Kupujte iOJNE BONDE! Rj^lCrOBY Najstarejši & BUY slovenski dnevnik - Wfl Mnru VS #TAT*# v Ohio Oglasi v tem listu - so uspešni EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ICTOKY BIT* WAR 'bonds ,SUMPS Kupujte VOJNE BONDEl The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium XXV. — LETO XXV. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), DECEMBER 8, 1942. ŠTEVILKA (NUMBER) ^87 IJIU SIRATEiSKE TOČKE BIZERTE IN TUNISA Wsednik Roosevelt in premier Nahas paša izražata svoje zadovoljstvo nad osvoboditvijo Egipta. ERaj se je vršila srdita bitka tankov 'ONDON, 7. decembra. >— še je vršila srdita bitka ^ov v gričevju okoli Te-kjer se zavezniki trdno ' kec to gričevje dominira ^bno črto Tunisa in Bizer- ®ložaj zaveznikov ni ugoden "i pomanjkanja letališč. Posvet med poveljniki j^fteral Anderson, poveljnik feikega prvega armadnega je imel pozno v noč tra-konferenco z angleškimi ^Briškimi štabnimi častniki, katere so razpravljali o Wognem napadu na osišče. ^ila naznanjajo, da so za-^ki poveljniki kljub delne-.^stoju v napredovanju zelo ^stični in entuziastični. Zadovoljstvo nad osvoboditvijo Egipta KAIRO, Egipt, 7. decembra. — Danes je bilo naznanjeno, da sta predsednik Roosevelt in Nahas paša, premier Egipta, izmenjala pisma, v ka1;erih oba izražata svoje zadovoljstvo, ker je bilo osišče vrženo iz Egipta. Nahas paša je izjavil predsedniku Rooseveltu svoje zadoščenje nad dejstvom, da so bili med zavezniškimi vojaki, ki so pognali Nemce in Italijane iz E-gipta, tudi Amerikanci. Predsednik Roosevelt je izjavil v svojem pismu egiptskemu premierju, da bo osišče pognano iz vseh onih dežel, ki jih je nameravalo zasužnjiti. Mussolini se boji nemških zdravnikov Mussolini bi moral biti operiran na želodčnih uljesih, toda ne zaupa nemškim zdravnikom, priporočajo ^ ki mu jih "^^šal Goering je prispel v Italijo s svojim oklopnim vlakOm Darlan in Eisenhower izmenjujeta pozdrave si je ogledal italijanske letalske baze in škodo, ki *0 jo povzročili angleški bombniki v italijanskih *^estih. N, Švica, 7. decembra. T—*" '3 popoldne je prispel ,v *iemški maršal Goering, ki obiskal vse italijanske 'ke baze v južni Italiji in Maršel, ki ga spremlja ^ spremstvo, je prispel v ® svojim lastnim oklopnim kateri je opremljen s baterijami' težkih antile-^ topov. Tekom bombar-Neaplja po ameriških ^^kih v petek popoldne, se al Goering nahajal v do-mestu. '"^erenca pri Mussoliniju *ežer se je maršal oglasil pri ^^ju Mussoliniju, s kate-ioiel dolgo razpravo. Po-®ta bila poklicana h kon-' tudi italijanski mini-^Unanjih zadev Ciano in i Milch, načelnik štaba ® zračne sile. Jutri name-^^ršal odpotovati v Milan, bo ogledal škodo, ki so fočile tam bombe an-letalcev. LONDON, 7. decembra. — Časopis Sunday Express poroča, da je italijanski premier Mussolini zelo potreben operacije na želodčnih uljesih, toda italijanski zdravniki ga nočejo operirati, nemških zdravnikov pa se Mussolini boji. Mussolinijevo zdravje se stalno slabša, kakor tudi stanje fašistične stranke. Poročilo naznanja, ' da so Mussolinija pred dvema mesectema preiskali sloveči zdravniki, toda si niso upali tvegati nevarne operacije, temveč so mu priporočili dva sloveča nemška kirurga. Mussolini pa jim je odgovoril, da si ne upa podvreči se nemškim zdravnikom. Časopis dalje pravi, da se že zdaj vrši boj glede vprašanja, kdo bi bil njegov naslednik, v slučaju če umrje ali pa radi rahlega zdravja odstopi, med njegovim zetom Cianom in grofom Dini Grandijem, ministrom pravosodja. S torpediranim parnikom šlo na dno 135 oseb Na parniku je bilo ob času torpediranja 299 oseb, med njimi 169 ameriških mornarjev. Neko pristanišče na vzhodni obali, 7, decembra. — Mornariški department je danes naznanil, da je bil pretekli mesec torpediran in pogreznjen ob ustju Južne Amerike neki zavezniški« parnik, pri čemer je izgubilo življenje 135 mož. Za časa torpediranja je bilo na parniku 299 oseb, med njimi 169 ameriških pomorščakov s šestih drugih torpediranih par-nikov, ki sd bili poprej rešeni ter so se vozili na tem parniku kot potniki. Parnik sta zadela dva torpeda, nakar se je tekom desetih minut potopil. 104 brodolomce je vzel na svoj krov neki ameriški parnik, ki jih je pripeljal v tukajšnje pristanišči, nakar je neki drugi parnik pripeljal tri dni pozneje še nadaljnih 60 mož. 130 mornarjev pa je utonilo; možno je tudi,'da je med tejni še kaj preživelih, dasi je ta' možnost jako majhna. Spor v mestni hiši glede kanalizacijskega sistema Mestni odborniki trdijo, da vladajo pri tem sistemu velike nerednosti. Mestni odborniki so zahtevali od župana Lauscheta, naj u-kaže preiskavo v nerednostih pri napravah kanalizacije, nakar je župan odgovoril, da je že odredil tozadevno preiskavo, ki pa da ni ugotovila nobenih nerednosti. Mestni odborniki pravijo, da se med drugimi nerednostmi mečejo v jezero sufovi in neizčišče-ni odpadki. Uslužbenci pri teh napravah so pripravljeni pričati o teh nerednostih, toda se jim je zagrozilo, da bo v tem slučaju ogroženo njih življenje. Župan Lausche je dejal, naj councilmani nikar ne mislijo, da ne bi odslovil takih delavcev, ki mečejo surove odpadke v jezero, če bi bilo to res, in je dalje pripomnil, da so vedno nad njim ljudje, odkar je postal župan, ki ga silijo, naj odslovi te ali one uslužbence. Councilman Krlžek je izjavil, da mu je žal župana, o katerem ve, da je iskren in pošten mož, toda da je žrtev nelojalnih u-službencev. RUSI POROČAJO o MNOGO SILNEJSEM ODPORU NEMCEV V Stalingradu se vrše boji manjšega obsega. - Na Kavkazu je iniciativa pozitivno v rokah Rusov. Anshi general izginil v Albaniji l®fal Lorenzo Dalmazo, po-italijanskih čet v Alba-36^ izginil, kakor poroča časopisna agencija Tass. ®fal je prišel nadzorovat k čete, ki se bofe pro-nim albanskim parti-skupinam. 1 M Francoski admiral izreka a-meriškemu generalu upanje, za čimprejšnjo zavezniško zmago. t - LONDON, 6. decembra. — Francoski admiral Darlan je poslal ameriškemu generalu Ei-senhoverju brzojavni pozdrav ob prvi obletnici vstopa Amerike v vojtio. I Darlan je poslal ameriškemu generalu sledečo brzojavko: "Ob prvi obletnici vstopa A-merike v vojno, vam pošiljam, gospod general, svoje najlepše pozdrave in iskrene želje za zmago skupne zavezniške stvari. "Mi upamo, da bo vstajenje Francije čim prej napočilo. General Eisenhower se je zahvalil francoskemu admiralu za njegove pozdrave in izražene želje ter dejal, da tudi on upa, da se bo čim prej uresničil preporod Francije, ki se bori zdaj v Severni Afriki ob strani zaveznikov proti osišču. vporaba dakar ja NEW YORK, 7. decembra. — Na podlagi sporazuma, ki je bil dosežen med francoskim admiralom in ameriškim poveljnikom generalom Eisenhowerjem, bodo zavezniške bojne ladje lahko vporabljale luko v Da-karju, zavezniška zračna sila pa ond/^tna letališča. Hitler je nervozen nad n^ožno Invazij&Evrope 'o njegovem ukazu se zdaj izseljuje civilno prebivalstvo od holandskih in belgijskih obali ter iz Sicilije. po- protesti proti darlanu LONDON, 7. decembra. General Georges Catroux, veljnik borbenih Francozov v Siriji," je danes ostro kritiziral sporazum med francoskim admiralom Darlanom in ameriškim poveljnikom Eisenhowerjem, češ, da je bil admiral Darlan zAo nevaren človek in da bi se ga moralo odpraviti iz Sever ne Afrike. To zahtevata francosko edinstvo in vojaška varnost zaveznikov. r^t>ame čiang je 1^. boljša >j^HINGTON, 7. decembra čiangkajšek, ,®ga generalisima, ela it* off' M zena ki je pretekli mesec v to de-svrho zdravljenja neke Poškodbe, ki jo je dobila nesreči, je boljša in se ji stalno boljša. h koketalcev ubitih "b, OMERY, Ala., 7, de-—' Vojaške oblasti so '^^anile, da se je v bliži-V^V^^ell Fielda, Ala., ubilo 1 letalcev, ko je tre- '» %%ljo bombnik, s kate-^ leteli. rusija zahteva pojasnila LONDON, 7. decembra. -Sovjetski poslanik Ivan Majski je pretekli teden ponovno obiskal Anthonyja Edena, angleškega ministra zunanjih zadev, od katerega je najbrže zahteval pojasnila z ozirom na stališče, ki ga zavzema Anglija glede francoskega generala Darlana v Severni Afriki. francoska mornari ca v oblasti za. veznikov LONDON, 7. decembra. — Pariški radio, ki ga kontrolirajo Nemci, poroča, da je bila francoska mornarica v Dakar-ju, ki sestoja iz ene oklopnice in najmanj tridesetih drugih bojnih ladij, izročena borbenim Francozom. \ 34 NEMŠKIH GENERALOV odSLOVLJENIH Tajna nemška antinacijska radio-postaja naznanja, da je bilo tekom zadnjih treh mesecev odslovljenih 34 nemških maršalov in generalov, dočim so bili nekateri tudi aretirani. Ponovitev pomembne drame Clevelandski rojaki so vab Ijeni, da v nedeljo popoldne po setijo spominsko slavnost Can karjeve ustanove v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Vprizorjena bo tridejanska drama "Z vero v vstajenje", ki jo je spisal Ivan Jontez in kateri je naslikano trpljenje na šega ljudstva pod nacijsko pe to in jegov junaški odpor proti krutim fašističnim osvojeva cfem. Igra je bila vprizorjena veikim uspehom lani v Slovenskem narodnem domu na St Clair Ave. Kakor tedaj, bodo tudi to pot igrali igralci dram skega društva "Ivan Cankar' kar je porok, da bo ponovna vprizoritev dobra. Pričetek treh popoldne. NEW YORK, 7. decembra. — Nervoznost in strah pred invazijo, ki sta nekdaj tako silno mučila druge države m narode, muči zdaj v dvojni meri njunega tvofca — Hitlerja. To je razvidno iz njegovega ukaza, da se mprajo izseliti civilisti od obali Nizozemske in Belgije ter iz Sicilije, to je od vseh njegovih jokov, kjer se zavezniki pripravljajo za napad na Evropo. S holandskih in belgijskih o-bali se je že pričelo izseljevanje tisočerih Holandcev in Belgijcev, kakor naznanjajo poročila iz teh dežel. Kakor poroča radio iz Maroka, se vrši prav takšno izseljevanje civilistov iz Sicijije, kjer je Hitler ukazal italijanski vladi, naj izseli civilno prebivalstvo, da naredi tam prostor nemškemu vojaštvu. churchill o jugoslovanih V svojem govoru z dne 29, novembra, je Churchill, jjovpreč o Italijanih, pohv^no omenil tudi Jugoslovane: "A kaj 80 imeli Italijani od tega? Kratek sprehod na Rivi-jero, za katerega so jim dali Nemci dovoljenje, potem brzi o-bisk Korzike, krvave boje z junaškimi patrioti v Jugoslaviji, dejanja večne sramote na Grškem, razvaline v Genovi, Turi-nu in Milanu ..." rusi priznavajo, da izvajajo nemci protinapade italijanski otroci madžarsko ANKARA, Turčija, 7. decembra. — Poročila iz Budimpešte naznanjajo, da je prispela tja italijanska komisija, ki bo pod-vzela korake, da se nimesti v Madžarski 15,000 italijanskih otrok iz bombardiranih mest Milana, Turina in Genove. Rečeno ,je, da se ma^arska vlada V principu strinja z načrtom, toda okleva z njegovo izvedbo zaradi pomanjkanja živil v deželi. MOSKVA, torek, 8. decem-' bra. — Ruske čete so vrgle včeraj Nemce iz treh utrjenih položajev zapadno od Rževa, toda rusko vodstvo naznanja, da postaja odpor Nemcev n^očnejši tako v tem okraju kakor v Stalingradu. Rusi poročajo o nemških protinapadih v vseh odsekih in Rusi so včeraj izgubili neko postojanko pri Veliki Ljuki na centralni fronti. Ruski protinapad je popravil situacijo in Rusi so v tridnevnih bojih, v katerih je bilo ubitih nad 800 Nemcev, zavzeli še nadaljno nemško utrjeno točko. Boji okoli Rževa Tudi pri Rževu se Nemci silno bijejo v prizadevanju, da bi se zopet polastili izgubljenega ozemlja, toda Rusi poročajo, da so '• razbili v celodnevnih bojih sedem neikških tankov- izmed dvajsetih, in da so pobili 200 Nemcev. Manjši boji v Stalingradu V notranjščini Stalingrada se vrše samo manjši boji lokalnega pomena. Na Kavkazu, kjer Nemci niso mogli prodreti s svojo ofenzivo v Tuapse, Mozdok in Nalčik odsekih, je zdaj iniciativa pozitivno v rokah Rusov. Pravda poroča, da je več nemških alpinskih divizij, ki so hotele doseči Črno morje z gorovja severnozapadno od Tuapse, zdaj v veliki nevarnosti, ker jim je sneg blokiral vsa pota ter jim pohajajq, živila in muni-cija. RUSI IN JUGOSLOVANI The New York Times prinaša v svojem izvodu z dne 30. novembra med urodnimi poročili z različnih bojišč tudi "Komunike sovjetskega informacijskega urada" z dne 20. novembra, ki prav kakor uredno vojaško poročilo podrobno govori o bojih na različnih ruskih bojiščih. Na koncu prinaša naslednje poročilo: ! "Jugoslovanski partizani so pregnali nemške vpadnike iz železnih rudnikov v Bosni. Hit-lerjanci so se srdito branili, a so bili poraženi. Partizani so zajeli precej ujetnikov, med njimi tudi nemškega podpolkovnika in stotnika." Iz Življenja naših ljudi po Ameriki Dopust in poroka Pvt. Henry Zalar, sin družine Mr. in Mrs. Zalar, 1190 E. 58 St., je prišel na dopust za devet dni. Jutri zjutraj se bo poročil Miss Ann Glavan, hčerko Mr. Frank in Mrs. Ann Glavar), 5710 Bonna Ave. Poroka se bo vršila v cerkvi sv. Vida. Po dopustu se bo vrnil v Camp McCoy, Wise., odkoder bo poslan v Kanado in nato zopet v Panama. Novoporočencema češtitamo in želimo vse najboljše! Letna seja demokratskega kluba Nocoj ob 8. uri se vrši letna seja Slov. demokratskega kluba v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Člani in članice so vabljeni, da se udeležijo in s seboj pripeljejo tudi svoje prijatelje in znance. Po seji bo nekaj posebnega. trpljenje ruskih ujetnikov BERN, Švica, 7. decembra, -Tukajšnje časopisje poroča, da je tekom zadnjega leta pomrlo na Finskem zaradi pomanjkanja hrane in podhranjenja 15,-000 ruskih ujetnikov izmed 45,-000. 130 novih generalov MOSKVA, 7. decembra. Premier Josip Stalin je imenoval danes 130 novih generalov, 13 nadaljnih pa je povzdignil v vojaškem činu. nove sabotaže na bolgarskem BERN, )UP). — Glasom praškega "Der Neue Tag" od 28. novembra, je vojaško sodišče v Timovem, Bolgarija, zaradi sabotaže obsodilo 7 oseb na smrt, 12 drugih pa na dosmrtno ječo ali prisilno delo. kvizlinga zapuščajo LONDON, 7. decembra. — Švicarski radio naznanja, da je izstopilo en milijon Norvežanov! Rečici v Savinjski iz Kvizlingove stranke in sicer zaradi deportacij norveških delavcev v Nemčijo, Kenosha, Wis. — John Vodnik, 65-letni rojak, je 28. novembra zabodel z nožem svoj^ ga svaka Mika Lumperta, ki je bil star 66 let. Lumpert je nekaj časa pozneje umrl za rano tik ;^od srcem. Vodnik se je pa sam javil policiji in priznal zločin. Kolikor je policija izvedela, je Vodnik 18 let sovražil svojega svaka-iz ljubosumnosti zaradi svoje žene, od katere je bil postavno ločen leta 1935. I-mela sta vsak eno sestro. Druge podrobnosti še niso znane. Gilbert, Minn. — Na zahvalni dan se je družba rojakov odpeljala na lov in s seboj so vzeli tudi mladeniča iz družine Pe-ternel. Na lovu je pa mladi Pe-ternel naglo zbolel in je umrl kmalu potem, ko so ga pripeljali domov. Roundup, Mont. — Pred dnevi je tukaj umrla Alojzija Pre-šern, stara 60 let in doma iz Goriče vasi pri Ribnici. V Ameriki je bila 39 let in tukaj zapušča sina in štiri omožene hčere. — Dalje je umrla Apoloni ja Košak, stara 57 let in rojena v dolini na Spodnjem štajerskem. V Ameriki je živela 37 let in zapušča moža, sina in dve omoženi hčeri. Mornar na dopustu Pred kratkim se je vrnil v službo k mornarici, potem ko je bil na dopustu, ko je bil rešen iz torpedirane ladje Wasp, Eddie Polantz, sin družine Mr. in Popravek V zahvali za pokojnim Michael Valentine se je pomotoma navedlo ime, ki bi se moralo pravilno glasiti Anton Painter in soproga iz Forest City, Pa. Toliko v blagohotni popravek. Na obisku Iz Crosby, Pa. je prišel k svojim otrokom na obisk poznani rojak Greorge Kumer,i ki ima tu v Clevelandu tudi mnogo prijateljev. Upamo, da je odnesel lepe spomine iz naše okolice! Rittman, O. — Tukajšnji rojak Tom Pavlic je bil zadnje dni uradno obveščen iz Washingto-na, da je njegov 31-letni sin, poročnik Milton Pavlič, padel v bojih nekje na Pacifiku. Mladi Pavlič je izvršil v Annapolisu študije za pomorskega častnika in v Philadelphiji zapušča ženo, tukaj pa starše in šest sester. Njegovi starši, ki so doma od Blok, imajo tukaj farmo, prej pa so imeli gostilno v Barber-itonu. Nesramne nemške zahteve Danski STOCKHOLM, Švedska, 7. decembra. — General Hermann Mrs. Frank Polantz, 6824 Ednalvon Hanneken, nemški povelj-Ave. f*osIan je bil v San Diego'nik v Danski, je kratko ukazal, in San Francisco, odkoder se je!vodstvu danske armade, da ima včeraj vrnil k staršem na do--slednja izročiti Nemcem vse pust za 30 dni.' Prijatelji ga' volnene odeje. Dalje je general lahko obiščejo na gornjem naslovu. izjavil, da bi naredilo dober vtis v Nemčiji dejstvo, če danska armada ik-oči Nemcem tudi vso vojaško opremo, katere neobhodno sama ne potrebuje. V tem je vključenih 100,000 pjašk in 3,000 konj. Vlada je odgovorila generalu, da so te zahteve v protislovju s pogoji premirja med Dansko in nemškim rajhom. \ STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 8. decembra, 1942. / ^ STRAN "ENAKOPRAVNOSTI "ENAKOPRAVNOST' Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) tjy CaiTler In Cleveland and by Mail Out of Town; (Po raznaSalcu v Cleveland in po pošti Izven mesta): Por One Year — (Za celo leto) -----1...........................................—..........................56.50 Por Half Year — (Za pol leta)...........................................................-..............3.50 Por 3 Months — (Za 3 mesece) ................................—..............................................2.00 By Mall in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi In Mehiki); Por One Year — (Za celo leto) ---------------------- Por Half Year — (Za pol leta) --------------------- Por 3 Months — (Za 3 mesece) --------------------- .............................$7.50 ............................. 4.00 .......................2.25 Por Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko In druge inozemske države): <^Pov One Year — (Za celo leto) ------------------------------------------------------------$8.00 Por Half Year — (Za pol leta) —................................................................................4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1818 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. go več izurjenih delavcev kot jih sedaj imamo. Kakor telesno sposobni mladeniči zajiuščajo naše vojne tovarne za vojaško službo, tako bodo starejši možje in ženske prevzemali njihovo mesto. Proti koncu tega leta po ena izmed" vsakih štirih žensk—morda po ena izmed vsakih treh—v starosti med 18. in 44. letom bo zaposlena in vsaj tretjina njih v vojnih industrijah.; Milijone delavcev treba pravočasno izuriti za nove vrste dela, tako da moremo dajati borilcem orožje, ki ga potrebujejo, kajti naša zguba časa je dobiček za sovražnika. Prištednja časa in dela na drugi strani povečava našo delavsko moč in borilno silo. Zato, dočim vojni junaki so deležni vojaških odlikovanj, naši "vojaki produkcije" so deležni javne pohvale. Šestnajstorica moških in en,a ženska so dobili prvo odlikovanje v obliki "certifikata individualne produkcije" za ideje—najboljše izmed 12,000 isugestij—, ki prispevajo k večji kvantiteti in boljši kvaliteti vojnih izdelkov. Resolucije, sprejete na Slovenskem narodnem kongresu AMERIŠKA ARMADA Bahati Hitler in naduti Musso sta se vedno pomilovalno in cinično nasmehnila, kadar jima je kdo omenil ameriško armado. Toda najbrže se ne varamo, če pravimo, da ju je smeh minil in da sta spoznala, da se tisti najbolje smeji, ki se zadnji smeji. Ameriška armada in mornarica že kažeta, kakšna je^ njuna organizacija in udarna silJi. Poleg Hitlerjevih nesuephov pred Moskvo, Ljenin-gradom in Stalingardom, so ameriško-angleški uspehi v Afriki največji doprinos zavezniškim narodom. Ako dodamo tem uspehom se uspehe ameriške bojne mornarice na Pacifiku v njenem boju proti Japoncem, lahko z gotovostjo rečemo, da je samega Hitlerja minilo podcenjevanje ameriške vojne sile. Zamislite si 800 ladij, natcpanih z vojnim materialom, in vsaka teh ladij v dovršeni koordinaciji z vsemi drugimi, že to je podvzetje, ki je navdahnilo svet z večjim zaupanjem kot so navdahnile Nemce vse Hitlerjeve zmage, ki so privedle Nemčijo na rob propada in poraza. To je podvzetje, ki je brez dvema iznenadilo Hitlerjeve strokovnjake, ki so vso ameriško armado z njenimi častniki in generali vred smatrali za površne amaterje. Ameriško vojaštvo je trdno odločeno,—"let's get the job finished." Ako nas vsi znaki ne varajo, bo to delo tudi ree končano, in sicer mnogo prej kakor srno še nedavno pričakovali, kajti ta armada ima sredstva in silo, ki se dviga v nad silo osišča kakor piramida nad egjptskp pustinjo. Kakšni so ti ljudje, kakšna je ta mladina, ki tvori to vojno silo te "križarrske" armade, ki je danes pripravljena na boj na vseh frontah sveta, na kopnem, na morju in v zraku, in ki komaj čaka, da se spoprime z barbarskim sovražnikom, ki je onesrečil človeštvo ter uničil njegovo kulturo in civilizacijo? To je mlada Amerika, naša nadebudna mladina, ki je odšla iz tovarn in garaž, iz šol in uradov, s farm in iz delavnic, da se žrtvuje v borbi za vzvišene ideale človeške svobode in pravice. Kdo bi mogel še pred letdm dni tem vojakom reči, da se bodo še to leto znašli v Avstraliji, Islandiji, Angliji, Afriki, Kitajski in Indiji, 'ali na džungelskih otokih Pacifika? Ta mladina, ki je prostodušna in dobra, je vajena v človeku gledati človeka brez ozira na to, ali je on bogat ali siromak, preprost ali učen, ta sila je prinesla na vse fronte sveta sveži zrak svobode, zato ni čudno, da jo povsod z veseljem pozdravljajo. Tisočeri ameriški vojaki so otroci priseljencev, ki so pred dvemi, desetletji prišli v to deželo, da si v tovarnah, v plavžih, rudnikih in na farmah zaslužijo boljši kos kruha kakor v domovini. To so otroci vseh narodnosti sveta in Evrope, toda vsi so prežeti z načelom, ki je najbolj izrazit odraz Amerike, to je načelo demokracije in svobode, enakopravnosti in "fair deal-a" med ljudmi. In kar je še važnejše, oni vedo, da se je za to načelo vredno bojevati in—če potrebno—tudi umirati. V tej zavesti je jamstvo naše zmage in mnogo lepše in boljše bodočnosti. DOMAČA FRONTA Ko se oziroma na ta ali oni del te vojne, treba vedno jemati v poštev njegov odnošaj k Vsakemu drugemu delu in k vsej celoti. Naši kitajski a&avezniki podijo nazaj Japonce v sredini linije, tisoč pilj dolge, dočim nasi borilci udarjajo ob obeh koncih te linije. Junaški Sovjetski odpor je preprečil, da niso nacijska letala preletela na napad proti britanskim in ameriškim letalom,v afri-kan&ki puščavi. Naše ladije Ho prevozile ameriške tope, tanke in bombe v Afriko in onih 200 ladij, spuščenih na morje ali katerih gradnja je-bila započeta na Labor Day, je predstavlj{|lo znak, da prihodnje leto dosežemo naš cilj desetkrat tolikega števila. Da se te ladije zgradijo ob enem s tisočinami topov, tankov in letal za nas in Združene narode, bo treba mno- UREDNKOVA POŠTA Glas Hrvata December 7th 1942 Cejeni urednik: — Priloženo vam šal jem jednu novu pretplatu, kao i check za pokriče. U isto vreme, šal jem jedan mali izvještaj ob teku Slovenskog Kongresa, koji se je obdržavao u prošlu Subotu i Nedelju. Naime; Ambasador Konstaiitui Fotich izigran na Slovenskem Kongresu U prisustvu od preko 600 Delegata te isto tako velikom broju zanosne publike, Ambasa-doru Fotichu, ni je skoro bilo dozvoljeno da govori i pozdravi Kongrese. Toliko b^ke je bilo od strane delegata, da se je preds-jednik bojao da če doči i do tjelesne ozlede. se pripravimo s podvojeno močjo za bodoče leto v županski kampanji, da dobimo dobre kandidate, ki bodo res pripravljeni delovati tudi v korist Slovencev, ne pa samo v korist samim sebi. Pridite vsi člani in članice ter -pripeljite s seboj tudi kaj novih članov. Po seji bo nekaj posebnega za vse! Na svidenje dne 8. decembra, v Slovenskem društvenem domu! John Gabrenja, zapisnikar. Pod nemško in laško olojpacijo Izjava slovenskih Amerikancev izvoljenih in pooblaščenih zastopnikov in zastopnic tako rekoč celotnega slovenskega prebivalstva v Ameriki, zbranih na kongresu v Clevelandu dne 5. decembra 1942, podaja našim sodržavljanom drugih pokolenj in naši washingtonski vladi v vednost in pozornost sledečo izjavo: 1. Slovenski Amerikanci, ki izključujejo priseljence in v A-meriki rojene potomce priseljencev v drugem in tretjem kolo-nu, štejejo približno 250,000 ljudi. V pretežni večini smo tu rojeni ali naturalizirani državljani. Skoro vsi volimo redno. 2. Čeprav smo ena izmed manjših pred nedavnim priseljenih skupin, je vseeno veliko število ljudi slovenskega izvora ali pokolenja težko in zdržema delalo skozi zadnjih šestdeset let v bistvenih industrijah Združenih držav. Odlikovali smo se v rudarstvu, jeklarstvu, v izdelovanju sploh in v poljedelstvu. Razvili smo svoj delež znanstvene in umetniške nadarjenosti. Zivljenska sila velike množice slovenskih priseljencev in njihnih sinov pa hčera, rojenih v Ameriki, kipi v veličju industrijske Amerike, kakršna je danes. PETICIJA Da ublažimo duhove od mačemo, da konstatujemo, da to ni je bila demonstracija prott Foticha kao osobe, več proti Foticha kao Organizatora i Podstrekaca Velike Srbske Narodne Dučičeve Obrane, prpti Foticha kao Velikog Nedičevog, Stojadinovicevog, Hitlerovog, Zakulisnog Saradnika. Usprkos toga stoje imao u Clevelandu par dana pri je Kongresa, nekog malog Kranjslčog Pepicu, da za njega unapred pripravi teren i da izvidi kako Fotich o sobno stoji u Clevelandu i, usprkos jednog ili dva Srpska narodna obranasa, nije ni njemu ni njima uspjelo da pokriju njihovu duševnu golo-tin ju i da pravu narodnu želju, ushičenost i duševnu zadovolj-štinu spriječe. \ Dase je ovakova buka dogodila na Hrvatskom Kongresu, Srbi bi kazali, da Hrvati nisi ni-kada volili Srbe, ali kad t6 do njihovi mili i ^ragi Slovenci čine, e, brate; to je čisto nešto drugoga. Vašem novom , pret-platniku izgleda, da su se več i mrtvi Padre Korošča Duhovi probudili. Mnogo vas pozdravlja vaš novi pretplatnik, P. K. Vsem Ljubljančanom znana Zvezda je bila izpremenjena v zelenjadni vrt in je bila letos spomladi obsajena večinoma s krompirjem. Podžupan dr. Sal-vator Tranchida si je nedavno ogledal kopanj krompirja in je z zadovoljstvom poslušal poročilo vodstva mestne vrtnarije. Sledeče zapoznele vesti so povzete iz prepovedanega lista "Zarje Svobode" št. 6, ki kljub pretnjam okupatorjev skrivaj izhaja v Ljubljani: Okupatorji streljajo talce brez prestapki. Nekaj časa so še objavljali število ustreljenih, brez navedbe imen, sedaj pa tudi usmrtitev več ne javljajo. Slovenci padajo vse vprek. Brez ozira na vero in politično mišljenje. Okupator ne dela med nami nobene razlike. Okupator pozna samo Slovence, ki jih hoče iztrebiti. V ta namen zlorablja vsak najmanjši povod. Na 3. Kot slovenski Amerikanci smo neločljiv del ameriškega prebivalstva. Naša vdanost gre Združenim državam. Ona je popolna in neomajna. Naši voditelji so ponovno pozvali delavce, ki delajo v ameriških vojnih industrijah in so našega rodu, naj prispevajo z energijo in denarjem k vojnim naporom po vseh svojih močeh. Odziv temu klicu je bil zadovoljiv. Kupili smo vojnih obveznic za deset in deset milijonov dolarjev. Na tisoče naših sinov je v oboroženih silah. Nekateri so ž^ dali svoje življenje na Bataanu, na morjih in Solomonih. Okoli 100,000 naših mož in žena pa mladine dela v bistvenih vojnih industrijah. Dodobra se zavedamo svoje pravice in dolžnosti,' da prispevamo za zmago vojne z vsem, kar le zmoremo; mi smo Amerikanci. 4. Mi smo slovenski Amerikanci in med tem ko nam je A-merika vselej in povsod prva, si kot taki ne moremo kaj, dft bi se ne spominjali Slovenije in pokopališču kopljejo grobove drugih delov Jugoslavije, balkanskih dežel in vzhodne Evro- Letna seja!^ Euclid, Ohio. — Letna seja Slov. demokratskega kluba v Euclidu se bo vršila nocoj, 8. decembra v navadnih prostorih v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Pričetek ob 8. uri zvečer. Apelira se na članstvo, da/se v polnem številu iste udeleži. Na dnevnem redu je več važnih stvari in obenem tudi volitev odbora. Ker bodo prihodnje leto zopet važne volitve za nas v Euclidu, je potrebno, da se malo bolje organiziramo, da ne bomo vedno med zadnjimi in "ta kratko vlekli". Pridite vsi in vse na sejo, da Pomagate do boljšega sporazuma med Slovenci v Euclidu, da kar naprej. V zadnjem tednu so v Ljubljani ustrelili vsak dan od 8 do 10 talcev. Njih imena je težko dognati. Med drugimi so bili u-streljeni inž. Fedran, inž. Sigel, uradnik OUZD, Pihler, svetnik železniške direkcije, in kaplan Skvarča iz Kopevja. V Mariboru so v enem tednu od 24. 4o 31 maja ustrelili 120 talcev nz Spodnje štajerske. Med ustreljenimi so bili Konrad Grilc, znani sokolski olimpijski telovadec in načelnik Sokola v Celju, Bratomil Rebek, sin znanega voditelja obrtnikov v Celju, Koren Lojze, živinozdrav-nik iz Mozirja, in Golob, sin mizarskega podjetnika v Gaberju pri Celju. Tako padajo najboljši med nami drug za drugim .... EVERYBODY SHOOT STRAIGHT With Our Boys! BUY WAR BONDS pe. Z boletsjo v srcu smo si v svesti sedanje tragične nesreče Slovenije, ki trpi in umira pod grozno zasedbo nemških nacistov in laških in madžarskih fašistov. Z velikim občudovanjem in silnim navdušenjem o-pazujemo junaško odpornost slovenskega naroda, čigar ge-rilsko bojevanje tvori važen prispevek k vojaški vojni. Pozabiti ne moremo slovenskih krajev, ki jih je tajna diplomacija med prvo svetovno vojno ^in po njej ločila od glavnega telesa Slovenije. Mi se prifiružujemo Slovencem v Sloveniji, in onim, ki so bili dolgo v fašistični Italiji in nacijski Avstriji, v njihovem koprnečem stremljenju za združeno Slovenijo, ko bo konec sedanje vojne, ter se obračamo do predsednika Roosevelta in drugih visokih uradnikov v Wash-ingtonU, ki vodijo zunanjo politiko Združenih držav, naj podpirajo tisto stremljenje, ker je po našem mnenju pravično in bistveno za bodoči mir v Evropi in drugod. Dne 5. decembra 1942. / Za--— delegatov in de legatinj na Sloy. nar. kongresu v Clevelandu. Ker se mi - delegatov in delegating, zbranih na Slovenskem narodnem kongresu v Clevelandu dne 5. in 6. decembra 1942 z bolestjo v srcu zavedamo sledečih dejstev: 1. Da so osiščni gospodarji obsodili slovenski narod na popolno iztrebljenje; 2. Da se ta obsodba more vsaj deloma izvršiti, še preden bodo sile Združenih narodov osvobodile Slovenijo; 3. Da se bo še pred koncem te vojne večji dal preživelega prebivalstva v Sloveniji sestradan ali pa skrajno slabo prehranjen; 4. Da bo potom, ko pride konec vojne, v Sloveniji splošno pomanjkanje živil, zdravil, semen, gnojil, živine in vse kar je bistveno potrebno za nadaljevanje življenja in gospodarskega razvoja; 5. Da bo prejkone najhujše pomanjkanje vodilnih ljudi in poklicnih oseb vštevši učitelje, če se pomisli, da naciji in fašisti sistematično iztrebljajo v prvi vrsti izobražence, bodi sklenjeno, 1. Da se naroči stalni oorga-nizaciji, ki se bo porodila na tem konkresu, naj nemudoma stori vse potrebno za ustanovitev posebnega odseka, čigar takojšnja dolžnost bo to, da se natančno seznani z morebitnimi potrebami v Sloveniji po vojni ter najde nato pot, po kateri se bo začel "izvajati pomožni program med slovenskimi Amerikanci, zlasti pa med velikimi bratskimi organizacijami; 2. Da bo po našem najboljšem prepričanju najkočljivejša zadeva problem vodstva in izurjenih ljudi za posebne posle, zlasti pa problem zdravnikov, bolničark, učiteljev pa poljedel; skih in industrijskih strokovnjakov, vsled česar se nam zdi skrajno važno, da se izberejo zmožni slovenski Amerikanci, ki se bodo hoteli izuriti za ta opravila v povojni Sloveniji; 3. In da nadalje ugotqg/imo to, da bi po našem mnenju morali v ta namen ameriški Slovenci in njihove bratske organizacije zbrati sklad od dveh do 'petih milijonov dolarjev, a natančno vsoto pa naj določi posebni odsek, ki ga naj ustanovi iz tega kongresa nastala organizacija. RESOLUCIJA Mi- deelgatov in de- nih narodov, ki je, kakor slimo, pogoj za vsako vpošteva-nja vredno bodočnost ameriškega in jugoslovanskega naro' da. POSLANICA slovenskemu NARODU Slovenski narodni kongres, predstavljajoč Amerikance venskega porekla in v ZedinJ®, nih državah živeče Slovence, z bolestjo v srcu opazujejo vavo tragedijo naroda v star' domovini, izraža vsemu sloveo skemu ljudstvu svoje sočutje, njegovim neustrastU"" bojevnikom, ki vodijo odpor z® per tolovajsko ijacifašistiČno ranstvo pa svoje neomejene o čudovanje. Slovenski narodni kongres o naj' ljubuje bratom /in sestra# stafi domovini, da bo po ' boljših močeh nadaljeval za njihove pravične cilje,^ vstajenje Slovenije v boljše plemenitejše življenje, ki dobi za podlago pravičnost gV0# jjrute vse. Slovenski narodni ko: smatra to delo za svojo odloče^®' nalogo, dokler branijo razmere naroda v domovini) ^ gyO' bi povzdignil svoj glas za je ideale in pravice. Kadar poči ura neizogibne osvobo"' s popolno zmago združenih rodov nad peklensko hudobnosti, bo ta naloga na in kongres položi tedaj mandatv v roke naroda, sam po svojem najboljšem znanju odločeval o svoji bo usodi. Kolikor bo pri tem »— nju, pri celitvi skelečih ran pri rekonstrukciji doma P° lig, no sodelovanje ameriških vencev, se kongres obvezuje, bo storil vse, kar je v močeh za čim izdatnejšo rijalno in moralno pomoč. i J Skvenski bratje in Dan blazno domišljavega tr^_ štva, ki je vsemu človeštvu menilo noč sužnosti, se k zatonu. Čudovita sila rdeče arm^ade ustavlja nje sovražnika na vseh ^ ^ IcO 8 od*' iud' in že se lahko sluti dan, bo kakor vihar začela P' Odkoder je prišel. Kitajsko stvo, ki je najdalje pren^® , grozo vojne a ni nikdar oD *. legatinj, zbranih na Slovenskem narodnem kongresu v Clevelandu na dan 5. decembra 1942, s tem skleneino pozvati vse svoje ameriške rojake in rojakinje slovenskega pokolenja, 1. Naj posvetijo vse svoje moči, talente in denarne vire temu, da pomagajo pospešiti vojaško zmagd Združenih držav in drugih združenih narodov nad nocijsko - fašističnim osiščem. 2. Naj pazijo na petokolon-ske agente v krajih, kjer živijo. 3. Naj stremijo za edinstvom v naših lastnih skupinah, vplivajo v tem oziru tudi na druge; jugoslovanske Amerikance — na one hrvaškega in srbskega izvora ali pokolenja — in delujejo za vzajemnost paed nami samimi in pa za zmago Združe- lo, gled'. , kako so že suče ""J . sreča in žanje njegova ji^' prve plodove. Udarna sil^ glije in britskih demokra^ dominijev je prizadela g. in fašizmu v Afriki uničujo'^ raz. Svobodne čete ^podj^rB*^^, nih narodov, ki so se raog^^ p ganizirati v tujini, sod^M uspešno na suhem, na v zraku. Sedaj pa pečati Zedinj6nih držav usodo zma, ki je vsled preseneti]' velepomembnega nastopa ^ umskih. sil ob obalah Sredozert'^^^^,' ga morja ves zbegan in v hu, katerega vse bombas^^, grožnje ne morejo utajit'-den skopni sneg te zime-ameriški bojevniki na vseh tinentih in morjih in delavci skrbe, da bodo oP Ijeni za zmago. Preden ^ nogi zavedo, vzplamti P^^.-ggilt volucije po vseh podjarn^«' deželah. (Dalje prihodnjič) Spominska slavn^' • smrti Ivana cankarj®- v nedeljo 13. dec. v 15335 Waterloo DEKLETA IN ŽENE Ne odlašajte! Naročite si fini FUE-COAT "STERLING" suknjo za bodočo zimo na CALL" in to direktno iz tovarne SEDAJ dokler še dobro blago po nizkih cenah. Za dobro blaS" pošteno postrežbo se vam priporočam BENNO B. LEUSTifi 1034 Addison Rd. ENd. 3426 ali 850» decembra, 1942. E N A K O P R AV N O S T STRAN 3, felom propagande ha ruski fronti obeh straneh fronte se 'Propagande vodi ravno ta-"eprestano, kakor se vodi v % mestih, z ena veliko Jj'o pa. Na bojni fronti je % za direktno dotiko s so-'^om, kajti tam ni Hitler, Ussolini, ni To j o ne morejo' ti oči in zamašiti ušesa Osišča. fronta je eden izmed ■^alo krajev na svetu, kjer imajo kako dotiko z zu-svetom in Hitler in Is ne moreta nič storiti temu, dokler vojna traja. • Pač poseben prelom na %andni fronti in naši ru-^^Vezniki izrabljajo to pri-W se da. Njihov oddelek ^^agando v nemškem je-^ela dan in noč, da čez vtihotapi resnično po-^ Vojne v roke Nemcev, ki teh zadnjih devetih let '•^0 slišali to, kar so Našteli, da slišijo. Kakor voj-'•''snik Leland Stowe obve-Rusije, vojna propagan-^li vseskozi po vsej ruski ^^vno tako neprestano ka-"Jia topov in bomb. ^ki ali pamfleti ^ seveda Sredstvo za podučevanje o drugi plati slike sve-Vojne. Glasno govoreči ®fti pa se tudi redno ra-fronti in dostikrat nem-''^tniki sami nagovarjajo svojih lastnih stotnij ali Mnogi ujetniki to jako storijo. Nacijska propa-^ Hitlerjevi vojski je ta-^^trašila svoje vojake, češ ^*^0 takoj ustreljeni, čim ujamejo, da ta osebna s strani nemških ujetja najboljši način za to, '^Ški Mihi začne praskati in zopet malce misliti. 7 megafoni na fronti mo-poseben trn v peti na-visokega poveljstva, kar nemški vojaki sli-%Q noč, je zlasti to, kar* ^'^ški ujetniki sami pove-,odpirajo oči. Nemški -J'a ruski fronti ne zna nič napadih zaveznikov, jo bombe na nemška me-tudi nič, na primer, o bombardiranju ame-Istal nad Lille. Nemški Mati š+irih vojakov ških ujetnikov. Na vse te načine se vzdržuje dotika z nemškimi vojaki. Fronta Stalingrada toliko v propagandi kolikor v boju je zares fronta vseh Združenih Narodov. Pres+olske ambicije... Mrs. Helen E. Barry iz Medforda, Mass., salutira slikam svojih štirih sinov, ameriških vojakov. Ona sam^ pa vrši patrio-tično nalogo kot bolničarka v John Adams bolnišnici, ki je last Doma vojakov. Naboji za napad in obrambo Na sliki vidimo dvoje ameriških letalcev, ki pripravljata pasove z naboji za strojnice v (ameriških letečih trdnjavah. vojak na ruski fronti pa dobiva] dej o pri truplih padlih nemških vse take vesti podrobno vsako vojakov. "Die Wahrheit" pri- rej h kn ^youBu4fWvtk Ar bonds ij^t^en-inch coast gun is the ^**erfui of all American guns about $2,000,000 eaqh. It a shell weighing up to a Ijj y miles. The Coast Guard ' an eight-inch mobile rail-Which will hurl a heavy ® about 18 miles. noč v svoji lastni materisčini. ' Veliko število nemških ujetnikov je tudi priznalo svoje vznemirjenje vsled obljub svojih častnikov, da bodo Naciji zavzeli Stalingrad že začetkom septembra. Nemški častniki so jim pravili, da bo potem vojne konec. Ruski rriegafon pa jim je pravil: "Vaši častniki so rekli svojim četam, da bo Stalingrad v vaših rokah že pred petimi tedni. Zgubili ste pa o-gromne tisočine mož in Stalingrad še ni vaš. Zakaj? Koliko več zim hočete ostati v trenčah na Ruskem?" New York, 24. novembra — (New York Post) — Znameniti publicist in radio komentator Johannes Steel je posvetil svoj članek v New York Post-u O-tonovemu spletkarenju. Johannes Steel v svojem članku najprej oriše predzgodovino te zadeve, t. j., pismo vojnega sekretarja z dne 19. novembra ter nadaljuje,: Opombe vredno je, da je vojni sekretar naslovil predsednika vojaškega komiteja ne kot "Dr. Otto von Habsburg", temveč kot "Otto of Austria". Prepričan sem, da vojni sekretar ni imel namena s tem naslovom podpirati legitimistič-ne ambicije in stremljenje Otona Habsburškega za avstro-o-grskim prestolom. Dejstvo pa je, da "Herr von Habsburg" zdaj uporablja to pismo vprid svojim dobro znanim težnjam. Videti je torej, da zdaj, ko smo najprej začasno Darlana za civilnega upravitelja francoske Severne Afrike, začenjamo priznavati Habsburža-ina za eventualnega vladarja o-jsvobojene Avstrije. Težko nam i bo, zares težko, prepričati za-; sužnjene evropske narode, da je I namen take politike in njen cilj i rekonstrukcija povojne Evrope ,na demokratični bazi. Habsburška proklamacija je zelo značilna. Na prvem mestu je podpisan — in seveda popolnoma oddeljen od navadnih Zemljanov — "Otto of Austria". Med drugimi podpisanimi, se nahajajo poleg nekaterih ne- tično navdahnjen. Med njimi najdemo tudi aktivnega oficirja capt. Taylor-ja in na zadnjem mestu nadvojvodo Felix "of Austria." Niti najmanj nočejo namigniti, da takšni ljudje kakor demokrati, liberalci in republikanci v Avstriji sploh žive. Nobene besede o Gen. Deutsch-u ali o komiteju avstrijske akcije. Le majhno in lično prgišče fašistov in roajalistov, kakor ga je sploh mogoče znositi na kup. Zdaj nam manjka le še nekdo, ki bi nam preskrbel orkester, da nam bo zaigral valček Blue Danube in kar naenkrat bomo dejansko zopet v tistih starih lepih Meternich-ovih časih. Reakcija, ki jo je povzročila ta habsburžanska zadeva na primer v čehošlovaških krogih, si je lahko zamisliti. Osobje vojaškega komiteja za osvoboditev Avstrije New York Post je prinesel v svoji številki z dne 24. novembra delno fotokopijo proklama-cije, na kateri so navedeni čla- Vojaški komite zja osvoboditev Avstrije Otto of Austria Hans Rott, »vezni minister, Walter von Schuschnigg, konzul! varne. Cena Richard Schueller, pooblaščeni $35 mesečno občuje mnogo teh pisem. Eno ljudi, tudi Rott in Schue- ller, Guido Zernatti, ki je bil nekdaj eden prvakov fašističnih "Heinwehr"-ov. Walter vdri Schuschnigg, bratranec in politični pomagač zadnjega avstrijskega kancelarja ter Kurt von Schuschnigg, ki je bil tudi vedno znan, da ni ravno demokra- izmed teh, poslano v avgustu iz Hamburga od očeta nemškega vojaka, je značilno.-Glasi se: "Dragi Oskar Hubert.—Veseli nas, da si zdrav. Mi pa smo v nočeh 27., 28. in 29. doživeli nekaj strašnega. Da bi bil ti z nami, bi priznal, da nisi nikdar videl kaj takega. Krasni Alster Paviljon je zgorel do tal in bombe so zadele mnogo trgov in ulic. Število mrtvih je bilo 319 in skoraj 7,000 ranjenih. V naši soseščini je padlo 800 bomb." Ruski aeroplani spuščajo take letake, .kot je "Die Wahr- Mali oglasi OSKRBNICE v starosti od 21-44 leta. Morajo govoriti nekoliko angleščine in isto razumeti. Zahteva se dokaz ameriškega drža v 1 j a n-stva. 5-dnevni delovnik, od 5.40 pop. do 12.40 zj. 47 na uro za začetek, pozneje več. Stalno delo. Zglasite se dnevno razven ob nedeljah, na 700 Prospect Ave., soba št. 901. THE OHIO BELL TELEPHON E CO. 700 Prospect Soha s/. 901 Mali oglasi Izurjeni operatorji na POZOR, ŽENSKE Zima je tukaj božič se bliža, treba bo gorke spodnje obleke ali tople posteljne odeje, kov-trov, blanketov. Treba bo tudi gorkih zimskih sukenj za ženske, ki smo jih pi-avkar dobili veliko zalogo. ■ Ravno tako smo dobili veliko ženskih oblek, vsakovrstnih volnenih jopičev za moške, žene in otroke ter velika zaloga otroških sukenj, snow suits in oblek. A ko bi radi kupili božična darila, jih imamo tudi za može in fante, kot lepe srajce, kravate, vsakovrstno spodnje perilo, rokavice, nogavice, bath robes in sploh vse, kar se potrebuje pri družini za obleči. Imamo vsakovrstna darila za vaše prijatelje in za vaše d)'u-žine. Ne drenjajte se po mestu, kupite raje doma, kjer dobite prav tako blago, pa ceneje kot v mestu. Pridite sedaj, ne čakajte zadnjih par dni. Zdaj si lahko izberete in plačate ne- BORING MILLS (Horizontal in Vertical) VELIKIH STEUGALNIKIH i Plača na uro, poleg "overtime." : blago vzamete. če ste sedaj zaposleni pri obrambnem ; Pridite, se vam toplo pripo-delu, se ne priglasite. , Wellman Engineering 7000 CENTRAL Naprodaj je Rusi izda jejo celo časopise, j heit," nad nemške postojanke v pisane v nemščini, ki jih pošiljajo onstran fronte. Eden izmed teh se zove "Die Wahrheit" (Resnica) in drugi ima naslov: "K^j se dogaja na Nemškem." Ta poslednji je imel uvodni članek o slabi letini na Nemškem ogromnih količinah. Ali Rdeča ar mi j a ima raznovrstne načine, da pridejo prav za gotovo v nemške roke. Ponoči ruski vojaki dostikrat ležejo do nemških trenč, pa mečejo v iste zavoje letakov. minister Guido Zernatto, zvezni minister, Frederic Taylor, Captain Nadvojvoda Felix of Austria Podpisani avstrijski patriati ali prijatelji Avstrije se zahvaljujejo vladi Zedinjenih držav za toplo naklonjenost avstrijski stvari in prilagajo prokla-macijo vojaškega komiteja za osvoboditev Avstrije, ki nima nobenih notranje-političnih namenov, temveč le strogo patri-otične cilje. Slede podpisi . . , . trgovina, kjer se servira sendviče in lunč. Nahaja se nasproti pouličnega terminala in to-$200. Najemnina Trgovina zaprta Vogal E. 62 St. in St. Clair Ave. ob večerih in nedeljah. Zglasite se med 2. in 3. uro popoldne na 12833 St. Clair Ave. Oglašajte v Enakopravnosti V najem se odda ali proda prostor za eno veliko ali tri majhne trgovine, pripravno za gostilno, lekarno ali super-market. Nahaja se na East 177th St. in 1 Grbvewood Ave., v izključno rezidenčni okolici. Pokličite FAirmount 0745 ali FA. 5043. •- . i g%nse of our homes, the needs many of these' l'tai.^®apuns. You can do your ! tri-r r; jell' •tj, Weapons. % pay for them by invest-I* iti ^sn percent of your in-Bonds and Stamps ev- ^ U. S. Treasury Department in je tudi priobčil 'pismo s stra- : Kjer so linije blizu druga dru-ni matere nekega ujetega voja-ige, mečejo se zavoji na nemško ka, v katerem se je ona pritože-j sttan z vzmetor^ ali pa ^e pri-vali o strašni hrani, ki jo dobi-i Vežejo na balončke, ki jih veter vajo doma. i tja odnese. Ko balončki nad članič v okvirju n^l prvi stra-! nenriško postojanko, jih dobri ni je naglašal; "Hitler je zase-, strelci prestrelijo, tako da pri-del skoraj vso Evropo, ali por- j dejo letaki ibrav tja. cije kruha na Nemškem posta-1 Nekje je položaj tak, (Ja stru-jajo vedno manjše . . . Ali ni j ja Volge služi za prenos omotov bedasto boriti se za to, da sej z letaki. In zopet drugje, kjer skupina Hitlerjevih parasitov! je znano, da nemški vojaki poiz-obogati? Dobro,premislite." ;vedujejo po noči, se omot pusti Nemci sami nudijo najboljšo; tam, da ga Fric sam pobere, propagando s pismi, ki se naj-1 Priložena so tudi pisma nem- Odda se v najem poštenemu fantu sobo z vsemi udobnosti; garaža. — Vpraša se na 1059 Addison Rd., spodaj-na strani. NOVICA IMA LE TEDAJ SPLOŠNO VREDNOST , KO JO IZVE JAVNOST KADAR SE pri vaši hiši pojavi kaj novega, ki bi zanimalo vaše prijatelje in splošno javnost, sporočite tozadevno na ENAKOPRAVNOST 6231 st. clair ave. HEnderson 5311 Novice radevolje priobčujemo brezplqcno «xsesesa6«*wa63ei6stie$safS$8satsesi2ieitseMmt»»8iklcmic jo dokaz njegove dobrodelnosti. ZaUtavAjtc pravi Pain - Exp ellcr s Sidrom na škatijici. /I p AI N 1 E X p H L L E R Oblak Furniture Co. Trgovina s pohištvom Pohištvo in vse potrebščine za dom 6G12 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978 iščete dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite i<. nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter im^mo polno zalogo finih, novih moških čevljev. Cene zmerene. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. , . Protect Your Home from Tuberculosis VSE KARKOLI potrebuje se od zobozdravnika, bodi izvlečenje zob, polnjenje-zcb in enako laliko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas pripušča. Uradni naslov: 6131 St. Clair AveT vhod na 62. cesti Knav^ovo poslopje OGLAŠAJTE V —- 'ENAKOPRAVNOSTI" E EDGEGATE —New the Squire Sleeps Better BY LOUIS RICHARD T/V/A/V jVI S' 49E 4 3JV Ic 8EE/V VO'-^i-OCK i'*'£ TH "P/c ruec. 7W JLE45T IS/T OF /jA/uju/i<_ A/OISE X>/STiy/?o2> -^S.— T /vt'^wootps Ct^r -SEE« -VOJue, 4 TiERtntiVZ Of^ TH 34TtVCe £i/ERy /v-/&rtT- AA/O h ffycvv SVuiUlS. IOA/E t>of>S or THIS SH6OLT> GrivE. VOiJ TK 'PRoTS-H P?ei.(fcF\ WMS-V ^Ajim, ali je na svojo pest nasprotoval geslu, ki ga je bil razglasil policijski minister? To je bilo nerazumljivo. Predsednik senata, Garnier, je izpregovoril nekaj stavkov v prilog Saksonski, nato je lepi Fontanes v obširnem nagovoru podprl stališče svojega prijatelja Talleyranda. Knez Neuen-burški, Berthier, je prepustil odločitev cesarju, ker, so bile po njegovih mislih vse tri možnosti enako ugodne. Torej ni prodiral nobeden izmed predlogov. Ena sodba je sli: "Kakor hitro je cesarjeva razporoka omogočila presojo sedanjega vprašanja? sem jel premišljevati, ali si njegovo veličanstvo ne bi moglo izbrati neveste, ki ne bi bila vladarske krvi. Priznam, da sem bil takrat takih misli. Toda korenite j ši pretre's evropskega položaja in pravih državnih koristi me je prepričal o moji zmoti. In to, da ni • nihče izmed vas omenil možnosti take zveze, me bolj in bolj potrjuje v mnenju, da se cesar ne more poročiti z zasebnico, kakršna je bila bivša cesarica." člani tajnega sveta so se spogledali, nato so uprli oči v Napoleona. Ta je bil kakor brez sape. Kaj je govoril malopridnež? Prav on je bil tisti, ki naj bi predložil Marijo Walewsko, in zdaj je priporočal princeso! ... Odkod ta preobrat? še pred dvema dnevoma je bil vprašal Foucheja: "Kako kaže najina stvar?" "Povsem tako, kakor vaše veličanstvo želi," je bil odgovoril vojvoda Otrant-ski. In zdaj je govoril takole! Kaj se je bilo zgodilo? Ali je bilo to izdajstvo? čemu? Kaj je moglo biti Foucheju do tega, da je igral tako nevarno igro? ... In zdaj je celo nadaljeval . . . Javno mu ni mogel jvzeti besede. — Z jezo se je Napoleon brzdal in ga poslušal. . Ne, da ne bi bilo moči najti, morda v najneposrednej-ši bližini žene ali dekleta, ki bi s svojo-milino in plemenitostjo, z redkimi darovi svojega duha in srca povsem zaslužila krono. Ali, ker je izpraznil^ to klavno Imesto resna državna potpreba, naj z vso spoštljivo odločnostjo vdanega služabnika rečem, da cesar nujno potrebuje ženo in vzvišene rodbine, tako da bo v njegovi zvezi ponazorjena str-nitev stare družbe z novo in bodo imeli Napoleonovi otroci pradede ,ki se izgubljajo v ju-trnjem mraku zgodovine . . To so bile skoraj iste besede, ki jih je rabil Napoleon sam. razveljavala drugo. Zato so s ko je prvič izkušal pretipati tem večjo napetostjo čakali j Foucheju obisti v tej zadevi. IFobchejevega govora. Vsi so se! -nadejali, da bo stari zastopnik Prijetna olajšava kitnih bolečin vsled I "dolgih ur" Trudne, boleče kite se lahko kmalu in prijetno olajša če položite Johnson's Red Cross obliž na boleči del. Olajšujoča toplota, poleg prijetne podpore, olajša bolečino in yas pripravi za zopetno delo. Produkt Johnson & Johnson, največji izdelovalci klrurgičnih pripomočkov na svetu. JOHNSONS RED CROSS PLASTER ^ blag spomin druge obletnice smrti naše predrage soproge in ljube mamice r- Trpek humor naših zaveznikov ..... .....' SW0% % > ^ 'v su/ac£^ ^W,TWWHICw»£RO WAEcmNG CO JjMSHi t)t«£i6 IftfUMtWiPflW"« g# -1 W^#K!WORK M«6 NČATIV AMP Iz gornje slike je razvidno, kakšen duh vlada med našimi zavezniki, ki se hore proti osišču. Slika prikazuje južnoafriške vojake in njihove antiletalske "baterije. Njihov 7iapis pri topu govori sam zase. čudno pikro so zdaj zvenele iz Fouchejevih ust. JeZa je pordečila cesarju bleda lica. Glasno se je useknil. Nato je tako živčno vzel ščepec tobaka, da se mu je razsul po telovniku in po preprogi. Navzočni so bili razumeli da meri Fouche na Marijo Walewsko, in dasi so bili vajeni njegove predrznosti, so se vendar ustrašili. Sredi občega globokega molka je vojvoda 0-trantski lyirno nadaljeval: "Sicer pa cesar preskrbno pazi na svojoyslavo, ki je, lahko rečem, najdragocenejši zaklad vseh Francozov, da bi mogel misliti na kako drugo zvezo kakor z vladarsko rodbino. Kar se tiče izbere same, se mi zdi že-nitev z Avstrijo najboljša. Torej glasujem zanjo." Napoleon $e je do krvi ugriznil v ustnico. Spet je po blisko-vo zagledal tisti prizor v kočiji, ko mu je Fouche ponujal svojo pomoč. Kako neumen je bil, da ga je poslušal. Kako neumen, da se je dal zapeljati njegovi dobro premišljeni zvijači, češ, da mora pripraviti razpoloženje! Bedak! Srčnih zadev ni dobro zaupati podrejenemu človeku. Mar bi se bil zanesel nase ter, ne meneč se za mišljenje svetovalcev, oznanil rodbini in Franciji svojo voljo, če bi se bil kje pokazal odpor, bi ga bil potlačil z eno besedo. Zdaj pa . . . Bodi si, da so se ostali člani sveta, ki jim je še dal besedo, sami od sebe nagibali k prince- sini stranki, bodi si, da jih je jasno izraženo mnenje policijskega ministra, ki mu niti cesar vzlic svoji vidni razburjenosti ni oporekal, potegnilo za seboj — Vsekako so Segur, Clarke, Gaudin, Regnier in celo Savary, ki je bil Foucheju zaklet sovražnik, v bolj ali manj navdušenih govorih pritegnili temu nazoru. Ostal je še Duroc. Ta je za-ničljivo pogledal Foucheja. "Gospod policijski minister se je ogtovo iz zgolj političnih razlogov izrekel zoper vsako nevesto, ki ne bi bila vladarske krvi. Vendar: ali gre tu samo za politiko? Ali se sme gibati cesar res samo v takem tesnem krogu? Njegova veličina je dovolj utrjena in ne potrebuje opore. On lahko deli svoj prestol z vsako, kdor koli bi bila — princesa ali ne princesa — da mu je le porok za njegovo srečo. Francija in njena vojska že naprej pozdravljata njegovo izbero." Ta zvesti človek je torej vendarle povzdinil glas za Marijo Walewsko. Napoleon ga hvaležno pogleda. A Duroc je prepozen in ne najde odmeva. Fouche j ev zgled in vpliv bi bila potegnila vsa za seboj, če bi bil imenoval Marijo Walewsko. Murata, Louisa in Cambacere-sa, vse neodločneže in plašljiv-ce, bi bil združil na podlagi njihovega skupnega sovraštva do Avstrije. Fouche, ki bi bil lahko zbral večino v podporo cesarjevi želji, je uskočil v avstrijski tabor ter odločil posvetovanje njemu v korist ... , Kako se bo odločil Napoleon? Med tem, ko so zadnji ministri govorili, je premišljeval. Nemogoče se mu zdi, da bi zdaj, že izgovorjenemu mnenju svetovalcev na kljub, povišal ljubico v cesarico. Ne boji se odpora velikašev, ki so povsem odvisni od njega in ki bi jih lahko pahnil nazaj v nič/ če bi hotel. Nikakor ne! A najprej je državnik in zaradi tega dostopen državnim potrebam. Resnično, kar preveč in preresnih razlogov se oglaša zoper ženitev iz same ljubezni. Kar koli bi jim mogel oporeči, mnenje teh ljudi, ki so že toliko let spojeni z njegovo srečo, je vplivalo nanj. Tehtnica se je spet nagnila v škodo ljubezni .. . Napoleon ki je vajen, da nikoli ne gleda nazaj in sprejema dogodke, kakor prihajajo, ter hiti preko njih k novim smotrom, mahoma obrne svoje baterije. Ker hočejo in ker je videti pametno, bo zapo-vedal svojim željam, naj molče, in se oženil z nadvojvodinjo. — Vsekako bi našel v tem popolno utrditev sedanjega reda stvari in najvišje osebno zmagoslavje. Hči imperatorjev v postelji valenškega poročnika! Val ponosa se dviga v njem. Usoda kliče. Napoleon gre za njo. V zasopli napetosti jekleno zazveni cesarjev glas: "Hvala vam gospodje, da ste mi razodeli svoje misli o stvari, ki je tako važna za mojo srečo in za prihodnost naše države. Moj sklep je storjen. Oženim! se s hčerjo cesarja Franca. Italijanski podkralj," doda in se obrne k Evgenu, "naj stopi že jutri za rana v zvezo z avstrijskim poslanikom. Ker je dunajski dvor že naprej privolil, se s te strani ni bati ovir. Vi, gospod vojvoda Cadorski, podpišete v teku dne s knezom Schwarzenberkom ženitovanj-sko pogodbo ... Lahko noč, gospoda." ( Z nagibom glave pozdravi dostojanstvenike, ki so vstali in se globoko priklanjajo. Ko odhajajo po veliki galeriji, slišijo iz sobe, kamor, je cesar pravkar stopil, njegov glas: "Vojvoda Otrantski, ostanite! Takoj vas pokličem." Beseda v štiri oči X t i t Y T T v t t Y > y T Y t T •f t Y Y Y Y Y Y t Y Y Y Y MARGARET STANONIK ki je za vedno zatisnila svoje mile oči dne 8. dec., 1940 TuSna so naša sred, ker izgubili smo Tebe, Spomin Tvoj pa še vedno živi med nami! Žalujoči ostali Soprog in otroci Akoiščetedelo? Ako išče+e delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine ne pozabite na jpre j pogledati v kolono naših malih oolasov! , SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV I VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU ISCEJO... POMOČI Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da . ste videli tozadevni oglas v Enakopravnosti •% ' ' y V Ura je bila ena po polnoči. Napoleon je pozvonil Con-stantu in se jel slačiti. Meč je odložil na stol, nato je slekel suknjo, jo vrgel po tleh ter za-lučil telovnik in redovni trak na posteljo. Constant je stopil v sobo. "Kje tičiš, bedak? Kopal se bom,' 'je Napoleon zagodrnjal. šel je v kopalnico, ki je bila polna goste pare, zakaj kopel je bila tako vroča, da je drug človek ne bi bil zlepa prenesel. S Constantovo pomočjo se je spustil Napoleon v vodo. Od vročine je skremžil obraz in za trenutek zamežal. Ko se je privadil, je zadovoljno vzdihnil. Kopel mu je bila najljubše okrepčilo in tudi zdravilo. Mnogokrat je sedel v kadi po celo uro, časih še dalj. "Stopi po vojvodo Otrant-skega . . Fouche se ni prav nič začudil. Izza vojne v Egiptu je sprejemal Napoleon svoje tajnike, pribočnike in celo ministre tudi v postelji, pri toaleti ali v kopeli. "Prinesi stol in pojdi." Sobar je odšel. \ Fouohe je bil nedaleč od kadi in je pokašljevaje čakal nevihte. Toda cesar je izpregovoril povsem ravnodušno, z mirnostjo, ki je spravila Foucheja v zadrego : *'Nu, Fouche, razložite mi tvoj nepričakovani nastop v tajnem svetu. Po tem, kar sva bila prej govorila, sem mislil, da boste zagovarjali drugo stališče. Odkod ta preobrat?" "Res je, sicer, da vas je moralo moje vedenje nekoliko iz-nenaditi. Sam sem že težko čakal, da vam pojasnim vzroke." "Ne govoričite, lotite se stva- "Sire, ko ste mi izkazali čast. da ste me zasebno poučfi ® vsem, sem pritrdil vašemu menu, da se poročite z Walewsko. Od tistih dob * pa prišlo na misel . . . "Da je treba princese? Toij nič novega. Na to bi bili nioi"® prej pomisliti!" ■ "Ne sire, mojega mnenja narekovala želja, da spra|' , na vaš prestol potomko vla«^" skega rodu." "A na posvetu ste tako ^ jali." , "Na posvetu sem tako ker nisem mogel povedati P vega vzroka. Če bi ga bil, b) bil pregrešil zoper spoštovani do vašega veličanstva." .. "Torej ga povejte zdaJ' upam, da je pameten!" j. "Izvrsten je, site. Moja os®, na želja je bila, da posta«' ^ fica vaša tovarišica ha , inoi^' čustva sem OLl 0 fe Hc ST h. h for 'jo iti lu; a svoja brzd&tl "Ne zvijajte se tako; stvar"®. % govorite!" -j ,> "Govorim, sire: grofica^,, in nosna. Pet mesecev, misli®" "Pet in pol." , ^ in te«* storitii^^ za oklic • •' dva "re iVo- "če se oženite z njo -vendar ne bi mogli kler ne poteče rok Ijavljenje njenega zakona in za javni Trajalo bi kakšna Ni »s-Vrt ca (Dalje prihodnjič) oglašajte v—- "ENAKOPRAVNOST* Proves Wonder^ For Itching Sklg To soothe itching, burning skto. medicated liquid ZEMO—a formula backed by 80 years con ^ ous success! For ringworm s^PJ^e« eczema, athlete's foot or due to external cause, apply freely. Soon the discomfort disappear. Over 25,000,000 Bold. One trial convinces. Onv ,ZE«lO Also 60)i and $1.00. lie 11 je naslov novi knjigi ki jo je spisal y angleščini slovenski pisatelj louis adamič Cena knjigi je $2.50 in nabavite si j® lahko v našemu uradu. IŽa H SV, ■t 1 'ti '(>5 Let Everybody Know You're Investing j* 10 Percent of Your Income in War ' The attractive red, white and blue window sticker, plctor#^ \ the new yardstick of patriotism in the War Bond drive throUB,', nation. With the slogan, "Everybody every pay day, ten perctm, ^ Ing the country, patriotic Americans on the home front art ^ Government's appeal for funds with which to help toance the w ^ home which displays the "ten percent" sticker is doing its i Victory for America and the United Nations.: TJio stickers i/0^ trtbuted through Iqc?^ 3K«S Savings ch«irm»|n . ^ ^