GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE „E L K R OJ" MOZIRJE Številka 1 Leto 1987 Glavni urednik: Vida Skok Naklada: 1000 izvodov Tisk: Grafika Prevalje S sklepom št. 421-1/72 z dne 13. 1. 1977 oproščeno plačila prometnega davka. 40 ELKROJEVIH LET DO ELKROJ je prehodila 40—letno razvojno pot od krojaške delavnice do današnje sodobne konfekcijske OZD. Ugotavljamo, da se je vseskozi relativno hitro razvijala in prerastla mnoge svoje tekmece, pa tudi vzornike. Stopnja rasti fizičnega obsega prodaje in proizvodnje v zadnjih 10 letih je znašala v poprečju cca 15%. To nazorno kaže spodnja tabela: PRIKAZ PRODAJE ELKORJA V KOM. Leto Domači trg Izvoz Skupaj Indeks 1976 503.082 107.446 610.528 100 1977 688.188 56.642 744.830 122 1978 772.740 84.380 857.120 140 1979 834.313 73.669 907.982 149 1980 859.233 97.598 956.831 157 1981 899.914 176.080 1.075.944 176 1982 848.657 245.945 1.094.602 179 1983 939.051 438.036 1.377.087 226 1984 862.915 531.832 1.394.747 228 1985 747.946 537.271 1.285.217 211 1986 798.710 581.362 1.380.072 226 1987 plan 930.000 620.000 1.550.000 254 PrerastU nismo samo svojih tekmecev in vzornikov, pač pa tudi okvire svoje občine in republike in postali tržno aktivni in poznani v Jugoslaviji in tudi drugod po svetu. Sodelujemo tudi z oddaljenimi tržišči ZDA in Japonske. Največji obseg sodelovanja pa imamo s tržiščem Zahodne Nemčije. Za prihodnost si zadajamo cilj povečanje tržnega deleža na domačem, še bolj pa na tujih tržiščih. Za takšne ambiciozne cilje bodo nujne kvalitetne kadrovske okrepitve. Med glavnimi razvojnimi dejavniki El-kroja v preteklosti je bila kakovost proizvodnje, ki ji moramo v današnjem času dodati kakovost poslovanja nasploh. Kvaliteta poslovanja, kvaliteta opravljanja vseh poslovnih funkcij postaja glavni razvojni adut Elkroja. V prvih patih mesecih letošnjega leta smo na nivoju DO proizvedli 685.914 kom gotovih izdelkov, kar je 7% več kot smo načrtovali za to obdobje.V TOZD Konfekcija Mozirje je količinski proizvodni plan v tem obdobju presežen za 21% (kooperacija je presegla plan za 49%, hala Nazarje je realizirala 99% in Luče 87% načrtovanih količin za to obdobje. V teh številkah niso zajeti komadi, ki so bili sicer proizvedeni, vendar še ne izročeni v skladišče gotovih izdelkov. V Šoštanju so v tem obdobju izdelali 92.738 kom. izdelkov, kar je podobno kot na nivoju DO, za 7% nad dinamičnim planom za 5 mesecev, kar je posledica tudi boljše produktivnosti dela od pričakovane. Po štirih mesecih poslovanja je bil v tej TOZD plan presežen že za 13%, v mesecu maju pa se močno pozna odsotnost zaradi množičnega nastopa porodniškega dopusta, kar je botrovalo združitvi dveh proizvodnih skupin v eno in s tem nekoliko slabše doseganje plana v zadnjem obdobju. Bati se je, da bo vzpodbudno začeto poslovno leto v tej TOZD zaradi številnih odsotnosti slaše zaključeno, kot bi bilo lahko, oziroma, kot smo pričakovali. V Odžaku in Alibunarju se v zadnjih mesecih količinska proizvodnja močno popravlja in dosega skoraj že planirane okvire. V Odžaku so tako v obdobju jan.—maj izdelali 47.305 kom gotovih izdelkov, kar je 71% dinamičnega plana za to obdobje, proizvodnja v Alibunarju pa znaša v tem času 40.755 kom, kar je sicer le 69% dinamičnega načrta, razveseljuje pa dejstvo, da so po začetnih težavah v mesecu aprilu že dosegli mesečni plan v višini 100% oziroma izdelali Sistematično delo na področju kakovosti prinaša delovni organizaciji mnogo večje razvojne možnosti, vsem delavcem pa tudi novo kvaliteto življenja. Naša delovna organizacija je vseh 40 let nenehno rastla, z njo pa smo rast-li tudi ELKROJČANI. Včasih se zdi, da razvoj naše miselnosti ni dohiteval rasti delovne organizacije. Zaradi tega bomo morali še veliko izobraževati vse zaposlene. Le osveščeni in dovolj izobraženi delavci Elkroja lahko naredimo življenje srečno sebi in prihajajočim generacijam. Čeprav je rojstni dan Elkroja 12.maj, bomo praznovanje 40—letnice premaknili v september in ga združili s praznovanjem občinskega praznika. Ko bomo podrobneje obdelali prehojeno pot in se spomnili vseh pomembnih dejavnikov, ki so vplivali na to, da je E!kroj danes to, kar je. 14.028 kom hlač. Tako so okrepitve strokovno podkovanih ljudi na teh lokacijah obrodile sad in upamo lahko, da se bodo do konca leta tudi kumulativno približali letnemu planu. Bolje od količinskega je dosežen finančni plan za to obdobje tako v Šoštanju kot Odžaku in Alibunarju, kar pomeni, da se proizvajajo dražji artikli od načrtovanih. Glede na gibanja v juniju bomo v obdobju januar—junij izdelali skupno okrog 820.000 gotovih proizvodov, kar pomeni približno 5 % preseganje načrtovanih količin. Kljub predvidenemu preseganju dinamičnega plana v celoti, pa bo za okrog 15% pod planom proizvodnja za konvertibilni izvoz, saj se močno poznajo odpovedi nekaterih tujih partnerjev, bodisi zaradi slabše prodaje v ZRN ali pa zaradi iskanja cenejših storitev v drugih državah. Izpad se poskuša nadoknaditi z iskanjem novih poslovnih partnerjev, vendar pridobivanje novih tržišč zahteva določen proces in s tem določen čas. Izpad proizvodnje smo v lastnih proizvodnih kapacitetah nadomestili s proizvodnjo za domači trg in to tudi že s proizvodnjo za sezono jesen— zima, zato se doseganje proizvodnih načrtov razlikuje od doseganja prodajnega načrta za domači trg, ki je bil po petih mesecih količinsko dosežen z 90%, do konca junija pa pričakujemo še za kak % izboljšano doseganje količinskega plana prodaje. Še vedno nam predstavlja ozko grlo pranje in likanje, zlasti v tem času, ko je izredno aktualen jeans v številnih različicah pranja. Tako pričakujemo po šestih mesecih kljub doseženim višjim povprečnim cenam od pričakovanih, izpad realizacije v vrednosti 320 mio din na domačem in dodatnih 190 mio din na tujih trgih, kar predstavlja dodatne probleme ob že tako težki likvidnostni situaciji. Finančni rezultat je po novem obračunskem sistemu, ko imajo velik vpliv na končni rezultat učinki revalorizacije, teže napovedovati kot doslej. Glede na to, da nismo v celoti realizirali predvidene prodaje, stroški pa so po večini šli svojo pot, pričakujemo ob polletju realno nekoliko slabše poslovne rezultate kot smo jih beležili v prvem kvartalu letos. Podobna gibanja smo v tem obdobju beležili tudi v lanskem letu. Kaže, da se je situacija na tržišču bistveno menjala, da je tudi v količinskem pogledu (ne samo dohodkovnem) prevladala sezona jesen—zima. Tako nas tudi letos, podobno kot lani, pogled na zaključene komade za sezono jesen—zima navdaja z optimizmom, čeprav se bo potrebno prav na vseh področjih dela za realizacijo zaključenih komadov prav Kaj nam obeta zaključek prvega polletja? pošteno potruditi.Ob vsem tem pa ostaja zahteva, da cilje realiziramo kar z najmanjšimi stroški, predvsem pa s premišljenimi akcijami in s tem hitrim obračanjem kapitala. Vida Skok REKORDNA PRODAJA ZA SEZONO JESEN-ZIMA 1987 V mesecu marcu smo zaključili prodajo za jesen-zimo 1987. Prodaja je bila organizirana preko sejmov in posebnih akcij na področju celotnega jugoslovanskega trga. ELKROJ je s svojo pestro kolekcijo dobro izbranih modelov uspel prodati rekordno količino 534.460 komadov. Planirana prodaja za jesen—zimo 1987 je bila 413.815 komadov, se pravi, da smo prodali 120.645 komadov več, kot je planirano. Če pa primerjamo prodajo jesen—zima 1986, ko smo prodali 398.818 komadov, vidimo, da je letos prodanih 135.642 komadov gotovih izdelkov več. Po posameznih prodajnih območjih je procent prodaje rastel približno enako, čeprav sta tu Slovenija in Hrvaška skupaj najmočnejši, kar pa je glede na lokacijo matične firme razumljivo. Seveda pa je ugodno presenetil teren Beograda in Vojvodine, ki je kljub zmanjšanju prodajnih mest še vedno samostojno področje na prvem mestu. V kolekciji so se najbolje prodajale moške hlače 230.000 kom., ženske hlače 103.000,fantovske hlače 66.000, dekliške hlače 56.000, kljub relativno visokim cenam pa tudi otroške, saj je prodanih preko 77.000 kom. Od materialov je kljub temu, daje to kolekcija za jesen—zimo prodano preko 90.000 komadov iz jeansa. Poleg hlač so se letos prvikrat pojavile v prodaji tudi srajce iz jeansa, podložene jakne iz jeansa in smučarski pajaci. Majhne testne kolekcije novih artiklov so pokazale, da so pravilno izbrane, saj so nekateri artikli kljub prvi predstavitvi prodani preko 3.000 kom in ne manj kot 800 komadov. Rekordna prodaja pa je za vse nas velika obveza, kajti zelo težko bo vse prodane artikle pravočasno in kvalitetno izdobaviti tržišču. Problem se začenja že pri nabavi kvalitetnih tkanin, kajti na trgu primanjkuje kvalitetne preje, ki je na žalost iz uvoza. Zavedati se moramo, da v težki situ- aciji, v kateri se nahaja naše tržišče, slabo blago ne bo našlo poti do potrošnika, blago, ki pa bo obležalo v trgovinah neprodano je še vedno naše in se nam na koncu sezone naša neposlovnost lahko krepko maščuje. Ker izredno radi izrekamo samo kritike, bi bilo pošteno, da tokrat pohvalimo vse tiste, ki so sodelovali pri ustvarjanju kolekcije, vse komercialiste na terenu in doma. V veliko zadovoljstvo pa nam bi bilo, če bi na koncu sezone na tem mestu lahko brali pohvale o tem, da smo vse prodano blago pravočasno in kvalitetno dali na trg. Vse to pa smo dolžni narediti zaradi ELKROJA in nas samih—pa upajmo, da se nam bo to tudi izplačalo. Rudi Pur NOVA PRODAJALNA V SLOVENJ GRADCU Od petka 24. aprila 1987 je Elkroj bogatejši še za eno prodajalno. V cilju boljše ponudbe smo v Slovenj Gradcu odprli novo prodajalno. Prodajalna je locirana na novem avtobusnem postajališču, kjer se preko celega dne giblje veliko potnikov. Lepo opremljena prodajalna ima 65 m2 prodajne površine. To je že šesta prodajalna ELKROJA. Tako imamo sedaj poleg Nazarij trgovine še v Tržiču, Šoštanju, Alibunaru, Odžaku in Slovenj Gradcu, skupaj z Modo Celje pa imamo v Celju prodajalno formula EL. Ob priliki otvoritve je bila pred prodajalno manjša modna revija, katero si je ogledalo preko 200 gledalcev. FORMULA EL” Promet v trgovini je v prvih dneh poslovanja pokazal, da je bila naložba v trgovino smotrna. Tudi v bodoče bi bilo pametno vlaganje v lastno prodajno mrežo, toda samo v krajih, kjer je obstoječa ponudba slaba, tako, da ne škodujemo in ne konkuriramo obstoječi prodajni mreži. Trgovina v Slovenj Gradcu zaposluje 4 delavke, odpiralni čas pa je enak kot v Šoštanju in Nazarjih. Če vas vodi pot preko Slovenj Gradca, si je trgovino formula EL vredno ogledati. Rudi Pur Med interventnim zakonom in družbenim dogovorom Prav gotovo ga ni med nami, ki tako ali drugače ne bi podoživljalproblematike delitve osebnih dohodkov v letošnjem letu, saj je bilo o tem veliko govora. V letošnjem letu si je namreč naša zvezna vlada zadala za osnovno nalogo dokončno zajeziti pretirano potrošnjo, ki je po mnenju nekaterih eden glavnih krivcev za tako visoko inflacijo in izdala več zakonskih predpisov, ki naj bi področje potrošnje spravili v normalne okvire. Tako smo v začetku leta dobili tudi interventni zakon, ki določa, da se morajo OD v letošnjem letu gibati v okvirih povprečja lanskega zadnjega kvartala. Šele po ugotovitvi rezultatov periodičnega obračuna se lahko ti OD povečajo za % porasta produktivnosti dela oziroma za % porasta primerljivega dohodka z lanskim zadnjim kvartalom (obvezno se uporabi %, ki je manjši). Odstopanj od določil interventnega zakona ni, daj so strogo predpisani obrazci, po katerih se izračunava možna masa sredstev za OD. V naši DO so rezultati po I. kvartalu omogočili rahel dvig osebnih dohodkov v tem drugem kvartalu. Dejstvo nannječ je, da je zakon udaril po vseh subjektih linearno, počez, ne upoštevaje specifičnost posameznih OZD. Za nas je osnova lanskega zadnjega kvartala, ki je že po pravilu dohodkovno najmočnejše obdobje v letu, predstavljala precejšnjo oviro, saj smo le z največjimi napori, ob za prvi kvartal nadpovprečnih poslovnih rezultatih, le s težavo presegli rezultate predpisane osnove in tako uspeli le delno ,,popraviti" OD v tem obračunskem obdobju. Najbolj težo zakona občutijo v TOZD Konfekcija Šoštanj, kjer so kljub precej boljšim poslovnim rezultatom in večjemu % možnega povišanja OD nominalni OD ostali na zelo nizkem nivoju, zaradi „sla-be” osnove iz lanskega zadnjega kvartala, ko se je tu zaposlilo veliko novih delavcev, ki so prejemali zajamčeni OD oziroma dosegali nizke individualne učinke, kar kroji usodo njihovih OD še v letošnjem letu. Interventni zakon je povzročil veliko zmede in nezadovoljstva med zaposlenimi po vsej Jugoslaviji, Zato so se posamezne republike bolj ali manj spretno in bolj ah manj hitro oprejele 16. člena tega zakona, ki pravi, da interventni zakon velja tako dolgo, da se bo področje razporejanja dohodka enotno uredilo s posebnimi družbenimi dogovori—in pripravile ustrezne predloge za bolj demokratično in stimulativno delitev dohodka in čistega dohodka. Slovenski družbeni dogovor je bil sprejet na skupščini 22.5. letos. Kot osnovo za delitev dohodka in čistega dohodka postavlja tako imenovano mero uspešnosti, ki je izražena z razmerjem med čistim dohodkom OZD in družbeno pričakovanim čistim dohodkom, ki bi ga OZD dosegla, če bi poprečno uspešno uporabljala poslovna sredstva s katerimi razpolaga ter če bi delavci prejemali povprečne osebne dohodke in povprečna izplačila za skupno porabo. Mera uspešnosti (m) tako pove našo stopnjo uspešnosti, če je m 1 pomeni, da smo nadpovprečno, če pa je m -> 1 pomeni, da smo podpovprečno uspešni. OZD, ki bodo izkazovle nadpovprečne rezultate po tej formuli in hkrati zagotovile nadpovprečno stopnjo akumulativ-nosti, bodo lahko izplačevali tudi nadpovprečne osebne dohodke in obratno. Dobljena vrednost „m” se pretvori po posebni tabeli v količnik ,,u", ki je osnova za izračun mase sredstev za OD in za izračun možne mase sredstev skupne porabe. Količniku se lahko »popravi" tudi na račun večjega izvoza oziroma doseženega neto deviznega učinka. Osebni dohodki OZD bodo tako v bodoče odvisni od doseženega čistega dohodka, torej od boljšega finančnega rezultata, od gospodarjenja s sredstvi ter od doseganja učinkov pri izvoznih poslih. Osebni dohodki se bodo po DD delili na dva dela in sicer v obliki OD iz naslova živega dela in OD iz naslova gospodarjenja z družbenimi sredstvi oz. minulega dela. OD za živo delo vsebujejo OD na podlagi zahtevnosti del in nalog, delovne dobe in uspešnosti posameznika in DO in se bodo izplačevali v obliki akontacij, medtem ko se OD iz naslova minulega dela izplačujejo v obliki poračunov ob periodičnih in zaključnem računu, glede na izračunano mero uspešnosti, v ustreznem obračunskem obdobju. OZD bodo na podlagi vnaprej objavljenih podatkov in ocen ustreznih upravnih teles in predvidenih rezultatov poslovanja izračunavale maso sredstev za OD za naslednji kvartal v dveh delih in na tej osnovi določale akontacije OD za živo delo za posamezni obračunski mesec. Mera uspešnosti in s tem možna masa sredstev za izplačilo OD se izračunava za vsako TOZD in DSSS posebej, dobljena skupna masa pa se nato lahko (če smo tako opredelili v SSA) porazdeli, torej usklajuje na nivoju Na podlagi znanih podatkov za 1. kvartal letošnjega leta smo za Elkroj ugotovili mero uspešnosti, kije večja od 1. To obenem pomeni, da bi v primeru veljavnosti DD lahko izplačali tudi višje OD, kot smo jih v tem obdobju. Glavnina razlike izvira iz izračuna OD iz naslova minulega dela, ki pa gaje možno izplačati šele po izračunih reultatov periodičnega in ZR in to takrat, ko bodo z družbenim dogovorom usklajeni akti DO (rok do periodičnega obračuna po stanju 30.9.). Družbeni dogovor tako prinaša nekatere pozitivne spremembe v področje delitve dohodka in je vsekakor primernejši od interventnega zakona. Da bi ga lahko začeli uporabljati (za izplačila živega dela), moramo v prvi vrsti opredeliti v planskih aktih za letošnje leto nekatera osnovna izhodišča iz DD. Usklajenost planskih aktov z določili DD potrjujejo posebni občinski odbori za spremljanje izvajanja DD. Lahko si torej obetamo bolj življenjski pristop k delitvi dohodka in Smo v času, ko se gospodarska in družbena kriza vse bolj poglablja, obenem pa povečuje splošno in osebno nezadovoljstvo. Takšno krizno obdobje je posledica številnih neurejenih razmer in odnosov, ki imajo svoj vzrok v notranjih in zunanjih slabostih. In delček takšnega stanja predstavlja tudi delovna organizacija Elkroj. Da bi čim-prej odpravili neugoden položaj delovne organizacije, moramo stalno analizirati naše notranje slabosti in iskati ter predlagati takšne spremembe, ki nas bodo vodile v boljši jutri. Nekaj takšnih sprememb smo sprejemali tudi na zadnjem referendumu, ki pa je bil žal v TOZD Konfekcija Mozirje in delno v DSSS negativno izglasovan. čistega dohodka in to prav kmalu, če seveda ne bo prišlo (kot se ponekod že razpravlja) do ukinitve 16. člena interventnega zakona, ki dovoljuje urejanje delitve dohodka z DD. S tem bi bili spet za nekaj časa zavrnjeni vsi napori in prizadevanja za bolj demokratično ureditev delitve po delu. Upamo lahko samo, da bo odbor udeležencev družbenega dogovora dovolj močan, da bo vzdržal pri uveljavljanju DD v praksi. Vsekakor upoštevanje DD ne pomeni, da bomo lahko OD poljubno delili, temveč bodo le—ti odvisni od nas, od naših prizadevanj za boljše poslovne rezultate in doseženih rezultatov v primerjavi s podskupino dejavnosti in gospodarstvom kot celoto. Če nič drugega, ponuja se možnost bolj stimulativnega nagrajevanja ob doseganju bolj šili rezultatov. Za to pa se vsekakor splača truditi. Vida Skok Izid referenduma ni samo odraz strokovno utemeljenih sprememb in predlogov, ampak tudi odraz splošnega zadovoljstva oz. nezadovoljstva kolektiva. a). TOZD Konfekcija Mozirje Kot je že znano, so bili rezultati referenduma naslednji: Za spremembe statuta TOZD je bilo 41,9% ZA in 43,0% PROTI. Za spremembe samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v TOZD je bilo 38,8 ZA in 45,9% PROTI. Za sprejem statuta DO je bilo 42,6% ZA in 44,1% PROTI. Pomembnejši vzroki za neuspeli referendum Za spremembe samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo je bilo 40,1% ZA in 46.2% PROTI. Pri analizi vzrokov za neuspeli referendum smo prišli do naslednjih zaključkov: 1. Tradicionalno nasprotovanje med delavci v neposredni proizvodnji in delavci v DSSS je v delovni organizaciji El kroj še bolj izrazito. Prihaja do precejšnjega nezaupanja delavcev iz neposredne proizvodnje do dela delavcev v DSSS. To nasprotovanje je prisotno že dalj časa in nastaja zaradi različnih vzrokov (nepravočasna, slaba pa tudi različna informairanost kolektiva o nekaterih pomembnejših namerah za poslovno odločanje, premalokrat poudarjena vloga in pomen delavcev v DSSS, slabša disciplina v DSSS, neuresničene obljube do nekaterih investicijskih vlaganj. itd.). Pri tem je potrebno podčrtati, da moramo slabosti, ki izhajajo iz slabega dela delavcev DSSS čim-prej odpraviti, da pa so delavci DSSS, ki opravljajo dela skupnega pomena neobhodno potrebni, tako, da brez enih in drugih ne more funkcionirati delovna organizacija kot poslovni sistem. 2. Ne preveč enotno (celo različno) posredovanje in tolmačenje predlaganih sprememb od strokovnega kolegija do samoupranih organov in ostalega kolektiva. Ta neenotnost je po vročila tudi različno opredeljenost delavcev do predlaganih sprememb samoupravnih aktov. 3. Premajhna angažiranost strokovnih služb DSSS in TOZD, samoupranih organov in DPO TOZD za prenašanje pravih in točnih vsebinskih sprememb in predlogov med delavce kolektiva. Namreč nerazumljivo je dejstvo, da delavci TOZD niso bili za sprejem statuta DO, ki ga doslej nismo imeli, da niso bili za spremembe statuta TOZD in spremembe samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v TOZD, ki se nanašajo zgolj na spremembe v zvezi z razširitvijo glavne dejavnosti (proizvodnja trikotaže), racionalizacijo delegatskega načina dela (ukinitev odbora za gospodarjenje, ker to funkcijo opravlja delavski svet), povečano odgovornostjo delegatov samoupranih organov in vodje TOZD in uskladitvijo nekaterih določb z Zakonom o sanaciji, Zakonom o razširjeni reprodukciji in minulem delu in Zakonom o splošni ljudski obrambi. 4. Apriori odklanjanje nekaterih novosti v predlagani organizacijski strukturi delovne organizacije, pri tem pa se ne zavedamo, da le—te odpravljajo veliko slabosti, ki so bile ugotovljene v obdobju, ko je Elkroj zelo slabo posloval in še danes zmanjšujejo rezultate poslovanja. Pri tem ne gre za nobeno drugačno povezovanje z Odžakom in Alibunarjem, kot je obstoječi na- čin dela, ampak želimo znotraj TOZD Konfekcija Mozirje, TOZD Konfekcij ja Šoštanj in DSSS vzpostaviti učinkovitejšo povezavo poslovnih funkcij med seboj in jasnejše odnose in razmejitev odgovornosti po posameznih področjih dela. Tudi pomočniška dela in naloge direktorja delovne organizacije v DSSS ne smejo biti ovira za predlagane spremembe samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo, ker istočasno ukinjamo vodje sektorjev. Če pa se pri tem razmišlja na povečano zaposlovanje, pa je potrebno poudariti, da bomo reševali zaposlovanje z vsakoletnimi načrti in bomo na novo zaposlovali samo tam, kjer je to nujno potrebno. Omembe vredno je tudi dejstvo, da organizacije ne spreminjamo vsako leto, ampak služi za daljše obdobje kot sredstvo za racionalizacijo dela, kar nam omogoča uresničevanje razvojnih ciljev. 5. Poslabšana ekonomska situacija delovne organizacije v preteklih dveh letih in s tem dosežena nižja raven osebnih dohodkov kljub temu, da se stanje počasi izboljšuje, deluje še vedno zaskrbljujoče za mnoge delavce in negativno vpliva na kakršnekoli spremembe poslovnega sistema. 6. Določeno število delavcev iz neposredne proizvodnje je bilo nezadovoljnih zaradi pravkar izvajanih ukrepov na področju ukinjanja nekaterih dodatkov, ki nimajo samoupravne osnove (dodatek za delo za večjem številu strojev). Nemogoče je koristiti določene pravice, če jih ni v samoupravnem sporazumu. Nezadovoljstvo iz navedenega razloga se je prav gotovo odrazilo tudi na referendumski rezultat. 7. Splošna gospodarska in družbena kriza ter dogodki v okolici (Toper Celje, LIK Savinja Celje) so usmerili nekatere delavce na podobna razmišljanja in delovali zelo negativno na referendumski izid. Težko je enačiti dve delovni organizaciji med seboj po slabostih in težavah, če ne vemo, kakšni so bili vzroki za takšno stanje. V našem primeru je tako enačenje odvečno. Največkrat so ravno pozitivno naravnane spremembe tiste, katere so nujno potrebne, da se delovna organizacija reši težav in začne uspešneje poslovati. 8. Omejevanje osebnih dohodkov zaradi pred kratkim sprejetega intervencijskega zakona ter nekatere dezinformacije, da bo potrebno vračati že izplačane osebne dohodke za nazaj, je dalo svoj pečat mnogim delavcem za negativno odločitev. b) Delovna skupnost skupnih služb Referendumska izida sta bila naslednja: Za spremembe statuta DSSS je bilo 50,5% ZA in 44,7% PROTI Za spremembe samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v DSSS je bilo 47,6% ZA in 47,6% PROTI. Pri analizi vzrokov za delno uspeli referendumski rezultat so ugotovljene podobne okoliščine kot pri TOZD Konfekcija Mozirje s tem, da se je tu mnogo bolj odrazilo, kako slabo in pomanjkljivo (tudi različno) prenašamo skupno dogovorjene naloge strokovnega kolegija na ostale delavce DSSS. c) TOZD Konfekcija Šoštanj Referendumski izidi so bili naslednji: Za spremembe statuta TOZD je bilo 66,9% ZA in 12,2% PROTI Za spremembe samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v TOZD je bilo 69,9% ZA in 9,7% PROTI. Za sprejem statuta DO je bilo 69,4% ZA in 10,2% PROTI. Za spremembe samoupravnega sporazuma o združitvi v DO je bilo 68,9% ZA in 10,2% PROTI. Delovni kolektiv iz Šoštanja je torej sprejel spremembe samoupravnih aktov v predlagani vsebini in s tem dokazal, da je razumel bistvo predlaganih sprememb in zaupal v delo strokovnih služb. Na osnovi vsega povedanega mi dovolite, da še enkrat poudarim nekatere najpomembnejše cilje, ki jih želimo doseči s predlaganimi spremembami samoupravnih aktov: 1. Večina sprememb, ki jih prinašajo predlagani samoupravni akti, izhajajo iz zunanjih vzrokov, torej iz spremenjene republiške in zvezne zakonodaje. Vse to pa nam obveznost, da se z njo uskladimo. 2. Z organizacijskimi spremembami želimo odpraviti nekatere slabosti, ki že nekaj časa zmanjušujejo učinke delovne organizacije, pri tem pa ne posegamo na spremembe organiziranosti izven Slovenije. 3. Premalo se zavedamo, da postaja delovni kolektiv Elkroj srednje velika delovna organizacija, z upoštevanjem kooperacijske porizvodnje pa že kar večja delovna organizacija in to zahteva nekoliko spremenjen način vodenja in odločanja, v kolikor želimo uresničiti naše razvojne cilje. Tu je potrebno izpostaviti predvsem kadrovsko komponento. 4. Z razdelitvijo celotne poslovne aktivnosti delovne organizacije na štiri področja dela in skupno razvojno enoto želimo doseči učinkovitejšo povezavo med poslovnimi funkcijami delovne organizacije in jasnejše odnose med njimi, kar nam daje potencialne možnosti za številne racionalizacije. 5. Nimamo namena organizirati kolektivni poslovodni organ (KPO), ampak postaviti demokratičnejši način vodenja in odločanja z mnogo jasnejšo opredeljeno odgovornostjo in to v obliki direktorja DO in štirih njegovih pomočnikov (dva sta že sistemizirana) s tem, da prevzamejo te funkcije nekateri od vodij sektorjev, vodje sektorjev pa istočasno ukinjamo. To pomeni, da se število zaposlenih pri tem ne bo nič povečalo. 6. Projektni način dela mora postati osnovna oblika razreševanja številnih problemov, ki tarejo delovno organizacijo in to iz obstoječih kadrovskih potencialov. 7. Nujno so potrebne nekatere kadrovske rešitve na področju izvoza, nabave, kontrole vhodnih surovin in materialov, obveščanja delavcev in izterjave do kupcev, saj se na teh področjih pojavljajo že velike posledice v obliki zmanjšanega dohodka in slabe informiranosti kolektiva. Prepričan sem, da bo ta prispevek razčistil nekatera še doslej nerazrešena vprašanja v zvezi s predlaganimi spremembami samoupranih aktov. Pomočnik direktorja za OIS zadeve Finkšt Franc dipl. oec. VOLITVE V ORGANE UPRAVLJANJA Dne 25.5.1987 smo imeli v naši delovni organizaciji volitve v organe upravljanja. Izvolili smo naslednje delgate: 1. DELAVSKI SVET DO ŠTIGLIC Jože ŠTRUCL Zora URLEP Tomaž BELE Vida FLUDERNIK Breda FLUDERNIK Marija GLOBOČNIK Mira JANKO Alojz ŠAPONJČ Dragoslav VALENTIČ Ivan ŽEMELJ Milica BORŠNJAK Franc FERENČAK Erika MATKO Matilda OŠLAK Ana 2. SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA DO OCVIRK Mija BANKO Vilma IRMAN Marija STERMECKI Darja POZGANJE Andreja 3. SKUPNA DISCIPLINKSA KOMISIJA DO JERAJ Mimica KOKAL Irena KOLAR Janez GOVEK Marija KOLENC Francka ŠEMEC Marija KERŠIČ Marjana NAGODE Irena TOT Fanika MODRIJAN Lia MUTEC Marija SUPIČ Ljubo ŽAGAR Venčeslav 4. DELAVSKI SVET TOZD KONFEKCIJA MOZIRJE ATELŠEK Jožica BELE Marija BRIC Ivanka ČEPLAK Ančka H REN Franc HODNIK Minka KLADNIK Marinka KOKOVNIK Fanika VE LAM Marta ZAČNIK Martina ZAKRAJŠEK Zdenka 5. SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA TOZD KONFEKCIJA MOZIRJE FUŽIR PUNCER Breda GRUDNIK Erna KORPIVA Lidija MAROVT Francka NAVODNIK Francka PEČNIK Dora PINTARIČ Gizela 6. DELAVSKI SVET TOZD KONFEKCIJA ŠOŠTANJ BORŠAK Franc DREV Ivica FERENČAK Erika FLORJANČIČ Jelka KLANFER Marija KRAJNC Branka LUBŠINA Karmela OŠLAK Ana RAMŠAK Štefka REZONIČNIK Andreja SLAMEK Kristina 7. SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA TOZD KONFEKCIJA ŠOŠTANJ HEINDL Alojzija KONČNIK Marija POŽGANJE Andreja VEITHAUSER Marija ŽULA Jožica 8. DELAVSKI SVET DSSS DEŠMAN Jana GABER Marija KOPUŠAR Simon POZNIČ Joža REMIC Franjo ROJTEN Jelka SUPIN Darinka ŠOLAR Minka ZAVOLOVŠEK Angela 9. SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA DSSS: LEVAR Helena MAROVT Ela PIKL Anja PLANOVŠEK Magda SLAPNIK Viktor Krivec Marija, dipl. iur. Razpis kadrovskih štipendij za šolsko leto 1987/88 v DO ELKROJ Mozirje TOZD Konf. Mozirje za poklic st. zahtevnosti št. štipendij konfekcionar II. IV. 30 konfekcijski tehnik V. 4 konfekcijski inženir VI. 4 dipl. konf. inženir VII. 2 TOZD Konf. Šoštanj konfekcionar II. IV. 10 konf. tehnik V. 2 konf. inženir VI. 1 DSSS dipl. ekonomist dipl. ekonomist — smer VII. 2 računalništvo VII. 1 Ekonomski tehnik V. 2 Prijave za štipendije (Obr. SPN—1) sprejema splošni sektor Do Elkroj Mozirje do 15.7.1987. Fluktuacija zaposlenih v DO Elkroj Mozirje v prvih 4 mesecih letošnjega leta OBRATNA AMBULANTA PRIŠLI zap. št. Priimek in ime TOZD Konf. DSSS Poklic 1. Podrižnik Zofka DSSS ekonomski tehnik 2. Dogaris Ludvik Mozirje NK delevec 3. Zavratnik Neža 4. Starčevič Radmila " 5. Kosmač Ivan KV voznik 6. Šinkar Marija " KV krojač ica 7. Farkaš Jelka NK delavka 8. Javornik Zdenka KV prodajalka 9. Simič Milič Šoštanj konf. tehnik 10. Rozoničnik Andreja KV konfekcionar 11. Kodrun Marija NK delavka 12. Ahmetovič Emira rudarski tehnik 13. Petraševič Hanifa NK delavka 14. Hodžič Šaha " " 15. Stropnik Silva " KV prodajalka 16. Suljič Azira KV krojač ica ODŠLI zap. TOZD Konf. vzrok št. Priimek in ime DSSS poklic odhoda 1. Karče Igor DSSS predmetni učitelj zaposl. v drugi 2. Levar Franc NK delavec upokojitev 3. Breznik Bernarda ekon, tehnik ostala doma 4. Seidl Štefka Mozirje frizerka delo na DČ 6. Jeraj Marjeta 7. Blaževič Mara 8. Brezovnik Cveta 9. Fale Frančiška 10. Štrogelj Cveta 11. Trogar Pavla 12. Karahasanovič Sabina 13. Omerovič Faketa 14. Jelenko Štefka 15. Sever Marija 16. Srečnikar Andreja 17. Begič Zehida 18. Cvijanovič Gordana 19. Sarajlič Marjana 20. Petraševič Hanifa Šoštanj NK delavka aranž. tehnik gradb. tehnik NK delavka KV krojač ica NK delavka upr. adm. tehn. NK delavka neg. oc. posk. dela zaposl. v drugi DO odhod v drugo DO zaposl. pri zasebni, upokojitev ostala doma ostala doma zaposl. v drugi DO ostala doma Septembra lanskega leta je DO Elkroj sklenila z zdravstvenim domom sporazum, po katerem je določila pristojnega zdravnika za priznavanje bolniškega staleža. Po tem sporazumu je pristojna za priznavanje bolniškega staleža le dr. Ida Kramer, medtem ko se delavci lahko zdravijo pri svojih izbranih zdravnikih. Dr. Ida Kramer je na voljo v delovni organizaciji vsak ponedeljek od 12. do 14.ure. Namen njenih obiskov je, da nudi delavcem razne nasvete, napiše recepte in si ogleda delovna mesta ter pomaga pri razporejanju invalidov ter zdravstveno prizadetih oseb. Po sporazumu imajo delavci El kroj a prednost pred ostalimi pacienti v ambulanti dr. Ide Kramer v zdravstvenem domu Nazarje. Ambulanta je odprta vsak dan od 6. do 13. ure, razen srede, ko je odprta od 13.do 20. ure. Za obrat Luče je določen kot pristojni zdravnik dr. Anton Žunter, ki tudi občasno obiskuje obrat in nudi delavcem zdravstvene storitve. ODLIKOVANJA Na proslavi ob dnevu Osvobodilne fronte občine Mozirje 25.4.1987 sta □rejeli odlikovanje — MEDALJO DELA tudi dve naši sodelavki, in sicer: Poldica ČOPAR in Štefka PAHOVNIK Poldica ČOPAR je prejela odlikovanje za aktivno in prizadevno delo v sindikalni organizaciji, Štefka PAHOVNIK pa za nadpovprečne delovne rezultate, aktivno delo v sindikalni organizaciji ter samoupravnih organih. Obema čestitamo in jima želimo še veliko delovnih uspehov! Iz gornjega pregleda je razvidno, da se je v tem obdobju na novo zaposlilo 16 delavcev, 20 delavcev pa je odšlo iz DO. Iz TOZD Šoštanj je odšlo kar 9 delavcev. Za te delavke je značilno, da so še mlade in da niso bile dolgo zaposlene. V Elkroju bi zaposlili še več delavcev za dela in naloge konfekcionarja, vendar jih ni veliko prijavljenih kot nezaposlenih, vsakega pa tudi ne sprejmemo, ki se prijavi. V tem obdobju smo se povezali s Skupnostjo za zaposlovanje Celje in LIK Savinja Celje, vendar so bili razgovori nauspešni oz. nismo uspeli pridobiti toliko delavcev, da bi jih vozili z avtobusom, stanovanj pa tudi nimamo na razpolago, da bi jih ponudili. Visoka fluktuacija je z ekonomskega vidika zelo draga za delovno organizacijo. Zato bi morali težiti za tem, da se nudijo delavcem taki pogoji dela, osebni dohodki in druge ugodnosti (krediti, stanovanja), ki jih bodo vezali na firmo. Tudi z dobrimi medsebojnimi odnosi lahko marsikdaj preprečimo selitev delavcev iz ene v drugo delovno organizacijo. Marija Miklavc JEANS, JEANS... Čas neusmiljeno hiti, leto je naokoli in že smo se preoblekli v pomladanska oblačila, kmalu pa bomo že čisto poletni. Gotovo je vsakdo opazil, da to sezono prevladuje jeans v vseh možnih kombinacijah. Lahko bi rekli, da je letos oblačilo iz jeansa že obvezno oz. nepogrešljivo. Jeans se predstavlja od tankega jeansa za srajce, letne oblekce, krilca, obvezno kombinirana z belo čipko, do malo kompaktnejšega jeansa za hlače, obleke in standardnega jeansa za hlače, ozka krila in plašče. Najvažnejša pa je seveda barva jeansa, ki je posledica različnih pranj. Vsekakor poleti prevladuje tanek beljen jeans svetlo modre barve in diamantno pran jeans, kije letošnja novost. Tovrstni jeans vsakdo rad nosi, saj je praktičen, prijeten in mehak. Če samo pomislimo, da je John Lewis naredil že leta 1863 za ameriške gonjače govedi prve kavbojke iz jeansa in da se le—ta ohranja in preoblikuje že več kot sto let, potem smo lahko sigurni, da je jeans res jeans! Pa veliko sonca in veselja v jeansu! Urška Ermenc Pregled vozačev in stroškov za prevoz na delo Število Stroški Stroški Relacija delavcev prevoza na dan prevoza na mesec Luče 156 60.000 1.380.000 Nova Štifta 115 60.000 1.380.000 Šmartno ob Paki 27 - - Mozirje 99 — — Šmihel 19 19.809 455.613 Lepa njiva 16 18.471 724.833 Pobrežje 21 10.000 230.000 Podvolovljek 3 2.311 53.153 Žalec 2 1.565 36.000 SKUPAJ 458 172.156 3.959.599 Pregled je sestavljen v mesecu marcu 1987. V aprilu in maju 1987 se bodo prevozi ponovno poražili za 20—30%. Skupaj z Glin Nazarje bomo nabavili nov kombi in skupaj organizirali prevoze v Lepo njivo in na Podbrežje. V noči z 2. na 3. april 1987 je zagorelo na domačiji na Kokaljevem v Lenartu pri Gornjem gradu, kjer je stanovala tudi naša delavka Pavla Mavrič s svojo družino. Ogenj je uničil stanovanjsko hišo, gospodarska poslopja pa so uspeli zavarovati prizadevni gasilci. Tov. Mavričevi je zgorelo pohištvo, posteljnina, obleka, posoda, itd. V delovni organizaciji je stekla solidarnostna akcija za zbiranje pomoči. Delavci v obratu Luče, v TOZD Konfekcija Šoštanj, v TOZD Konfekcija Stroški za prevoz delavcev iz Šmartnega ob Paki se kompenzirajo s stroški drugih OZD, ker se tudi drugi delavci vozijo s pogodbenimi avtobusi El-kroja. Mozirje in DSSS so zbirali denarna sredstva in oblačila. Denarnih sredstev so nabrali za 1.000.000 din. Delavski svet TOZD Konfekcija Mozirje je sklenil, da seji dodeli finančna pomoč iz sklada skupne porabe v znesku 400.000 din. Glede na to, da so življenjske potrebščine zelo drage, so se delavci na zborih odločili, da bodo preko sindikalnih organizacij ponovno zbirali denarna sredstva in ji tako pomagali, da si bo lahko kupila najnujnejše stvari. ŠTAFETA MLADOSTI - TITOVO VELENJE Prav gotovo vsi veste, da je letošnja štafeta mladosti odšla iz Slovenije in sicer z vrha Triglava in da smo jo slovenski mladinci letos obeležili na drugačen način kot vsa leta doslej s prireditvami in problemskimi konferencami v različnih krajih Slovenije, zaključek pa štafeta imela v naši sosednji občini Titovo Velenje. Iz vsake DO v naši občini so odšli po trije delegati mladinske organizacije. Tako smo se udeležile prireditev tudi predstavnice Elkroja. Program seje odvijal v Kulturnem centru Ivan Napotnik, v Nami (razstava likovnih del), v kulturnem domu (filmi), glasbeni šoli (položaj delavcev iz drugih republik). Sindikalni sobi NOP (ekologija), v Rdeči dvorani, pa je bilo živahno vse od 10.00 do 24.ure. Tu so bile postavljene tudi stojnice z.gradivom različnih interesnih področij (ekologija, M DA, inovatorji, zaposlovanje, mirovna gibanja). Če si si hotel ogledati vse, si moral kar urno stopati od ene prireditve do druge, vendar se je splačalo, saj je bilo vse res lepo organizirano in je potekalo po programu, skratka, bilo je lepo! Udeleženke: Romana, Marija Agata SOLIDARNOST NI ZATAJILA PO POTEH XIV. DIVIZIJE Kakor vsako leto je bil tudi letos pohod po poteh XIV. divizije. Na tem pohodu se obujajo spomini na bitke in padle borce, ki so dali življenje za svobodo. Tudi mozirski mladinci smo se udeležili tega pohoda. Zbrali smo se pred občino, od koder smo se s kombijem odpeljali proti Zavodnjam. Tam so se nam pridružili še vojaki iz Celja in Postojne ter teritorijalna iz Žalca. Tretja etapa nam je tu predala prapor. Po končani svečanosti smo imeli kosilo. Kmalu nato smo krenili na pot. Pot nas je vodila od Za vodenj do Belih vod. Pri Žlebniku smo imeli kratek kulturni program, s katerim smo obudili spomin na padlega borca Karla Destovnika Kajuha. Nadaljevali smo pot do Belih vod, kjer smo v šoli prespali. Naslednji dan smo se v deževnem vremenu po krajšem postanku ob spomeniku padlih borcev odpravili proti Šmihelu. Na poti nas je presenetil kmet Konečnik, ki nas je povabil v hišo, kjer smo se okrepčali s toplim čajem. V Šmihelu smo si po kratki proslavi dodobra odpočili. Pot nas je vodila proti Rečici, kjer so nam pripravili zabavo v Zadružnem domu. Tudi zadnji dan je bil deževen. Počasi smo se pomikali proti Ljubnemu. Krajani Ljubnega so nas ob prihodu toplo sprejeli. Proslave, ki so jo organizirali učenci OŠ Š.B. Ljubno/Savinji, seje udeležilo tudi veliko borcev, ki so pripovedovali svoje doživljaje iz NOB. Vseh pohodnikov je bilo 51. Zelo prijetna druščina smo bili, zato je bilo slovo toliko težje. Pohod, kakršen je bil ta, je prav gotovo zanimiv način sklepanja novih poznanstev in prijateljstva, zato si takih pohodov še želim. Pavla Prislan Stanje sredstev na računih spremlja banka in imetnike obvešča z izpiski. Na izpisku praviloma niso upoštevani čeki, ki so bili izdani v zadnjih dneh pred izidom izpiska. V večini trgovin sicer pošljejo čeke v vnovčenje takoj po zaključku delovnega dne, pa tudi naslednji dan ali le enkrat tedensko, če plačil s čeki ni veliko. Zato so izpiski namenjeni predvsem kontroli lastne evidence, kot informacija o vseh izplačilih, ki jih po pooblasitilu opravi banka in o vseh nakazilih na tekoči račun. Radi bi imetnike tekočih računov opozorili tudi na to, da je prekoračitev kritja na tekočem računu prekršek oziroma kaznivo dejanje in banka mora proti kršitelju ukrepati— pri manjših zneskih z začasno omejitvijo poslovanja, pri večjih s prijavo sodniku za prekrške. Z vestnim poslovanjem pa se temu brez težav izognemo. Spremljanje stanja sredstev je enostavno in ne zahteva veliko časa, le—tega pa številne ugodnosti več kot odtehtajo. MLADINKE SO SE IZKAZALE Kako premostiti Tudi letošnje leto so mladinke naše mladinske organizacije izvedle delovno akcijo in očistile del okolice Elkro-ja. V popoldanskem času so očistile zelenice pred Elkrojem. Delavke iz kroji In ice so v času, ko ni bilo dovolj dela, tudi čistile okolico ob Savinji, Prav bi bilo da bi si vsi zaposleni pri-zacevali za čisto okolje. Papir, cigaretne ogorke, ogrizke mečimo v koše za smeti, ne pa po tleh in zelenicah! Le s skupnim prizadevanjem bomo živeli v čistem in lepem okolju. VESTI LJUBLJANSKE BANKE Plačilo s čekom - popoln pregled nad izdatki Pri vseh načinih poslovanja, ki jih tekoči račun omogoča, se marsikdo boji, da bi izgubil pregled o porabljenih sredstvih in porabil več kot ima, zato želimo imetnike tekočih računov seznaniti s pravilnim načinom vodenja evidence. V čekovni knjižici za vsak izdan ček ostane talon z že natisnjeno številko čeka in praznim prostorom za vpis datuma plačila, zneska in upravičenca. Večina imetnikov spremlja stanje sredstev na tekočem računu tako, da imajo celotno evidenco kar na talonih. Na prvem talonu v čekovni knjižici zabeležijo trenutno stanje na računu, potem pa zneske, na katere se glasijo posamezni čeki, vsakokrat odštejejo od prejšnjega stanja. Poleg samih čekov je treba pri tem upoštevati tudi redne obveznosti, ki jih po pooblastilu poravnava banka 8.,18., in 28. v mesecu, glede na vrsto obveznosti in dogovor med občanom in banko. Pravo stanje dobimo, če od trenutnega stanja, izračunanega na osnovi talonov, odštejemo še zneske rednih obveznosti. denarno stisko? Vsakdo se je že znašel pred nepredvidenim i izdatki. Pri iskanju izhoda je pripravljena priskočiti na pomoč tudi Temeljna banka Velenje. Imetnik tekočega računa lahko vloži v enoti banke, kjer ima tekoči račun, prošnjo za odobritev prekoračitve kritja na računu. Pogoj je, da imetnik posluje s tekočim računom že najmanj šest mesecev in da pri tem ni izdal čeka brez kritja. Temeljni kamen za novo proizvodno Kamen je moč videti pred vhodom v podstavka je. halo v Nazarjih je bil postavljen 8.9.1978. staro poslovno zgradbo še danes. Le brez Banka odobrava prekoračitev v višini povprečnega mesečnega priliva na tekoči račun v zadnjih treh mesecih, vendar je gornji znesek dogovorjen z medbančim sporazumom in znaša 60.000,- din. Obrestna mera po kateri bo banka obračunavala obresti od negativnega salda, dokler bo v okviru dovoljenega mejnega zneska je določena s Sporazumom bank o politiki obrestnih mer. Občan mora negativno stanje poravnati v šestih mesecih. Vse podrobnješe informacije dobite v vseh enotah Temeljne banke Velenje, kjer imajo na razpolago tudi vse potrebne obrazce. Ljubljanska banka Temeljna banka Velenje Čeprav nam sonce noče in noče pričarati romantičnih poletnih dni, je pred vrati čas dopustov, čas počitka in nabiranja novih moči za nove delovne napore. Naj vam ta, tako težko pričakovani in zasluženi počitek mine v največjem zadovoljstvu! Poskusite se vživeti v proste dni že prvi dan, kajti prepozno se bo spomniti zadnji dan, da bi lahko dopust preživeli bolje, kot ste ga. Konec meseca pa spet na svidenje! ZAHVALA Ob težki izgubi dragega očeta se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste darovali cvetje in se poklonili njegovemu spominu. Danica Janžovnik ZAHVALA Ob prerani smrti drage mame se iskreno zahvaljujem za darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala sodelavcem iz obrata Luče in likalcem B izmene. Ludvik Dogaris ZAHVALA Ob tragični izgubi malega sina Nejca iskrena hvala vsem, ki so sočustvovali z nami, darovali cvetje, nudili materialno pomoč in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Janiča Hrastnik Sindikalni - dvodnevni izlet Leto je prešlo in kot vsako leto doslej smo tudi letos prvo soboto v juniju organizirali sindikalni izlet. Organizirana sta bila dva izleta, enodnevni in dvodnevni. Tako smo se zbrali 6. junija zjutraj pred ELKROJEM ob 6.uri in krenili dvema zelo lepima dnevoma naproti. Tisto jutro je sonce že ob 6. uri zjutraj tako prijazno svetilo, da nam dobre volje ni manjkalo že tukaj pred ELKROJEM. Krenili smo proti Celju in po avto cesti do Tepanja, kjer smo imeli krajši postanek za pitje kavice. Ob zvokih harmonike smo zapeli par pesmi, se poslovili od udeležencev enodnevnega izleta in krenili proti Mariboru. Tu smo si ogledali tovarno lahkih tkanin MTT in obiskali industrijsko prodajalno. Nadaljevali smo pot do Murske Sobote, kjer je sledila namestitev v hotelu Zvezda in krajši počitek. Ob 14. uri smo nadaljevali pot proti Lemarjem kjer smo obiskali domačijo naše vodje likalnice tov. Gizele Pintarič, ki nas je čakala doma. Po zelo lepem sprejemu, ki ga nikakor nismo pričakovali, smo preživeli celo urico. Pogostili so nas s pravo domačo slivovko, domačim vinom in, kar ne liteto, prekmursko posolanko. Z dobrim apetitom smo pojedli vse in popili kozarec ali dva na zdravje in se zahvalili za prisrčen sprejem. Nadaljevali smo pot proti Hotelu Čarda. Ob zvokih domačega godca smo kosili in do 7. ure zvečer zaplesali prenekatero polko in valček. Sledila je vožnja nazaj do Hotela Zvezda, večerja in zabava ob živi glasbi. Zabavali smo se pozno v noč, naslednje jutro pa smo po zajtrku nadaljevali pot do Radencev. Tu smo imeli dobre 2 uri časa za kopanje ali sprejhajanje po parkih in kosilo v Hotelu Vikend. Nadaljevali smo pot proti Jeruzalemu, kjer je sledila degustacija najboljših vin. Z našim pevskim zborom smo zapeli prenekatero pesem.Dobro razpoloženi smo se pričeli vračati proti domu. Zadnji postanek pri gostilni Metod v Sp. Rečici. Tako sta nam potekla dva dneva v dobrem razpoloženju. Ob koncu bi se rada zahvalila za dobro vožnjo in organizacijo izleta Izletniku Celje, poslov. Mozirje. Vsi, ki smo se udeležili izleta se radi spomnimo dveh brezskrb nih dni, ki sta potekala ob dobri jedači in pijači. Poldica Čopar V ŽIVI BI VAM RADI POMAGALI Želja slehernega med nami je imeti varen dom. Za srečo in toplino družinskega življenja pa se moramo potruditi tudi sami. Svetovalnica ŽIVA vam pri temlah-ko pomaga. Zakaj? Zato, ker v ŽIVI to znamo. V 17 letih našega dela je šlo skozi naša vrata več kot 50.000 ljudi, ki so morda tako kot vi z nezaupanjem zrli na takšno pomoč. Danes nam o tem pišejo in pod njihovimi toplimi pozdravi so že podpisi njihovih otrok. Vsak, ki si želi spoznati primernega partnerja, ima možnost, da mu svetovalnica pri tem pomaga, odločitev za trajno zvezo pa je seveda njuna. V ŽIVI delamo po določenih načelih. Prvo je seveda diskretnost. Veliko ljudi v vašem kraju si je morda našlo partnerja pri nas, toda tega ne veste. Drugo je poštenost. Pričakujemo pošteno izražene želje in odnos. Ne zase, temveč za tistega, ki se je tako kot vi vpisal pri nas. Ljudje nam zaupajo tudi stvari, ki so jim že desetletja ležale na duši. Zato nas ljudje radi obiskujejo še po tem, ko so rešili svoj problem. Morda se vam poraja vprašanje: kdo vse se pri nas vpiše. Odgovorimo lahko, da prav vsi: od mladega kmečkega fanta, kurirja, tehnika, vojaške osebe pa do dvakratnega doktorja znanosti, od mladega dekleta pa do upokojenke. Meja praktično ni. Izpolnjevati morate le zakonske pogoje za sklenitev zakonske zveze. V zadnjem času raste med mladimi dekleti zanimanje za delo na kmetiji pa seveda ne vedo, kam bi se lahko obrnile po nasvet, kje najti fanta z enakimi željami in seveda po možnosti že s posestvom. Te srčno vabimo tudi zato, da naše modernizirane in zdrave domačije ne bi propadle. Naša vrata so na široko odprta. Tudi izven „uradnih ur” se bomo posvetili vašemu problemu, želji ali samo pogovoru o vsem, kar vas zanima. Naša vrata so odprta vsem, ki delajo v Sloveniji, kajti s pomočjo predstavništev v drugih mestih Jugoslavije pomagamo tudi vsem tistim iz drugih republik, ki si žele partnerja iz domačega okolja. V ŽIVI se v zadnjem času trudimo pomagati invalidom, slepim in slabovidnim, gluhonemim ter tudi tistim, ki so imeli v življenju veliko težav in so morali prestajati zaporno kazen ali pa se zdraviti zaradi alkoholizma. Vemo, da je bilo v življenju marsikoga veliko trnja in da poti niso bile vedno gladke in brez ovir. Tudi za te ljudi in njihove stiske imamo veliko razumevanja in posluha. Nič nam ni tuje, kar je človeško! Vsem bomo skušali pomagati in rešiti težave, ki jim sami niso kos, tudi našim zdomcem, izseljencem in zamejcem. In kje nas najdete? Če boste prišli v Ljubljano osebno: za Bežigradom in HranOniški 7/a (za blagovnico Astra), pripeljete se lahko z mestnimi avtobusi št. 12,6 ali 8. Lahko pa nam samo pišete in po pošti vam bomo poslali vse potrebne informacije. Tudi telefonirate lahko na številko 061/313-186. Uradne ure za stranke imamo vsak dan. Od 1.2.1987 pa tudi v Celju v KS Center, Gledališka 2, vsak petek od 16. do 18. ure (nasproti gostišča Turška mačka). rezervirano za smeh „Jaz že pred zajtrkom opravim vsak dan najtežje delo-" ,,A res, kaj pa?" .. Vstanem!" Do ušesa zaljubljeni Brane je pisal Verici pismo: „ Verica. lepo te prosim, poroči se z menoj! ” Naslednji dan dobi odgovor: „Ne morem! Moja mama ima že tako preveč otrok! ” „Jaz znam oponašati vse živali!" „A res? No, a zanš zaječati kot riba, ko jo zaprejo v konzervo?" „Zakaj pa se tako kislo držiš?" ., Preb ral sem knjigo z zelo žalostnim koncem. ” ..Katera pa je ta knjigp?" „Moja hranilna knjižica!" „Kaj pa delajo" vpraša žena moža, ko zagleda atlete. ..Tečejo! Prvi dobi medaljo. ” ..Zakaj pa potem tečejo tudi drugi?" ..Oči, bi ti lahko živel brez mene?" se prilizuje Irenca. ..Seveda, pa še veliko ceneje bi bilo!" Najčešča podoba ELKROJA v zadnjih letih EVIDENCA BOLNIŠKEGA STALEŽA OBČINA MOZIRJE PODJETJE 1983 1984 1985 1986 1 .GUN 7,5 7,3 6,2 6,4 2.GOZD. GOSP. 6,4 6,6 5,7 5,3 3.SMREKA 3,5 3,8 4,3 5 4.VEGRAD 6 6,2 7,6 7,1 5.SKUP. OBČINE 3,8 3,9 4,9 4,2 6.ZKZ 3,3 4,3 4,3 4,4 7.ELKROJ 3,9 4,6 4,7 4,8 8.GORENJE VELENJE 0,3 0,3 0,2 0,3 9.GORENJE NAZARJE 5,7 7,6 8 7,7 10.VEZ 4,4 8,6 5,2 7,1 11.KOVINARSTVO 5,3 5,8 5,1 5,1 12.SAVINJA 2,7 3,6 3,5 4,3 13.CINKARNA 2,7 7,3 6,8 5,2 14. ISKRA 2,3 3,8 4,4 4,3 15.TURIST 5,4 7,8 4,9 4,4 16.OSTALA PODJETJA 3,6 5,3 4,7 4,9 OBČINSKO POVPREČJE 5% 5,2% 5,3% 5,3% Aleš in Luka sta šla robutat koruzo. Zmenila sta se, da bo Aleš lomil storže, Luka pa stražil. Nepričakovano sc je na prizorišču pojavil lastnik in ves sumnjičav vprašal Luko: ..Mule, kaj pa počenjaš?" Ves prestrašen vprašani izjeclja: „Oh nič. verze si izmišljam!” „In kaj si se že izmislil?” „Hmm... ” „A boš povedal?" „Modro nebo in zelena je trava, pazi Aleš, vidi se ti glava!” KRIZE Vedno bolj pestijo nas krize, država pobira nam devize. V proizvodnji matrajo nas kratki roki, material in tudi drugi vzroki. V peglariji gagajo od vročine, šiht nikakor jim ne mine in ob dveh od peglarjev ni vesele Štirne. Hitro dobra volja jih mineva, peglarija pa čedalje bolj sameva. „Vaš sin je vrgel kamen v moj avto!” ..Ga je zadel?” „Na srečo ne!" ..Potem to ni bil moj sin!” reče oče. „Moj sin nikoli ne zgreši! ” Rezervne dele najtežje je dobiti, zato je treba mnogokrat kaj dobrega „za mazanje" storiti. PERO Celje - skladišče D-Per NAGRADNA 192/1987 KRIŽANK 1119872698,1 COBISS a TeTa/TKI laka EnIc-A NEHJfo Lu| L. !)o ll. JULIJA £RWWKM/t vNARIM wau;. PALICA ! Ijrm- 1 K) JEKA Sf(TjCf' KIK BAKU NEREDI A VIJRJJA REtVvAl ČOLN a«abW IreBEL Kis HVALOV. RAKET PANČEVO JLOV. Pfc'SM l/C KolflR JANEZ. T£sW, C AftJ TEHPvS 0$LoV alas A>o*n JftdSKo H. ihE- ZNA|J1Tv- iviKoLA pufiK ITALIJA RM PEK- pRWc. FILM K°H HC p#} P0ZEV j