih shodov, zborovanj in sestankov, sta bila sklicana 2 rudarska shoda in sicer članski sestanek II. skupine rudarske zadruge, ki se je vršil t nedeljo dopoldne ob Vi 10. uri v dvorani Delavskega doma v Sokolskom domu. Sestanek II. skupine radarske zadruge v Delavskem domu ie bil dobro obiskan. Velika dvorana z galerijami ie bila do zadnjega kotička zasedena, saj ie bil tudi dnevni red sestanka tak, da je moral vsakega rudarja zanimati. Sestanek ie o tvoril m vodil pokrajinski načelnik II. skupine g. Pli-beršek, ki je izčrpno poročal o zadnjih mezdnih pogajanjih s TPD. Grajal je nedisciplinirano postopanje nekih ljudi, ki so tudi v to i borbi iskali svoje osebne interese. Opozarjal je delavstvo, da se ne pusti več zavajati k raznim nepremišljenim in za delavske interese škodljivim akcijam, ki bi povzročile prej poslabšanje nego zboljšanje po loža iS. Za vse socijalne akcije so in morajo biti odgovorne le rudarske strokovne organizacije in njih voditelji, zato morajo izhajati take akcije tudi samo od strokovnih organizacij v rudarskih revirjih. Zato naj delarvstvo posluša svoje strokovne voditelje, ce noče zaiti na stranpota, ki utegnejo voditi se v težje razmere. — II. slcipina rudarske zadruge bo v bodoče storila vse, da ostanejo dosedanje pridobitve delavstva ohranjene. Shoda Narodne strokovne zveze v Sokol-ekem domu se ie pa udeležilo manj rudarjev, dasi ravno na vabilih označeni dnevni red ni bil nič mani važen. Vzrok temu je iskati v dejstvu, da so ndarji pričakovali v Delavskem domu neko napeto razračuna-vanje med nekimi delavskimi zaupniki in vodstvom II. skupine. Toda ta spor. ki je izhajal še iz dogodkov zadnjih tednov v revir fu, je znak) načetetvo II. skupine mimo * likvidirati s tem da 2 zaipnika, ki sta se oglasila k besedi, iste nista dobila. Njuni pristaši so sicer protestirali, nazadnje pa so se zborovalei le pomirili. Prav tako, kakor v Delavskem domu, se ie tudi na shodu NSZ v Sokolskem domu razpravljalo o dogodkih zadnjih tednov v rudarskih revirjih. Zborovanje je vodil predsednik NSZ g. Jaka §truc, ki je vsestransko poiasnil položaj rjdarskaga delavstva v revirjih. Tudi on je svaril rudarsko delavstvo pred nepremišljenimi koraki, ki bi delavstvu več škodovali nego koristili. Ugotavljal je naposled, du je rudarsko delavstvo izgubilo zaupanje v sedanje zaupnike II. skipine. zato smatra za potrebno, da se v naakraižem času izvedejo volitve v II. skupino in da naj potem novi ljudje vodijo usodo rudarskega delavstva. Vsekakor pa priporoča delavstvu mirno kri in raaBodnost v veeh akciiah. ki se na i izvedejo le potom strokovnih organizacij. Naslednia govornika sta bila predsednik izvršnega odbora NSZ g. Rudolf Jjvan in g. Bučar iz Ljubljane sta nagi asa la potrebo po zakonu o minimalnih mezdah, katerega osnutek je ljubljanska Delavska zbornica nedarvno že predložila na merodajno mesto v Beograd. Zakon o minimalnih mezdah bo reguliral vse mezdne spore v na&i državi in bo imel močan vpliv na razvoj narodnega gospodarstva in vsega socijalnoga življenja v naši državi. Tjdi to zborovanje je bilo mirno zaključeno. ŽeVeznfska nesreča v Nemčifl Borim, 9, oktobra. AA. V nedeljo je na progi Dresden — ChemnJtz potniški vlak zadel v lokomotivo. Ranjenih je bilo U potnikov. PoSkodovasri so trtjs Mg Jtran 2. »SLOVENSKI NAROD«, dne 9. oktobra 1934 PRIDE SENZACIJA NAD SENZACIJO!! JAZ SEM BEGUNEC... FIlm, ki je največje delo te vrate! ELITNI KINO MATICA Gledališka sezona 1933*34 Obe naši gledališki upravi delata z najmanjšim osebjem prav izredno plodovito Ljubljana, 9. oktobra Gledališka uprava je objavila v Gledališkem lietuc štev. 3. z dne 8. t. m. pregled osebja uprave, računskega oddelka, režiserje v, igralcev in igralk, pevcev solistov in zbora, baleta, orkestra, t 'hnične^a osebja, dekoracijske delavnice, krojacnice, dramskeca opernega in operetnega repertoarja. Uprava obstoja iz treh oseb: Golia Pavel, direktor drame, ki je od 20. okt. 33 vršilec upravnikovih dolžnosti. Polič Mirko, direktor opere, in Mahkota Karel, ekonom in nadzornik zgradbe (dramske ah operne ali obeh, iz poročila ni razvidno). Upravi so dodeljene dve pisarniški pomočnici, katerih ena je tidi večerna blagajničarka drame, ena dnevna in večerna blagajn i čarka opere in en e»lužiteli. Računski oddelek ima tri uradnike. Dramskih režiserjev je bilo pet: prof. šest. ki vrši obenem dolžnosti direktoria drame, De-bever C, Kreft Bratko, Skrbi n-šek Milan in dr- Gavella Branko kot gost. Posebnega režiserja opera in opereta nista imeli, nego so režirali tudi opeme-operetne predstave navedeni dramski režiserji, pa Polič Mirko, operni bariton Primožič Rob. ter baletni mojster Golovin Peter. Dirigenti-kapelniki so bili direktor Polič, Neffat Anton. Stritof Niko. dr. Švara Danilo in Sušteršič Vinko. Igralcev je bilo samo 15 (med temi igralec inspicijent). Član Rogoz Zvonimir je na dopustu v Pragi. Igralk pa celo samo 11-Teh 26 igralce*- je igralo v minili sezoni 35 različnih iger 252 krat Vrhu tega je naša drama igrala v Celju 8 iger, v Kranju in v Šmartnem pri Kranju po dve igri ter v §t. Vidu nad Ljubljano in v Novem mestu po eno igro. Opernih in operetnih solistov je bilo samo 18 in sicer gospodov 10 in 8 dam (med temi Kjhc Zinkn kot stalni gost iz Zagreba) Manjšega ansambla solistov pač nima nobena opera-opereta v Jugoslaviji- Pomagati so morali tudi nekateri člani zbora in gojenci ko nse rva torija. Uprizorili so 26 različnih oper 118 krat in 10 operet (spevoiger) S6 krat, skupaj torej 2o4 predstave. Vrhu tega so uprizorili en batet (Začarani princ). Orkester šteje 36 mož (z eno damo), med katerimi je bil včasih ta in oni na dopustu zaradi bolezni. Zbor šteje 14 dam in 14 gospodov. Balet pa 9 dam z baletnim mojstrom in * nekaterimi pomožnimi plesalci. Tehnično osebje šteje v drami gledališkega mojstra Lebena Viljema, dva elektrotehnika Mraka Fr. in Premka Ad., sest uslužbencev dekoraterjev, dva frizerja (la-Sdl'arja} in rekviziterko. Duševno pomožno osebje ima le enega inspicijenta in takisto zelo važne tri suflerje Ročno pomožno osebje ima končno se vratarja, nočnega čuvaja rn le dve stalni snažilki. Tehnično osebje v operi šteje gledališkega mojstra Lebena Franca, elektrotehnika Kasteliea Jos. in Rižnarja Iv., devet dekoraterjev, dva Lasuljarja in rekviziterja. D iševno pomožno osebje v operi ima še arhivarja Sirnika V., enega inspicijenta in samo enega suflerja. Ročno pomožno osebje ima v operi nočnega čuvaja, bi snažilke, kurjača in slugo-v operi ni naveden vratar, v drami pa ne kurjač in smga. Šef lasu!jar za obe poslopji je Navinšek Emil. Gledališka dekoracijska delavnica je imela za obe ooslopji scenografa t Uljani ščeva Vazitija, šefa elikarne Skrižnega Vaclava, slikarja Magoliča Lud. in Vavpo-tiča Bruna, tri mizarje in slugo. Krojačnica je imela skupno eno šiviljo, pet krojačev in dve šivilji pomočnici. Zelo zanimiv ie statistični pregled repertoarja in predstav. Med 86 različnimi igrami je bilo 20 novosti, ostale so bile ponovitve iz prejšnjih sezon. Slovenske igre 6, druge slovanske 10, ostale tuje, med njimi 2 Shakespeareievi (Komedija zmešnjav in Hamlet). Največ predstav so imele: Golia >Kultjrna prireditev« 17, Klabund »Praznik cvetočih eeseni< 16. Vverner >Pravica do greha« 13, Lichienberg >Kariera kenelista Vincika« in Neal >Turške kumare« po 12, Shaw >Sveta Ivana<. Juškijevič »Sonjkin m njegova sreča«. Dostojevskij-Debevec, >Bra-tje Kara mazo vi c po 10 prestav. Med različnimi opernimi je bilo 11 novi tel oziroma nanovo uprizorjenih. Slovanskih opernih del je bilo 10, med njimi >Goreniski slavček«. Največ predstav je imela Verdijeva >Traviata«, namreč 17, dalje Čajkovskega »Pikava damac in Mo-niuszkova »Halka« po 9 in Bizetova >Car-men< 8, Rossmijev >Viljem Teli« 7, a Ja-načkova >Jenufa« 6, Janačkova >Katja Ka-hanova« in Charpentierova »Laiza« pa po 5 predstav. Med 10 opreretami je imel Abrahamov >Ples v Savoj.u« 23 in Abrahamova »Havajska roža« 17, Zel le r j en ^Tičar« 12. Benatz-kePri belem konjičku« 12, Nedbalova yPoljska krk pa 9 predstav. Priznati treba, da delata obe naši gledališči z najmanjšim osebjem prav izredno plodovito Ln da si bogatejšega repertoarja pač nihče ne more želeti- Naše osebje ie vztrajno in marljivo do skrajnosti in mu gre objektivno vse priznanje. Skoda, da ne navaja statistika, koliko nastopov so imeli glavni igralci in glavni pevci, ki so igrah" oziroma peli glavne in naslovne uloge in partije. Potem bi se videlo, da so nekatere pevke, pevci in igralci zares občudovanja in vsega spoštovanja vredni. Ljubljana se nai zaveda, da ima danes vzgledno marljive in 6posobne gledališke garače, ki se v svojih dolžnostih resnično žrtvujejo. Samomor in ne umor Stanko Čebofefi |e pred dvema letoma skočil pod vlak umora so prazne Govorice o Ljubljana, 9. oktobra Med prcbrvafci v Mostah in bližnji okolici je zavladalo zadnje dni precejšnje razburjenje, ko so se razširile vesti, da je ljubljanska policija v Jaršah aretirala dva brata m zaslišala rudi neko žensko, ljubico enega, ki so bili osumljeni umora 19-letnega brezposelnega mehanika Stanka Ceboklega, ki so ga našli 20. septembra zvečer mrtvega na železniški progi v Mostah. Ljudje so bili namreč zd-aj trdno prepričani, da govorice o umoru Ceboklega le niso bile brez podlage m da je imela ljudska govorca prav. O tragični smrti Stanka (ceboklega smo pred dvema letoma mod drugim poročali: Železniška proga med kilometroma 4228 m 4229 v Mostah je bila snoči pozorišče strašne tragedije. Na strašen način si je končal življenje lOlenti mehanik Stanko Čebokli, rojen leta 1913 v Trstu in pristojen v Ljubljano. Legel je na železniški tir rn ekspresni vlak, ki je drvel iz Ljubljane proti Zidanomu mostu, rmi je odrezal glavo. S policijske uprave sta odšla v Moste zdravnik dr. Lapajne m dežurni uradnik Ramovž. Komisija je po legi trupla spoznala, da gre za samomor in da je izključen vsak zločin. Po vseh znakih sodeč je nesrečni mladenič položil glavo na tračnico in čakal, da pri drvi vlak. Lokomotiva mu je odtrgala polovico glave, spodnjo čeljust so pa našli ob progi, ki je bila več metrov naokrog obrizgana s krvjo. Truplo je ležalo obrnjeno proti Zalogu. Seveda je bil nesrečnež takoj mrtev. Pri mrtvecu so našli v zadnjem hlačnem žepu rumeno listnico s sliko in spričevalo o dovršeni mehaniski učni dobi. Iz spričevala je razvidno, da gre za Stanka Ceboklega. V listnici je bila tudi njegova fotografija. Kaj je gnalo nesrečneža v smrt, ni znano, ker n: zapustil nobenega pisma, domnevajo pa. da je obupal nad življenjem, ker je bil že dalj časa brez dela in je živel v precejšnji bedi. Tako torej nase poročilo, ki je bil iz njega razvidno, da je komisija že takrat ugotovila, da ne gre za zločin in da si je nesrečni Čebokli nedvomno sam končal življenje. Kakor so pa bile takrat vse govorice samo domneve in hipoteze, tako so najbrž tudi zdaj vse brez vsake nodlage. Policija je sicer aretirala brata L. itn še nekega moškega, a je dva osumljenca zaradi pomanjknja dokazov izpustila, pričakovati je pa, da bo tudi tretji kmalu na svobodi, ker mu ni absolutno mogoče ničesar dokazati ali naprtiti. Tako iz cele afere, ki je dvignila precej prahu, ne bo nič. Gradbeno gibanje na Jesenicah Jesenice, 7. oktobra. Gradbena sezona se bliža koncu, V prvem polletju je kazalo, da letos na Jesenicah ne bomo gradili nobenih hiš in gospodarskih poslopij razen nekaj popravil starih MS in popolne dovršdtve onih poslopij, ki so bile v surovem stanju dograjene že lani. Da se zadnji dve leti ni toliko gradilo kot prejšnja leta, so pač različni vzroki. Največji vzrok, da se malo gradi, je ta, da ni mogoče dobiti denarja iz denarnih zavodov in to ne svojega, še manj pa seveda, izposojenega. Kdor je denar tiščal v nogavicah je z njim tudi v danem času razpolagal z njim. Kdor pa ima pri denarnih zavodih še stare vloge, ta zlepa ne pride do njih in če hoče graditi, mora iskati posojilo, ki pa ga silno težko dobi. Gradnjo tudi zavirajo hudi gradbeni predpisi, stroški za dosego gradbenih dovoljenj, gradbene takse in v nemali meri drag" cement, ki je pri nas menda najdražji v Evropi. V splošnem pa izgleda, da smo na Jesenicah stanovanjsko krizo že preboleli. Le glede na zaslužek predraga, stanovanja silijo ljudi, da mislijo na gradnjo lastnih domov, katere v daljši dobi odplačujejo z istim denarjem, ki hi ga morali sami plačevati za stanovanja in s denarjem, ki ga sami od svojih stanovalcev dobe, kadar so na svojem. Da so ljudje gradili in po malem še grade, jih je gnala tudi potreba in želja po lepših in svetlejših stanovanjih, ki jih je bilo pred leti sila težko dobiti in se je za vsako tudi skromno stanovanje, če je bilo izpraznjeno potegovalo do 50 prosilcev. Danes pa ni nobenih bojev več pa stanovanja razen za tovarniška, ki so najcenejša in ki se zaračunavajo v tovarni od mesečnega zaslužka. Zato je v naši občini gradbeno delo močno zaostalo, kar hudo občutijo gradbeni podjetniki in sezonski delavci. Vendar pa se je tudi v tem letu marsikaj popravilo in dogradilo, predvsem pa stari del Jesenic Murova dobiva od leta do leta lepše m prijaznejše lice. Na Murovi sta bili v tem poletju lepo preurejeni Repetova in Pretnarjeva hiša, popolnoma dograjeni sta bili Ro-žičeva in Sušnikova hiša na Savskem nabrežju in ob Ilirski ulici. Gospa Karbova in g. Kren sta pri svojih hišah ob Slomškovi ulici prizidala lepe balkone in stopnišča, hiše pa so ob Ilirski ulici in Jadranski cesti dogradili in jih še grade gg. Zupan Jože, Kiršnar Rupe rt in Viktor, Bussetti Elantierio, Vester Stanko in Pukšič Alojz. Posestnik g. Ciril Bajželj je lepo povečal svoje gospodarsko poslopje, podjetni elektrotehnik g. Lojze Pretnar, pa zida zopet novo delavnico. To je v glavnem vse, kar so letos gradili zasebniki, precej pa je letos izdala za popravila cest, škarp, ograj, mostov in poslopij mestna občina, ki p* jo čakajo- v talttnjem času ie večje naloge. Koncert trboveljskega okteta Zagorje, 8. oktobra. Sobotni koncert trboveljskega okteta rudniških nameščencev, ki je dosegel že precej lepih uspehov, se nam je prav ugodno tudi letos predstavil. Tvorijo ga gospodje Ravnihar, Ličar, brata Permeta, inženjer Vrbfcft, Saje, Okorn in Odlazak, vodi jih pa z veliko umirjenostjo nadarjeni glasbenik Rudi Delničar. Glasovno najbolj izenačen je prvi bas, prvi tenor doseza višine z lahkoto, vseskozi lirično pobarvan pa zveni v nizki in srednji legi malce hrapavo, kar gre na rovaš nastavka. Drugi tenor je nevsiljivo prilagođen, a drugi bas fundam en talen, morda malo mero preveč ravnodušen. Intonančno je oktet na sijajni višini, prav tako v podaljšanju, skladb glede na izgovorjavo, kakor v ritmu in pia-nisirnih odnosno fortisimih z vsemi prehodnimi odtenki. V posebno zaslugo štejem dirigentu to, da je znal tenk o vestno podati vsakemu glasu melodičen povdarek na ustrezajočih mestih. Program je vseboval štiri narodne pesmi in 10 skladb slovenskih komponistov, ter uvodno Marinkovičevo >Na Adriju«. Intonančno izredno težko Mirkovo skladbo »Jutroc so izvajali brezhibno, prav tako Adamičevega »Lucipeter bana« in Prelov-čevo »Sedem rož si porezala mi«, kar naj zadostuje v dokaz oktetove kvalitete. Maloštevilna publika ni štedila z navdušeno pohvalo. Krivda malega pose t a pa leži to pot na prepovršni reklami. Zagorsko občinstvo je kot malokatero zelo navdušeno za glasbo. O tem bi vedeli povedati razni gostje, ki so v tem pogledu odnašali najboljše vtise. Res je pa tudi, da je ta stvar danes malce drugačna, ker ni denarja. Razna gostovanja pri nas se obnesejo le z veliko reklamo Po izredno uspelem nastopu so odšli gostje v spremstvu domačinov, med njimi župana g. Drnovška, h Korbar-ju. O polnoči je avto odpeljal drage goste v Trbovlje. Hvala jim za užitek. Na svidenje drugro leto! Ami. Viški kozački Ljubljana, 9. oktobra. Jahalni sport se je pri nas smatral pred vojno kot nekakšen privilegij aristokracije in se kar ni mogel razviti med navadnimi zemljani, razen po krajih, kjer je bila konjereja precej razvita (Ptujsko, Mursko in Krško polje). Vendar tudi tam ni bilo šolanih jahačev. Mladina današnjih časov se zelo udej-stvuje v raznih športih in prav srečna misel je bila, da se začne gojiti v sokolstvu tudi jahalni sport, in sicer z naraščajem. Prvi je začel s sistematsko jahalno sok) Sokol na Viču. Nad eno leto vežba nad vse požrtvovalni konjeniški podpolkovnik br. Masek ukaželjni naraščaj ln je dosegel zavidanja vredne uspehe. NI pa taksna šola tako lahka, kakor bi si kdo predstavljal. Teorija in praksa začne na — lesenem konju in nato na neosedlanem z poltiži-ranjem. Tam zdrkne sem in tja dečko s konja na travnata tla in odnese kakšno »bunko«. Noge v sklepih drugi dan včasih zelo bolijo, kolena se odrgnejo do krvi in jedva se zacelijo kraste, že so zopet odrg-njene in zalite s krvjo. Dolgi bič. ki podžiga konja k galopu doseže tudi nepazljivega jezdeca, da si včasih dalje časa drgne rdečo liso... Nato pa pride sedlo in uzda — ponos jahača! Ali tudi tu je šola trda. Konj ni več v rokah mojstra jahanja, ampak takoj začuti, da je v rokah neizkušenega mladiča, žival ima svoje muhe in ne uboga. Kolika muka za mladega jezdeca, ki ga gleda toliko škodoželjnih oči in strogo oko sodnika! Ali vse to ne vzame iečkom veselja do učenja. Vztrajno hodijo k vajam in napredujejo. Tako smo imeli v nedeljo najlepšo priliko videti kaj je napravila vzorna jahaška Šola br. Maseka iz naraščajnikov. Številno občinstvo je bilo naravnost zadivljeno nad sijajnim izvajanjem in mislimo, da so čestitke, ki jih je prejel mojster jahaške šole br. Masek skoraj premajhno plačilo za tako lepe dosežene uspehe. Vičani so lahko ponosni na svoje >ko-začke«, ki tudi zaslužijo po vsej pravici ta časten naslov za svoja izvrstna izvajanja, Kakor čujemo, se tudi vojaška oblast prav živo zanima za to panogo sporta, ki se uvaja z vso resnostjo in z najboljšo šolo. Iz Novega mesta — Akademski ple*. V soboto zvečer se je vršil v prostorih Sokolskega doma reprezentančni ples dolenjskih akademikov. Povabilu naših dijakov akademikov se je odzvalo precej občinstva, vendar pa ne toliko, kakor bi bilo želeti in pričakovati. Na programu so bile najprvo koncertne točke sokolskega orkestra, pred orkestrom pa je spregovoril predsednik kluba cand. iur. g. Polenšek zbranemu občinstvu. Pozdravil je pokrovitelja plesa banskega svetnika, župana dr. Rezka, univerzitetnega prof. dr. A. šerka, sreskega načelnika Logerja, ministra na razp. dr. NIka Zupaniča, starešino sreskega sodišča g. Kacjana, predvsem pa damski odbor, ki se s svojo delavnostjo res potrudil, da je prireditev z njegovo pomočjo tako krasno izpadla. Po koncertu re je pričel ples, ki so ga otvorili akademiki z damskim odborom. Prireditev sama je pokazala, da se dijaki dobro zavedajo svojih dolžnosti. Cisti dobiček prireditve je namenjen Študijski knjižnici za revne dolenjske visokošolce. Vsem pa, ki so kakorkoli pripomogli, da je dosegla prireditev tak uspeh, bodo ostali dijaki trajno hvaležni — Nedeljska kronika našega mesta beleži precejšen dotok tujcev, zlasti Ljubljančanov, od katerih so se nekateri pripeljali že prejšnji večer na akademsko prireditev. V mestu je imela prireditev — vinsko trgatev >Svoboda«, v bližnji Gotni vasi, pa tamburaški zbor iz Težke vode, ki je pokazal toliko znanja, da so navzoči meščani strmeli nad pridnostjo in izvežbanostjo kmetskih fantov. Na Trški gori pa je bila otvoritev koče Pri Drelserju so se zbrali vsi ljubitelji narave in naših dolenjskih planin m goric pod okriljem podružnice SPD. Tako imamo zopet eno kočo več in izletniki bodo hodili še raje na našo Trško goro, saj bodo lahko ostali del j časa tudi gori, kjer jim je na razpolago vse. Vodstvo SPD v našem mestu ere hvala za ves ta napredek, prizadevanje podružnice pa naj meščani podporo pri planinski prireditvi, ki se bo tudi lato« vržUa. V mestu je bilo popoldne precej pusto, zakaj vsi meščani, ki jim je pri srcu okolica, so odšli ven, kljub hladnemu vremenu. Zvečer pa so se polnile zopet g-ostikvice in obe kavarni, na kolodvoru pa je bflo pripravljenih sa odhod toliko ljudi, kakor se dolgo ne. K izletniškemu vlaku priklopijeni trije vagoni so jedva zadostovali, da so sprejeli vase vse potnike. Obrtniški teden ▼ Ljubljani Ljubljana, 9. oktobra Prostovoljne in po obrtnem zakonu obvezne obrtniške organizacije iz mesta Ljubljane in okolice eo imele v ponedeljek 8. t. m- sestanek radi podrobnega programa za prireditev obrtniškega tedna v Ljubljani in okolici. Ta sestanek se ie vršil v smislu sklepov konferenc vodilnih obrtniških organi zaci i v Zagrebu in Centralnega odbora za prireditev obrtniškega tedna v Ljubljani. Predvsem se je na podlagi poročila o dosedanjih pripravah in o glavnih točkah delovnega programa konstituiral krajevni delovni odbor, v katerem so zastopane vse slavne obrtniške stroke. Naloga tega odbora, ki se bo označeval kol >Krajevni odbor združenih obrtniških organizacij v Ljub-ljani< bo, da izvrši vse priprave ter izvede Čim uepežnejšo prireditev obrtniškega tedna v Ljubljani in bližnji okolici. Sklenilo se je, da se poleg drugih prireditev, kakor predavanj, zborovanj, manifestacij itd. priredi tudi poseben obrtniški ©eiem. Ta sejem bo pokazal najraznovrsi-nejše obrtniške izdelke, ki se danes izdelujejo, pa jih izpodriva v prometu tuje blago ali blago različnih velepodjetij, za katerimi tiči inozemski kapital. V tem tednu bo posebnost tudi to, da bodo obrtniki nudili občinstvu pri nakupu ali pri naročilih v teku obrtniškega tedna posebne popuste, kar bo objavljeno na lokalih in drugih vidnih mestih. Opozarjamo občinstvo na to važno gospodarsko prireditev, ki nai zaščiti domače delo in domače izdelke ter prosimo že naprej, da s 6vojo naklonjenostjo podpira obrtništvo pri njihovi »kriti. Naše gledališče DRAMA. Začetek ob 20. uri 9. okt. torek: Hlapci. Premiera. Red B. 10. okt sreda Miigo, dekle z Montpar-nasa, red Sreda. 11. okt. četrtek: Orlic, red C. 12. okt petek zaprto. 13. okt sobota: G-ugalnica, red A. 14. okt. nedelja: Orlic. Izven. Premiera Cankarjevih »Hlapcev« bo dne 9. t. m., na kar opozarjamo ljulbitelje Cankarjevega genija Predstavo režira g. C. Debevec. V »Hlapcih« nam pokaže pisatelj poštenjaka Jermana, ki noče hlapce vat i oblasti kot drugi in ne upogne hrbta, dokler ne podleže v borbi, ker noče za nobeno ceno zatajiti svojega prepričanja. Zasedba glavnih vlog je sledeča: Župnik g. Skrbin-fiek. nadučitelj g. Gregorin, Jerman g. Debevec, Komar g. Potokar, Hvastja g. Lipah. Lojzka gdč. Boltarjeva, Geni ga. Medvedova, Minka ga. Gabri je Ičičeva, Kalan-der g. Levar. V ostalih vlogah nastopi večji del moškega dramskega ansamfbla: ge. Polonca Juvanova, Vida Juvanova in Ra-karjeva ter gg. Danes, Pianecki, Plut m Sancin. Režija: C. Debevčeva scenograf: g. arh. E. Franz. Predstava se vrši za red B. Drama ponovi v sredo dne 10. t_ m. Marcel Achardovo zgodbo pariškega dekleta z naslovom »Migo, dekle z Montpar-nasa«. Avtor nam slika veselo-žalostno življenje štirih girlsov in bohemov in razvoj štirih usod: Migoine, Franctnine, Rafaelove in Roderiguezove. Naslovno vlogo igra ga. Vida Juvanova, v ostalih pa nastopajo: ge.: Mira Danilova, S. Fratnfko-va in T. Rainerjeva ter gg. Danes, Dreno-vec, Kralj, Sancin, Potokar, Plut in Jerman Predstava se vrši za red Sredo. OPERA Začetek ob 20. uri. 9. okt torek: Hovanščina. Red C 10. okt. sreda: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron, red A. 11. okt. četrtek: Jenufa. red Četrtek. 12. okt, petek ob 15. uri: Rigoletto. 'zv. DijaŠtka predstava po globoko znižanih cenah od 5 do 15 Oin. 13. okt sobota: Izgubljeni valček. Premiera. Izven. 14. okt. nedelja: ob 15. Traviata Globoko znižane cene od 30 Din navzdol. 0»b 20: Sveti Anton, opereta. Znižane cene od 35 Din navzdol. • V torek dne 9. oktobra se poje »Ho-vanščina*, velika ruska opera znamenitega komponista Musorgskega. Vsebina dela »o hoji med pristaši Petra Velikega in njegovimi nasprotniki staroverci. Partijo Do-siteja poje kot na premieri g. Betetto starega Hovanskega g. Marjan Rus, Marto ga. Bernot-Golobova. Andreja Hovanskega poje prvič v tej sezoni g. Franci, nas nadebudni novi tenorist, bojarja Saklovitega g. Janko. Pisarja g. Banovec Strešnjeva pa g. Kristjančič. Dirigira g. M. Polič. Režira g. Debevec. Sveti Anton vseh zaljubljenih patron je naslov vesele operetne revije, ki jo je skomiponiral skladatelj Beneš in ki je dosegla v režiji ge. Vere Balatkove izredno lep uspeh. Poleg opernega zbora in baleta se odlikujejo solisti: ga. Poličeva, španova in Ribičeva ter gg. Zupan, Marčec, Janko in Peček v glavnih vlogah. Predstava se vrši v sredo dne 10. t m. za red A. SOKOL — Večer sokolskega bratstva. Sokol na Viču je priredil v soboto zvečer v ivorani Sokolskega doma prav lep poslovilni večer bratom, ki odhajajo k vojakom. Udeležba predvsem telovadcev in telovaJK je bila prav lepa, pa tudi ostalo občinstv. se je odavalo vabilu. Starosta br. Re*ms se je v lepih besedah poslovil od bratov ter jih bodril, da tudi pri 'zpolnlevanju svojih dolžnosti v vojski ne KrzaVijo na sokolske vrline želel je bratom, da svoj rok odslužijo v zdravju ter se Tope* povr npjo v sokolske vrste z bogi*'*ml 'iVišh'a mi Članice so jim pripele lepe *o?ket nakar se je razvila med sviranjem ^oko' skega jarza prijetna zabari Naročite — čitafte ..LJUBLJANSKI ZVON" KOLEDAR. Danes: Torek, 9. oktobra katoličani: Diontaij DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Fngja in milijoni (Brigita Hefan). Kino Ideal: Dvoje ljubezni. Kino Dvor: Gospodar Azije. Kino Šiška: Sv. Anton, vseh »aljublje nm patron. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Mr. Uatar, Selenburgova ulica št. 7. dr. Kmet, Tvrševa cesta 41 in Trn koczy-ja ded, Mest«j trg 4 Kolčne ali zaleti se lahko vsakemu zemljanu. Kolca se člo\*eku rado, če vozi barko ali če se preveč naje, zaletavanje je p*t raznoliko — ti se zaletiš \' bližnjega a/i bližnji vate, zaletiš se v drevo ali kunde-laber. lahko pa tudi kar tja v en dan. v praznino, pa vendar odneseš bunko, pa še kakšno. Če se zaletiš v kandclvber, si za letavec, če pa v praznino, si zaletel. Slo\*enci smo žilavi, kar je res je res. Same kite so nas, zato nas ne morejo po zreti, pa naj nas še tako požirajo. Tudi na svetu smo že dolgo, vendar pa moramo imeti resne pomisleke nroti trditvi fjftegs f a možnega zgodovinarja Mommsenovega ali najmanj Valvasorjevega formata, ki pravi, da so imeno\'ali Slovenci v dobi pred Kristusom Donačko goro pri Rogaški Slatini Rogaška gora. \emara smo bili Slovenci zastopani tudi med Knstuso\-imi apostol; in je naš zastopnik sedel prav blizu Jude Tškarijota. največjega denunci janta starih časov. Skoda, da nam ta bo-gati zgodo\-inski vir ne po\re. ali so pili Slovenci pred Kristusom več kisle ali sta ne vode. Naš zgodovinar namreč slano vodo odločno odklanja, kei je v nji sol. Sloves Rogaške Slatine se bo pa po tem odkritju gotovo še bolj utrdil. Krvava ljubavna tragedija Maribor, 8. oktobra. V nedeljo zjutraj je vaščanc v Leskovcu pri Halozah globoko pretresel krvav dogodek, ki je uničil srečo dveh zaljubljencev. Že dolgo sta se 28-letni posest, sin Gabrijel Brusar in brhka pos. hči Marija Ko letnikova vroče ljubila, seveda skrivaj, ker Marijin oče Janez ni hotel ničesar sliSati o tej mladi ljubezni, kar pa je oba zaljubljenca le še bolj podžigalo. Skrivaj je hodil mladi Brusar v luninih nočeh pod okno svoje izvoljenke, s katero je preživel že mnogo srečnih trenuktov. Oba sta zaupala v srečo svoje ljubezni in trdno sta bila prepričana, da se bo dekličin oče vendarle omehčal in privolil v njun zakon. Kakor se to sliši v pravljicah, tako se je postavni Gabriel za klel, da mora Marija postati njegova žen pa bodisi za vsako ceno. Zato se je Brusar napotil v nedeljo okrog 8. ure zjutraj na dom svoje ljubljenke. Pogoimno je stopil, pa mu je zastavil pot oče Janez Kol etnik, katerega Je mla-deničev prihod razsrdil. Ves besen mu je pokazal vrata, kar pa je mladeniča razžn lilo. Beseda je dala besedo in vnel se je prepir, ki pa se je za Brusarja slabo km čaL Stari Koletnik je ponosnega fanta vrgel iz hiše, nato pa planil po lovsko puško. Hoteč mladeniča prestrašiti, je Kolt-rr.V; sprožil in — ga zadel v srce. Nesrečni zaljubljenec je bil na mestu mrtev. Tako ga je zadela nesrečna smrt prav pred hiso ne-srečne izvoljenke. Truplo so po sodttii komisiji prepeljali v mrtvašnico v Leskovcu, kjer bo raztelešeno. Ubijalca Kol etnika so orožniki takoj aretirali. Inge in milijoni Ljubljana, 9. oktobra. Inge, ki jo igra Brigita He.lm, tihotapi za svojega šefa denar v Švico. Zadeva torej za nas ni prav nič nova., vendar so naše tJhotapke znale to stvar urediti vse bolj orginaino od nemške pomočnice brezvestnega kapitalista. Te^ga igra Paul VVegener, da Ti*m mravljinci gomaze po hrbtu, tako brezsrčno beštijo nam predoca. Seveda je sekretarka tudi bankirjeva ljubica, medtem se pa zaljubi v poštenega fanta. Ker kapitalisti morajo korakati preko trupel, se tudi v tem filmu zaradi neizprosnosti bankirjeve ustreli pošten podjetnik, da so na cesti vsi njegovi uslužbenci z Inginim ljubčkom vred. Vsebina je silno razburljiva, da je treba močnih živcev, saj ves čas gledamo riskantno delo velikih tihotapcev, ki jih končno zagrabi policija v zadnjem momentu, ko hočejo denar rešiti čez mejo. sami pa pobegniti v inozemstvo. Inge je namreč policiji prijavila vso stvar in je zato tudi sama aretirana, vendar jo pa izpuste, da s svojim poštenim fantom prične novo življenje. Gledati moramo tudi najbolj surove orgije tihotapcev s kokotami, kako rabijo šampanjske steklenice za kegle in kako uprizarjajo dražbo, kakršna je pravkar po njihovi zaslugi upropastila poštenega velikega podjetnika in njegove uslužbence vrgla v bedo. Film je torej aktualen, saj nas spominja na pravkar minule Čase, dbenem je pa tudi odlično igran in v njem vidimo krasne slike s švicarske meje s prekrasnim slapom Rena pri Schaffhaufenu, razen tega pa tudi slovito mesto Kostnico ob Boden-skem jezeru, kjer je bil sežgan Jan Hus. Kar se Brigite Helm tiče, lahko rečemo, da je v tem filmu res velika umetnica, ki nas njena naravna igra pretrese do dna srca. Iz Trbovelj — »Potovanje po Koroiki< je naslo/v skioptičnetra predavanja, ki bo d revi ob 20-uri v Sokolakem domu. Predaval bo dober poznavalec koroških razmer, prelepe koroške zemlje in dobreca koroškega liudstva To predavanje bo v epomin na žalostni plebiscit pred 14. leti, ko ie bil odtrgan ta najlepši kos slovenske zemlje od matere Jugoslavije. Pred predavanjem bo covor o vzrokih našega poraza na Koroškem, o krivicah in prevarah. k; so se vršile pri plebiscitu in o nagradah, ki *o iih naši narodni sovražniki poklonili «*voi;m zvestim priia-telrern in zaščitnikom v plebiscitni komisiji za velike jsluoe ob plebiscitu. — Med predavanji bodo pep pen-ski zbori koroške narodne neemi. vmes pa bodo recitacije. Vabimo prebivaltfvo brez razlike stanu, da ee^ v cimv^ciem Stevibi udeleži tefgita Mettn in (Pavel (fl?e£etter Film senzacionalne vsebine. Napete scene. Tihotapstvo z devizami m valutami. Krasni naravni posnetki; lepa godba in ljubavne scene. a m miiijcm Sodelujeta: OTTO WALLBURG in CHARLOTTE SERDA Telefon S t. 21-24 ELITNI KINO MATICA Predstave danes ob 4., 7M in 9^ uri zvečer DNEVNE VESTI — Mednarodna železniška konferenca v I>ubrOvniko. Včeraj se je pričela v Dubrovniku mednarodna železniška konferenca, ki je razpravljala v prvi vrsti o voznem redu in prometu direktnih vagonov. — Grški finančni minister na Sušaku. Na krožnem potovanju Atene—Dubrovnik v mesto in nazaj je priplul parnik Jugoslavija« včeraj na Sušak. Med drugimi potniki se vozi s tem parnikom tudi grški finančni minister Laverdos. — Tuje« v Dubrovniku. V nedeljo je prispelo v Dubrovnik 50 Poljakov, ki ostanejo v Dubrovniku 20 ^""i Danes prispe večja skupina Cehoslovaknv in 25 Bolgarov. Včeraj je priplul iz New Torka parnik »Satu rnia*, ki ima na krovu 660 potnikov. — Angleži kupujejo naše rudnike. Znani rudnik pirita in limonlta Bakoviči pri Fojnici in rudnik pod Kozogradom že tri mesece pregledujejo Angleži, ker jih hočejo kupiti. Ti rudniki so bili last nekega madžarskega podjetja. Leta 1919 &o pa prišli pod sekvester in naša država je morala plačati 5,000.000 Din odškodnine lastnikom. Delo v rudnikih je bilo potem ustavljeno — 680 žrtev rudniških katastrof. Na glavni skupščini Zveze jugoslovenskih rudniških in topilniških inženjerjev v Zagrebu je predaval vseučiliški profesor inž. Pehani o vzrokih katastrofe v Kaknju. Omenil je, da so zahtevale velike rudnSke katastrofe letos nad 680 žrtev. V svojem predavanju je pojasnil vzroke rudniških katastrof- V Kaknju je povzročila katastrofo višja sila Motnje v želodcu in črevesu, ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoziteto, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popiiemo vsak dan čašo »Franz Josefo-ve« jrrenčice. Zdravniki svetovnega slovesa hvalijo izboren učinek, ki ga ima »Franz Josefova« voda v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo zlasti pri močnokrvnih, korpulentnih osebah, sati-karjih in herneroidalno bolnih. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Odhod angleškega brodovja. Včeraj zjutraj je odplul i-zpred Splita glavni del angleškega brodovja pod vodstvom admiral, ladje Queen Elisabeth. Pred odhodom se je komandant angleškega brodovja Fi-sher zahvalil banu dr. Jablanoviču za prisrčen sprejem in izrazil svoje obžalovanje, da mora s svojima brodovjem tako hitro Odpluti. — Sneg v Bosni In Bosanski Krajini. Na planini Treskavici pri Sarajevu je zapadel v nedeljo popoldne visok sneg. Tudi i-z Bosanske Krajine poročajo, da je nastopilo po toplih dneh hladno vreme. Po planinah je zapadlo do 10 cm snega Sneg so dobili torej tudi po drugih krajih naš^ države. Naše planine ga bodo kmalu zopet Izsrubile. če bo vreme le nekoliko topleje. Večinoma je itak že s-kopnel. — Zbori. Glasbeni list, ki ga ureja Zor-ko Prelovec, upravlja Joško Jamnik, izdaja in pa zalaga že 10. leto pevsko društvo * Ljubljanski Zvon«, pošilja te dni svojim naročnikom predzadnji zvezek letošnjega letnika, številka je bila namenjena za priliko koncertne turneje pevskega zbora Glasbene Matice v Bolgarijo, zato ima v glas-K-nem delu priobčene tri" reprezentativne našo moške zbore, prikladne za skupno petje več društev in jih je ponovno izvajala Hubadova župa JPS. So to skladbi E. Adamiča »Zdravica« in »čuj nas, zemlja« ter zbor »Slovenska zemlja« F. Jnvanca. Izdaje teh priljubljenih zborov so pošle, zato so se odločili Zbori«, da jih izdajo v ponatiskn. — Mešani zbori pa dobe Z. Pre. iovčev za 501etnico »Slavca« društvu poklonjeni zbor »Naposled«. Na čelu glasbe-no_književne priloge prinaša list najprej sonet Iva Peruzzija »Pozdrav« (Bolgarskim pevcem — Glasbena Matica), sledi članek Aktualitete zborovega petja, dalje pa rubrike iz naših organizacij in društev, opera, razno in iz uredništva in upravništva. »Iz zadnje rubrike posnemamo sledeče vsega uvaže van ja vredne stavke: Zbori so zbog nezanimanja pevskih zborov, pevcev :n pevk v hudi gospodarski stiski in iskre, no nam bo žal, če bomo morali po lOletnem izhajanju koncem leta prenehati z Izdajanjem lista. Se je čas! Naročniki naj plačajo dolžno naročnino, društva ki so naročala partiture v »Zborih« priobčenih skladb Naročnina na »Zbore« znaša letno ,"0 Din in se lahko vplača na vsakem pošt. nem uradu na št. post. ček. urada 12134. SAMO SE DANES sen zaci jonalni velefllm Gospodar Azije (Maska Fu Mane h m V glavni vlogi Boris Karloff ZVOČNI KINO DVOR. Tel. 27-30 Predstave danes ob 4., 7. in 9. uri Vstopnina Din 4.50 in 6.50 — S plinom ae je zastruplja. V Zagrebu se je zastrupila včeraj s plinom služkinja pri nekem profesorju Katica Berto. lič. Zjutraj so jo našli na postelji mrtvo. Na listku papirja je napisala, naj iaroče njene stvari njeni stari materi ali teti. _ Vreme. Vremenska napoved pravi, 3a fco oblačno in nestanovitno vrerue. Vče- raj je deževalo skoraj po vseh krajih naše države. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 20. v Splitu 19, v Ljubljani 17, v Zagrebu in Skoplju 16, v Sarajevu 15, v Mariboru 14. Davi je kazal barometer v Ljubljani 765.3, temperatura je znašala 11.8. — Mati zapustila otrobe in pobegnila z ljubčkom. V neko splitsko gostilno je prišla v nedeljo žena z dvema otrokoma in naročila večerjo. Potem je pa prosila gostilničarja, če bi smela pustiti otroka v gostilni, češ, da mora po opravkih v mesto Gostilničar ji je rad ustregel, toda žene ai bilo več nazaj. Obvestil je policijo, ki bo poskrbela, da otroka zopet najdeta svojo mater. Gre za vdovo Jelko Katalinič, ki je zapustila svojo otroka in pobegnila s svojim ljubčkom. — Čuden način »amomora. Včeraj si je hotela v ZagTebu končati življenje 26-letna služkinja Elizabeta Soldat. Požrla je več gramofonskih igel in drobcev stekla. V bolnici so jo takoj operirali in zdravniki upajo, da ji bodo najbrž rešili življenje. V obup jo je pognala brezposelnost. — Mati ustrelila otroka in sebe. Včeraj popoldne se je odigrala v Brusu blizu Hruševca pretresljiva tragedija. Desanka Veljkovič je ustrelila svojo hčerko Radlco potem si je pa hotela končati življenje Ustrelila se je v prsa, toda krogla je šla mimo srca in tako zdravniki upajo, da ji bodo rešili življenje. Hčerkica je pa takoj izdihnila. — Akcija Narodne Odbrane v Zagrebu. Kakor v Ljubljani, tako priredi oblastni odbor Narodne odbrane v Zagrebu veliko narodno zborovanje z geslom »Svoji k svojim«!« Zborovanje se bo vršilo v nedeljo 14. oktobra ob 9. dopoldne v veliki dvorani Zagrebškega zbora. DANES GRETA GARBO v filmu Dvoje ljubezni ZVOČNI KINO IDEAL Predstave danes ob 4., 7. in 9*4 uri Iz Ljubljane —lj Praksa I« predpisi. Glede snage ter higijene imamo stroge predpise ki jih pa navadno mnogi ne upoštevajo baš zaradi tega, ker so strogi. Marsikdo pa tudi ne ve, da ci dovoljeno prevažati po mestu gnoja v odprtih vozovih in se ne čudi, če sreča sredi mesta pri belem dnevu voz kadeče ga se ter dehtečega gnoja. Niti nosov več ne zatiskamo ob takšnih prilikah, odkar sono se strenirali pri Ljubljanici. Tudi danes ob 8. je peljal hlapec ve* konjskega gnoja po Wolfovi ulici v smeri proti Kongresnemu trgu. Gnoj je bil le nekoliko pokrit z vrečami, da ni padal z voza. Moral je biti svež ali topel, ker so se dvi-dale z voza tako poetične meglice. Prevažanje sraoja smo že opazili po Wolfovi ulici lani. Predpisi, ki so veljali lani, veljajo še letos, zato ni čuda, če še vedno prevažajo gnoj po mestu. —lj Lepo je urejena Ulica na Grad, to ve vsak. Marši*do se pa tudi vprašuje, zakaj nima svetilnik za cerkvijo Še zdaj luči. Mislimo, da ga niso postavili le zaradi lepšega in da ne stoji tam samo zaradi psov plemenitih pasem, če ne bo druge pomoči, bodo ljudje sami prižigali v njem sveče, da občina ne bo imela prevelikih stroškov in da bodo pokazali, kako krasen steber so jim postavili, da se skriva v egiptovski temi. —lj Meščani Imajo zopet skromno za. bavo na Marijinem trgu, kjer prisostvujejo nadaljnjemu tlakovanju ter reguliranju Zdaj še utrjujejo tla pred Mayerjevo hišo, da bodo prostor tlakovali s kockami. To Je zadnja »etapa« del na Marijinem trgu in zabave bo kmalu konec. Danes je zaradi tega dela toliko ljudi na Marijinem trgu, kot da predstavljajo Prešernov spomenik. —IJ Živahno »o delali na cestah v zahodnem delu mesta, dokler so še tlakovali Bleiweisovo cesto. Zdaj je pa menda konec skrbi za sicer pozabljene ulice. Razna manjša dela «o pustili nekončana. Na Vrtači so položili tudi robnike za hodnik, ki ga pa niso nasuli, ker menda niso imeli za to materijala. V bližini tudi še čaka nekaj hodnikov na asfaltiranje, kar bodo nedvomno kmalu opravili. Vsekakor pa bi bilo treba nasuti hodnik na Vrtači pred xi_ mo, ker bo sicer za visokim robom stala voda ter bomo imel? namestu hodnika jarek ki bo še globlji kot prej. —lj Otvoritev pletarakega (koaarskaga) tečaja. Na Državni teniški srednji šoli v Ljubljani se bo v ponedeljek dne 22. t. m. otvorll pletaraki tečaj za dijake, ki so dovršili nižjo srednjo šolo * završnim izpitom. Tečaj bo trajal do konca meseca maja. Potrdilo o uspešno dovršenem tečaju služi kot dokaz predpisno dovršene uč. ne dobe in ima značaj pomočniškega izpita za pletarski (košarski) obrt. Nove prijave za sprejem v tečaj se še sprejemajo do 15. t. m. Vsi obiskovalci tečaja se mo-rajo v ponedeljek dne 22. t. m. ob 8. uri zglasltl v direkcljski pisarni Državne tehniške srednje šole v Ljubljani. —lj Akademiki! Danes ob 19 uri zvečer na predvečer koroškega plebiscita vsi pred univerao, kjer 'bo pri spominski plošči sipominski dan 14. obletnice koroškega plebiscita. Pokažite nacionalno zavest in dokažite, da niste pozabili luž nega Koro-tana. Jugoslovenska nacionalistična akademska omladina. —!j Sreska organizacija JNS za mesto Ljubljana sklicuje sa Šentpeterako okrajno organizacijo d revi ob 20. uri v prostorih gostilne pri Mencingerju na Smartin-ski cesti članski sestanek. Na sestanku bo razgovor o bodočih občinskih volitvah za mesto LJubljana. Na sestanku poročajo delegati sreske organizacije. —lj Koncertno sezono 1934—1935 otvori Orkestralno društvo Glasbene Matica • koncertom v ponedeljek dne 15. t. m. ob 20. uri v Filharmonični dvorani. Koncert dirigira skladatelj L- M. Skerjanc. Na koncertu sodeluje tudi ravnatelj državnega konservatorija g- Julij Betetto. Občinstvo ie danes opozarjamo na ta koncert. —lj O kreditni politiki Pokojninskega zavoda bo predaval jutri zvečer ob 8. uri v restavraciji »Zvezda« pri Društvu absolventov drž. trg. šol v Ljubljani podpredsednik Pokojninskega zavoda g. Ivan Tavčar. Absolventi in gostje vljudno vabljeni. —lj Združenje trgovcev v Ljubljani opozarja vse gg. člane, da bo danes v sredo dne 10. t m. predaval strokovni učitelj Rudolf Dostal »Ob stoletnici Združenja trgovcev«. Predavanje bo prenašala ljub. ljanska radio-postaj a v času od 7.10 do 7.30 zvečer. —lj »Rokovnjačl« na šentjakobskem dru. šentjakobčani otvorijo svojo letošnjo sezono v soboto dne 13. t. m. ob 20.15 z Jurčič-Govekarjevo ljudsko igro s pe»jem »Rokovr.jači«. Pr pre-istavi nastopa v*»s ansambel odra. V glavnih vlogah ^a nastopajo Ervina Wrischer-Petrovčičeva, GnL dovec, Hanžič, Karus in Koša k Pri predstavi sodeluje moški in otrofiki zbor. V nedeljo 14. t. m. se igra ponovi Predprodaja vstopnic v soboto in nedeljo od 10. do 12 in od 16. do 17. ter eno uro pred začetkom predstave. Cenjeno občinstvo opozarjamo na obe predstavi. —lj Lillan Harvey, Georg Alexander ln VVilll Fritsch v Ljubljani. V petek 12. t. m. pridejo v Ljubljano po dolgi odsotnosti zopet skupaj trije najpriljubljenejši filmski zvezdniki Lilian Harvev, Wllli Fritsch in Georg Alezander. Igrali bodo v svoji najboljši opereti »Valček ljubezni«. Ta vest bo gotovo vsakega ljubitelja lepib melodl-joznih popevk razveselila. Poleg tega Je pa tudi vsebina nadvse vesela in zabavna. Torej na veselo svidenje v petek ob V4 na tri, ko bo filmska predstava ZKD v prostorih Elitnega kina Matice. —lj Društvo »Tabor«. Vabimo članstvo in prijatelje, da se drevi ob pol 7. zbero pred univerzo da počastimo spomin junakov, ki so padli za osvobojen je Korotana. —lj Okrajna organizacija JNS za Sve-tokriški okraj vabi svoje članstvo na danski sestanek, ki se vrši v petek 12. t. m. ob 20. v gostilni »Fon lepo ter je izgledala bolj prijateljska kot prvenstvena. Gostje ki so fizično mnogo močnejši od domačinov, so podali zelo lepo igro kot posamezniki, ne pa kot celota, ki ni imela medsebojno nobene zveze, zaradi česar je pričakovani uspeh izostal. Domačini so bili Izborni v obrambi, osobito Longus Vinko, Rozman Adolf, Dokskoflar Janez ter Rajnhart Stanko, dočim nista zadovoljila srednji napadalec M i loše vič in levi krilec Longus Anton, ki nista znala izrabiti lepih prilik, ki So se jima nudile pred nasprotnikovo mrežo. Tekma, kateri je (prisostvovalo mnogo gledalcev je pokazala, da je jeseniški nogomet na precejšnji višini in da zmaga SK »Sore« nad jeseniškim »Bratstvom« pri pokalnih tekmah, ki se bodo vršile v kratkem, le ni tako sigurna, kot se je svojčae pisalo. Sodil je g. Ziimmermann iz LJubljane, ki se je izkazal zelo dober In nepristranski. — Poroki. V nedeljo se je poročil mag. pharm. g. Ferdo Hudina z gdč. Ivanko Tratnikovo z Javomika. Mlademu sfcmrpa-t i črnemu paru naše iskrene čestitke! — Nedeljska kronika. Nedelja je bila mrzla, vetrovna in prazna. Ljudje so oblekli zimske suknje in plašče, ki so spričo mrzlega vetra prišli prav vsem. Večjih prireditev to nedeljo ni bilo, le obrtniki so imeli v Delavskem domu svoj ples, ki je bil prav dobro obiskan, kar dokazuje, da ima obrtniški pokret tudi v drugih slojih dosti prijateljev. — Slaba javna razsvetljava. Za zboljšanje cestne razsvetljave je mestna uprava zadnje čase precej storila, vendar pa so ceste in ulice v območju kolodvora v zadnjem času v poznih večernih urah temne in to zaradi tega ker železniška uprava z električnim tokom štedi ln ugasne na kolodvoru vse električne obločnice, čim odpeljejo večerni vlaki s kolodvora. Za razsvetljavo cest v kolodvorskem okolišu »e bo moralo nekaj storiti. Mestna občina naj namesti nove svetilke ali pa te sporazume z železniško oprave glede odškodnine za čez noč porabljeni tok. Naročit«? — čitafte „LJUBLJANSKI ZVON" PRIDE SENZACIJA NAD SENZACIJO! 1 JAZ SEM BEGUNEC... FIlm, Id je največje delo te vrsto! ELITNI KINO MATICA Kako bo urejen Grad? Zdi se, da delajo vsak teden po drugi varijanti — Dela na Gradu so marsikoga razočarala Ljubljana, 9. oktobra Na Gradu so zaposleni delavci že vse leto. Nekaj časa jih je več, pa zopet manj m nekaj časa so bil: zaposleni pri vrtnarskih in gradbenih delih, zda i so pa le pri gradbenih, ker vrtnarskih del ne opravljajo že dalj časa., menda zaradi pomanjkanja denarnih sredstev. Vrtnarskih del je se rrmogo in nekatera so pustili komaj začeta. Sploh z deli rta Gradu nekaj ni v redu in se opaža marsikje polovičarstvo, kot da sami ne vedo, kaj naj napravijo iz Gradu. Češče se je že govorilo o načrtih za ureditev Gradu in pri mnogih prilikah se je nagiašalo, da so dela na Gradu zelo potrebna. Ko so pa začeli delati na Gradu v večjem obsegu, se je' zdelo, da delajo pred vsem zaradi tega. ker ne vedo. kje naj bi drugje zaposlili nezaposlene. • Zelo lepo je. da imajo pri nas mnogi nezaposleni delo vse leto na račun bednostnega fonda, še lepše pa bi bilo da bi bili zaposleni delavci pri javnih delih na račun rednih sredstev in ne le od danes do jutri. Dovolj se je govorilo o tem, da se smatra nagrada delavcem, zaposlenim na račun bednostnega fonda, le za podporo ki ne za mezdo ter da se zaradi tega ne sme nihče pritoževati, da je slabo plačan. To je seveda imeniten izum, kar se pozna tudi po tem. da delavci ne smatrajo dela za delo. temveč samo za nekakšno neprjetno dol/nost, ali potrebno zlo. In nihče ne more zahtevati od njih, da bi delali z veseljem. Na račun bednostnega fonda so zaposleni rudi mnogi, ki niso še nikdar hmeli v rokah lopate. Da delo na Gradu ne napredujejo, ni nič čudneaa že zaradi tega. Končno niso zadovoljni delavci, ki sami žele, da bi šlo delo hitreje od rok. toda žele si primernejšo plačo za trdo delo. zadovoljni pa tudi niso delodajalci, ker za »podpore« je opravljenega vražje malo dela. Mezdno politiko, kar se tiče bednostnega fonda, bo menda treba le preusmeriti, vsa i nekateri mislimo tako. Izmed velikopoteznih načrtov, ki jih je nastalo zadnje čase v Ljubljani toliko, je bil načrt ureditve Gradu eden najvažnejših Zdaj pa resno dvomimo, da urejujejo Grad sploh po kakšnem načrtu. Zdi se. da delajo vsak teden po drugi varijunti. Sance so bile res trd oreh in ni čuda. če je bilo za njihovo ureditev, odnosno popravilo toliko nrojektov. ki so pri njih sodelovali tehniki in arhitekt, kljub temu bi pa marsikdo mislil, da bi se morala vsaj zemeljska dela za šancami premakniti z mrtve ročke. Vse leto grade ob sancah novo pot, delati so začeli prav za prav /e lani. vendar delo §e ni končano rn nihče ne ve, kdaj bo. Na novi cesti, odnosno poti ob šancah so obzidavali staro drevo, ki že hira, z visokim kamnitim zidom nekaj mesecev. Čemu je btfo tega treba, se laik seveda ne sme vpraševati. Drevo se bo posušilo v nekaj letih in čemu bo potem stal ta sodobni trdnjavski zid, nam najbrž ne vedo odgovoriti niti strokovnjaki. Dobro vemo, da je bilo z zidanjem obzidja mnogo stroškov, vemo pa rudi. da so sredstva iz bednostnega fonda namenjena za podpiranje nezaposlenih in ne za brezplodna dela, za drag gradbeni materijal. Da so na-zidali starinski vodnjak poleg nepotrebnega obzidja, bi Še človek razumeL čeprav tudi tisti čudni lcunvTc nrma nobenega pomena, ne praktičnega in ne rudi iz arhitektonskih razlogov. Spilob bi pa lahko napisali o razmetavanju denarja na Gradu posebno poglavje. Tako so tudi doslovno zakopali tisočake v napo! izkopan starinski rov ob trdnjavskem zidu. Najprej so podkopali zid, ko so brskali po rovu. ko so pa sprevideli, da bi se razkopani zid porušil, so zmetali v rov ogromne količine betona za podbetoniranje Najbrž ni bilo It Maribora — Obrtno gibanje v septembru. V preteklem mesecu so bile pri tukajšnjem obrtnem uradu na novo izdane obrtne pravice naslednjim prosilcem: Bo goje Antonijevič, hlebar, Vojašniška ulica 10; Jakob Potočnik, bran jari ja, Mlinska ulica 40; Tomaž Medved, krojač, Dravska ulica 8; Vinko Gregorc, trgovina s čevlji, modnim blagom in konfekcijo na malo, Glavni trg 18; Jakob Zagode trgovina s pepelniki in koledarji s slikami, Kolodvorska ulica 1; Kolo-TtiJtn Vrbančič, brivec in frizer, Slovenska ulica 24; Matevž Novak, čevljar, VojašnL ški trg 7; Alojz Kancler, avtoizvošček, Ve-trinjska ulica 12 in Alojz Uran jek, avtoizvošček Pristan 6. V istem razdobju pa so bile Izbrisane naslednje obrtne pravice: Ludvik Rižnik, trgovina z mešanim blagom. Gosposka ulica 46; Karol Preis, trgovina s pohi&tvom in posteljino, Gosposka ulica 36; Ljudska tiskarna d. d., trgovina s Šolskimi knjigami, pisarniškimi ter Šolskimi potrebščinami, Slomškov trg 6; Kari Bukovšek, branjarija, Tržaška cesta 44; F^ra šušteršič, šivilja, Tattenbachova ulica 26; Ivanka Gompič, modistinja, Slovenska ulica 26; Alojz Kancler, prevažanje oseb z avtomobilom po naročilu, Vetrinj-ska ulica 12; Alojz TJranjek st., avtoizvošček. Pristan 6 ter Andrej Halbwidl, restavracija in hotel, Jurčičeva ulica 7. Tekom letošnjega leta Je bilo na novo izdanih obrtnih pravic 127, izbrisanih pa 132. — Obletnica plebiscita. Ob obletnici usodnega plebiscita, ki je razkosal s krvjo namočeno slovensko grudo v Korotanu, priredi Branibor (nasl. Jugoslovenske matice) točno ob 19. uri zvečer (ob 7. uri) pred spomenikom Jugoslovenske Matice v parku spominsko svečanost. Prav gotovo bo pokazal narodno zavedni Maribor, kako globoko ceni zibelko slovenstva — Koroško in prisostvoval tej svečanosti. Prižgana bo žara. nato pa bo po spominskem govoru zapel »Jadran« kitico koroških pesmi. V sručaju neugodnega vremena spominske svečanosti v parku ne bo. — Narodna odbrana priredi v sredo zvečer v Narodnem gledališču spominsko prireditev v proslavo koroškega plebiscita. Dramski studio Zveze kulturam društev še dovolj komedij s šancami, ki «0 jih pred leti tako imenitno popravili, da bo stalo sedanje delo stotisočake. Kaj je prav za prav s Sancami? Ne upamo prerokovati, k a lesne bodo po končni ureditvi. Ker se n»o mogl» odločiti, da bi jih podrli, so j h začeli popravljati na način kot vidimo na južni strani velrekega zidu. Odluščili so ves načeti zid do trdnega, zdravega zidovja in odstranili ves prizi-dan zid. kolikor se ga pač ni podrlo že prej. Hrapave površine zidu niso več zagladili, pač pa so dobro zamazal' stike, da ne more več nikjer skozi površino pronicati voda. Izredno hrapav zid je podoben skalnati stenu Naši turisti so že odkrili, da je stena kot nalašč ra vajo v plezanju rn Že precej časa marljivo trenirajo. Zcnagovalci so se že ponosno podpisali na zidu. Vprašanje je seveda, kako dolgo bo zid zdrav, če bodo vanj zabijali kline. Na vzhodni strani ob Retjalijevem garu so začeli delati zdaj. Tam je bilo toliko zidu nezdravega, da so ob ve1 kem oboku skoraj povsem iz-podkopali veliko gmoto zidovja. Zato ne bo zadostovalo samo mazanje stikov in bodo morali zgraditi oporo za zgornji del zidu. Vprašanje je tudi. koliko zidu se bo še odluščilo pri nadaljnjem podiranju in bodo morali najbrž 'zdelati poseben načrt za poprav'lo zidu na vzhodni strani velikih šanc. Ob novi cesti za šancami podirajo na vzhodni strani velik del zidu. ker ni dovolj širine za krivino ceste. Kaie da bodo rdovje oslkrbili na vseh koncih m krajih. Zaradi gradnje ceste ob sancah je toliko dela in težav, da ne moremo razumeti, zakaj so se ga sploh lotili, ko bo vendar efekt vsetja jalov. Marsikdo misdi. da je končano delo vsaj na okrogli ploščadi ob velikih sancah. Tako so najbrž mislili rudi oni, ki so ukazali vkopati težke, masivne klopi na ploščadi. Po nekem načrtu, ki bi moral biti še v veljavi, so nameravali postaviti sredi ploščadi visoko sikulpturo. Seveda ni rečeno, da bodo končali delo na ploščadi že letos. Kazalo pa je. da nameravajo narediti ob robu ploščadi pot da bi bil za bojo določen le primerno širok kolobar. V ta namen so tudi zravnali ploščad in jo nekoliko dvignili od poti. Na notranji strani so vrtnarji očitno nameravali narediti gredo, ali zasejati vsaj travo. Toda preden je bila narejena pot in končana vrtnarska dela na ploščadi, so vkopali klopi, kjer bi sploh ne smele stati. Če se že tako vražje mudi za to, naj bi jih postavili ob robu, kjer je določen pas za pot. Obeta se nam torej gmajna na ploščadi ob šancah. Ves prostor bo pomandran rn blaten in pod klopmi bo rasel plevel, kjer bi brla sicer lepa t»ta. Klopi so bile tam res nujno potrebne, kajti kje bi se naj drugjo udejsrvovah* ponočnjaki, ki so eno klope že izptrHli napol?! Zdaj je zaposlenih na Gradu okrog 20 delavcev. Nekaj jih gradi pot, ki drži že na zahodni strani ob poti Na ovinkih do stekališča Mačje steze in poti Za ograjami. Pobočje je demo tako strmo, da so naredili lesen previs za pot Lesen del poti pa bo držal le nekaj let, ker je zgrajen iz mehkega lesa. Pod grajskim stofcpom je pot vsekana v hrib m da se ne bo na njo valila zemlja, grade ob nji oporni zid iz klesanega kamna Pot bo držala naprej po pobočju hriba na južni strani, te je gradnja poti. kakršna nastaja, v skladu z načrtom o velikopotezni ureditvi Gradu, ne moremo reči. Dela na Gradu so marsikoga razočarala. Zdaj nismo niti več radovedn:, kako m kdaj bo urejen Grad, saj kaže, da se ne bo mnogo spremenilo. Tresle so se gore ... igra Meškovo simbolično dramo >Mati«. Uvodoma bo spregovoril upokojeni višji državni pravdmk g. dr. Ivan Jančte. Na sporedu so recitacije iz Župančiča, Maistra, Preglja m Albrehta. Pri prireditvi bo sodelovala tudi. Ipavčeva pevska župa, kl bo zapela 4 koroške narodne peemi. Vabljena vsa nacionalna javnost. — Ne ponarejajte lMn. Na zatožni klopi pred malim senatom je sedel 53-letrri Jurij Ribič, posestnik v Vukovju pri 9v. Marjeti ob Pesnici, ki ga je državno pravd. ništvo obtožilo ponarejanja hstm. Invalid Jurij Ribič je izradiral na kuponu čekovne nakaznice ime Martina Kranjca in letnico ter vpisal nanj svoje ime v namenu, da bi se ta listina uporabfla kot prava. Nato Je ta ponarejeni kupon predložil invalidskemu sodišču v Ljubljani kot dokaz, da Je že poprej v resnici prejemal mvaildnino. Obsojen je bil na 4 mesece strogega zapora m na 1100 Din denarne kazni, v slučaju neizterljivosti na nadaljnjih 19 dni zapora. Ker Je še obtoženec neoporečen, ga je sodišče obsodilo pogojno na 2 leti. — Velika narodna manifestacija. V sredo 10. t. m. se bo vršila ob 20. uri v Narodnem gledališču v Mariboru velika proslava obletnice koroškega plebiscita. Tega nacionalnega večera prav gotovo ne bo zamudil nobeden zaveden Mariborčan, ki mu je količkaj pri srcu zibelka slovenstva — naš tužni Korotan. Narodna odbrana prosi vsa mariborska nacionalna in druga društva naj se proslave v čim večjem številu udeleže. — Nova članica Sava Severjeva nastopi prvič v torek 9. t. m. v vlogi Chevelev v igTi Oscarja WIldeja »Idealen mož«. Ta igra je najbolj igTano delo slavnega Wil deja, znanega po vsem kulturnem svetu po svojih duhovitih in napetih delih, s katerimi obračunava s človeško družbo. »Idea len soprog«, ki ime vse Wildejeve odlike, se godi v najvišji londonski družbi m se njegova vsebina odigrava tekom 24 ur Režija je Skrbi nšk ova. nastopijo: Se ver je. va, Starčeva, Kraljeva, izmenoma Barbiče-va ln Godinova (debltantka), Savinova. Go. rinškova Zakrajškova, Oran, Škrbine«k, Furljan, Nakrst, Gorinšek. Kosič, Blaž. Košuta in Verdonik. Pri premieri veljajo bloki. »SLOVENSKI NAROD«, te ft. 2934 beleia čevlja — In potem — mislim, da sem samo podzavestno domneval, da ie doktor Januey tu navzoč, ker sem vedel, da leži v predsobi bolnica, ki bi jo bil moral danes operirati. Bili smo vsi zbegani, — za gospo Do orno vo je šio, kakor veste — in sploh... Mislil sem tako, to je vse! — A vi, gospodična Obermannova, — se je obrnil inspektor nenadoma k strežnici, kakor bu jo hotel presenetiti, — vi ste tudi domnevali, da ie to doktor Jannev? — Da, da, gospod, — je zaječi jal a in zardela. — Lz istega--iz istega razloga, kakor doktor Byers. — Hm, — ie zamrmral inspektor in se ozrl po dvorani. Doktor Jarmey je še vedno nepremično stal in zrl v tla. — Povejte mi, doktore, — je nadaljeval inspektor, — ali je videl vas" pacijent doktorja Janneya, ko je vstopil in zopet odšel? Ali je bil takrat pri zavesti? — Mislim, da ga je mogel videti — doktorja Janneva, — je zajecljal doktor Bvers, — ko je vstopil, kajti takrat še ni bil narkotiziran in ležal ie z obrazom proti vratom. Ko ie pa prišel doktor Jannev drugič, je bil bomdk že onesveščen in ga torej ni mogel videti. — Kdo pa je ta bolnik? Doktor Byers se je nasmehnil. — Upam si trda ti, da ga zelo dobro poznate, gospod inspektor. To je Michael Cudahy. — Kdo, kaj? Veliki Mike? — Inšpektorjev krik je zadonel po dvorani kakor strel. Vsi detektivi so se presenečeno ozrli na inšpektorja, ki je za hip zatisroi'1 oči. • Naglo se je obrnil k enemu izimed detektivov. — Ce se ne motim, ste mi rekli, da se je Michael Cudahy odpeljal v Ghicago Ritter, — je dejal — Kje je Veliki Mike zdaj? — Te besede je izgovoril obrnjen zopet k doktorju Byer-su. — V kateri sobi? Hočem videti to gorilo. — Leži v privatni sobi št. 328, v tretjem nadstropju, — je odgovoril zdravnik. — Toda to vam ne bo nič pomagalo, če ga boste videli zdaj. Zaenkrat je za ta svet mrtev, ker so ga baš prinesli iz operacijske dvorane B. Operiral ga je doktor Jormas. Vaš detektiv me je poklical baš ko je bila operacija končana. Michael Cudahv leži zdaj v svoji sobi, trajalo bo pa več ur, predno se zdrami iz narkoze. — Johnsone, — je zaklicaj inspektor. Pristopil >e mož nizke postave. — Zabeležite si, da me morate opozoriti, naj trdo primem Velikega Mika. Pravite, da je onesveščen. To je pri njem nekaj novega. — Doktor, — se je začul miren Elle-ryjev glas. — Ali ste med delom v nar-kotizaciiski dvorani slišali kak pogovor iz te dvorane? Se morete spomm-ti? Ali pa vi, gospodična Obermannova. Zdravnik in strežnica sla se spogledala. Potem se je pa doktor Bvers ozrl na Ellervja. — To je pa res čudno. Sele zdaj sem se spomnil, da sva slišala, kako je gospodična Priče zaklicala doktorju Jannevu, da bo kmalu vse gotovo ali nekaj podobnega. In spominjam se, da sem omenil gospodični Obermannovi, da je stari, namreč doktor Jannev, zelo slabe volje, ker niti odgovarjal ni na moje vprašanje. — Aha. Torej hočete reči, da ves čas, kar je bil doktor Janney tu v tej dvorani, niste slišali iz njegovih ust nobene besede? — je vprašal Ellery naglo. — Ne, noMe besede nisem slišal, — je odgovoril doktor Byers. Obermannova je pa pokimala v znak soglasja. — Ali se ne spominjate, da bi bili slišali, kako se odpirajo m zapirajo tu vrata in kako pravi nekdo: Oprostite? — Ne, ne spominjam se! — A vi, gospodična Obermarmova? — Tudi ne. Ellery je zašepetal inšpektorju nekaj na uho. Inspektor se je ugriznil v ustnico, prikimal in namignil krepkemu detektivu švedske zunanjosti: — Hesse! Detektiv je stopil k njemu. — Pazite, kaj vam povem. Pojdite v operacijsko dvorano, vprašajte dok- torja in asistentko, ali je kdo prestopil prag te dvorane med 10l30 in 10.45, in privedite-ga sem. Hesse je odšel izpolnit naročalo, inspektor je pa odslovil doktorja Byer-sa in strežnico. Janney je zamišljeno zrl za njima. Ellery je baš govoril s svojim očetom, ko so se vrata odprla in na pragu se je pojavil mlad mož se-mitske rase v 6eR obleki, kakor vsi drugi zdravniki. Hesse ga je porinil v dvorano: — Doktor GoM, — je dejal Hesse kratko. On je M. — Da, — je pritrdil mladi zdravnik, obrnjen k inšpektorju. — Pogledal sem skozi ta vrata. — In pokazal je na vrata, vodeča na zapahalo«, — je nadaljeval Cobbe, — potem sta pa odšla iz čakalnice in krenila na desno — soba doktorja Janneva je v tej smeri, kakor veste — in vstopila v zdravnikovo sobo. Vrata sta zaprla za seboj, zaprl jih je doktor Janney. Jaz sem se pa vrnil na svoje stajališče v veži pri glavnih vratih in tam sem obstal dokler ni prišel doktor Minchen in mi dejal... Največji parnik sveta 26. septembra so v Angliji svečano krstili in spustili na morje parnik „Queen Mary" 26. septembra so v Clvdebanku pri Glasgowu v navzočnosti angleške kraljice in 200.000 gledalcev krstili in spustili na morje nov največji parnik sveta. Parnik je pravo čudo moderne tehnike. Pri krstu je kumovala angleška kraljica sama, Krst in spuščanje na morje je bila ne samo velika atrakcija za vso Anglijo, temveč tudi mogočen izraz samozavesti angleškega naroda in njegove trdne vere v boljšo gospodarsko bodočnost. ne turbine bodo gonile orjaške vijake, izmed katerih tehta vsak 35 ton. Stroje bodo kurili z nafto. Električni tok, ki ga proizvaja 7 turbogeneratorjev, bi zadostoval za razsvetljavo mesta s 150.000 prebivalcev. Ogromno krmilo tehta 160 ton. Parnik ima 12 nadstropij in 21 dvigal bo skrbelo za dviganje potnikov in prtljage iz nadstropja v nadstropje. Da je parnik razkošno opremljen, ni treba posebej Za Angleže je bila stvar narodne časti in ponosa, da bi ne zaostajali za drugimi narodi glede velikosti, hitrosti in opreme svojih parnikov. In tako je prišlo po nemškem pamiku »Bremen«, italijanskem >Rex« in francoskem »Normandia« do gradnje orjaškega angleškega parnika 3>Queen Mary«. In Angleži so napeli vse sile, da bi parnik navzlic pomanjkanju denarja dogradili Leta 1930 so morali namreč gradnjo parnika prekiniti, ker je bilo zmanjkalo denarja. Dve veliki paro-brodni družbi, Cunard Line in White Star Line, sta sicer v hudi medsebojni konkurenci, toda v tem primeru sta lojalno sodelovali in tako je bilo omogočeno delo, ki je prineslo posredno in neposredno zaposlitev 250.000 delavcem in ki bo mnogo pripomoglo, da se pozive mednarodni trgovski stiki. Obseg parnika in podatki o porabljenem gradbenem materijalu so naravnost presenetljivi Parnik je dolg 310 m, trup je visok 40 m. do vrha jambora je 70 m, širok je parnik 36 m, tonaža znaša nad 73.000 ton. Dno in stene so dvojne, prostor med stenami je razdeljen na 160 vodotesnih celic tako, da se parnik sploh ne more potopiti, tudi če bi bila zunanja stena preluknjana. 10,000.000 spojk so porabili za spojitev jeklenih plošč, dolgih do 10 m, iz katerih je sestavljen obod orjaškega parnika. Strojne in druge notranje naprave pridejo na vrsto šele zdaj, in to delo bo trajalo še najmanj dve leti. štiri ogrom- omenjati. Na njem bodo imeli potniki vse, kar rabi še tako razvajen človek naše dobe za udobno in prijetno bivanje. Na razpolago bodo kabine s krasnimi kopalnicami, posebni krovi za izprehode in sport, kino, družabni saloni itd. Take opreme nimo še noben parnik na svetu. V veliki jedilnici bo prostora najmanj za 1000 gostov. Jedilnica je tako velika, da bi šle v njo vse tri Kolumbove ladje in prva ladja, ki jo je zgradila Cunard Line sredi preteklega stoletja. Ali si bo priboril nov parnik tudi hitrostni rekord, Blue Riband, ki si ga je priboril leta 1929 nemški parnik »Bremen«, predlanskim pa italijanski parnik »Rex«, se bo pokazalo šele, ko nastopi »Quen Mary« prvo pot čez ocean. V preizkuševalnem tanku Browenove ladjedelnice, kjer so parnik gradili, so napravili nad 7000 poskusov z modelom bodočega pomorskega orjaka, da so mu mogli določiti obliko in način pogona. Toda naj že izpade to častno tekmovanje kakorkoli, eno je gotovo, da bo potreboval novi parnik za pot iz Anglije v Ameriko ali nazaj z vsemi pripravami samo teden d™ Za prevoz tolikega števila potnikov in blaga, kakor jih bo mogel sprejeti na krov ta parnik, so bili potrebni doslej trije pamfki. Že iz tega je razvidno, kako velikega gospodarskega pomena je dograditev orjaškega parnika, da o prestižu Anglije in novem poudarku njene nadvlade na morju niti ne govorimo. Zastopniki obeh parobrodnih družb so med svečanostjo v Clvdebanku izjavili, da začneta družbi takoj graditi še en parnik enakega obsega. Pred kraljevsko svatbo v Angliji Angleški listi priobčujejo obširna poročila o tem, kako se počutijo princ Jurij in princesa Marina. Cele stolpce posvečujejo opremi in pripravam za poroko. Drugače zelo resen angleški list ne pozna v tem primeru nobene meje in gre v neverjetne ekscentričnosti. »Daily Te-legraph« pripisuje princesi naravnost kameleonske lastnosti, Češ, da so njene oči na eni strani kakor lesk žarečega safir j a, na drugi strani pa rjave z zlatim nadihom. »Birmingham Post« izraža celo globoko sožalje Zedinjenim državam, ki kot republika nimajo veselja, da bi videle kraljevsko svatbo. Angležem v čast in priznanje pa bodi povedano, da je nastopil liberalni tednik »The New Statesman« proti takemu obo- PUMPARCE modne mace. najboljši nakup. A. P RES KER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta *tev. 14. 6/1 ZIMSKA JABOLKA Ia štajerska iz konjiškega, slo-venjgraškega in mariborskega sreza, strogo sortirana po debelosti in sortah, skrbno pako-vana v zabojih, netto prodaja (brez zaboja), sorte: ananas reneta, belfler, ribstonovec, harbertova reneta, zlata par-mena, voščenka, baumanova reneta, kanadka, mošancgar, bobovec itd. vedno v zalogi po zmernih in stalnih cenah. — Stalna razstava sadja, ogled vsakomur prost med uradnimi urami. — Kmetijska družba v Ljubljani, Novi trg 3. 3024 ZAVESE vam najlepše napravi po izbiri blaga specijalni oddelek za zavese — RUD. SEVER, Ljubljana, Marijin trg 2. — Kdor kupi blago pri meni, nsu jih izgotovkn brezplačno! 36-T Ce *š£ete oglašujte v »Slovenskem roda«. — Beseda OJSO ali stanovanje Ni POHIŠTVO omare (predalne), divan, kuhinjsko kredenco, kuhinjsko mizo, svetilni lestenec, posteljne modroce, Šivalni stroj, umivalnik z marmornato ploščo in ogledalom danes in jutri poceni prodam. — Ljubljana, Tyr-ševa cesta 35 (Balkan, skladišče) Narodna tiskarna ljubljana zevanju, češ, da bi tisk ne mogel storiti zaročencema večje usluge, kakor če bi ju pustil pri miru s svojo neokusnostjo in vsiljivostjo. Tragedija zaljubljencev V nedeljo zgodaj zjutraj je prišla na orožniško postajo v Holicu pri Olomucu neznane mladenka s prerezanimi žilami na rokah. Na vprašanje, kaj se je zgodilo, je odgovorila, da sta si hotela z ljubčkom na polju končati življenje. Potem je pa omedlela. Prepeljali so jo v bolnico in ko se je zopet zavedla, so jo zaslišali. Gre za 20 letno Marijo Sobovo iz Olomuca. Dekle je izpovedalo, da je odšlo v nedeljo ponoči s svojim ljubčkom, 24 letnim krojaškim pomočnikom F. Bry-charjem, na polje, kjer sta si hotela zaradi nesrečne ljubezni končati življenje. Sedla sta na njivo, fant je potegnil britev iz žepa in prerezal najprej svoji ljubici žile na obeh rokah. Potem je pre-rezal še sebi žile na rokah, obenem je pa popil večjo količino lizola. Dekle je pa takoj izgubilo pogum ter odšlo na orožniško postajo povedat, kaj se je zgodilo. Orožnikom pa obupanka ni mogla točno povedati, kje sta si s fantom hotela končati življenje. Orožniki in ljudje iz okolice so kmalu našli kraj tragedije. Brychar je bil že mrtev. Pri njem je ležala steklenica in vrček, iz katerega se je fant napil lizola. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico. Postrežljiva soseda, — Gospa, ali vam smem ponuditi svojo robo? Vaša soseda me pošilja k vam, sama pravi, da tega ne rabi. — No, to je pa zelo lepo od sosede. Kaj mi pa prinašate? — Prašek proti mrčesu. Borba za ciganskega kralja Med poljskimi cigani se je vnela huda borba za novega kralja, ki ga bodo izvolili te dni. Na svetu je okrog 30.000 ciganov, in od teh jih živi dobra tretjina na Poljskem. Poljski cigani se smatrajo za posebno pleme in žive s cigani drugih držav v sovraštvu. Čim prekoračijo drugi cigani poljsko mejo, se vname med njimi in poljskimi hud boj, ki se začenja navadno s tem, da dobiva policija vedno več ovadb, naperjenih proti ciganskim priseljencem zaradi raznih grehov. Poljski cigani imajo svojo ustavo, čeprav so pravno podvrženi zakonodaji* imajo svoje posebne zakone in svoje sodstvo. Vlada jim kralj, ki ima svoj sedež v Varšavi in ki ga volijo podložnik! na pet let. Ciganski kralji se volijo iz ciganske rodbine Kwiekov, čeprav volilnost kralja ni omejena sama na eno rodbino. V sedanji volilni borbi gre za privržence dveh bratrancev iz Kwiekove rodbine, Vsaka skupina ima svojega kandidata in vsaka hoče imeti za kralja svojega izvoljenca. Študentje in študentke Marsikoga bo zanimalo, koliko je na svetu študentov in študentk. Statistiki so izračunali, da jih je 2,350.000. Največ, in sicer 40 %, jih je v Zedinjenih državah. Takoj za Ameriko pride Rusija, ki im» po zadnjih podatkih 272.125 študentov in študentk. Nemčija jih ima 138.910, Francija 89,940, Poljska 49.770, Italija 47.723, Anglija 37.438. Najmanj študentov in študentk ima Aljaska, in sicer samo 86, takoj za njo je Island, M ima 180 študentov. Zanimivo je tudi število študentov in študentk v razmerju do števila prebivalcev. Tudi v tem pogledu so na prvem mestu Zedinjene države, ki imajo 7.62 % študentov in študentk, Estonska jih 2.97, Rumunija 2.07, Belgija 1.36 in Anglija 0.83 %. Zanimivo je tudi številčno razmerje med študenti in študentkami. Največ študentk ima Amerika in sicer 48 odstotkov. Finska jih ima 33.8, Poljska 28.6, Rumunija 27.9, Jugoslavija 22 in Italija 13.8 %. Kar se tiče tujcev, jih je največ zdaj v Avstriji, kjer poseča visoke šole 34.1 % tujih državljanov. V Švici študira 28 % inozemcev, v Franciji 22, v Belgiji 16. L Najraje študira na inozemskih visokih šolah bolgarska, litovska in madžarska mladina. Križanke v Angliji »Times« so nedavno pisale, da je razvotzljavanje križank hvalevredno delo in to, da jih je zdaj vedno več po listih m revijah, jasno dokazuje, koliko važnost pripisujejo Angleži Še vedno temu duševnemu sportu. Po tem priznanju vzpodbujeni čitatelji se zdaj bahajo pred javnostjo, kako velike uspehe so dosegli pri razvozijavaniu križank. Državniki, finančniki, častniki in industrijalci bombardirajo po stari angleški navadi »Times« z dopisi, v katerih ponosno ugotavljajo. koHko zm-nut rabijo za rešitev križanke. Sir Josi ah Stamp, železniški kralj in ravnatelj Bank of England, ne piše »Timesu« o vprašanju zlatega bloka ali prihodnje gospodarske konference, temveč tako-le: »Od minulega tedna, ko sem se seznanil z vašim nadarjenim urednikom križanke, se vam lahko pohvalim, da razvozi jam križanko v 50 minutah sam ali na s pomočjo svoje rodbine. AB je to morda rekord?« Iz mnogih dopisov je pa razvidno, da je Sir Josi ah še zelo daleč od rekorda. Sir Austin Ghamberlain je bil sicer rrmogo hitrejši od sira Josi aha, vendar je pa moral kapitulirati pred umetnostjo rektorja etonskega kolegija, Le-ta je razvozljal najtežjo križanko, ko >e kuhal jajce v mehko. Iz Zagorja — Otvoritev dveh razredov na Lokati. Ekspozitura topli&ke Šole na Lokah je s pri četkom oktobra k že obstoječima dvema razredoma pridobila še dva, tretjega in četrtega. S tem je ustreženo dolgoletni želji, kajti deca teh razredov je morala doalej pohajati topliško, pol ure oddaljeno šolo. Tako pridobljeni prostori v Toplicah bodo preurejeni v zasebna stanovanja s čimer bo ustreženo tudi občini v pogledu stanarine. — KotredeŠka gasilska četa si je zgradila svoj gasilski dom. Zasluga za to gre predsedniku g. Ivanu Forteju in zavednim občanom Na domu je pa se precejšen dolg. Podjetnost Kotredežanov se kaže v tem, da si prav kar dograjajo nov vodovod. Vso iniciativo vodi g. Lojze Jezernlk. Novi rezervoar je nad rovsko cerkvijo. — Zmagovita zagorska enajstorioa. Nedelja je potekla v napetem pričakovanju nogometne publike. SK Zagorje je odšlo na vroča tla v Litijo. Gndotni istoimenski klub je letos v prvenstvenih borbah vse doslej ostal zmagovit. Prav tako tudi SK Zagorje. Prognoze so bile zadosti nejasne. Zvečer se je pa raznesla vest, da so zmagali Zagorjani. In kako zmagali! Rezultat 5:0 je presegel vsa pričakovanja, odločil je jesensko prvenstvo. Dopoldne sta se za zadnji dve mesti udarila na domačih tleh zagorska kluba SK Svoboda in SK Sloga. Zmagalo je slabše moštvo z obilo sreče. Svoboda je imela mnogo smole pri streljanju, v vseh pogledih je bila boljša, a okroglo usnje jo je s 3:2 zapečatilo na konec tablice brez točk. Jesensko prvenstvo je torej: Zagorje—Litija—Sloga—Svoboda. Trejuje: Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno«: JTran Jezersek. — Za opravo ID inaeratzu dal usta: Oton cnnsuu - va t ujuDijam,