PvstolsMB p!«s£ana v gotrfiai.
C^na pos. St. 2 K.
časopis za imomm, industrp^ obut.
UriflniStvo in upravniitvo i- w Ljttbijani, «radi*Ce 17/1 - St tete«. >52. - Stev. rafumi
pri ček. uradu 11.953. - Oopi?i s« ne vr«6«Jo. H*U In teli s« v Lmbtjiuit.
fachala vsako ar«do in ^bboto.
Naročnina za oaeuilj« SRS:
l*nc..................................  ...	K	ISO*—
z« Mi icfet...................................»	80—
«tr< M« . .  ..................................
...................................  15**
Leto IV.
Ljubljana, 9. februarja 1921.
fiev. 11.
VSEBINA: Razprave gospodarskega sveta.
— Po inflaciji krone inflacija dinarja. — lzgledi lesne trgovine. — Javna skladišča v Sloveniji. -- Zadruge in trgovci.
— Povračilo kurznih diferenc pogodbe 180 SHS. -- Izvoz in uvoz. — Narodno gospodarske zadeve. — lz naših organizacij. — Izpremembe protokolacij v trgovskem registru. — Naznanila trgovske in obrtniške zbornice. — Razno. — Borza. — Tržna poročila.
Razprave gospodarskega sveta.
Vabilu trgovskega ministra Dr. V. Kukovca se je od/valo veliko Število gospodarskih ekspertov. Razen članov gospodarskega sveta so se udeležili konferenc, za trgovsko zbornico g. Ivan Mohorič, za Zvezo industrijcev g. inž. Šuklje in gd. Rebek ter 22 industriicev raznih strok iz Slovenije. Iz Hrvaške so bili navzoči tajnik zbornice Paskievič, za Savez trgovaca Dr. Beloševič, Bielinski in Demetrovič, za Savez industrijalaca M. Bauer in predsednik Alexander, za Dalmacijo gd. Božkovič, za Bosno Dr. M. Spaho, za Banatsko zbornico J. Jovanovič, za trgovsko zborn'co v Beogradu Or. Bugarčič, za industrijsko J. Bailloni in Dr. Pcrtič in vrsta različnih ekspertov.
Na Svečnico se je vršilo predpo-svetovanje načelnikov oddelkov ministrstva trgovine in posvetovanje industrijcev v industrijski zbornici. Zastopniki industrije iz Slovenije so podali posamezno referate o krizi industrije in
o	konkurenci Avstrije in Nemčije na našem trgu, o kvarnem vplivu sedanje izvozne carine za industrijo in enoglasno zahtevali takojšne izdatne podpore z zaščitno carino. Delegat irgovske zbornice |e v svoiem govoru izjavil, da pri današnji nestalnosti valutnih odnošajev in produkcijskih stroškov zaščitna carina ni pravo sredstvo za pornoč industriji, marveč bi jim imela država pomagati s podobnim zakonom, kot je srbski zakon o podpomaganiu domače industrije z leta 1898, opozarjal je, da vlada niti v pogodbi s Češko, niti z Avstrijo, ni skrbela, da bi naša industrija dobila surovine na razpolago, in
v kolikor so bile sprejete, še niso dobavljene, kakor na primer koks, ali pa so cene tako visoke, da je konkurenca naše industrije v produktih popolnoma izključena. Najizdatnejše sredstvo bi bila cenejša prehrana za indusrijske centre, ki tvorijo pri nas ie majhen odstotek prebivalstva. S km bi se znižala cena premoga in ž njo cena cele produkcije. Omenjal je nepravilnost naredbe, da se mora za uvažane stroje in kemikalije, ki so carine oproščene, plačati prometni davek, dasi to niso kupčijski predmeti, marveč inventar tovaren. Navede! je okornost nartdbe, da se mora za vsako olajšavo dobiti dovoljenje iz Beograda, dalje potrebo, da se izdajo podrobni predpisi o reparaturnem prometu za Avstrijo in Češko. Konečno je izjavil, da je sestava nove avtonomne tarife sedaj še preuranjena, ker je naša valuta v mednarodnem prometu preveč devalvirala in ker so kalkulacije industrije še zelo nestalne. Nato se je sklenilo naprositi vlado, da naj sedaj pri stvar-janju ustave takoj skrbi za podoben zakon, kakor je bil srbski zakon za podporo domače industrije, da se preneha s sedanjim sistemom naredb in se vpelje v življenje gotova kontinuiteta in da se ublaži ozir. popolnoma odpravi izvozna carina na industrijske izdelke.
V	četrtek se je nato vršila prva seja gospodarskega sveta, katero je otvoril mirister dr. V. Kukovec. V na* govoru je podal kratek program za zasedanje. Nato je sledil referat pomočnika ministra saobračaja inž. Save Jeliča, ki je nakratko obrazložil kžkoče, s katerimi se bori prometno ministrstvo od prvih dni za zboljšanje prometnih razmer. Povdarial je, da je bilo po ujedi-njenju v Srbiji nad 1500 km železniške prone popolnoma opustošene, delavnice v Nišu popolnoma razrušene in da je danes že vse to nad leto dni v redu in v obratu. V preku so bili štirje sistemi železnic, smeri prog in ureditev postaj niso odgovarjale novim potrebam. Nad 60°/o starega, dobrega, izšolanega per-aonala se je moralo iz političnih ozirov odpustiti in vsled te «a so nastale znatne neprilike, ker moraj0 mladi kurzisti brez
prakse voditi promet na glavnih kolodvorih. Vsled sabotaž pri splošni železniški stavki je bilo odpuščenih nad 4000 delavcev, ri“ da bi bilo imelo ministrstvo zanje nadomestila. Velike neprilike delajo stanovanjske razmere. Zadnja stavka v Trbovljah je povzročila železnici nad 15 milionov dinarjev direktne škode, ker se ni moglo obratovati. Navajal je težkoče z dobavo pragov in posledice nedostatka pragov v Banatu, težave s popravili vagonov in dovoljevanjem kreditov. Konečno je navedel, da je bil sedaj na že-
•	lezniški konferenci v Osijeku izdelan načrt nove razreditva blaga za lokalno tarifo in, da namerava v kratkem sklicati nato tarifnj odbor, da se o tem načrtu izjavi. Odločno je zavrnil sumnjo, da njemu podrejeno osobje ne vrši pravilno službe in da ministrstvo ni poskusilo vseh sredstev, da izboljša promet.
(Dalje prihodnjič.)
Po inflaciji krone inflacija dinarja.
Po statističnih ugotovitvah je bilo v Jugoslaviji januarja 1919 žigosanega kronskega denarja avstro-ogrske banke 5,322 593 215 kron. Pozneje pri kolko-vanju decembra 1919 je bilo kolkova-nega derarja 4.610.436.419 kron. Ta zadnja kolkcvana svota je bila tudi izmenjana za kronskodinarske novčanice in sicer ji odgovarja 1,152 609.105 din. novega državnega denarja, katerega je prevzela Narodna banka, ,k prejšnemu srbskemu bančnemu dinarju, katerih je bilo ob priliki zamenjave kronskih novčanic skoro 700 miljonov v prometu. Država je takrat odredila 20o/0 kot prisilno državno posojilo, zadržati in s tem zmanjšati število krožečih bankovcev, kar bi bilo vplivalo na zboljšanje niše valute. V resnici pa je bil dan ta der.ar takoj zopet v promet.
Narodna banka po zamenjavi prav do jeseni ni izdajala nobenih izkazov o svojem stanju. Šele od septembra dalje prihajajo polmesečni izkazi. Med lem časom pa smo doživeli presenečenje, da se je. množina krožečih novčftnic
povečala za nad eno miljard® dinarjev. Po zadnjem izkazu Narodne banke z dne 22 decembra 1920 je znašala 3,278.738.710 dinarjev ali nad 13 miljard kron, medtem ko znaša vrednost za novčanice zastavljenih državnih posestev in domen le 2,138.377.163 dinarjev.
Zadnje mesece se je množina krožečega kronskodinarskega denarja od izkaza do izkaza povečevala za 10—30 miljonov, enkrat celo kar za 100 milj. dinarjev. Z opravičenostjo smo pričakovali, da bo Narodna Banka vsaj v primernem komentarju razložila povod za nove in nove izdaje novčsnic, toda v vseh izkazih, ni bilo niti najmanjšega poročila o vzrokih pčvečavanja denarne cirkulacije. Res je, da zahteva jesenska sezona prece|šnjo napetost na denarnem trgu, da se financira žetev, toda izdane novčan ce niso v nobeni zvezi z potrebami jeseni, marveč so nekrit dole države pri Banki.
Narodna banka je izdala po same-njavi kronskih novčanic za nad ent milja.do dinariev novčanic, kot nekriti dolg države. Država je pa že poprej dala vso zalogo 425 miljonov deponiranih novčanic v promet. Torej je cela poldruga miljarda dinarjev, katera svota je bila državi na podlagi decemberskih pogajanj odobrena kot izredni kredit, izčrpana l Sedaj se pa že misli na nove kredite, mesto da bi se napravil v državnem gospodarstvu red.
Takrat, ko smo po prvem žigosanju ugotovili 5Vi miljarde kron v celi kraljevini, začelo se nas je z vseh strani prepričevati, da je ta denar ničvreden, da je treba to kroniko poplavo odpraviti, radikalno sanirati in sicer s kolikor mogoče visoko relacijo. Te mentalitete so se navzeli naši takratni pcslanci in vsi protesti gospodarskih krogov v preku so ostali bob ob steno.
Toda razvoj razmer je dal nam zopet enkraj prav. Kar smo v spomenicah pred letom naglašali, to se je dobesedno zgodilo in sedaj smo že v situaciji, da naj se borimo proti inflaciji dinarja. Ta boj nam bo v naši državi težak, ker kakor srrfd videli dosedaj, v
izgiedi lesne trgovine.
Prej kakor je marsikdo pričakoval, je ponehala skoro v vseh panogah trgovine tista konjunktura, ki je kot izrodek izvanrednih •-azmer med vojno in po njenem zaključku zavladala v trgovini. Ta izredna konjunktura nam je pustila kot posledico krize, ki se začnejo sedaj razvijati toliko bolj, kolikor bolj popušča konjunktura. Marsikdo si je po zaključku svetovne vojne mislil, da bodo stroke, ki producirajo stavbeni materijal, desetletja lahko diktirale porušeni Evropi cene. Kakor pa vse kaže se vsaj v lesni industriji, ki producira najpotrebnejši materijal za obnovo, pojavlja kriza, ki bo toliko hujša, čim rapidnejši bo padec konjunkture.
Vzroki, da se je konjunktura v lesni trgovini začela pomikati navzdol, so različni venHarjih lahko pojasnimo nakratko in rečemo : produkcija je večja kakor konsum, naravna posledica nadproduk-cija, ki financijelno obremenjuje vsaj pri nas lesnega producenta preko njegovih moči.
Poglejmo si evropsko produkcijo lesa. Med svetovno vojno so producirale z malimi izjemami vse evropske produkcije, ki niso bile neposredno v vojnih zonah, po večini za razne vojskujoče se stranke, deloma na zalogo. Ko je svetovna vojna nehala, imele so evropske produkcije precej lesa na zalogah in v nadi na hitro obnovo porušenih krajev so vsi obrati potencirali svoje produkcije tako, da danes, ko se ceni evropska zaloga na rezanem lesu na približno 300.000 vagonov, zadržuje le vseobče transportna kriza, pomanjkanje tonaže in vagonov, rapiden in katastrofalen padec cen.
Socijalne, politične ia finančne krize, ki pretresajo danes naše kon-sumente na jugu in v Levanti, ne dopuščajo tiste stavbene podjetnosti, ki bi bila v razmerju s produkcijo stavbenega materijala. Naša sreča je, da imati Švedska in Norveška, ki danes še vedno dominirati, tako dobro valuto, da nam ne moreti vsaj glede cen za enkrat še resno konkurirati, če se pa uredi promet za les po rumunskih železnicah do Galaza, kar se bo po ini-cijativi rumunskih lesnih velepodjetij,
ki nakupujejo ravnokar primeren park vagonov in lokomotiv, zgodilo v nedolgem času, potem smo lahko sigurni, da bode padec cen občuten in ne bo uplival samo na Levanto, ampak na vsa ona tržišča, kamor gravitira naš lesni produkt.
Vsi naši lesni trgovci in industri-jalci, ki delajo danes večje sklepe naj si drže pred očmi, da naša slovenska lesna industrija nikdar ne bo mogla diktirati cen na evropskem tržišču, ker je v primeri ž drugimi lesnimi industrijami premala, neenotna in nemoderna. Če hočemo za naše razmere sigurno kalkulirati, se moramo vedno ozirati na glavne centre evropske lesne industriie, ki faktično obvladuje ne le evropsko, ampak tudi afriško tržišče in ti centri so: Švedska, Norveška, Bosna in Rumunska. Posebno Rumun-ska z novimi pridobitvami v Sedmo-graški je naš najnevarnejši konkurent. Naši slovenski lesni industrijci po večini ne vedo, da vsaka teh industrij producira mogoče desetkrat več kakor Slovenija in to ne na bogsigavedi koliko malih po večini nemodernih obratih, ampak na par velikih obratih največje
kapacitete (Gotz—Nehoju—Rumunska ca. 30 polnojarmenikov, Feltrinelli Tal-macz, Sedmograška 24 polnojarmenikov. »Lotru« pri Rimnicu Vulcea, Rumunska 20 polnojarmenikov, Eisler & Ortlieb, Zavidovič, Bosna 24 polnojarmenikov, o švedskih vseskozi električno obratovanih podjetjih,' ki so vsi tehnično na višku, ne govorim, ki producirajo vsaka zase enoten tip, ki ga veliki trg pozna le pod imenom ru-munski, bosenski, švedski tip. Pri nas v Sloveniji o tipu ne moremo govoriti, ali če govorimo, lahko rečemo, kolikor žag, toliko tipov. Naravno je torej, da so ti centri enotne lesne veleindustrije, ki prevladujejo ne le po kvantiteti in kvaliteti, ampak tudi financijelno in komercijelno najboljši barometer za presojo splošnega položaja lesne trgovine. Brezdvomno kaže ta barometer danes izrazito tendenco padanja.
, Zadnje prodaje, ki so jih zaključile bosanske tvrdke, kolosalne zaloge v Rumuniji, i/i bodo v kratkem času v masah preplavile trg, sedanja stagnacija v lesni trgovini preko Trsta, ki zadene ne le nas, ampak Čehoslo-vaško in Avstrijo v isti meri, naj
teh stvareh ne odločujejo stvarni gospodarski razlogi, marveč strankarsko- politični momenti.
Finančna uprava grabi z dosedaj nepoznanimi davčnimi terjatvami zadnji vinar iz žepa podjetnika in trgovca, a razsipa na drugi strani brez sistema in principa. Eni skupini poviša prejemke, druge pa pusti naprej v bedi in pro-kletstvu, kakor je to pač slučajno kakemu ministru naneslo. Še danes ni in pri teh razmerah še dolga leta ne bo reda in pregleda v državnih financah, ne bo sistema v obdavčenju in ne ravnotežja v trgovski bilanci.
In ako tu ne začnemo z reformami, ako ne začnemo v vsakem smeru s pametno varčnostjo, posebno pri državnih podporah za obnovo in državnih dobavah, ne bomo dosegli nikdar bud-getnega ravnotežja In bo zadolževanje finančne uprave pri Narodni banki vedno le rastlo; s tem bo rastla množina krožečih novčanic in njih vrednost padala. Vedno debatiramo, da ima Avstrija že 30 miljard papirnega-denarja v prometu, nočemo pa mislit/ na nevarnost, ki nam grozi doma, ko imamo nad 13 miljard kron v prometu. Radi tega je izredne važnosti, da se izpopolni uprava Narodne banke z delegati iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Vojvodine in, da se finančnemu ministerstvu oteži zadolževanje pri Narodni banki za redne izdatke.
Drago bi nam bilo, da bi državni gospodarski svet in naši narodni poslanci pokrenili preteče vprašanje inflacije dinarjev in napravili konec brezmiselnemu izdajanju papirneg* denarja. Cirkulacija novčanic se bo itak po zamenjavi 1, 2 in 10 kronskih novčanic, perperov in nežigosanega denarja v zasedenem ozemlju povečala.
Iz dosedanje prakse finančne uprave j? razvidno, da je bil namen in smoter relacije zamenjave kron za dinarje zmanjšati kupno silo prečanstva na eno četrtino, podražiti jim cene blaga in produkcije in na ta način oiačati gospodarsko potenco dinarja. Ni bil pa namen zmanjšati cirkulacijo denarja in sanirati inflacijo. To je jasno razvidno iz sedanjega načina gospodarstva. Z relacijo so dobili lastniki dinarja nepričakovano konjunkturo v preku, ki je bila ob enem njih praktična vojna odškodnin*. Izzvala pa je ono strašno draginjo, ki vlada sedaj v kronskem področju. Dobro, vse to se je zgodilo, mi to samo ugotavljamo, ker vemo, da se to ne da več izpremeniti. Toda eno hočemo in zahtevamo, namreč, da se mora sedanji način finančnega gospodarstva, to je izdaianja nekritega papirnega denarja prenehati. Nekrit papirni denar, povišane carine in davki ne bodo zmanjšali še vedno rastoče draginje in ne bodo prispevali k, zboljšanju valute. Finančno gospodarstvo mora kreniti na drugo pot.
Javna skladišča v Sloveniji.
Ko je prevrat pomaknil državno mejo prav tik Ljubljane in jo prometno ekspomral na nsjzapadnejše križišče
proti Jadranu, Italiji, Avstriji, Nemčiji in Švici, je nastala v Ljubljani nujna potreba javnih skladišč. Našemu trgovstvu je bda ta potreba dolgočasa nejasna. Mnogo preje so uvidela prometno važnost ter pomen skladišč tuja spedicijska podjetja in le lokalnim tež-kočam se imamo zahvaliti, da jih nam do sedaj še niso zgraddi tujci.
Vprašanje ie postalo zopet aktu-elno ob priliki konferenc za zgradbo carinskega skladišča. Ker se bo gradilo carinsko skladišče na proštom za kurilnico južne železnice ob dovozni cesti, bo dovoz iz mesta precej neprikladen. Sicer pa so ta skladišča namenjena glavno za import, ker se bo izvoz od-premljal kakor dosedaj. Za tranzit in za lokalno uporabo imamo sedaj na razpolago skladišče »Balkan« in Ran zinger. Prvo je, dasi obsežno, zelo nepripravno zgrajeno, drugo pa, ki se nahaja tik za južnim kolodvorom ob progi, je že sedaj premajhno in nezadostno.
Ves trgovski pomen Ljubljane je bistveno zvezan z vp ra -šanjem zgradbe j a vn i h s k l ad i šč. Pri sedanji prekernosti železniškega obrata pa bi bila javna skladišča tudi ve'ikega prometnega pomena. Taka skladišča bi olajšala ljubljanskim trgovcem tranzitno trgovino, ker bi se v carin skem oddelku, ki bi bil pod carinsko sozaporo, deponiralo blago, ki se name rava v drugi smeri zopet izvoziti; v javna skladišč? bi se lahko spravilo pri ugodni prom«tni situaciji večje zaloge živil, posebno pšenice, ne samo za krajevno porabo Slovenije, marveč tudi z? izvoz; v skladišča bi dohajalo kolonijalno in drugo Blago, nemešano in bi se tam pripremilo za porabo in za-carimlo. Blago bi se odjemalo iz skladišč po potrebi. Zato bi odpadle sedanje stojtiine, katere mora zelo mnogokrat plačati'trgovec brez lastne krivde, odpadla bi tudi vedna prenapolnjenost obmejnih kolodvorov, ki že od prevrata vedno davi naš pron.et v Ljubljani, po sebno pa še v Mariboru.
Zagrebčani so, uvidevši nove trgovsko piometne potrebe takoj pričeli s stavbo židezobetonskih skladišč, katerim je kljub horentnim današnjim stavbenim stroškom direktna in indirektna renta-bibteta zajamčena. Zagrebčani so sami ponudili prvo zgrajeno skladišče carinarnici brezplačno v najem, proti temu, da jim carinarnica odstopi pobrano le-žarino za vskladiščeno blago. Skladišča se gradijo medtem v velikem obsegu dalje, ker raste zavest trgovskega pomena te gospodarske naprave.
V Ljubljani bi bil pripraven prostor za taka skladišča na prostoru med Resljevo cesto in Martinovo cesto ob južnem kolodvoru. Tam bi se z razmeroma malimi stroški dal pripraviti teren, ki je zvezan z štirimi trdnimi cestami s središčem mesta, za zgradbo javnih skladišč. Provizorni lepi tir', ki vodijo sedaj ob »cesti na južno železnico« bi se dali razširiti in pomnožiti in tako bi imeli v neposredni bližini mesta lahko obsežna skladišča za več tisoč vagonov.
V Cel|u ima skladišča ljubljanska Kreditna banka in trgovska zadruga
bode resen memento vsem, ki hočejo špekulirati z lesom, da v lesni široki ni več čas za špekulacijo, ampak, da se začenja doba konkurenčnega boja, ki bo zahtevala največjih spretnosti od producenta in eksporterja. Princip pri trgovini lesa naj bode sedaj ta, prodati danes, da se jutri ne doseže nižje cene. Čehoslovaški lesni eksporterji čisto pravilno presojajo položaj in danes torcirano prodajajo pod dnevno konkurenčno ceno, ker vedo, da je konjunktura absolutno padajoča in, da nikdar več ne bodo dosegli teh cen, kakor jih dosežejo danes. Zato pa dobite danes na vseh tržiščih v Sredozemskem morju čehoslovaško konkurenco, pa ne samo to, mimogrede naj omenim, da kupite danes v Beogradu čehoslovaški les, ki pride po vodi, za 300.— kron ceneje, kakor slovenskega, ki se ga dovaža po železnici.
Nikogar naj ne premoti trenotno večje popraševanje lesa v Paliji. To je navadna in regularna pomladanska sezija, ki zahteva nekaj več za obnovo krajev na Goriškem in Piavi, ki pa ni merodajna za razvoj cen navzgor. Ona lahko nekoliko zadrži lokalni padec,
»Sloga« rezervoarje za petrolej. V Mariboru so skladišča Eskomptne banke in vojaška skladišča po večini v uporabi carinarnice. Tam bi se dalo na Teznu zgraditi moderno veliko skladišče z vsemi potrebnimi tehničnimi opremami. Za promet na sever, ki bo v doglednem času narastel v mnogo večje dimenzije kakor se vrši sedaj.
Izmed vseh naših tržišč je najmodernejše Celje, kjer je konzorcij doma-
čih trgovcev že zaprosil za koncesij® z* javna skladišča, medtem ko se Ljubljana in Maribor še vedno ne moreta k temu od očiti. Želeli bi, da bi se trgovstvo obeh mest, ako mu je procvit trgovine in sanacija prometa na srcu, Čimpreje odločilo k tej akciji in se lotilo dela predno nas piehite tujci, Židje ali Italjani, ki bodo potem vzeli našo zunanjo trgovino v zakup in nam diktkali cene.
Zadruge in trgovci.
(Konec.)
Nc smemo pa prezreti, da imajo zadruge še veliko davčno ugodnost, da saine regulirajo višino davka, in sicer potom oddehtve dobička gotovim posebnim davka prostim rezervam. Dotični deli bil. dobička so davka prosti, vsaj začasno. Obdačijo se ie tedaj in ono leto, ko se vporabijo za kak namen, v katerega niso rezerve po svojem namenu določene. N. pr. zadruga ima veliko zalogo blaga, ki ga je v tujini kupda za drago tujo valuto. Pričakovati je, da valuta pade ali pa vsaj ob času bilančnega sklepa je pričakovati na padec valute torej na zgubo pri blagovni zalogi. Zadruga bode del bil. dobička oddala špecijalni rezervi za p3dec na cenah blaga. Dotični del bil. dobička je davka prost. Ako bi zadruga pa v prihodnjem letu rezervo porabila n. pr. v povečanje
svojih obratnih naprav (torej ne v namen, kateremu pravzaprav služi rezerva) tedaj se pač dotični izdatek naknadno obdači. Davka prosta dotacija specijelnih rezerv je davčna ugodnost, katere ni deležen dohodnini zavezan trgovec.
Da dobimo vsaj delen pregled, v koliko take dotacije, odnosno davčne ugodnosti pri zadrugah vplivajo'na ob-dačh >, vzamemo premer, da so zadruge na ta način odtegnile !/» bilančnega dobička obdačbi.
Prva zadrugž izkazuje potemtakem ie še 20.000 K, druga le še 250 000 K in tretja zadrugi pa le še 750 000 K obdačljivega bilančnega čistega dobička
Davčna bremena znašajo vsled tega pri prvi zadrugi le še:
Davki	Leto 1919		„ .i—i	 Leto 1920	Skupaj	
1.) posebne pridobnine.	700	—	700, —	1.400	—
20% vojna doklada . . .	140	—	— i —	140	—
rentabi!. pribitek		560		560 —	1.120	
90''/o enot. drž. pribitek . .			630 —	630	
avtonomne doklade .	1.036	—	875 —	1.911	—
2) vojni davek 				—	— ; —	—	—
3 ) promet, davek *) uvoz. carina		—	— j —	—	—
b) davek sam.	—.	—	1.890 —	1.890	
4.) invalidski davek		—	—	248 —	248	
5.) samostojno plačana carina .	12.000			2.000! —	24.000	—
Skupaj torej . .	14.436	_	16.903 —	| 31.339	—
Drug* zadruga plača na raznih davčinsh:
nikakor pa ne more vplivati merodajno na splošno konjunkturo, ki nam mora biti edino merodajna.
Če vpoš’tevamo vsa gorenja dejstva, pridemo do zaključka, da je pri vsakem sklepu posebno za surov ma-terijal, ki se vnovči dostikrat še le po enem letu, potrebna največja opreznost. Nikogar naj ne zapelja nespametna konkurenca k zaključkom, ki prinesejo lahko katastrofo. Naši lesni interesenti naj ne pozabijo, da se nam obe*a veliko pomankanje denarja, ki bi primerno vplivalo na cene in upro-pastilo tistega, ki se bo preko svojih moči založil z drag;m materijalom. Pametno pospešenje prodaje naj bode cilj vsakega, ki ima večjo zalogo, prodajo pa naj omogoči v prvi vrsti državna uprava s tem, da stavi na razpolago toliko vagonov, da se tekoča naročila lahko brez zamud efektuirajo, drugače bodemo zamudili prehod konjunkture tako, kakor smo zamudili višek. Naši ljudje imajo v rokah drago plačani materijal, kriza, kateri se bližamo bo zahtevala dokaj žrtev, če ne bo prilike se iznebiti za časa dragega produkta.
Davek	Leto 1919		Leto 1920	Sku pa j
1.) posebne pridobnine	 20% vojna doklada . . . donosnostni pribitek . . . 90% enot c5rž Pnbitek . . avtonomno doklade.... 2 ) vojni davek	 3.)	promet, davek a) uvoz. carina b) davek sam. 4.)	invalidski davek	i 5.)	samostojno plačana carina	12.500 2.500 10.000 18.500 141.465 150 000	—	12.5001 - 10 000! — 11 250 — ■ 15 625j — 33 750i — j 7 200 — 150.000| —|	25 000 — 2.500 — 20.000, — 11 250 — 34.125 — 141.465 — 33 7501 — 7.200 — 300 OOOj —
Skupaj .	j 334.965		2 40.325] —	575 290| —
Konečno plača tretja zadruga na davkih		in	dokladah v tem slučaju:	
Davek	Leto 1919		Leto 1920	Skupaj
1.)	posebne pridobnine . . . 20% vojna doklada . . . rentabil. pribitek. . . , . 90% enot. državni pribitek . avtonomne doklade .... 2.)	vojni davek	 3.)	promet, davek a) uvoz. carina b) davek sam. 4.)	invahdski davek	 5.)	samostojno plačana uvozna carina			37.50' 7.5C0 30 000 55.500 442 395 | 450.000	, i i i i i i i i i i	37.500 — 	 j	 30.000' — 33.750,— 46.875: — 101 250 — 20.250 — 450.000' -	75C 000 — 7 500;— 60 ooo! — 33.750' — 102.375 — 442 395 — 101 250' — 20.250j — 900.000* —
Skupaj . .	J 1,022.895,—		719.625| —	1,742.520] —
K 11.297-02
Slednjič podamo še sledeče skupne preglede:
Trgovec z letnim prometom 400 000 K plača v
l.	1919 in 1920 na raznih davkih in dokladah
skupno......................K	75.169 02
Zadruga z istim prometom le....................  K	63 872'00
višje dnevno breme trgovca znaša torej	.	.
Ako pa zadruga razpolaga na zgoraj navedeni način z bil. dobičkom plača na davkih le	.	.	K	31	339 00
tedaj znaša višja obdač-
ba trgovca celo	...	K	43.830 02
Drugi trgovec z letnim
promrtom 5,000 000 K
plača istočasno na dav-
kh in dokladah.	.	•	K	1,370	20272
zadruga pa le .	.	.	K	1	142	520 00
torej plača trgovec	za	.	K	227	682 72
K 575 290 00
K 794.912 72
višje davke in doklade kot zadruga. Ako pa slednje podjetje odtegne */» bil. d nosa na zgoraj navedeni način obdačbi, plača le in tedaj plača trgovec
celo za...............
več kot ta zadruga.
Tretji trgovec ima letno
15,000.000 K prometa in plača v I. 1919 in
1920	na davkih in dokladah skupno . zadruga v najneugodnejšem slučaju pa le višje davčno breme trgovca znaša torej .	.
Ako se pa zadruga izogne obdačbi na zgoraj navedeni r.ačin, tedaj
plača le .	.	•	__________________
in višje davčno breme
trgovcu znaša tedaj celo K 2,432 826 48
K 4,175.346 48 K 3,445 590 00 K 729.756'48
K 1,742.520 00
Zgoraj navedeni primeri, ki se nanašajo kolikor možno na dejanske razmere povedo v s e 1
Priznamo gospodarski in socijalni pomen zadrug, a tudi prosti, na drugih načelih sloneči obrati so za državo potrebni.
Ako bi obsojale samo gospodarske zadruge, tedaj bi imela država ogromna bremena a ni kak ih, vsaj ne tako izdatnih davkoplačevalcev.
Interes države je torej, da ne spodkopava z enostransko protekcijo vsaj temeljno podstavo t. j. konkurenčno možnost ostalih podjetij.
Najmanj kar moremo zahtevati je, da se tudi ostalim gospodarskim podjetjem dovoljuje davčne < l?jT-ave, odnosno, da se jim nalaga talca bremena, da je njih gospodarski razvoj možen.
Predvsem je nujno, da se tudi trgovcem, ki vodijo pravilno knjigovodstvo, dovoljuje delno rezervacijo bil. dobička v kritje bil. zgub, torej analogno kakor podjetjem, katera predlagajo javne račune.
Povračilo kurznsh diferenc pogodbe 180 SHS.
V	mesecih oktobru, novembru, decembru l. 1919 ter deloma še v januarju
1920	vršila so se pri Centralni upravi za trgovskj promet z inozemstvom vsa vplačiia na račun kompenzacijske pogodbe 180 SHS paritetno z avstrijsko krono, kljub temu, da je stala ta v prostem prometu pod vrednostjo jugoslovanske krone. Glasom dodatne pogodbe med našo državo in Avstrijo, ki je bila sicer sklenjena že 4. dec. 1919, stopila pa šele v sredini januarja 1920 v moč, se je priznalo, da se vsa, pri-čenši z dnem 12. oktobrom 1919 izvršena paritetna vplačiia naknadno proračunijo po kurzu. Iz tega razloga je imelo veliko strank od Centralne uprave prejeti povrnjene kurzne razlike. To se pa vendar ni zgodilo, ker je Centralna uprava v Beogradu zavzela čudno stališče, da pripadejo te diference njej in je zajedno svojim podružnicam prepovedala vrače-\anje diferenc strankam. Naše organizacije, predvsem Zveza trgovskih gre-mijev kakor tudi Trgovska in obrtniška zbornica so proti temu stališču ponovno na vseh merodajnih mestih nastopile. Kakor čujemo je likvidacijska komisija Centralne uprave sedaj v principu sklenila, da se vrnejo diference prizadetim strankam ter naročila podružnicam, da naj kar najhitreje sestavijo obračune in jih pošljejo centrali, da pripravi ta potrebni denar za izplačevanje, ki se bo zamogio pričeti bržkone prihodnji mesec.
izvoz in uvoz.
Izvoz ovsa. Ministrski svet je dovolil, da se izvozi 8000 vagonov ovsa. Kako se bo razvil ta izvoz se bo pokazalo sčasom, ker so cene našemu ovsu previsoke.
Proti izvozu vina. Naši narodni poslanci, so se obrnili na ministrstvo, ter vprašali koliko je resnice na tem, da se bo dovolil uvoz vina iz Italije in Grške v našo državo. Poslanci so povdarjali, da imamo v naši kraljevini sami dosti vina in, da je treba omejiti uvoz tega pridelka iz tujih zemelj, ne pa, da se dajo tujcem še večie koncesije.
Informacije glede izvoza in uvoza v . , . ?atr>orejo dobiti interesentje pri švicarskem konzulatu v Zagrebu Preradov.ceva ul. 24, med 9 In 13 uro! Švicarski merodajni krogi kažejo znatno zanimanje za našo trgovino. »Schwei-zerisches Nachweisbureau fiir Bezug und Absatz von Waren v Ziirichu« se želi seznaniti z našimi tvrdkami, da jih priporoči industrijskim in drugim podjetjem v Švici. Med temi podjetji naj bi bil tudi en denarni zavod.
Rumunska izvaja uvozno prepoved luksuznega blaga zelo strogo ter ne pusti vpeljati niti onih množin blaga, ki jin imajo potniki med prtljago z*, lastno porabo.
Danska namerava izdati prepoved uvoza za luksuzno blago, ter povišati carino na riž, da ščiti valuto.
Izvoz iti uvoz Zjedhijenih držav. Leta 1920. so Zjedinjene države izvozile za 2.948,900.000 dolarjev več, kakor uvozile. Ves izvoz je znašal
8.228,000.000 dolarjev.
Trgovina.
Prileplenje trošarlnskih trakov na
škatlje, v katerih se nahaja cikorija bo v kratkem ukinjeno. Ker so morali po novi odredbi o državni trošarini trgovci pri nabavi cikorije prositi financo pismeno, da prilepi na škatlje trošarinske trake, kar jim je delalo mnogo sitnosti in zahtevalo velikega potrpljenja, je objavljeno na podlagi pritožbe inte-resiranih krogov pri delegatu ministra za finance g. Peroku, da bo mesto pri-leplenja trakov tvornlca sama opremila škatlje kavinih surogatov z štampiljo, da se odstranijo dolgotrajne procedure.
Statistični odsek v ministrstvu za trgovino in industrijo. V oddelku za kreditne ustanove ministrstva za trgovino in industrijo bo v kratkem času ustvarjen statistični odsek, ki bo zbiral podatke o kreditnih ustanovah.
Cinkova pločevina v Nemčija Cena cinkovi pločevini se je znižala v Nemčiji od 900 na 800 mark po 100 kg.
Trgovina z kužami. Na mednarodnem tržišču še vedno padajo cene surovim kožam. Mnogim vrstam kože je cena padla že pod ceno 1. 1914., kar se še pri nobeni drugi surovini ni zgodilo.
Ponudbe za obleko. Londonska firma C. Deyong naznanja potom našega poslaništva v Londonu, da razpolaga z veliko zalogo oblek za odrasle in otroke. Blago je baje iz dobre jake tkanine; cene od 25 do 100 šilingov. Interesenti, ki re za to blago zanimajo, naj potom našega poslaništva v Londonu stopijo z dotično tvrdko v zvezo.
Monopolna taksa na bombone, čokolado itd. Ekon. finan. komitet ministrstev je odredil, da se mora plačevati pri uvozu predmetov, izdelanih iz sladkorja kakor: bonbonov, čokolade itd. poleg trošarine tudi monopolna taksa, katera se plačuje na sladkor. Višina takse je v teh slučajih odvisna od količine sladkorja, ki ga vsebujejo navedene slaščice.
BndustrSjja.
Nova tovarna soda vode v Zagrebu.
I. hrv. zadruga prodajalcev soda vode namerava v kratkem zgraditi veliko moderno tovarno soda vode v Zagrebu, Vlaška ul. št. 94. Z tovarno bodo združena velika skladišča, delavnice itd.
»Mlrls«, tvornlca za kozmetične preparate v Belovaru. Tvrdka Lavoslav Hiršl in drug gradi v Belovaru tvornico »Miriš«, ki se bo bavila z izdelovanjem kozmetičnih preparatov, ter bo poleg tega izdelala dnevno do 1000 kg mila'
Uprava za zaščito Industrijske lastnine v Beogradu poživlja vse odvetnike v celi državi, ki se bavijo z zastopstvom strank v zadevah industrijske lastnine, da naznanijo upravi svoje naslove. Uprava rabi te naslove, ker jo posebno tuji interesentje pogosto prosijo, naj jim navede tozadevne zastopnike.
Tovarna lokomotiv ogrskih državnih železnic izdela mesečno pet novih lokomotiv za ogrske železnice in popravi 10 jugoslovanskih. Zadnji čas je, da dobimo lastno tovarno za izdelovanje lokomotiv in vagonov.
Električni stroji in padanje cen v Nemčiji. Cena električnim strojem se je zopet znižala za lOVo. Do sedaj je cena tem predmetom p^dla skoro na eno tretino.
Tovarna lokomotiv na Poljskem.
V	Charkow- u se bode gradila velika tvornica lokomotiv, ki bode izdelala letno 150 strojev.
Davki.
Davek na poslovni obrt. Izdane odredbe glede davka na poslovni obrt so nepravilne, da, trgovini tin industriji celo škodljive. Z veseljem torej pozdravljamo vest, da pripravlja ministrstvo zz. finance nove izpremembe tikajoče se tega davka. Podrobneje o tej zadevi poročamo pod napisom: »Iz naših organizacij.«
Izterjanje dohodnine In plačarlne
privatnih nameščencev. Na prošnjo trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani je finančni delegat naročil vsem davč. uradom, naj do daljnega ukrepa izterjujejo dohodnino in plačarino, ki jo pobirajo potom odbitka zasebni službo-dajalci od svojih uslužbencev, ob zakonitih rokih, ne pa v smislu razglasa št. 1601 z dne 18. dec. 1920, po kate-' rem n*j s* davki za čas od 1. januarja
1921	do	31.	m&ia	1921 izterjajo	takoj,
ne glede	na	zakonite reke.
Napoved za odmero pristojbin skega namestka v desetletju od 1921. do 1931. Finančna del. javlja uradno:
S	prvim dnem meseca januarja t. i. se pričenja novo desetletje za odmero pristojbinskega namestka. V to svrho se mora vsa namestku zarezana imo-vina po stanju omenjenega dne na novo napovedati. Napoved je predložiti najkasneje do 30. aprila t. I. pri finančnem okrajnem ravnateljstvu, pristojbinski oddelek, v čigar področju ima zavezanec svoj sedež, in sicer je plačati to pristojbino v	dvojnem	znesku za	vse	deseti,
od 1920.	do	1930.	Napoved	je	napra-
viti na predpisanih tiskovinah, ki se dobe proti povračilu stroškov pri vseh davčnih uradih. Tudi zavezanci, ki so b.li do sedaj namestka oproščeni, morajo napoved predložiti in oprostitev za tekoče desetletje na novo izposlovati.
DeisarsSvo.
Dolg naše države Narodni banki.
Iz bilance Narodne banke od 31. dec.
1920	je razvidno, da naša država dolguje Narodni banki 3283 milijonov dinarjev.
V	prometu se nahaja za 3344 milijonov dinarjev novčanic. Za kritje novčanic je država založila državnih domen v znesku 2138 milijonov dinarjev.
Valutna reforma v Dalmaciji. Ministrstvo za finance je začelo pretresati vprašanje valutne reforme v okupiranih krajih Dalmacije. Ta reforma bo obsegala tudi tisočake z ponarejenimi znamkam i.
Boljševiški rublji. Sovjetska vlada na Ruskem spušča vedno nove miijarde in milijone papirnatega denarja v prorret. Iz tega vzroka je rubelj zgub.l vsako vrednost. Za 1000 rubljev se dobi 4 krone. Ker se v naših krajih nahsja mnogo ruskih bežencev, ki delajo kupčije z rublji, opozarjamo naše čitatelje, da naj novčanice s srpom in kladivom ne prejemajo.
Japonskih bankovcev po 50 Yen je mnogo ponarejenih. Falsifikati so jako dobri.
Promet.
Otvoritev prometa na progi Je-senice-Podrožlca. Ministe-r za promet je na intervencijo državnega poslanca Dr. Žerjava odredil, da se otvori promet na progi Jesenice-Podrožica najkasneje 15. t. m. Z otvoritvijo te proge bo odstranjena velika zapreka, ki jc ovirala naš promet z severom.
Proga Kočevje - 3rod - Mora vice. Preteklo soboto se je predstavila ministru za promet deputacija konzorcija za izgradnjo železniške proge Kočevje-Brod-Moravica, ki je prosila za predkoncesijo. Minister za promet Jovanovič je izjavil, da se bo takoj sestavila komisija, da preštudira vsa tehnična vprašanja, nakar se izda predkoncesija.
Odkup Južne železnice. Poročali smo že, da se namerava izvršiti odkup onega dela Južne železnice, ki se nahaja na našem teritoriju. V to svrho sestavljena komisija strokovnjakov bo te dni odpotovala na Dunaj, da začne tozadevna pogajanja.
Nova naredba glede izboljšanja
prometa. Ministrstvo za promet ie izdalo strogo naredbo vsem železniškim ravnateljstvarn, da delajo z vsemi sredstvi, ki so jim na razpolago na to, da urede prevoz blaga in omogočijo nemoten izvoz domačih izdelkov. Na podiagi te odredbe bodo prenehale omejitve in ustavljenja prejemanja blaga, kar bo naši trgovini in industriji v veliko korist.
Mednarodna prometna konferenca
10. marca se bo začela v Barceloni, mednarodna prometna konferenca, ki bo pretresala mednordna transportna vprašanja in reguliranje tranzitnih od-nošajev na kopnem in na morju. Na tej konferenci bo zastopal našo državo g. M. Ninčič.
Nemška Avstrija je povišala stoj-mno vozov in ležarino na petkratni dosedanji znesek, tako da znaša sedanja stojnina in ležarina petdesetkratno mirovna pristojbino.
Poštne pošiljat ve na Nizozemsko morajo imeti natančno navedeno pravo vrednost blaga, sicer so predpisane visoke carinske kazni,
Amerikanska poštna unija. Na madridski poštni konferenci so sklenile vse amerikanske države poštno unijo.
Po ratifikaciji te pogodbe bodo imele vse amerikanske države med seboj inozemski tarif za v*e poštne pošiljke, iz-vzemši Kanado in angleške koionije. K uniji je pristopila tudi Španija.
Iz rali ofgsnizadj.
Sprememba davka na poslovni obrt. V št. 9 našega lista smo v kratkem že poročali, da je prosila Zveza trgovcev ministra za finance, da ustavi plačevanje davka na poslovni promet do sestanka gospodarskega sveta, na kerem bo Zveza pojasnila svoja stališča glede izplačevanja tega davka. Na korake, katere so storile solidarno trgovske zbornice in zveze trgovcev radi spremembe odredb pravilnika o pobiranju davka na poslovni obrt, je sporočil minister za trgovino in industrijo, da se bo v najkrajšem času razveljavil ta pravilnik v kolikor se tiče poviševanja trgovskega blaga, ker se je pokazalo, da je inventariziranje neizpe-Ijivo. Minister je pooblastil vse trgovske zbornice, da objavijo to svojim članom v pojasnilo. Rezultat posredovanja naših organizacij pa je bil končno sledeči: »Popis blaga radi plačevanje davka na poslovni obrt po čl. 13. pravilnika o pobiranju tega davka se začasno ustavi. Način popisa in rok za dovršenje popisov se bo objavi! naknadno. O tem so obveščana vsa finančna ravnateljstva, davčni, mestni in občinski uradi.
Zborovanje gospodarskega sveta. Zborovanje strokovnih odborov gospodarskega sveta se je pričelo 5. t. m. in sicer sekcij: za železniški promet, za revizijo carine in za obrt. Ko sekcije končajo svoje delo, kar bo trajalo radi obširnega materijala nekaj dni, se bo vršila plenarna seja gospodarskega sveta. •
Izpremembe protoko-iacij v trgovskem registru.
Izbris firme v registru okrožnega kot trgovskega sodišča v Novem mestu.
Izbrisala se je firma:
Hrastar & Donko, trgovina z lesom v Šmihelu, vsled razpustitve in
opustitve družbene obrti.
Izbris zadružne firme:
Kmetska posojilnica iri hranilnica v Mirni peči r. z. z neom. zavezo v likvidaciji, vsled končane likvidacije.
Izpremembe v registru deželnega kot trgovskega sodišča v Ljubljani.
1.) V zadružnem registru:
Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani r. z. z o. z. Vpisala se je izprememba načelništva.
Živinorejska zadruga v Mekinjah r. z. z o. p. Zadruga se glasi odslej: Živinorejska zadruga v Mekinjah, r. z. z o. p. v likvidaciji.
2 ) V trgovskem registru;
Pii tvrdki Holzdeckelfabrik ob Neumarktl Charles Moline se je vpisala izprememba: a) Izbrisal se je sedež firme: »St. Katarina ob Neumarktl« in vpisai sedež »Tržič«. Izbrisalo se je nemško besedilo firme »Holzdeckelfabrik ob Neumarktl Charles Moline«, vpisali pa sta se slovensko in angleško besedilo firme. Slovensko: Charles Moline, tovarna lesnih lepenk, Tržič, Slovenija, Jugoslavija.
Angleško : C h a r I e s Moline, W o o d p u l p Board Mili, Tržič, Slovcnia, Yugoslavia.
Pri firmi Zadružna gospodarska banka, d. d. v Ljubljani se je vpisala nastopna izprememb \: Prokura je podeljena podravnatelju Janku Kovinarju.
Vpisale so se tvrdke.
I. V trgovinski register:
Anton Hafner s sedežem v Šk«-fji Loki, obratni predmet: trgovina z usnjem, imetnik: Anton Hafnar, posest, in mesar v Škofji Loki.
Josip Peteline s sedežem v Ljub-bljani, obratni predmet: tovarniška zaloga šivalnih strojev in njih posameznih deiov, zaloga koles in galanterije, imetnik : Josip Peteline, trgovec v Ljubljani,
Jakob Bogataj s u-.. Podgori pri Stari Oslici, obrat.ii predmet : trgovina s prešiči, imetnik: Jakob Bogataj, trgovec v Podgori pn Stari Oslici.
Janez Drašler s sedežem v Borovnici št. 41 obratni predmet: trgovina z lesom in prevozništvo, imetnik: Janez Drašler, prevoznik in trgovec v Borovnici št. 41.
Ivan Valant s sedežem v Rib-nem, obratni predmet: lesna trgovina, imetnik: Ivan Valant, lesni trgovec v Ribr.em.
Josipina Cerar s sedežem v Ljubljani, obratni predmet: prodaja sadja imetnica: Josipina Cerar, trgovka v Ljubljani.
Jakob Kunstelj s sedežem v Zgornjih Gorjah, obratni predmet: trgovina z mešanim bla?om, imetnik: Jakob Kunstelj, posestnik v Zgornjih Gorjah.
Anton Omersa s sedežem v Velikem Mengšu, obratni predmet: trgovina z usnjem, Čevlji in sirovimi kožami in sejmarstvo, imetnik: Anton Omersa v Velikem Mengšu št. 42.
Mije Crvenkoviča nasljed. D’EIla i Holujevič podružnica glavnega podjetja, protokoliranega pod isto firmo v Zagrebu, s sedežem v Ljubljani, obratni predmet: veletrgovina z alkoholom in žganjem in tvornica likerjev in sadnih destilatov, agentura in komi-sionalna eksportna in importna trgovina s kolonialnim blagom, javna trgovska družba, družabnika: Franjo Holujevič in Helena Holujevič, trgovca v Zagrebu.
Naznanila trgovske m obrtniške zbornice v Ljubijarci.
Ogelno ogledalo In prizme, enotni teodollt In nivelirni Instrument.
Ministrstvo trgovine in industrije je prejelo od .lašega poslanstva v Berlinu prospekte tvrdke, »Aktiengesellschaft fur Optik und Mechanik« v Kaselu po en prospekt glede predmetov: 1. ogelno ogledalo in prizme, 2. enotni teodolit in 3. mali nivelirni instrument. Po en izvod teh prospektov je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Štev. 545. S 1. februarjem je začel v Zagrebu poslovati švicarski konzulat. Konzul g. Julio Schmidlin je te dni prišel v Ljubljano in posetil deželno predsedstvo in trgovsko in obrtniško zbornico. -Gospod Schmidlin živi že nekaj časa v Jugoslaviji ter so mu naše gospodarske razmere dobro znane. Z veseljem pozdravljamo ustanovitev švicarskega konzulata, ki brez dvoma pripomore k živahnejšim trgovinskim stikom med nami in Švico, interesentje se morejo v vseh zadevah, tičočih se prometa s Švico, obračati nanj. Konzulat ima svoj urad v Preradovičevi ulici br. 24 (dvorišče na desno) v Zagrebu, ter je strankam ob delavnikih od 9. do 11. dop. na razpolago.
Štev. 922. Letošnji trgovski semenj v Bruslju bo v času od 4-21 aprila. Prospekt je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Štev. 895. Industrijski trg se bo vrši! v času od 21. februarja do 4 marca
1921	v Londonu. Prospekti so r-;:o-resentom v pisari’.; : -	: ' in
niške zbornice v Ljubi . ;	■
Štev. 917. Komanda r:c fioiiie v Novem sadu razpisuje dobavo raz-
*	ličnih strojev in orodja, kakor stružnic, vrtalnih strojev, hidravličnih stiskalnic, cirkularnih žag, strojev za struženje, transmisij, svedrov, rezal za vijake, klešč, aparata za varenje, svetilk za spajanje (lotanje) primožev, različnih nožev za striženje, kompletnega mizarstva orodja itd. Zapečatene ponudbe je poslati'do 8. februarja 11 ure komandi rečne flotile v Novem Sadu. Dobavni razpis, vsebujoč podrobne pogoje in podatke je interesentom v zbornični pisarni na vpogled.
Razno.
Osnovanje finančnega sveta. Kot
svetujoči organ v vseh fiskalnih vprašanjih se bo osnoval po odredbi ministra za finance finančni svet. V ta svet bosta iz vsake pokrajine pozvana po dva člana.
\v; trgovce s sira m nemške »Reichszuckerstelle« pred tvrdko »Fro-benius & Sperling«, ker ponudbe niso resne.
Pogajanja o uklnjenju sekvesira lastnine naših državljanov v Avstriji in lastnine avstrijskih državljanov pri nas, ki so se vršila med riašo vlado in avstrijskimi delegati, so začasne pretrgana, ker se nazori delegatov v glavnih točkah ne strinjajo.
Dobavni razpis. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici potrebuje razen materija], med drugim tudi večje množine smolenih in voščenih bakelj, sveč, mila, olja, stenja, predmetrv za' razsvetljavo, rnetelj iz brezovine in sirke, krede, raznih barv, prstenih iri oljnaiih, cevi, svetilk, senčnikov, raznovrstnega stekla, papirja za brzojav, žice, katrana, parafina, masti in olja za snaženje, sal-mijaka, raznih ščetk, vžigalic i, dr. Interesenti	se	opozarjajo na	to	objavo
z vabilom, da vlože ponudbe, ako mogoče, opremljene z vzorci, navedejo cene in rok, v katerem bi mogli ponudeno dobaviti. Seznam množine in predmetov, ki	jih	je dobaviti, so	v	pisarni
trgovska in	obrtniške zbornice	v Ljub-
ljani na vpogled.
Gospodarske razstave v Pragi. Kmetijsko združenje čehoslovašk: republike	bo	prirejalo zopet	vsakoletne
gospodarske razstave s sodelovanjem cele države in inozems.tva, ki bodo imele mednarodni značaj. Na razstavi za leto
1921	(od 12. do 17. maja) bodo zastopane v glavnem naslednje skupine: 1.) Agrikultura, šolstvo, • analiza, statistika i. dr. 2.) Gojenje rastlin: žite, repe, lana, tobaka, vinoreja, sadjarstvo, hmeljarstvo, vrtnarstvo, rastlinske bolezni, zdravilne rastline. 3. Gozdarska produkcija. 4. Živinoreja, perutninarstvo, čebelarstvo in veterinarstvo. 5. Agrarna industrija, sladkor, alkohol, mlinarstvo, mlekarstvo, sirarstvo, pivovarstvo, produkcija škroba, olja, umetno gnojilo, uporaba sadja.
6.	Poljedelski stroji, motorji za poljedel., najmanjši tipi poljedelskih strojev in orodje. 7. Poljedelska znanost in produkcija. 8. Poljedelske konštrukcije: načrti, modeli, vnanja uredba gospodarskih stavb, opekarne, lončarstvo i. t. d. Prijave za udeležbo In podrobne Informacije pri; Zemedclska Jednota čsl. republik}'« Piaha II. Vodickova ul. 38.
Draginja na Poljskem. Gospodarski položaj na Poljskem je obupen. Draginja, ki je vladala do sedaj, se je povečala skoro še za enkrat Obleka n. pr. stane 28.000 poljskih mark, par čevljev 8000 mark, 1 funt kruha 100 mark. To so neverjetne številke, ki se že približujejo fantastičnim cenam v sovjetski Rusiji.
Delavci za znižanje zaslužka. V
Reichenbergu na Češkem so se v tekstilni industriji izjavili delavci zn 25% znižanje tedenske mezde. Vsled nastale krize so delavci sami uvideli, da morajo v lastno škodo pomagati podjttnikom, da jim ne bo treba zapreti tovaren.
Veliko darilo. Amerikanske organizacije farmerjev so stavile ria razpolago pokrajinam Srednje Evrope in Kitajske, v katerih vlada lakota, 15 miljo-nov bušljev Koruze. Samo transportni stroški za to količino bodo znašali okrog 7 miljonov dinarjev.
Papir h bambusa. Amerikanski časopisi poročajo, da je neka tovarna zač--;a L • k.-.pspa z bambusa. Če s>i bo i/••'. j p:r;a is tega rna-sio, L-o ..aitel v fubiiicaciji papiija pravcati prevrat, ki bo cene papaji, silno znižal. .
Uf:tanuvni občni zbori. Delniška družba »Prometni zavod za premo*, d. d.« s sedežem v Ljubljani, bo imela dne 14. februarja 1921 ob 10. uri v hiši Jadranske banke v Ljubljani,-Šelenburgova ulica št. 7/li. v sobi št. 25 ustanovni občni zbor. — Delniška družba »Tovarna za špirit in drože, d. d. s sadežem v Račjem, bo imela dne 14. februarja 1921 ob 12. uri v hiši Jadranske banke v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 7/II v sobi št. 25, ustanovni občni zbor. — Delniška družba »Združene opekarne, d. d. v Ljubljani«, bo imela dne 14. februarja 1921 ob 16. uri v hiši Jadranske banke, Šelenburgova uFca.št. 7/11 v sobi št. 25, svoj redni občili zbor.
Nekaj o produkciji Rusije pred vojno in bolševizem. Leta 1904 je Rusija producirala 25 miljonov ton rži, 14:5 miljonov ton pšenice, 155 miljo-
nov tori ovsa, 24 miljonov ton krompirja itd. Te ogromne količine so dovolile, da je Rusija izvozila v zapadno Evropo 10 628 840 ton žita, med tern ko je žito posebno v Sibiriji po žitnicah gnilo, ker se ni moglo porabiti Če tudi se je kmet neprestano hvalil da «hleba hvatit« Ribinska žitna borza v Jaro-slavelski guberniji na Volgi je slovela po celem svetu in v mestu samem je živelo na tisoči: in tisoče tujcev, ki so se Davili z žitno kupčijo. Kako izgleda ria Ruskem danes, je vsakomur jasno in znano. Izvoza ni nobenega, žitnice so prazne, vendar pa dobi vsaka oseba dnevno le po 10 dkg kruha in vsakdanjega izraza: »hvala Bogu hleba hva-tit« (kruha je zadosti) se že leta ne sliši več. Da je lakote kriva boljše-viška politika, ni treba posebej omenjati. Pred boljšev. prevratom je slo-boden Rus obdeloval tujo, dar.es pa obdeluje kot tlačan lastno zemljo. Preje so bili pridelki/ tuje zemlje kmetova last, danes pa so pridelki na kmetovi zemlji tuja (državna) lastnina, s katero zemljedelec ne sme razpolagati po svoji volji. Ostane mu le pičlo odmerjena količina za živež. Da se je ruski kmet vlegel na peč, rnesto da bi obdeloval zemljo ni čuda, ker izkupiček za oddane pridelke ni v ni-kakem sorazmerju z cenami, katere rr.ora plačevati za druge, nujne potrebščine, posebno za obleko in čevlje. Boljševiki niso le zakrivili strašne lakote na Ruskem, marveč so krivi tudi obče evropske gospodarske krize, ki bo trajala še leta in leta kajti številke, katere smo navedli zgoraj ne mo.ejo ne vplivati na obči gospodarski položaj za-padne Evrope. Rusija pa še dolgo ne bo producirala teh količin, kakor jih je producirala l. 1904, če bi se še danes nehale vse rekvizicije. Ali ni tudi nekaj naših kmetov, glasovalo za komuniste? Zdavnaj so že pozabili besedo »tlaka«, katero so delali njihovi očetje raznim plemenitašem I Nova laž je izpodrinila staro resnico in vsa krivda leži na tem, da boljševiški apostolji, morda sami zaslepljeni, razšjrjajo med ljudstvom lažnjivo propagando, je pa malo ljudi j, ki bi zamogli v kratkih besedah, jasno dokazati; da fe vsak. na videz še tako lep boljš. princip hiša . zidana na pesku. Morda bi se v tem oz ru dalo kaj ukreniti, djt bi nevedneži aii izpridenci r.e zapeljavali našega dobrega kmefa!
Vozni red veljaven od 17. januarja 1921. Proga Maribor-Ljubljana: Odhod iz Maribora: 5 24, 11 16, 1 19, 13 20, 17’30. Dohod v Ljubljano: 1014, 15 45, 4'10, 20 48, 21 50. Odhod iz Ljubljane: 5 25, 6 25, 1 35, 11 57, 17 58. Dohod v Maribor: 952,1314, 4'27, 16 26, 22'26 — Proga Maribor-Graz-Wien: Odhod iz Maribora: 4 00, 4'42, 18 40, 15-35, 15 08. Dohod v Wien: 19*40, 11 40, 7 00, 2 00. Odhod iz Wien: 21 40, 7 20, 8'10, 19'00. — Proga Maribor-Prevalje: Odhod iz Maribora: 5 30,16‘50. Dohod v Prevalje: 14‘57, 5 33. Odhod iz PreValja: 14 57, 5’33. Dohod v Maribor: 17 10. 7 37. — Proga Maribor-Ptuj-Ormož-Čakovec-Kotoriba: Odhod iz Maribora: 7'10, 9’47, 21 58. Dohod v Kctoribo: 13 43, 1 51. Odhod iz Kc-toribe: 3 00, 14’50. Dohod v Maribor:
6	45, 18'52, 11 55. — Proga Zidanimost-Zagrrb : Odhod iz Zidanega mosta: 8'20, 14'17, 20 12, 20 51. Dohod v Zagreb 10 50, 16 55, 22 52, 22,27. Odhod iz Zagreba: 5 50, 9 52, 16 06, 8 46, 13 29. Dohod v Zidanimost: 8 23, 12 34, 18 57, 10 23, 15 04.
Borza.
4. februarja.
Radi snega je zveza z Dunajem popolnoma pretrgana. Zato so izostala vsa borzna poročila z Dunaja, Berlina, Ctiriha in Prage.
Zagreb. Borza je bila danes nekoliko bolj čvrsta, vendar pa se promet kljub temu ni razvil. Devize: Berlin
236	do 239, Milan 528, London 565 do 570, Newyork 146 do 167, Pariz 1025, Švica 2350, Dunaj 21'35 do 21 45, Praga 186 do 187. Valute: dolar 141 do 14175, avstr, krone 24'25 do 24 50, rublji 60 do 65, češke krone 170 do 175, franki 970 do 975, napoleondori 470 do 471, marke 230 do 232, k ji 192 do 202, švicarski franki 2275, ital. lire 513.
denar blago
Jadranska banka . .	1750	—
Narodna banka .	.	.	640	650
Hrv. eskomptna banka	1490	1500
7.	februarja.
Zagreb. Devize: Berlin 236 do
237	50, Milan 533 do 535, London 570, Newyork 146 do 148, Praga 186 50 do 187, Švica 2230, Dunaj 21‘30 do21'50, Pariz 1020. Valute: dolar 144‘50 do 145, avstr, krone 24 50 do 25, levi 165, rublji 70, češke krone 173 do 175, franki 985 do 1000, napoleondori 472 do 482, marke 230 do 231, leji 196 do 198, lire 515 do 520.
denar blago
Jadranska banka . .	1750	—
Narodna banka	635	640
Hrv. eskomptna banka	1495	1500
Dunaj. Devize: Zagreb 470 do 474, Beograd 1872 do 1892, Berlin 1129 do 1135, Budapešta 126‘75 do 128 75, Bukarešta 950 do 960, London 2750 do 2770, Milan 2540 do 2560, Newyork 715 do 719, Pariz 4955 do 4995, Praga 887 do 893, Sofiia 850 do 860. Varšava 79 do 81, Curih 11.425 do 11.475. — Valute: dolarji 714 do 718, levi 835 do 845, marke 1125 do 1133, funti 2730 do 2750, francoski franki 4940 do 4980, lire 2535 do 2555, dinarji 1880 do 1900, poljske marke 84 do 86, rum. leji 935 do 940, carski rublji 317 do 323, švic. franki 11.410 do 11.460, čehoslov. krone 887 do 895, ogrske krone 125.5 do 1275.
Curih. Devize: Berlin 9.875, New-York 623, London 2389, Pariz 6360, Milan 2240, Dunaj 1.55.
Tržna pečatila.
Maribor: Svinjsko meso K 32.— do 36.—, svinjska mast K 52.— do 56.—, goveje meso K 18,— do 22.—, telečje meso K 20.— do 22.—, loj K 28.— do 30.—,, puran K 120.— do 180.—, gos K 80.— do 140.—, jajca komad K 3.— do 4.—, koruza K 4.— do 5.—, ječmen K 4.50 do 5.—, oves K 3.—, pšenica K 6.— do 7.—, mleko liter K 4.50 do 5.—, surovo maslo K' 55.— do 60.—, sir kg K 9.— do 10.—, krompir 1 kg K 2.— do 2.20, čebula
1	kg K 5.— do 6.—, jabolka 1 kg K 4.— do 8.—, pomaranče 1 kg K 16.— do 17.
Beograd: Pšenica K 950.— do 1000.—, koruza K 420.—, oves K 250.—.
Osjek: Dovoz neznaten, tovorjenje
je vsled pomanjkanja vagonov nemogoče. Pšenica se plačuje po K 1000.— do 1010.—, koruza K 400.— do 410.—, oves K 330.— do 340.—. Tendenca slaba.
Sombor: Promet neznaten, pšenica notira K 970.— do 990.—, nova koruza K 370.— do 380.—, oves K 310.— do 320.—.
Vukovar: Pšenica K 1010.— do 1015.—, koruza K 390— do 395.—, oves K 320.— do 325.—. Dovoz slab.
Zemun: Pšenica K 950.—, koruza K 300,— do 320.—.
Vlnkovci: Pšenica K 950.—, oves K 250.—.
Subotica: Pšenica K 900.— do 950.—, koruza K 320.— do 340.—, oves K 220.—.
Pazova: Pšenica K 800.— do 950.—, koruza K 350.—, oves K 240.—.
Novi Sad: Koruza K 350.— do 360.—, oves K 190,— do 220.—.
Bačka: Pšenica !< 960 — do 980.—, ječmen K 300,— do 320.—, koruza K 360,— do 380.—. Moka 0 K 15— do 15.20, ostale vrste moke za 1 K ceneje.
Maribor: 4. II. prešiči 1 kg žive teže : K 25.— do 26.—.
Cene olju: V Dalmaciji se bo pridelalo letos velike količine olja. Računajo, da bo ostalo za izvoz najmanje 100 vagonov tega pridelka. Cena olju bo K 40—44 po kg.
Popravek. V št. 6. našega lista pri »vpisu firm posameznih trgovcev« se mora pri firmi Ivan Rojnik glasiti: »Imetnik: Ivan Rojnik, trgovec v Slo-venjgradcu«, he pa Anton Lavre, trgovec v Slovenjgradcu«.	____
Ustnica BKdnUtos.
P. n. naročniki, ki še niso plačali naročnino za leto 1920, naj store to zanesljivo do 15. t. m.
Mini jermeni, T'
IVAK KRAVOS, sedlar, HARIBOR.
Liuhtfana.
5
Veletrgovina s špecerijskim \ in kolonijalnim blagom.
Točna in solidna postrežba.
LjubUtuM, Uilsonova cesta TL
Trgovina: telefon 466. Tovarna Cilince št. 6.
Najzsnesljivejše
za ovčjo volno in žimo različnih velikosti, fino in močno izdelane.
Vse v pristnem usnju.
Predilnicam in tovarnam sukna se priporočam za dobavo finih k P t a Ž (Kratzen), ker imam zvezo s prvovrstno inozemsko tovarno te stroke.
^TAMPinp ANT. CERNEIVS-
črna detelja, gorske provenijence, v vsaki množini, razpošilja tvrdka
ima po najnižjih cenah v zalogi
JLJUBLJAIVA J
Šabloni
Znaki
v Ljubljani
Beethovnova ulica št. 10,
J. KOPAČ, svečarna
Ljubljana, Celovška cesta 90. Priporoča voščene sveče, zvitke, sveče m Išno rabo in kadilo.
Kupuje 60< 20—20 čebelni vosek, suhe satine, kap-Ijine pu najvišji dnevni ceni.
Patentni inženjer
Ing. Milan Šuklie
Ljubljana, Bieiureisova cesta 5
zastopa patentne odvetnike Paget, Moel-ler & Hardy, Wien in H. Palm (Micha-lecki & Co.) Wien.
Izposluje patente ter zaščito vzorcev, modelov in žigov v tuzemstvu in inozemstvu. Informacije v vseh pritičnih ;-..,.~rz	zadevah.
TONE MALGAJ
stavbeni, pohištveni pleskar in ličar 16, 52-8
imum, Kolodvorih ulici! 6.
Zajamčeno predvojno blago za portale in prodajalne.
Ker nudi naš fist
najnižje cene
nc zamudite prifike in ogfašajte v našem fisfu /
Vefifia razširjenost fisfa v naši državi in preiio našif) mej jamči
za največji uspefj.
Moško in žensko perilo, predpasnike in delavske hlače izdeluje in razpošilja nsjeeneje izdeloval-Tiica perila
izdeluje
s 4 predalčki je naprodaj. Ogleda se	|p	v- \.L/ J	Celje.	T	MWMIa	wWUlfisJ	1111
pri tvrdKi	la	CLeI	r"■'	pl	Naročite	vzorčni	zavoj	12	komadov,	sj	Točen pod Šmarno goro pri LluHUn
Uok9 Ljubifana.	"**	Izdelava z?lo nalanžnaI	Cene posebno n;zkel ^ Večja množina paralelno rezanega
3 Tel. St. 261 in 413,- Brzojavni naslov: „Banka“, Ljubljana. I j DElillŠRS gl^lCO 50,000 000 K. ■■ Rezervni Z:htadl 45,000.000 «. j
j Tol j sura. s Ikro- Us: a? o c3.it n. a* "bsiiaJsisi,
LJUBLJANA, Stritarjeva ulica 2, se priporoča m vse v bančno stroko spadajoče posie.
S Podružnice: Split,Celovec,Trsi,Sarajevo, Gorica,tališ,Mor,Borovlje,Maj,Brežice, j | Prodala srečke razredne loterije,
p^aaiaa»c3C3iC3t^c3EriC3t=3a	r	■	—=*=h	■
I S, 411 f 11—=ri	assijrs1 Prani Ii. Oieii
debelo	rt	r	rn	m	nnnrrn
Fr. Zebal
Rudnik—Ljubljana
Dolenjska cesta. Telefon interurban št. 430.
Priporočam po najnižjih cenah:
Ljubljana
Resljeva cesta št. 3. — Sv Petra cesta št. 35.
Zaloga: vin, salam, likerjev, mineralnih vod.
13, 20—20
se zopet dobavlja Zastopstvo:
SLADKOR v kockah in kristal.
RIŽ, MILO, SVEČE, PETROLEJ beli, VŽIGALICE
itd. itd. 82, 15-15 Zahtevajte ponudbe I
A. BUTSCHER
trgovska agentura
Ljubljano, Gorupouo ul. 1
SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA
Selenburgova ul. 1
Pna skupnost s Brvatsko eskomptno banko in Srbsko banko v Zagrebu,
Kapital 20,000.000 K. - Rezerve okrog 6,000.000 K.
Brzojavni naslov: ESKOMPTNA. - Telefon interurb. št. 146.
Denarne vloge. - Nakup in prodaja: efektov, deviz, v\ilut. - Eskompt menic, faktur, terjatev. - Akreditivi.
Borza.
fP
TliOOVSKI LIST
B ALKA
d&Bniška družba ia msdna-odne transporte.
Brzojavni na.lov: SpcdbatUrr.,	6,	52-	31
Ljubiinna, Maribor, Beograd, Zagreb, Trsi, ttfien. ipedicija vseh vrst. Spreeranje Vliva v šiitaM. Zacadalenia Iv zavarovanja. Hednurodni aravozL Selitve s jatent ps&Btoinim! vezavi na vse strani.
Prso IjubljansKo jauno shindlšče spojeno s tirom Južne železnice. - - carinska agentura Juanih sKiadišč.
I
Naj večje domače špedicSJsko podjetje v JugosBavijl,
Zahtevajte povsod
(ILIRIJA
I kremo zn levile
i
dalje Ilirija čistilo in čistilni pra-
li šek za kovine, parketno voščilo, S S lak za usnje, vaselin In kolomaz j
j iz donzate tovarne kemičnih izdelkov
j Golob & Ko.
Ljubljana--Vič,
#
v
Cena in kvaliteta povsem konkurenčna.
102. 20-11
Kartonažna tovarna In papirna industrija
izdeluje in oferira:	112
Embalaže za {aj. Impregnirane doze za oljnate barve od >/,—i\/,kg.
Lekarniške kapselne za praške. — Vrečice za lekarne, kavo, špecijalitete.
Krožnike iz lepenke
za slaščičarje in delikatese.
Kartonaže vsake vrste, la.rujavo lepenko (Lederdeckel). v vseh debelostih in vsaki množini. Vzorci in oferti na raz: olago
Ha debelo!
Ho drobno!
li Z MIH
Pijana, taifajno namizje it. 1
priporoča svojo izredno bogato zalogo različnega železnega blaga po nizkih cenah!
Tožna in solidna postrežba!
Hi debelo! 89.20-13 Mi drobno!
Metrgooina mami-takturnega blata
67, 50- 31
A. & E. SKABERNE
LJUBLJANA* MESTNI TRS ST. 1©.
Uvož in prodaja vsako, vrstnega inozemskega manurfakturnega blaga in pletenin.
Na debelo in drobno.
Na debelo.
Leopold Meh
Ljubljana - iidousKa ulica 4.
Trgovina s papirjem. Šolske potrebščine. - Razglednice.
106, 52-18
Na debelo. Na drobno.
RmSRBRSBIS
Fr. Brumat j
Ljubljana
■ Mestni trg št. 25, I. nadstr.
j HunufuKtum In tkanine, j
•	11! Konkurenčne cene. !!!	■
8
■
S
118 52-16
■ D
Drušfuo lesnih trjouceu dravske doline
j
\
D
»i Morii
Aleksandrove ce?ta štev. 45 kupuje in prodala
rezani in tesani ies
v vsaki mnnžlni po dnevnik cenah. 23,52-30 j
tiannrrnzac^caaaaaaca
Anton Tonejt in drufi
IM! a-rilo or, T^eroola.-^rijs,
trgovina s koionijalnim, špecerijskim blagom in deželnimi pridelki.
Stalna zaloga jedilne, živinske in industrijske soli na debelo.
JO
tS UVOZ. Brzojavi: TONEJC, MARIBOR. IZVOZ.
OJ
Coloniale jubljana.
T
•990M
ttj	tt,
2 ©
55, 52-31
.1
im. en im
Zvonarska ulica 5 (S).
Telefon 9. - Brzojavi .Montana' Imporč. Eksport.
Prodajamo in kupujemo na debelo:
*
Vse vrste kovin, rudnin in kemikalij ter vse industrijske izdelke, spadajoče v rudarsko, fužinarsko in kemijsko stroko. 65,?6-3o
Priporoča se tvrdka
Josip Peteline
Ljubljana, So. Petru nasip J
tovarniška zaloga1 šivalnih strojev
igel in posameznih delov za vse ' sisteme šivalnih strojev in koles, | olje ter potrebščine za krojače, | šivilje, čevljarje in sedlarje ter | galanterijo na drobno in debelo. |
Ceno nizke! Postrežbe točna! i
tiedžet & Koritnik
Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 4.
Telefon Interurban št. 75.
11,	50-30
I
S
Dobiva ponajvež iz An- ij glije v velikih thnožinah raznovrstno volneno, modno in perilno blago.
Lastnik: Konzorcij za izdajanje »Trgovskega Lista«.
Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani.
Odgovorni urednik: Franjo Zebal.