Let0 1895,
125
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, v državnem zboru zastopane.
Kos XXVIII. — Izdan in razposlan dné 17. aprila 1895.
Vsebina: St. 55. Dopustilnica za lokalno železnico iz Levova (Kleparowa) v Janöw.
55.
dopustilnica z dné 1. januvarj 1895.1.
za lokalno železnico iz Levova (Kleparowa) v Janöw.
Mi Franc Jožef Prvi
Po milosti Božji cesar avstrijsk
^Postoljski kralj ogrski, kralj češki, dalmt i n®. ' hrvaški, slavonski, gališki, vladimérsl 1 irski; nadvojvoda avstrijski; véliki vojvod inkovski; vojvoda lotarinški, salcburški, št£ „I^ koroški, kranjski, bukovinski, gorenjt 1 in dolenje-sleški ; véliki knez erdeljsk eJni grof moravski; pokneženi grof habsbm ški in tirolski itd. itd. itd.
te(<n , 1 so privilegovana gališka delniška hipo-ski.[ an}caJ tajni svetovalec Viljem grof Siemieli* da b; eWl-Ci^* ’n grof Roman Potocki zaprosili, hkaln0Se.y C*a^° ^°Pusbl°i zgraditi in obratovati Uvidel* e^eZn*C0 °d Levova (Kleparowa) v Janöw D0(ljetb0 SC ^am hi z ozirom na občo korist te stilon»6 ‘lnenovanim koncesionarjem to dopu-l4 s J30 stavl zakona o dopuščanju železnic z dné hdina	1854.1. (Drž. zak. št. 238.), kakor
(brž 7.*i° j,tav‘ zakona z dné 31. decembra 1894.1.
'	2. iz 1895. 1.) podeliti takö-le:
(Slovoulsch.)
§■ 1.
Koncesionarjem dajemo pravico, zgraditi in obratovati lokalno železnico iz Levova (Kleparowa) v Janöw, katero bo s pravilno raztečino deloma napraviti kot cestno železnico z lokomotivnim obratom.
Koncesijonarji imajo pravico, napraviti in obratovati nadaljevanje spredaj imenovane dopuščene železnice na eni strani iz Janowa v Jaworôw, na drugi strani od postaje Levöv (Kleparöw) v Levöv (Sv. Ana).
Ta pravica neha, ako bi se je koncesionarji ne poslužili v petih letih, in državno upravstvo smé izreči celö prej, da je izgubila svojo moč, ako bi koncesijonarji ne mogli prevzeti izvršitve te nadaljevalne proge po pogojih, ki bi jih morda drugi prosilci ponudili in katere bi državno upravstvo potrdilo.
Da oddadö svoja izrecila o tem, za to se koncesijonarjem določuje rok štirih mesecev potem, ko se jim bo uradoma poročilo, da drug kedô želi dobiti dopustilo.
§. 2.
Železnici, ki je predmet te dopustilnice, dodeljujejo se ugodnosti, navedene v členu V. zakona z dné 31. decembra 1894. 1. (Drž. zak. št. 2. iz 1. 1895.).
§. 3.
Koncesijonarji so dolžni, gradnjo v §. 1. imenovane železnice iz Levova v Janöw začeti precej, dokončati jo najdalje v poldrugem letu, računčč od
34
današnjega dné in dodelano železnico izročiti javnemu prometu ter obrat po nji vzdrževati nepretrgoma ves čas, dokler traja dopustilo.
Da se bodo držali gorenjega roku za gradnjo, morajo koncesionarji dati zagotovilo, položivši varščino 5000 goldinarjev v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Koncesijonarjem se priznava pravica, da s po-sebnim dovolilom državnega upravstva in s pogoji' ki jih to postavi, naredé delniško družbo, katera naj stopi v vse pravice in zaveznosti koncesionarjev-
Izdaja prednostnih obligacij je izključena.
Ako se ne bi izpolnjevale zgorenje dolžnosti, smé se izreči, da je ta varščina zapala.
Rok za gradnjo nadaljevalnih kosov v Jawo-röw in Sv. Ano ustanovi trgovinsko ministerstvo, ako ga bo morda treba.
§• 4.
Da izdelajo dopuščeno železnico, dodeljuje se koncesijonarjem pravica razlastitve po določilih do-tičnih zakonitih predpisov.
Ista pravica naj se koncesijonarjem dodeli tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi se imele narediti in o katerih bi državno upravstvo spoznalo, da je njih naprava v javni koristi.
Kar se tiče krakovske državne ceste, ki jo bo rabiti za napravo dopuščene železnice, naj se koncesionarji podvržejo tistim pogojem, katere bo predpisalo politično deželno oblastvo kot cestno upravstvo v porazumu z državnim vojnim minister-stvom in z glavnim nadzorstvom avstrijskih železnic (uradom za lokalne železnice).
Kolikor bi se v napravo dopuščene železnice rabile druge javne ceste, naj koncesijonarji dobé privolilo tistih, ki so dolžni té ceste vzdržavati, oziroma tistih oblastev in organov, ki imajo po veljajočih zakonih pravico, dajati privolilo v porabo ceste.
§■ 5-
Koncesijonarjem se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice držati tega, kar ustanavlja ta dopustilnica, in pa dopustilnih pogojev, ki jih bo postavilo trgovinsko ministerstvo, pa tudi tega, kar velevajo semkaj merčči zakoni in ukazi, zlasti zakon o dopuščanju železnic z dné 14. septembra 1854. 1. (Drž. zak. št. 238.) in železniški obratni red z dné 16. novembra 1851.1. (Drž. zak. št. 1. iz l. 1852.), in pa zakoni in ukazi, kateri se morebiti v bodoče dadö. 'Kar se tiče obrata, se odpuščajo varnostne naredbe in obratni predpisi, podani v redu za železniški obrat in v dotičnih dodatnih določilih, v toliko, kolikor se bo z ozirom na posebne prometne in obratne razmere, sosebno na znižano vozno brzino, trgovinskemu ministerstvu zdelo pripustno, ter bodo na to stran veljali dotični posebni obratni predpisi, ki jih izdd trgovinsko ministerstvo.
Nasproti pak se koncesijonarjem priznava pra' vica, da izdado prednostnih delnic, ki glede obresto-vanja in razdolžbe imajo prednost pred osnovni»11 delnicami, do zneska, kakor ga ustanovi državno upravstvo.
Dividenda, ki pristoji prednostnim delnic»»]' preden nastane osnovnim delnicam pravica do dividende, pri čemer pa ne bodi nobenega doplačila n* doneskov poznejših lét, ne sme se odmerjati z vec kakor petimi odstotki.
Znesek resnične in pa nominalne napravne glavnice potrebuje odobrila državnega upravstva.
Pri tem naj veljâ' to načelo, da se ne smej0 v račun postavljati nikakoršni drugi stroški raze» stroškov za sestavo projekta, za gradnjo in vredb° železnice in za dobavo vozil res uporabljenih in Pra' izkazanih, prištevši interkalarne obresti, ki so hib med grajenjem res izplačane, in kar je bilo reS kurzne izgube pri dobavi glavnice.
Ako bi po dogradbi železnice bilo treba 8« drugih novih staveb, ali ako bi bilo treba pomnoži» obratne naprave, sméjo se dotični stroški prištet* napravni glavnici, če je državno upravstvo pr*v° lilo v namerjane nove stavbe ali v pomnožitev obrat nih naprav in če se stroški izkažejo, kakor gr°’
Vso napravno glavnico je treba odplač*11 v času, dokler traja dopustilo, po razdolžnem črteŽ»’ ki ga odobri državno upravstvo.
Družbena pravila in pa obrazci osnovnih ■" prednostnih delnic, ki se izdadö, potrebujejo od° brila državnega upravstva.
§• 7.
Vojaščino ho prevažati po znižanih larif**'j' cenah. Za uporabljanje vojaške tarife ob odpravi ose in reči se je v tem oziru in pa gledé polajšil p°lu jočiin vojaškim osebam ravnati po določilih, tera vsak čas veljajo pri avstrijskih državnih leznicah.
Ta določila se uporabljajo tudi za dežele0 brambovstvo in črno vojsko obéh državnih polov1^ za tirolske deželne strelce in za žandarstvo, *n ne samo o potovanju na račun državne blagajn*ce' ampak tudi o služabnem potovanju na svoj rač11" k orožnim vajam in priglednim zborom.
Koncesionarji se zavezujejo, da bodo pristopili Ogovoru, med avstrijskimi železniškimi družbami enjenemu zastran nabave in imetka opravnih re^l za prevažanje vojakov in zastran vzajemnega i *P0lnaganja z vozili za veče vojaške prenose, dalje a bodo pristopili vsak čas veljajočim predpisom o 6 ezn>štvu za čas vojske in pa dodatnemu dogo-Voru- ki je obveljal 1. dné junija 1871. 1. o pre-"osu lakih bolnikov in ranjencev, katere je ležeče Pr«važati na račun vojaške blagajnice.
Vsak čas veljajoči predpis za vojaške prenose P0 ^leznicah, in pa vsak čas veljajoči predpisi o že-zništvu za čas vojske zadobé za koncesionarje moe 'ri veljavo z dném, ko se po dopuščeni železnici Prične obrat. Predpisi enake vrste, ki se bodo izdali P° tem času, ki se pa ne bodo objavili po Držav-Jiern zakoniku, zadobé za koncesionarje veljavo tn°č, kadar se jim bodo uradoma priznanili.
le dolžnosti imajo koncesijonarji samô v toliko, '‘kor se njih izpolnjevanje zdi izvršljivo z ozirom na r"gotnost te proge in na olajšila, vsled tega do-jena gledé na napravo, opremo in vrsto obrata.
Koncesijonarji so dolžni, oddajaje službe ozi-‘■ati se v zmislu zakona z dné 19. aprila 1872.1. (Drž.
■ št. GO.) na doslužene podčastnike iz vojslva, v°Jiega pomorstva in deželne brambe.
§• 8.
družba, ki se napravi, ako se o tem ne bo mogoče z lepa dogovoriti z glavnim ravnateljstvom avstrijskih državnih železnic.
§• H.
Koncesijonarji imajo po pogojih in pridržkih, navedenih v členu XII. zakona z dné 31. decembra 1894. 1. (Drž. zak. št. 2. iz 1895. 1.) dolžnost, državnemu upravstvu na njegovo zahtevo vsak čas dopustiti soporabo železnic za promet med že obstoječimi železnicami ali pa takimi, ki se bodo še le napravile in bodo v državnem obratu, in to tako, da ima državno upravstvo pravico, prosto ustanavljaje tarife, za primérno odškodnino odpravljati ali odpravljati dajati cele vlake ali posamezne vozove po soporabljanih železnicah ali posameznih njenih kosih.
§- 12.
Državno upravstvo si pridržuje pravico, da smé dopuščene železnice, ko bodo dodelane in v obrat izročene, vsak čas odkupiti po nastopnih določilih:
1.	Da se ustanovi odkupnina, se preračuni čisli donos, ki ga je podjetba imela v najbolj ugodnem izmed poslednjih petih let pred samim odkupom.
V koliko "av'Ja gledé j!at‘ civilnim “"ančni straži Se določuje
je enake ugodnosti, kakor jih usta-na prevažanje vojakov §. 7., dodelje-stražnim četam (varnostni straži, i. e.) ali drugim javnim organom, to v dopustilnih pogojih.
§• 9.
j, . ^°Puslilna doba in ž njo vrèd v g. 9. lit. b) °na o dopuščanju železnic izrečena obramba j 1 napravi novih železnic se ustanavlja na tpVelcleset (30) let, računčč od današnjega dné, r mine po tem roku.
I,. j. državno upravstvo smé izreči, da je dopustilo ucl1 pred
ak° se
zaiMtVl.iene 0 za^e*’lcu ‘n dovršitvi gradnje in pa o 0	" obrata, ter bi se kak prestop rokü.ne mogel
v zmislu §.11. lit. b) zakona o dopuščanju
iztekom gorenjega roku izgubilo svojo ne bi izpolnjevale dolžnosti, v §. 3.
§. 10.
"Pia 0ncos‘j°nai'ji nimajo pravice, ako jim državno Žej V° te^a *zre^no ne dovoli, obrat dopuščenih n'1 prepustiti tretjim osebam.
Žele»	železnice bo v svojem upravstvu vodila
n'ca Levöv—Belzec (Tomaszöw) ali pa delniška
2.	Ko bi se pak železnice odkupile pred preteklim petim obratnim letom, ali kadar bi po določilih odstavka 1. najdeni srednji čisti donos ne dosegel vsaj letnega zneska, enakega letnini, potrebni za Štiriodstotno obrestovanje in razdolžbo po državnem upravstvu odobrene delniške glavnice v času, dokler traja dopustilo, tedaj se ta spredaj oznamenjeni letni znesek določi za čisti donos, ki ga je jemati v podstavo za odméro odkupnine.
3.	Odškodnina, ki jo bo dati, bodi v tem, da se koncesijonarjem v še ostali dobi dopustila izplačuje znesek po zmislu odstavka 1., oziroma ako bi nastopil kak v odstavku 2. omenjeni slučaj, tamkaj navedena letnina za delniško glavnico v polletnih obrokih 30. dné junija in 31. dné decembra vsakega leta po dospelosti.
4.	Državi se pridržuje pravica, kadarkoli namesto še ne dospelih letnih plačil plačati glavnico, enako znesku glavniške, računčč obresti od obresti, po štiri od sto na leto diskontovane vrednosti onih plačil, ki jih je po določilih odstavka 3. opravljati polletno.
Ako se država odloči to glavnico plačati, plača naj jo v gotovini ali z državnimi zadolžnicami, kakor si to sama izbere. Državne zadolžnice je pri tem računih po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega med denarnimi kurzi, kateri so se v ravno
preteklem polletju na dunajski borzi zaznamovali o državnih zadolžnicah enake vrste.
5.	Izplačavši odkupnino, pride država po odkupu železnic in z dném tega odkupa brez daljne odplate v bremen čisto last in v užitek teh tukaj dopuščenih železnic z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, vštevši tudi vozila in gra-divne zâloge in pa iz napravne glavnice narejene obratne in pričuvne zaklade, ako le-ti niso že bili namenu primerno uporabljeni z odobrilom državnega upravstva.
§• 13.
Ko mine dopustilo in tistega dné, ko mine, preide brezodplatno na državo neobremenjena last in užitek tu dopuščenih železnic in vsega premičnega in nepremičnega pristojstva, vštevši tudi vozila, gradivne zâloge in pa kake iz napravne glavnice narejene obratne in pričuvne zaklade v obsegu, povedanem v §. 12., št. 5.
Ako to dopustilo mine in pa tudi, ako se železnice odkupijo (§. 12.), obdržč koncesijonarji last pričuvnega zaklada, napravljenega iz lastnih donosov podjetbe, in pa kar bi imeli po obračunih tirjati, potčm last posebnih del in poslopij, napravljenih ali pridobljenih iz lastne imovine, katere so si oni sami sezidali ali pridobili po pooblastilu državnega upravstva z izrečnim pristavkom, da té reči niso pristojstvo železnic.
§. U.
Državno upravstvo ima pravico, prepričati se, da je gradnja železnic in pa obratna naprava po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo in oziroma odpravijo.
Tudi ima državno upravstvo pravico, po svojem človeku pregledovati gospodarstvo, in sosebno po nadzornikih, ob stroških koncesijonarjev pošilja-
nih — kakorkoli se mu vzvidi primerno — Prl' gledovati, da se delo izvaja po projektu in po P°' godbi.
Ako se napravi dčlniška družba, iméj komisi’ ki ga postavi državno upravstvo, tudi pravico, koli' korkrat se mu primerno zdi, hoditi v seje uprav-nega svéta ali drugega zastopa, kateri veljâ za načelništvo družbe, in pa v velike zbore, ter tam ustavljati vse sklepe in naredbe, nasprotne za' konom, dopusttlu ali družbenim pravilom, ali kvarne javni koristi; toda v takem slučaju je komi' sarjeva dolžnost, precej si izprositi razloko trgovin' skega ministerstva, katera naj se dâ brez odloga te" naj veže družbo.
§• 15.
Ako bi se poleg vsega prejšnjega svarila večkr*1 prelomile ali opustile v dopustilnici, v dopustilo'*1 pogojih' ali v zakonih naložene dolžnosti, pridržuje se državnemu upravstvn tudi pravica, da se popri>ne zakonom primernih naredeb ter po okolnostih izreže da je dopustilo izgubilo svojo moč še pred iztekom dopustilne dobe.
Resno opominjaje vsakega, da ne delaj zopel to, kar ustanavlja ta dopustilnica, in dodeljujoč kom cesijonarjem pravico, zastran izkazne škode zal>te" vati vračila pred Našimi sodišči, dajemo vsem obl*' stvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad to dopustilnieo in vsem, kar se v nji določuje.
V spričdlo tega izdajemo to pismo, navdarjen0 z Našim vélikim pečatom, v Našem države glavnem in prestolnem mestu dunajskem prvega dné me seča januvarja v letu milosti tisoč osem sto deve' desetem in petem, Našega cesarjevanja sedemim štiridesetem.
(B) Franc Jožef s. r.
Windisch*(ïraetz s. r. Wurmbraud r' Pleiter s. r.