11h a j a ob ponedeljkih* sredah in sobotah - telefoni: uredništvo 24-73. tajništvo in oprava 21-90 • tekoči rachn pri komunalni banki v kranju 1'-70-l-i35 - letna naročnica 900 din, mesečna 75 din. posamezna stev. 10 din leto xiv kranj, sobota, 28. aprila ttfif A št. 47 IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP -GORENJSKI TISK«. V KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko Pristojnosti' , Zaradi naglega gospodarske. ln političnega razvoja so posi statuti naših občin že mani1: Q*oreli in dobesedno ovirajo ; Posredno uveljavljanje državi] a Ena bistvenih komponent, L **** temelje sedanjim statutom, so krajevni odbori. V času, ho snu. 'Prejemali sedaj veljavne statute na^n naša tedanja raven sposobno-*tt upravljanja in nekatere druge polnosti še niso dopuščale, bi ie takrat prenesli tako široke pravice upravljanja "*>■ slehernega občana. V z pored r. o s težavami in napori, ki smo jih ^egli predvsem na gospodar-^, področju, pa se nam je ka-': W« zavest in sposobnost, da lahko Neposredno upravljamo predvsem v mejah komune. Po tej prehojeni P°ti, katero nam ne more nihče Zanikati, torej lahko trdimo, da >e sleherni občan sposoben uprav- * 'tati in odločati v širših mejah,. Pristojnosti, kakor mu jih sedajo ^ločijo statuti občinskih ljudskih ^ odborov. 2 Vse te težnje državljanov po * Neposrednem upravljanju so bile ^ P°vod, da so občinski ljudski od-^ b°ri pričeli razmišljati o novih statutih. Tako je občinski ljudski *&or na Jesenicah na eni svojih **j že potrdil spremembe in do-\ Polnitve statuta, medtem ko neka- | tere druge občine pripravljajo 1**utke. Razen navedenih razmer, ** terjajo spremembo statutov, je Pomemben vzrok tudi nova uprav-Ho-teritorialna razdelitev. Ta se-v*d* zadeva na Gorenjskem^ le •f* komuni. Sestav nove občine *e bo po združitvi tako spremenil, ni računati na to, da bi še ved-"° lasl}ko veljali stari statuti. Organizacijske spremembe namreč iahtevajo temeljite dopolnitve, tonogo postavk in določb pa bo treba postaviti popolnoma na drugačno osnovo. Povedati kaj več *°nkretnih podatkov o novih sta-0 ^tih teritorialno povečanih ko-\ *p«n, je danes še prerano, ker ti eakajo na nekatere spremembe in potrditve^. Zanimivo pa je, da se ob bodočih statutih pojavlja vpra-^ sanje pristojnosti krajevne samo-% ravc. To je verjetno najbolj ak Ino za statut bodoče občine v adovljici. Ta bo namreč združevala dva znana turistična središča *led in Bohinj, katera po njuni specifičnosti in gospodarski struk-**ri brez dvoma ne moremo izločevati z ostalimi kraji. Sedaj t* se vprašujemo, koliko pristojati dati bodočim krajevnim oi-°rom oziroma Mestnemu svetu Bledu in Bohinju. Nekateri so Vrtenja, da v določanju pristojno-1(* ne kaže pretiravati, ker se s ttrn dejansko vračamo po drugi toti na sistem široke mreže občin-$ Sy> (tedaj še krajevnih) ljudskih $ odborov, ki smo ga imeli pred letii da s tem zanikamo in drobi £ ""J* načela, ki so nas vodila k$ ^ruŽevanju občin. $ Pristojnosti krajevnih odborov riredili svečane sprejeme nosileem šta-fetne palice, ob poteh in cestah, kjer so šle štafetne palice, pa se je povsod zbralo na stotine Gorenjcev, da bi izročili pozdrave ljubljenemu predsedniku Titu. Skupaj so nosilci š ta letnih palic pretekli nad 350 km dolgo pot. predali mladini kranjskega okraja. Na Vršiču jo je v imenu kranjskega okraja prevzel predsednik Občinskega odbora SZDL Jesenice tovariš Roman Tržan, ki jo je predal trem znanim smučarjem, in sicer Zmagi Klofutarjevi, Betki Ravtarjevi in Franciju Mraiku. Na smučeh so jo ponesli naprej v dolino, kjer so jo sprejeli lovci, planinci in pripadniki JLA. V Kranjsko goro so prispeli ob 9.05 uri. Kranjska gora, 14. aprila — Tu se je zbralo precej domačinov, da bi pozdravili nosilce štafetne palice. Na govorniškem odru so se zbrali predstavniki pionirjev, mladine, Socialistične zveze in drugih množičnih in političnih organizacij. Vsi so prebrali pozdravna pisma tovarišu Titu. Republiški štafeti v Kranjski gori se je pridružila še lokalna iz Rateč. Takole so pionirji iz Rateč napisali v pozdravnem pismu: »Pionirji in pionirke, člani pionirskega odreda »Ivana Mežika« iz Rateč, vam tudi letos pošiljamo prisrčne čestitke za vaš življenj- ski jubilej. Zavedamo se, da moramo k razvoju države tudi mi prispevati svoj del, zato vam obljubljamo, tovariš Tilo, da bomo postali dobri državljani.« Stafetno palico so mladi nosili naprej, med njimi pa smo opazili v Kranjski gori tudi 69-let-nega Ivana Troben.ška. kako jc vztrajno tokel z mladimi srni z isto željo. 2e smo bili v Mojstrani. (Nadaljevanje na 8. strani) Po širokih razpravah o škofjeloškem družbenem planu IREDSTVA KRAJEVNIM ODBOROM in ne kmetijskim zadrugam za vzdrževanje gozdnih cest -— volivci so dali veliko spremenjevalnih predlogov — namesto za mostove, so odborniki zglasovali 20 milijonov dinarjev za potrebe trgovine Skozi Naklo je nesel štafeto tudi 84-letni Jože Sorgo VRSlC, 14. aprila - Danes zjutraj ob 7.30 uri so nosilci stafetno palico z goriškega okraja Razprave o letošnjem družbenem planu v škof ji Loki so razgibale vse organizacije, krajevne odbore in prebivalce obeh dolin, zlasti pa v sami Loki. Predlog plana je bil dlvakrat pred volivci. Dvakrat je o njem razpravljal tudi občinski ljudski odbor. Najbolj razgibani so bili zadnji zbori volivcev, na katerih so dajali spremin je valne predloge. Ko so v ObLO sprejeli in proučili vse predloge raznih občinskih organov, društev in organizacij, delovnih kolektivov ter zborov volivcev, so šele o tem razpravljali odborniki obeh zborov ObLO dne 18. aprila in zglasovali končno besedilo. Seveda vseh želja hi potreb niso mogli upoštevati, ker so daleč presegale možnost občinskega proračuna. Pred občnim zborom ObSS Tržič PRIPRAV! dve komisiji sta že zasedali, občni zbor pa bo v sredo, 26. aprila Priprave na letošnji občni zbor Občinskega sindikalnega sveta Tržič so vsekakor temeljitejše kot so bile kdajkoli poprej. Prav gotovo pa jc to rezultat novega načina priprav, ki bo vsekakor zagotovil tudi večje uspehe sindikalnih organizacij v prihodnje. V Tržiču sta doslej zasedali že dve komisiji, In sicer za probleme delavskega upravljanja (navzočih je bilo 3.T predsednikov delavskih svetov, uprav.iih odborov in izvršnih odborov sindikalnih podružnic) ter Komisija za gospodarstvo, družbeni standard in investicije (navzočih jc bilo okoli 70 ljudi). Razen teh komisij bo pred občnim zborom verjetno zasedala še komisija za probleme delavskega turizma In rekreacije, predsedstvo ObSS pa bo skupno s Klubom gospodarstvenikov organiziralo tudi razgovor z aktivom direktorjev o problemih in posledicah, ki jik za naše gospodarstvo prinaša nova delitev dohodka. ^dtem ko je prva komisija (10. dustrije. Problema nadaljnega r'la) razpravljala največ o de- razvoja industrije bi se bilo treba takoj lotiti in vsaj v petih letih izdelati podroben načrt v zvezi s tem vprašanjem. Komisija za gospodarstvo, družbeni standard in investicije je med drugim tudi ugotovila, da nagrajevanje delavcev po učfhku še ne poteka zadovoljivo. Ponekod l^fslizaciji delavskega uprav-kot ekonomski politični sitosti, je bilo na drugi komi-ftajveč govora o delitvi do-Uijr nagrajevanju, stanovanjski Radnji in podobnem. Razen te-t>^a je ta komisija prva načela *ctn preorientacije tržiške in- se še vodno pojavljajo težnje za povišanjem tarifnih postavk, medtem ko drugod, kjer so dosegli že precej visoko stopnjo v sistemu nagrajevanja, lc-tega ne razvijajo naprej. Ista komisija je govorila tudi o razvoju turizma v Tržiču in ugotovila, da je ta gospodarska panoga v njihovi komuni najšibkejša. Prav zaradi tega po bod< morale sindikalne organizacije v prihodnje tudi precej pomagati občinskim organom pri nadaljnjem razvoju turizma. Razen tega je ta komisija razpravljala še o regresih za dopuste delavcem v javnih službah. Čeprav komisija še ni izdelala dokončnega predloga, ali naj dobijo regrese vsi ali samo tisti, ki bodo šli na letovanje, je vendar mnenja, da bi morali sredstva za dopuste prej ali slej zajemati njihovi osebni dohodki. a. a. Osnovna ugotovitev je, da je letos predviden ponovni močan gospodarski vzpon v tej občini. Celotni družbeni bruto proizvod se bo letos znova povečal za 2 milijardi in 812 milijonov dinarjev. Prav tako se bo povečal narodni dohodek za novih 745 milijonov. To pa pomeni povečanje narodnega dohodka za 50.3 odstotka v primerjavi s predlanskim letom in bo dosegel letos 280.183 dinarjev na prebivalca občine. Celotni ostali razvoj in življenje te občine sloni na teh ekonomskih osnovah. Skladno s temi uspehi, ki so v večini uspehi delovnih kolektivov v industrijskih podjetjih, je predvidena razgibana gradbena dejavnost, kulturno in prosvetno življenje, povečanje komunalne dejavnosti itd., kar vse zagotavlja prebivalcem nenehno izboljšanje življenjskih razmer. VOLIVCI SO ODLOČILI Na zadnjih zborih volivcev so največ razpravljali o nekaterih komunalnih delih. Na vseh zborih volivcev so živahno razpravljali tudi o tem, ali naj skrb za urejevanje gozdnih cest prevzamejo kmetijske zadruge ali krajevni odbori. Za vdrževanje gozdnih cest in Vlak je predvidenih letos več kot 4 milijone dinarjev. Toda v prvotnem predlogu ObLO je bila volivcem prepuščena odločitev ali naj ta sredstva, in s tem tudi obveznosti za ta dela ,zaupa- iiii:r pravice vtikati v moje družinske stvari, če otroci spijo pri meni ali ne. Tudi mene ne more nihče prisiliti, da sem zmeraj v stanovanju, da ne smem k materi. Toda stanovanja ne pustim. Če mi pripada, mi pripada. Kam naj sicer dam pohištvo? Težko sem ga spravila skupaj!* se jc hudovala Ce pripada, pripada H »Imate dvosobno stanovanje. . 'i'rije otroci so stalno drugje, ene-.:: ga i ms, te le včasih pri sebi. Večino stanujete pri stari mami, ki g ima lastno hišo. Je to točno,* je g znova vprašal predsednik porav-'J nalnega sveta. 9 »Otroci so moji. Nihče se nima žena in stvar je ostala še zmeraj pri starem. Tiste stanovanje s kuhinjo in dvema udobnima sobama je zaprto po cele tedne, medtem ko se drugi noč in dan stiskajo in celo bolehajo z otroki in starci v tesnih sobah, v mansard-nih in kletnih prostorih. jo kmetijskim zadrugam ali pa krajevnim odborom. Izmed 17. zborov volivcev, ki so pravočasno dostavili svoje predloge, so bili samo na Trati pri Skofji Loki v večini za kmetijske zadruge. Povsod drugje so volivci izglasovali drugo varianto — da se namreč to prepusti krajevnim odborom. Izmed 20. krajevnih odborov bo (Nadaljevanje na 2. str.) Simpozij o nuklearnih gorivih V četrtek, 20. aprila, se je v Radovljici pričel simpozij o nuklearnih gorivih, ki ga je organizirala Zvezna komisija za nuklearno energijo. Simpozija ,ki je v prostorih Grajskega dvora in je zaprtega tipa ,se udeležuje okrog 150 predstavnikov naših treh nuklearnih inštitutov in nekaterih večjih industrijskih podjetij. Namen simpozija je v tem, da si znanstveniki izmenjajo izkušnje in da vidijo, kakšne uspehe smo že dosegli na tem področju. I!llll!lllllll!ililllll!illll!l!l!l!lli!l'i;!:i:rnl;!l!!ll!l!lllim In še en primer: V mali evo- 9 družinski hišici živita lastnika — I zakonca s sedemletnim otrokom % ter šc neka žena podnajemnica, ki ima posebno sobo. Zakonca bi ho- K tela k sebi še staro mamo, ki hi H jima kuhala in pazila tudi na M otroka. Toda zanjo nimata sobe. g Prosila sta ženo, podstanovalko, || naj se izseli, tožila sta in urgirala. §§ Zlasti še, ker jc ta večinoma pri H sorodnikih. Po njunih podatkih ie lani v tej sobi spala samo 15 || krat. Toda žena se močno brani: E »Če mi zakon daje pravico, imam S pravico do svoje sobe*, pravi ona. M S tem sta se morala sprijazniti za- B konca in otrok je zmeraj sam do- P ma in s tem izpostavljen nevar- ^ nosti. Mora jesti suho hrano itd. H Toda — če pripada, pripada! B 2 STRAN SOBOTA, 22. APRDL-A^ NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA —■ 24. aprila 1941 je bil postavljen Franc Kutschcra, namestnik koroškega gaulciter-ja, kot šef Civilne uprave na Gorenjskem /a Gorenjsko in Mežiško dolino ter izdal prvo okupacijsko odredbo, po kateri se lahko /apleni vse premičnine in nepremičnine tistim ljudem, ki so sovražni ljudstvu in državi. (Rlciska nemSka topogra- Občni zbor Gorenjske turistične zveze KRANJ, 21. aprila - Danes dopoldne je bil v prostorih OLO Kranj 4. redni letni občni zbor Gorenjske turistične zveze. Po izvolitvi organov občnega zbora so udeleženci poslušali poročila predsednika upravnega odbora, tajnika GTZ in nadzornega odbora, za tem pa se Je razvila razprava, v kateri so sodelovali predvsem predstavniki posameznih turističnih društev, ki so nakazali vrsto problemov, ki ovirajo razvoj turizma v posameznih krajih ter obširno govorili o pripravah za letošnjo turistično sezono, posebno še o raznih turističnih prireditvah. Občnega zbora se je udeležil tudi predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Danilo Dougan. Velik obisk na volitvah KAMNIK — Volitve v zadružni »vet kmetijske zadruge Kamnik so bile v nedeljo, 16. aprila ob velikem zanimanju članov, ki »o že pretekli teden na vseh 13 proizvodnih okoliših v sodelovanju s krajevnimi organizacijami SZDL predlagali kandidate za skupno kandidatno listo zadružnega sveta. Izvolili so 30 članov kolektiva ob udeležbi 98 odstotkov članov in 30 članov izmed 820 članov zadruge. Volitev so se udeležili 803 člani ali 97 odstotkov. Prvt seja zadružnega sveta bo že prihodnji teden. fija, hrani Mute) revolucij« v Kranju.) j — 20. aprila 1919 se je začel v Beogradu Kongres združitve, na katerem so usta-' novili Socialistično delavsko stranko Ju-| goslavije (komunistov). — 1940 je izbruhnila splošna stavka delavcev aeronavtične industrije v Rakovici, Beogradu in Zemunu. — 22. aprila 1958 se je v Ljubljani začel VII. kongres ZKJ. — April« 1942 so partizani likvidirali na Jesenicah župana Lukmana in Volks-dcutscherja Andreja Jakla s Koroške Bele. Zaradi tega so Nemci postrelili 50 talcev. — Aprila 1943 so partizani pri kropar-skem mostu napadli nemško žandarmerijo in ubili dva žandarja. Zaradi tega so Nemci 19. 4. 1943 na križišču Krop« — Kamna goric« in Podnart ustrelili 10 talcev. IliiillllllllllllllllllHIllilltltMllllilllltlBIIIIIIIIIIIIII..... L/ud/e in dogodk/ iiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiinitiuiuiiiiiiiniiim Poraz stare prakse I Vsa svetovna javnost Jc pretekli Četrtek z občutnim olajšanjem ln z očitnim zadovoljstvom prisluhnila poročilu revolucionarne kubanske vlade, da je intcrvenclonlstlčna zarota doživela popoln neuspeh. Po 72 ur trajajočih hudih bojih so v noči od srede na četrtek sile kubanske vojske do kraja potolkle upornike. Potopile so tudi vse ladje, s katerimi so uporniki hoteli zbežali nazaj na celino, od koder so prišli. V bojih, kt so terjali precej žrtev, so vladne čete zaplenile velike količine modernega orožja — med njim celo težke tanke — ki je vse ameriškega porekla. Zlom zahrbtne zarote, ki so jo skovale ob blagohotni podpori uradnih krogov skupinice emigrantov v ZDA ln nekaterih srednjeameriških državah, znova dokazuje, da se jc stara praksa »državljanskih vojn« preživela tudi na ameriški celini. Zasluge za tako hitro in temeljito likvidacijo intervencije gre v prvi vrst! kubanskemu ljudstvu. Vsi Kubanci so enotno nastopili proti agresiji, čeprav so ameriški strategi močno računali na podporo »notranje opozicije« in na tej zmotni postavki skovali plan za hitro likvidacijo revolucionarnega režima. Razen tega je kubansko ljudstvo v njegovem pravičnem boju podprla tudi vsa svetovna javnost in že ▼ začetku preprečila, da u se dejanski Insplratorji tega »podviga« javno postavili na stran intervencije. Že dosedanja razprava o intervenciji na Kubi v političnem odboru Generalne skupščine jasno kaže, da nI države, ki bi —vsaj javno — skušala opravičevati napad na kubansko neodvisnost. Vsa dotedanja razprava je Izzvenela kot direktni opomin ZDA spričo očlvldne podpore lnterventom. Celo države, ki so izrazito naklonjene ameriški vladi, se v tem primera izmikajo in nočejo direktno podpreti stališča ZDA. Jugoslavija je bila tudi tokrat med prvimi državami v svetu, ki so odločno protestirale proti nas-.-I-i.-mu vmešavanju v notranje zadeve Kiks ln obsodile agresijo. Izjava predsednika Tita o intervenciji na Kubi je izzvala povsod v svetu veliko zanimanje, prav tako tudi govor podpredsednika Kardelja v Zveznt ljudski skupščini. Kljub popolnemu porazu lnterven-tov pa nevarnost še ni minila. Zunanji minister ZDA Dean Rusk Je ie v četrtek izjavil, da Je Intervencija na Kubi »neka vrsta odpora, ki se bo verjetno nadaljeval«. Vse dotlej, dokler bodo ZDA mislile, da Jun jc zato, ker so velika sila, dovoljeno vmešavati se v notranje zadeve manjših, bo še vedno obstajala možnost novih zaostritev. Zato bi morala pf»v Organizacija združenih narodov ostro obsoditi kubansko avanturo ln vsakršno vmešavanje velikih v notraaj* zadeve manjših. Le tako bo na K*a+ bih spet zavladal mir. Le brez vmešavanja blokovskih aH bo Kuba lahko še stopata po fetsfttl p«*t, w jo — kot t« zgovorno pokazali zadnji dogodki — podpira ogromna večina Kubancev. Polom upornikov na Kubi ponovno opozarja vse, ki še žele reševati sv*-tovne probleme s silo, da to ne vodi nikamor. Razplet dogodkov na Kabl bo samo še vzpodbudil vse napredne sile v svetu v boja za enakopravnost in neodvisnost. lUitiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiH Mimogrede v Cerkljah V torek zvečer je bil v Cerkljah občni zbor krajevnega odbora RK, pred katerim je dr. Bohinc govoril o pomenu fluorografiranja, ki bo v prihodnjih dmeh tudi v tem kraju. Isti večer je bil tudi zaključek tečaja Rdečega križa, ki ga je obiskovalo 18 deklet iz Cerkeij im bližnje okolice. Razen predavanj iz zdravstva so bila na programu tudi predavanja in vaje iz pravilne prehrane. Zaključni izpiti so pokazali, da je tečaj zelo uspel. Globok jarek, po katerem teče manjši potok skozi Cerklje, lepemu izgledu kraja prav, nič ne koristi, in to temmanj, ker nekateri domačini vanj odlagajo tudi smptt. Zato so se odločili, da bodo pokrili s cementnimi ploščami vsaj đel od Ljudske milice do Gasilskega doma. Čeprav jim močno primanjkuje potrebnih sredstev, upajo, da bodo to lahko uredili še ta mesec. V Cerkljah praznujejo krajevni praznik 1. oktobra, zato bo tudi največ proslav 20-letnice vstaje v tem času, na katere se v raznih organizacijah in društvih že pridno pripravljajo. V okviru letošnje pionirske akcije »Pionirske igre«, bodo učenci cerkljanske osnovne šole v prihodnjem tednu obiskali vse kraje Kmetijska zadruga, Obrtno podjetje in Trgovsko podjetje iz Cerkeij, so imeli do nedavnega skupno sindikalno podružnico. Toda, ker vsako od omenjenih podjetij zaposluje 30 do 40 delavcev, so se odločili za samostojne podružnice. Imeli so že ustanovne občne zbore in prve seje novih odborov. Po širokih razpravah o škofjeloškem družbenem planu SREDSTVA KRAJEVNIM ODBOROM (Nadaljevanje s 1. strani) tako dobil za ta dela največ KO Log in sicer 600.000 dinarjev, KO Pevno 450.000. Trcbija in Javorje po 400.000, Poljane 360.000, KO Hotavljc 300.000 dinarjev in podobno. To seveda v skladu z ugotovljenimi potrebami. Ta denar, kot so volivci poudarjali, morajo krajevni odbori porabiti samo za te namene. Lahko pa pre-pustijo izvedbo teh del tudi določeni kmetijski zadrugi. ZAHTEVA V JAVORJU Najbolj pa so volivci na zadnjih zborih zavzemali za reševanje posameznih komunalnih problemov njihovih krajev, kar je popolnoma razumljivo. Tako so volivci v Gabrku ugotavljali, da je treba končati cesto v Sopot nisko grapo in na Gabrško goro. Volivci na Trati, v Go-lešiču in pri Sv. Duhu se niso slrinj.ali s predlogom, da bi solo na Trati gradili polna štiri leta. Menili so, da je treba to gradnjo pospešili, ker je šola zelo nujna. Na Logu, v Gorenji vasi in na Godešiču so tudi zahtevali, da je treba tam urediti avtobusna postajališča. Volivci v Stari Loki 80 predlagali, naj bi znižali pror.i. unske rezerve za načrte in dali več denarja krajevnim odborom. Veliko predlogov za nujna komunalna dela so poslali tudi iz Gorenje vasi. Tam, kot pravijo, je nujno treba zgraditi gostinski obrat »Tabor«, bencinsko črpalko, šolo je treba adaptirati ali zgraditi novo. Nujna so tudi stanovanja za učitelje in drugo. Take in podobne predloge so poslali tudi iz Puštala, Sovodenj, Zminca in iz drugih krajev občine. Toda v večini so volivci ob spisku svojih potreb dodali zahtevo »več naj dajo« iz občinskih skladov, manj pa so se poglobili v težave, kje odvzeti, dobiti itd. Zelo resno in pravilno pa so o tem razpravljali v Javorju, kjer so predlagali poseben odlok o uvedbi krajevnega prispevka, za gradnjo ceste Javorje — Zetina. RAJE TRGOVINO KOT MOST Toda mnogi predlogi in nakazane potrebe volivcev so vendar tako prepričljive in nujne, da so odborniki razpravljali o njih z vso resnostjo. Zlasti v tistih krajih, kjer so prebivalci tudi sami pripravljeni prispevati in delati. Tako je med drugim prišlo do zaključka, da iz letošnjih investicij črtajo dva velika izdatka ,in sicer gradnjo betonskega mostu čez Soro pri SeSirju ter gradnjo mostu čez Suho. S tem so pridobili 20 milijonov dinarjev. Te so namenili zlasti za ureditev trgovskega lokala s knjigami in papirjem na Mestnem trgu, kar v Loki hudo pogrešajo in so volivci že zdavnaj zahtevali. Tudi ostale predloge volivcev so podrobno proučili in v kolikor niso že letos dane možnosti za njihovo uresničitev, bo to v prihodnjih letih. Precejšen del teh komunalnih problemov pa bodo morali urejevati tudi sami krajevni odbori. -Le. Stanovanjski blok v Cerkljah bi bil prav gotovo vseljiv to zimo, saj je Obrtno podjetje Cerklje že pripravilo vse potrebne gradbene elemente, toda sedaj ne morejo dobiti potrebno opeke ln to delo močno zavira; zna pa se tuđi zgoditi, da ga bo povsem zausta- ',. vik>. Nadaljevanje razgovorov v Kairu Predsednik republike Tilto m predsednik ZAR Naser sta v Comtek v Kairu s sodelavci nadaljevala razgovore, ki sta jih zać<*| v Aleksandriji. Četrtkovi razgovori so trajali več kot dve tari- ™ njih so razpravljali o perečih mednarodnih vprašanjih. Poudarjaj0-da je bila dosežena popolna soglasnost o problemih, o karterih* razpravljali. Po končanih razgovorih bo objavljeno skupno sporočo* Protiameriške demonstracije po svetu Časopisne agencije še nadalje poročajo o številndh demonđ^ cijah in protestih proti agresiji na Kubo v številnih državariP? svetu. Tako so bile v sredo v Kadru veiike demonstracije P*^ napadu na neodvisnost kubanskega ljudstva, prav tako so Kjobenhavnu demonstranti kako uro protestirali proti agresiji Kubo. O podobnih demonstracijah rx*ročajo tudi iz vzhodnega B**^ lina, Varšave, Guatemale, Caracasa, iz Ekvadorja in od drug0* V Bogoti v Kolumbiji je policija nastopila b tanki in Windii^a'ni'T, vozili, da bi preprečila zborovanje pri stažev in simpaftizerjev kslbsP' skega premiera Castra. Gronhi se je vrnil iz Amerike Predsednik italijanske republike Gronchi se je po Starina^ dnevnem potovanju po deželah Latinske Amerike v četrtek v*"* v Rim, kjer so mu priredili prisrčen sprejem. Portugalska nasprotuje vsaki razpravi o Ang0^ v OZN V Generalni skupščini se je v četrtek popoldne pričela razp&'t o portugalski koloniji Angoli. Portugalska, ki smatra Angolo ** svojo prekomorsko posest, nasprotuje vsaki debati v OZN o poležal v tej deželi, češ, da je to notranje vprašanje, v katero se svetov* organizacija nima pravice vmešavati. Prav tako pa poročajo]* Luande, da so kolonialne oblasti v Carmoni na severu Angole zap1^ 68 ljudi, ki so podpirali upornike. in pa posamezna mesta v okolici, ki so kakorkoli povezana z dogodki iz NOB. Ze v februarju je Obrtno podjetje Cerklje pričelo graditi stanovanjski blok, ki so ga nameravali dograditi že do letošnje zimo. Vendar so sedaj nastale precejšnje težave, ker ne morejo dobiti potrebna opeke. Kupili so Jo lahko le 7000 komadov, 21.000 opek pa so jim posodili privatniki, ki se pripravljajo na gradnjo. V novem bloku bodo 4 družinska stanovanja in 2 samski stanovanji. Akademija v počastitev OF STRAZISCE - Krajevni odbor SZDL in družbene organizacije v Stražišču pri Kranju, sc že marljivo pripravljajo na svečano akademijo v počastitev ustanovitve OF, 27. aprila in 20-Ictnico vstaje jugoslovanskih narodov. Akademija bo v domu, TVD Partizan v Stražišču, na predvečer praznika, to jc 26. aprila ob 19.30. Sodelovali bosta stražiška pevska in dramska sekcija ter člani tamkajšnega telovadnega društva. Ob zaključku bo krajevna organizacija ZB Stra-žišče razvila svoj prapor. Ob združevanju družbeno političnih organizacij z Bleda, iz Bohinja in Radovljice ave s kodri V TEM MESECU SE BODO VSE DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZA' CIJE DOKONČNO ZDRUŽILE Novi upravno-teritorialnl razdelitvi v zgornjem koncu Gorenjske se bodo morale, oziroma so se ie prilagodile tudi družbeno politične organizacije. Dokončno sta se do sedaj formirala že občinski komite Zveze komunistov in občinski odbor socialistične zveze delovnega ljudstva. Sekretar novo formiranega občinskega komiteja Zveze komunistov je postal tovariš Albin Jen-sterle, bivši sekretar občinskega komiteja ZK na Bledu. Med vsemi organizacijami je občinski komite ZK že najbolje organiziran. Izvoljene ima že vse komisije in člane plenuma. Teh je skupno 30; s področja sedanje občine Radovljica 12, s področja občine Bled 10 in s področja občine Bohinj 8. Poudariti je treba, da bo prav zaradi združitve imel občinski komite Zveze komunistov nekatere specifične oblike dela. Ne mislimo, da se bo to delo razlikovalo MALA ANKETA - MALA ANKETA - MALA ANKETA -MALA ANKETA - MALA ANKETA - MALA ANKETA * Turiiem brez prenočišč Mnogo smo že pisali o delu, uspehih in težavah gorenjskega turizma bodisi v Kranju, Kranjski gori, Bohinju, na Bledu itd. Tokrat pa smo se ustavili v turistično znanih, vendar nekoliko manj pomembnih krajih kot so Tržič, Skofja Loka in Cerklje. V Tržiču smo se o nekaterih problemih turizma razgovarjali s predsednikom Turističnega društva, Gašperjem Stiblom. — Imate za let osni o sezono kaj pogodbenih dogovorov za letovanje turistov pri vas? — Ne, ker za to tudi nimamo pogojev. Naš« turistično društvo nc razpolaga z nobenimi prostori niti pri privatnikih, medtem ko hotelskih sob sploh n'mamo, Prepričani pa smo, da bo naš cam-plng prostor na Ljubelju tudi letos dobro obiskan, saj se zanj iz leta v leto zanima več tujih, pa tudi domačih turistov. Zalo bomo skušali ramp/ng prostor letos tudi vsaj nekfiliko urediti. — Ali so potom v primerjavi z lani pri vas sploh kakšne spre- membo v zvezi s turizmom? — Čeprav bo nekaj sprememb, vendar te spremembe bistveno nc bodo vplivale na sedanje stanje turizma kot gospodarske panoge. Po predvidevanjih bo namreč na Ljubelju urejen »Žagarjev dom«, večji samostojni gostinski obrat, s 60 ležišči in večjo restavracijo. Sprememba pa bo tudi v tem, da občina ne bo več dala sredstev Komunalnemu podjetju za ureditev nasadov in sprehajališč v Tržiču, temveč Turističnemu dru-BtTU. S tem bo zagotovljena pravočasna uporaba sredstev, ki pa bo tudi smotrnejša. Tudi predsednik Turističnega društva v Skofji Loki, Stevo Siuk, nam je odgovoril na zastavljeni vprašanja. — Kako je s turističnimi objekti na Škofjeloškem področju? — Razen dveh vvcekend hišic pri novem kopališču, tu v Loki ni nobenih novih niti preurejenih objektov, ki bi obetali večjo turistično zmogljivost. Se Izmed teh hišic je samo ena za goste. Prenočišč torej primanjkuje in bi bila gradnja hotela nujno potrebna. — In kaj menite glede obiska turistov? — Večje število gostov bi nam naredilo težave, ker jim ne moremo nuditi niti najpotrebnejšega — prenočišča. Cerklje so eden redkih večjih krajev na Gorenjskem, kjer trenutno nimajo turističnega društva. Prav zato nismo mogli uporabiti takih vprašanj kot v drugih krajih. Ker seveda tudi predsednika TD v Cerkljah nimajo, smo se pogovarjali kar s predsednikom krajevnega odbora, tovarišem Globočnikom. — Kje so vzroki, da je delo na turističnem področju pri vas povsem zamrlo? Predvsem v zelo ponesrečenem sestavu odbora, ki je bil Izvoljen pred tremi leti. Se v Cerkljah turisti zaustavljajo za dalj časa? Naš kraj je pomemben predvsem za tranzitni turizem. — Za stalne goste niti prostora nimamo, saj razen nekaj sob pri privatnih gostiščih, za prenočevanje tujcev nimamo potrebnih prostorov. Omenili ste, da boste še v tem mesecu ponovno oživeli turistično društvo. Katere naj bi bile prve naloge TD? Od lanskega leta je za turistične namene ostalo še 25.000 din, zaprosili smo še za 100 tisoč. Vse bi uporabili za olepšanje kraja in namestitev nekaj klopic, saj gre skozi Cerklje ogromno turistov, predvsem na Krvavec. Končna ugotovitev. Predvsem pomanjkanje prostorov za turiste. Nočitvene kapacitete so v vseh treh krajih znatno premajhne, zato je vsem povečanje števila turističnih sob glavna skrb. organizacije Zveze zato, ker je teritorij komiteja obsežen, pač pa zato, ker bo ta zajemal tri važnejša središča. Ako primerjamo nekatere druge večje komiteje po naših gorenjskih občinah, vidimo, da je večina osnovnih organizacij skoncentrirana v kraju, kjer je tudi sedež komiteja. Tega pa se za občinski komite v Radovljici ne more v celoti trditi. Zato bo taka razporeditev brez dvoma terjala neke nove oblike dela oziroma organizacijske prilagoditve zahtevam in potrebam. Tudi občinski odbor SZDL je že dokončno formiran, njegov predsednik pa je tovariš Ivan Cerkovnik, bivši sekretar občinskega komiteja ZK v Bohinju. Podobno, kakor občinski komite ZK, bo tudi občinski odbor SZDL dobil nekatere nove naloge. Občinski sindikalni svet in občinski komite mladine po se do sedaj še nista popolnoma formirala, priča- . kujemo pa lahko, da bo v tem vodstva osnovnih organiz»°'i J, sindikalnih svetov, je bilo že v posvetovanj, prav tako tudi,{^ združevanje mladinskih ^otiiM-jev. Na teh posvetovanjih so ur tovili, da jim manjka kadrov. Tudi pri vseh ostalih orga^'^ cijah je združevanje v zaMJu fazi. Tako bodo te, ko bo njena nova upravno teritorij f razdelitev, že dokončno fonrmtt3*1 Konferenca članov v škofjeloški občini - i ^ let«>e konference. Med prvimi PonaC1'^ nimi konferencami je bila JJJJ, ferenca ZK v Predilnici na Tr*J(J Komunisti so zelo resno in S°V^ razpravljali o nekaterih nejših problemih tega ter o samoupravnih orgai*"1 odnosih v kolektivu. Prav t"**^ bila dobra konferenea ZK v ge varni Sešir. Te dni je na vTS** 6 konferenc, v prihodnjem jtc-pa 8. Vse konference, 20 P0*^ vilu, Je predviđeno, da bodo * čane do konca aprila. Na ^ rencah volijo komunisti ^ ^ mesecu tudi ta problem rešen. V | delegat« za občinsko konfe«" zvezi z združevanjem občinskih ki je predvidena za 27. maj. 1070 avtsbesno Turistična sezona na Bledu se bliža z naglimi ^"jLjI Zaradi Izredno lepega vremena se na Bledu že sedaj 1X1 precej gostov. Obiski na blejskem gradu.so letos no številni; posebno še zato, ker je grad takot IeP°dosti Jen, p» tudi dohodi so zaradi modernizirane ceste lažji kot pred leti. Čeravno se sezona naglo bliža, pa imamo na Bledu še veliko opravil, od katerih bo odvisen nemoten potek zlasti glavne turistične sezone. Eno pomembnih opravil je gradnja novega avtobusnega postajališča. Z delom so že pričeli minuli teden, in sicer pred Jelovico in mlekarno, kjer je dovolj prostora. Dosedanje postajališče pred Kazino, bodo z dokončno gradnjo novega, povsem ukinili. Ker so dola v P°lr*et?e 0o ku, računajo, da bo urejena s ^ glavne sezone. Po novem kfLjjjc lotna površina ob cesti od > ^ pa do Jelovice namenjena *■ ,gtc stajanje osebnih vozil za ^ in obiskovalce Dioda. P**82^ to je, da je včasih v glavni se2 najbolj turistično območje ■zon1 J C metom preobremenjeno. mestitvijo postajališča za a - ^ se in druga težja vozila pa stanje znatno zboljžalo. 32 sobota, 22. aprila i%i GOSPODARSTVO STKAN Konferenca sindikata trgovskih in gostinskih delavcev Kranj, 21. aprila — Včeraj je bila v Delavskem domu v Kranju v Klubu proizvajalcev predvolilna okrajna konferenca sindikalnih podružnic trg-ovsko gostinskih delavcev, ki sta se je razen delegatov udeležila tudi predsednik Republiškega odbora sindikata trgovsko-jrostinskih delavcev tovariš Plazar in ta.inik Okrajnega sindikalnega sveta Kranj tovariš Miro Rozman. V poročilu je tovariš Plazar med drugim povedal nekaj zelo Perečih problemov s področja trgovine in gostinstva v kranjskem okraju, zlasti se je dotaknil združevanja trgovskih podjetij v močnejše gospodarske enote. Tovariš Plazar je še 'dejal, da se trgovska Podjetja sedaj preveč omejujejo fta določeno tržišče v okviru občin, kar pa je napačno. Zaradi Večjega prometa bi morala stremeti za tem .da razširijo svoje Poslovanje tudi izven svoje občine. Navedel je primer Ljubljanskih mlekarn, ko so te ustanovile Podružnico na Jesenicah, ali pa ^ofjeioškega mesarskega podjetja, ko si je tržišče ustvarilo v Ljubljani in tako tam proda sko-80 odsotkov vseh svojih izdelkov. Kranjska »Živila« ali katero *"ugo trgovsko podjetje, bi brez dvoma lahko odprlo v času turistične sezone svojo poslovalnico na Bledu, ali v Bohinju. Jeseniška trgovska podjetja pa bi morala svojo trgovsko mrežo še bolj utrditi v Kranjski gori in v Ratečah. \ Gospodarske vesti PRETIŠ POVEČUJE IZVOZ. — Podjetje Pretiš iz VogoJča je lani i izvozilo za 623 milijonov dinarjev \ Ustnih proizvodov. Izvajali so v * Vzhodno Nemčijo, Turčijo in države Bližnjega ter Daljnjega vzhoda. Do konca letošnjega leta pa namerava Pretiš svoj izvoz le povečati- Tako naj bi izvozili samo motornih koles za 570 milijonov dinarjev, razen izvoza pa nameravajo Poskrbeti tudi za organizacijo servisnih služb v vseh tistih državah, kamor izvažajo. V SUBOTICI POSVETOVANJE O PROJEKTIRANJU V INDUSTRIJI. Po sklepu upravnega odbora Zvezne industrijske zbornice bo zaradi kompleksnega proučevanja problematike projektiranja v industriji 22. maja v Subotici posvetovanje, ki mu bodo prisostvovali predstavniki industrijskih podjetij kakor tudi zastopniki prizadetih znanstvenih in projektivnih organizacij. GRADITEV TOVARNE MLEKA V PRAHU. V Zaječaru so pričeli graditi tovarno mleka v prahu, ki bo lahko predelala vsak dan 31 tisoč litrov mleka. Gradbeni stroJki tovarne znaSajo okrog 360 milijonov dinarjev. Opremo za tovarno bo 11 prispeva! UNICEF. spLovrjev nove ladje v pu- LJU. V ladjedelnici v Polja so te dni splovili motorno ladjo za prevoz tovorov v razsutem stanju. Ladja z imenom »Idrija« ima nosilnost 18.400 ton. Zgrajena je bila za Jugoslovansko banko za zunanjo trgovino. PROIZVODNJA LIGNITA V VELENJU. Letošnji proizvodni plati Velenjskega premogovnika predvideva, da bo nakopano skupaj 2,5 milijona ton lignita. Zato si je treba ie v prvih mesecih prizadevati *a čim večjo proizvodnio. V prvih letolnjih mesecih so nakopali dnevno povprečno po 8200 ton lignita, oziroma več kot Štiri tone na rudarja. REKONSTRUKCIJA SIEMENS MARTINOVE PECI V SISKU, ntetalurikem kombinata v Sisak so pred kratkim obratovanje rekonstruirano Siemens Martinovo peč. Nova peč, ki uporablja kot gorivo zemeljski plin, i !«na vrsto prednosti pred pečmi || klasičnega tipa. 5ISKU. V ,| t Železarni A izročili v i Z razširitvijo take trgovske mrože pa so potrebna gospodarsko močnejša trgovska podjetja. Da ne bi tu obstajala bojazen, da bi potem ono trgovsko podjetje imelo monopol nad tržiščem v eni komuni, obstaja varianta, da bi ustanovili močnejša trgovska podjetja v Skofji Loki, Kranju in v Tržiču. Tako bi ra primer imelo kranjsko trgovako podjetje svoje poslovalnice tudi v Tržiču in tr-žiško v Kranju ali Skofji Loki, kasneje pa še po ostalih krajih Gorenjske. Z močnejšimi gospodarskimi trgovskimi podjetji bi rešili problem trgovine tudi v odročnih hribovskih vaseh, kjer sedaj sicer že obstajajo trgovski lokali, vendar so nerentabilni. Večja trgovska podjetja, pa bi ta problem rešila tako, da bi občasno v teh vaseh organizirala prodajo blaga in podobno. Na predvolilni konferenci je bilo izrečeno precej kritike, zlasti na račun kranjskogorskih in blejskih trgovskih lokalov. Smo tik pred začetkom turistične sezone, toda trgovina v tem delu Gorenjske zelo šopa. Potrošniki sploh ne morejo kupiti vsega zaželenega blaga in se zaradi tega dogaja, da turisti odhajajo v druge kraje. Tu se kaže slaba oskrba trgovskih in gostinskih podjetij v gornje-savski dolini. Gostinsko podjetje v Ratečah si je moralo poiskati solate v Italiji, ker je ni dobilo na našem tržišču. Poudarili so, da jc prav tako slaba oskrba s sadjem. Delegati so na včerajšnji predvolilni konferenci govorili tudi o notranji delitvi dohodka v gostinskih in trgovskih podjetjih. Zlasti so kritizirali kranjsko gostinsko podjetje »Delikatesa«, ki je na račun postrežnine povečalo cene pijačam in jedilom, češ da je postrežnina vračunana v cenah, toda gostom tega niso prikazali, kot jc to predpisano. Zgledu »Delikatese« je sledilo še gostinsko podjetje »Jelen«. Pri tem moramo omeniti še to ,da so v restavraciji »Park« postrežnine (te je bilo okrog 2 milijona dinarjev) sploh niso razdelili na osebne dohodke delavcev, marveč so ves denar dali na sklade. Kar zadeva notranjo delitev dohodka v trgovskih podjetjih, so bili delegati mnenja, da bi morali tarifne postavke v trgovini popolnoma odstraniti in uvesti nagrajevanje po učinku, to je po ekonomskih enotah. Čimveč pristojnosti bi morali dati trgovskim poslovalnicam in bi s sredstvi, ki jih je samo ostvarilo tudi same razpolagale. Lep primer je kranjska »Postrežba«. Tu so delavci zahtevali, da bi poslovalnico pri savskem mostu spremenili v sa-samopostrežno trgovino. To so tudi naredili in dosegli 30 odstotkov večji promet. Tudi v trgovskih lokalih bi morali oceniti delovna mesta in njihovo vrednost določiti s točkami. Vrednost točke pa bi določili ob koncu vsakega meseca, ko bi imeli že jasno sliko, koliko imajo sredstev na razpolago. Ker smo tik pred začetkom letne turistične sezone, so o tem go- vorili precej tudi na včerajšnji konferenci. Dotaknili so se turizma in gostinstva v Kranjski gori. Stanje v tem kraju je trenutno zelo kritično. V času sezone v gostinskih obratih v Kranjski gori zelo primanjkuje občasnih gostinskih delavcev. Domačini se v gostinstvu nočejo zaposliti. Tu pa nastaja še drug problem, ker domačini kljub prijavljenim turističnim sobam, oddajajo te sobe kar na svojo roko, ne da bi o tem vedela glavna recepcija v hotelu »Razor«. Tako uprava hotela pride večkrat v zadrego, ko pripelje nekega gosta k privatniku, o pa ima že »svojega« gosta ki; 1 temu, da je imel sobo prijavljen-' da je prazna. Podobnih nepravi:-nosti je še več. Zato je bil eden glavnih za ključkov včerajšnje razprave ni konferenci sindikalnih podružn rrgovsko-gostinske stroke, da bo do morale prav sindikalne podružnice v gostinskih in trgovskih podjetjih paziti tn odstranjevati vse nepravilnosti, ki nastajajo. M. Zivkovič Tudi na gorenjski železniški progi so se pojavile motorne lokomotive. Vsekakor dober uvod v elektrifikacijo železnice O razvoju hladilne tehnike pri nas Na. uspešni poti DANES BO ODPRTA NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V LJUBLJANI SAMOSTOJNA RAZSTAVA HLADILNE OPREME — PRVI ZNANSTVENI ZAVOD ZA HLADILNO TEHNIKO NA BALKANU Seja sveta za zdravstvo in socialno varstvo Kranj, 21. aprila — Danes dopoldne je bila v Kranju prva skupna seja Sveta za zdravstvo in Sveta za socialno varstvo, ki sta se sedaj združila v skupni svet. Na seji so govorili o pravilniku združenega sveta, o delovnem programu sveta in o problemih, ki se porajajo ob reorganizaciji zdravstvene službe. Loške tovarne hladilnikov Skofja Loka bodo priredile od 22. do 29. aprila na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani samostojno razstavo hladilne opreme ln tehnike hlajenja. Razstava bo prav gotovo vzbudila med občinstvom veliko zanimanje, predvsem v trgovskih in gostinskih krogih. V okviru te razstave bo v dneh od 26. do 27. aprila tudi strokovno-komercialno posvetovanje o tej mladi veji tehnike, ki je s sodobnim načinom življenja neločljivo povezana. Razvoj hladilstva v naši državi j Poudarili smo že, da je proiz-je nedvomno šele na začetku poti, vodnja hladilnih strojev in razvoj čeprav lahko trdimo, da se je ta znanost pričela razvijati že pred 30 leti prav v Skofji Loki, kjer so danes Loško tovarne hladilnikov. Iz dneva v dan pa pogosteje ugotavljamo, da postaja tehnika hlajenja neločljivo povezana z razvojem trgovine, gostinstva in sploh z razvojem družbenega nivoja. tehnike hlajenja v naši državi šele na začetku poti. Toda kljub temu proizvajamo že mnogo vrst hladilne opreme, ki se po ceni in kvaliteti lahko kosa s tujimi proizvodi. Primer za to naj nam bo perutninarska farma v Zalogu. Za opremo te farme se je ponudila neka italijanska firma, ki je za svoje delo zahtevala znatno večje plačilo, kakor pa Loške tovarne hladilnikov ,ki so pozneje to farmo opremile še z nekaterimi prednostmi več, kakor pa bi to storilo italijansko podjetje. Verjetno pa lahko trdimo, da je še mnogo ljudi, ki še vedno mislijo, da se hladilna oprema izdeluje le v tujini in da ne vedo, da so Loške tovarne hladilnikov tisto podjetje, ki z Jugostrojem in Georgi-jem Naumom, zalaga jugoslovansko tržišče s hlad'.lno opremo. Razvoj LTH v Skofji Loki je po svoje zanimiv, saj smo že v uvodu poudarili, da se je tu že pred 30 leti pričela razvijati hladilna tehnika. Razvoj te tovarne se po vojni ni toliko usmerjal v proizvodnjo hladilnih strojev, temveč v proizvodnjo elektromotorjev, Ob letnih konferencah osnovnih organizacij Zveze komunistov Organizacijski problemi združevanja SO OVIRALI TEMELJITEJŠE PRIPRAVE NA LETNE KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV Na področju bodoče radovljiške občine bo večina osnovnih organizacij Zveze komunistov Imela svoje letne konference konec meseca aprila, v ponedeljek, 24. aprila, bodo imeli letno konferenco komunisti v Tovarni verig Lesce. Večina dosedanjih konferenc je precej dobro uspela, — V podjetjih so te potekale v znamenju krepitve delavskega samoupravljanja in v znamenju proučevanja novih gospodarskih predpisov. Udeleženci so po letnih konferencah ZK precej razpravljali tudi o metodah dela. V6e letošnje konferenco Zveze komunistov po podjetjih, potekajo v znamenju velikih gospodarskih sprememb, ki smo jih začeli pred kratkim uveljavljati na gospodarskem področju. V. takem vzdušju so potekale konference povsod, v kranjski, jeseniški, škofjeloški in tudi v vseh treh občinah, za katere je že osnovan enoten občinski komite Zveze komunistov. Za podjetja na tem področju je značimo, da so se v veČini v njih formirale osn. organizacije šele pred nedavnim, je dejal sekretar občinskega komiteja ZK, tovariš Albin Jensterle. Svo- Od podjetja do podjetja v tržiški občini Zadnja leta rastejo v tržiški občini novi objekti kot gobe po dežju. Nova stanovanja, gospodarski objekti, v *adnjem času kopališče, zdravstveni dom, šola in podobno ... Prav zaradi tega nas je zanimalo, koliko sredstev Nameravajo ustvariti gospodarske organizacije in kakšnih Novogradenj se bodo s temi sredstvi lotili letos. I *J*ZULTAT BO ZNAN OB *^LLETJU Najprej smo se ustavili v Runu g! ^ razgovarjal s tamkajšnjim r«ktorjem. Takole nam jc pove- dal- jj^^I bomo ustvarili kaj dohodna *li ne, v našem kolektivu še .. v-emo. Podjetje je začelo letos Poskusno proizvodnjo, ker je l&U rekonstruiraoo. Prve rezul-j^6 °omo Imeli šele ob polletju j,. ^*rat bomo videli uspshe na-^» dela.« ^jetrno ste že kljub temu go-*di izdelali kakšne načrte, koliko sredstev boste namenili občini za družbeni standard in koliko boste investirali za podjetje. Bi nam povedali kaj o tem?« »Izdelali smo že podrobne načrte o delitvi dohodka, seveda pod pogojem, če nam bo poskusna proizvodnja uspela. Za družbeni standard imamo predvidenih 19 milijonov dinarjev, in sicer za gradnjo 1 o-stanovanjskega bloka, okoli 30 milijonov dinarjev pa z načrti predvidevamo za letošnjo tehnizacijo v podjetju. Razen tega imamo velik problem tudi z obratnimi sredstvi. katerih letno potrebujemo okoli ene milijarde dinarjev. Pred štirimi leti nam je za te namene zadostovalo še pol milijarde. Koliko sredstev bomo ustvarili pa ni samo vprašanje naše poskusne proizvodnje, temveč tudi načina delitve dohodka, ki nam še ni dokončno znan«. SE BREZ NAČRTOV Naslednjo »postajo« smo imeli v Tržiški tovarni kos in srpov. — Na naše vprašanje pa nam je tamkajšnji direktor takoj odgovo-voril: f »Prav nič še ne vemo, s kakšnimi sredstvi bomo letos razpolagali. Vse kar vemo je to, da bomo letošnjo amortizacijo (okoli 16 milijonov dinarjev) porabili za preselitev drugega obrata na matični prostor, kjer bomo uredili nove objekte, za kar pa bomo po-i je osnovne organizacije ZK imajo danes že v LIP Bled, Plamen -Kropa, Veriga — Lesce, Almira — Radovljica, v Tovarna čipk Bled, Gradbenem podjetju Bled in drugod. Lesno industrijsko podjetje Bled ima v podjetju celo drve osnovni organizaciji, vendar pa kljub temu nimajo nobenega enotnega komiteja, ki bi ju povezoval. Čeprav večina navedenih osnovnih organizacij še ni imela svoje letne konference — lahko skoraj z gotovostjo trdimo, da bodo povsod razpravljali o decentralizaciji delavskega samoupravljanja, o uvajanju ekonomskih trebovali okoli 48 milijonov dinarjev. Delavski svet je odobril uporabo ostanka lanskega dohodka za naslednje namene: 3 milijone dinarjev za zdravstveni dom, nekaj nad dva milijona dinarjev za obratna sredstva, 5,250.000 dinarjev za pet stanovanj, ki jih gradimo v skupnem bloku z ObLO in nekaterimi drugimi podjetji, 500.000 dinarjev pa smo namenili za počitniški dom v Umagu v obliki regresov. Povem vam lahko še to, da v našem kolektivu nimamo več večjih problemov zaradi stanovanj, saj smo lani 36 družinskih stanovanj dali v uporabo našim delavcem. Ostalo je morda še okoli 10 prosilcev, katerih stanovanjski problemi pa niso tako pereči, da bi jih morali že letos rešiti. Zato se bomo najprej lotili centralizacije našega podjetja (doslej je bila proizvodnja precej otežkočena, ker smo Imeli dva obrata ločena drug od drugega), potem pa bomo začeli obnavljati stroje la tehni-zirati podjetje.« PRIHODNJI TEDEN BO ODLOČILEN V Bombažni predilnici ki tfcai- enot, o nagrajevanju in podobno. Razen proizvodnih problemov bodo komunisti skušali najti tudi nove metode dela, ker so sedanje v nekaterih primerih postale preveč toge. Čeprav zaključki in uspehi letnih konferenc Zveze komunistov na področju zadružnega komiteja ZK v Radovljici še niso znani, smo vseeno povprašali sekretarja občinskega komiteja ZK v Radovljici, tovariša Jensterla, kakšno je njegovo mnenje oziroma kaj on pričakuje od letošnje konference ZK. Odgovoril nam je, da bodo vsekakor kvalitetnejše od lanskih, vendar pa ne bodo tako uspešne, kakor bi želeli. Temu je krivo to, ker so priprave nanje sovpadle z združevanjem občinskih komitejev z Bleda, Bohinja in Radovljice, Zaradi obilice dela smo jih morali nekoliko zanemarjati. Upa-pa, da bodo konference prihodnje leto bolj uspešno. niči smo se razgovarjali s tehničnim direktorjem. Ta nam še ni mogel povedati nič točnega o porabi letošnjega dohodka. »S kakšnimi sredstvi bomo razpolagali, še prav nič ne vemo, zato tudi še nimamo nikakršnih konkretnih načrtov. Sicer smo jih imeli, vendar pa smo Jih morali z ozirom na nove pricipe delitve dohodka in nove cene tekstilnega blaga na tržišču .povsem spremeniti. O teh spremembah pa bo đelavski svet razpravljal prihodnji teden.« Za tem smo poizvedovali, kako je v drugih podjetjih, toda povsod smo dobili približno enak odgovor. Delovni kolektivi skratka še ne vejo, s kakšnimi sredstvi bodo razpolagali, zatorej tudi še ne morejo konkretno razpravljati o uporabi ustvarjenih sredstev. Iz našu h razgovorov pa lahko zaključimo ,da si povsod želijo, da bi si bile gospodarske organizacije čimprej na jasnem, kako bodo lahko razporejale dohodke, medtem ko sedaj ne morejo naredi*! niti zaMjučrrih računov ob tretnesečju. b. r. gasilske opreme in podobna Beni koraki za razvoj hladilstva so bffl. storjeni leta 1951), ko so Loške tovarne hladilnikov, takrat še Motor, pričele proizvajati prve hladilne omarice. Ta razvoj se je z leti še stopnjeval, nakar so pred dvema letoma prenesli vso proizvodnjo električnih motorjev v svoj obrat v Poljane in sklenili, da je treba krčiti asortiman ostalih artiklov v korist povečane proizvodnje hladilne opreme in strojev. — Zaradi spremenjenega proizvodnega programa je delavski svet Motorja sklenil, da se podjetje preimenuje v Loške tovarne hladilnikov. Z namenom, da pospeši razvoj hladilne tehnike v naši državi, je bil pred petimi meseci pri Loških tovarnah hladilnikov osnovan prvi znanstveni zavod za hladilno tehniko pri nas. Namen zavoda ni izključno delati za potrebe LTH kot ustanovitelja, temveč je njegova naloga, da proučuje in poveže vse dosedanje skromne dosežke na tem področju in na njih razvija tehniko hlajenja. Te naloge zavoda izvirajo že iz njegove registracije ,saj je to zavod s samostojnim finansiranjem in ustanovljen po določbah, po kateri se ustanavljajo znanstveni zavodi. Upravni organ je svet zavoda. Mnenja smo, da ima ta zavod zaradi še dokaj nerazvite tehnike hlajenja še poseben pomen. Znano je, da se tehnika hlajenja pri nas ne predava na nobeni izmed srednjih, še manj pa visokih šol, medtem ko imajo po svetu za to vejo znanosti posebne fakultete. Uspehi takega sistematičnega šolanja so vidni tudi na samem tržišču. Okvirno naj nam to trditev potrdi dejstvo, da je nasičenost tržišča s hladilnimi stroji v Združenih državah 90 procentna, v Kanadi 50 procentna, v Italiji 17 procentna, pri nas pa o kaki nasičenosti sploh ne moremo govoriti, saj bi bila po zgornji primerjavi nasičenost tržišča samo 1 %. Izboljšava tega stanja pa bo zahtevala tudi vzgojo strokovnih kadrov na področju hladilne tehnike. V tem je tudi druga naloga mladega Zavoda za hladilno tehniko v Skofji Loki. Ta se bo povezal z vsemi znanstvenimi ustanovami v državi in na ta način ob nenehni praksi tudi vzgajal ozko specializirane strokovnjake za področje hladilstva. In za konec še nekaj besed o razstavi hladilne opremo, ki bo danes odprta na Gospodaraloern razstavišču v Ljubljani. Organizatorji ne pričakujejo od te razstave posebnega komercialnega uspeha rpač pa je njihova žetja, da se seznani javnost z njihovimi proizvodi. Priznati moramo, da LTH izdeluje vrsto izdelkov, o katerih so ljudje le slabo seznanjeni in še vedno računajo samo na uvoz. Zato bo razstava prikaz vsega tega, kar danes LTH izdeluje. Prikazane bodo klima naprave, hladilna oprema za gostinstvo in trgovino, za bolniško službo ter podobno. — Razstavljeni predmeti ne bodo obiskovalcem prikazani na star klasičen način, togo, temveč je organizator poskrbel, da bodo ti videli te naprave tudi v obratovanju. Tako bo na primer razstavljena v poslovanju kompletno opremljena mlečna restavracija. Na razstavi bodo obiskovalci pestre.-'eni tudi z različnimi informacijami o delu in ravnanju s hladilnimi stroji, o garancijski dobi za hladilne stro-je, o široki mreži servisov po vsej državi, skratka o vsem, kar jih bo zanimalo. 17 XU 374 OBVEŠČEVALEC HI fi i 1 9 8 L H S 1 PRODAM Prodam Vespo, tudi na ček. Cerklje 22 1504 Malo rabljeno sobno pohištvo po nizki ceni. Ivo Planinšok, Britof št. KO, Kranj 1506 Prodam kravo 0 mesecev brejo. Praprot na polica 20, Cerklje 1507 Nujno prodam Lambretto LD, 150 ccm. Vodopive« va (i, Kranj 1509 Prodam motorno kolo »Trlumpf« 250 ccm. Poizve se Vodopivčova 13, Kranj 1511 MELBROSIN - preparat cvetnega prahu In matičnega mlečka (CELLE ROYALK), garantirano znanstveno stabiliziran, proizvod MBLBRO-COOP (Zavod za čebelarstvo — Kalnik) dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata še nimajo, naj ga nabavijo pri »Komnfnrmaoi ji« 1215 Prodam skoraj nov opremljen Fiat 600 — 1960. Naslov v oglasnem oddelku 1530 Prodam dobro ohranjeno opremo za dnevno sobo: kavč, kombinirano omaro, 4 fotelje, mizico. Poizve se pri tov. Semenu, Tavčarjeva 18, Kranj Ugodno prodam dobro ohranjeno roleto v svetlobni izmeri 140 krat 240 cm. Kupci naj se javijo na' upravi Trgovskega podjetji Slovenka, Radovljica — 1531 Odlično NSU Lambreto 125 ccm prodam za 140.000 din. Koren Igor, Tržaška 36, Ljubljana 1532 Industrija obutve Planika Kranj proda večje število kovaških pri-možev in sUskainic za podplate in krčke. Prednost imajo državna podjetja 1533 Prodam DKVV RT nT) ccm. Nart-nikova 5, Kranj, Lahore 1~>:M Prodam 2000 kg pese. Mali, Duplje 42 1535 Prodam brejo kravo, ki bo v 14 dneh drugič teletila. Škofjeloška št. 22, Kranj 1533 Prodam avto Topolino B in moped Colibri. Jclenčeva 23, Kranj 1537 Prodam motor Puch Tomos 175 ccm s prevoženimi 5000 km in moped »Simson«. Naslov v ogka snom oddelku pod -Moped 40.000 tudi na ček« 1839 Ugodno prodam Fiat 600. Ogled v nedeljo dopoldan pri Jelenu 1539 Prodam športni otroški voziček. Cena nizka. Ogled v Trojarjevi ulici 43, blok Tiskanine, Stražišče 1510 Prodam 30 zajcev čiste pasme -Clnčila« z zajčnico. Zupane'č Franc, Ljubno 19, Podnart 1541 Prodam psa, nemškega ovčarja, starega 7 mesecev in pavlco, staro 3 leta. Martinjak Julka, Zasavska št. 62, Kranj 1512 Prodam izruvač za kromoir. V oglje 80, Šenčur 1543 Prodam nov dvovprežni plug obračalnik, nemški »Princ« — po končni. Velesovo 7, Cerklje 1544 Prodam Lambretto LD 150 ccm. Naslov v oglasnem odcTelku 1543 Prodam odlično ohranjeno motorno kolo »IIorcx« 350 ccm šport. Ogled na dvorišču -Jelena« pri France! jnu 1348 Prodam dobro ohranjen padlo aparat. Cena ugodna. Jekovec Franc, Križe 26 15-17 Prodam 2000 kg sena. Vel er« ovo 24, Cer kl ] e ■ « 1543 Pohištvo za kmečko sobo — primerno za dnevno sobo i>fOdno prodam. Gregorčičeva 5, Kranj) 15-13 Prodam kravo s tretjim telič-kom. Škofjeloška 26, StfaiiBde 1550 Prodam 3 krave in težkega vprežnega konja. Zg. Eitnje 19 1831 Prodam več lepih oleandrov. Naslov v oglasnem oddelku 1532 Prodam dobro ohranjeno m t'orno kolo Puch 175 ccm za 2*-0.O0O din in 1 m3 rabljenih desk. Ogled V»ab dan pri »Stanetu« (Zadružni dom) Ilotavlje, Gorenja vas nad SknfjD Loko 1553 Prodam kuhalnik »Tobi«, Unter-veger, Stošičeva 4, Kranj 1554 TOVARNA USNJA »STANDARD«, KRANJ - sprejme strofnega tehnika z večletno prakso Plača po dogovoru. Prijave sprejema personalni oddelek podjetja do dne 30. aprila 1961. VSEM KOMITENTOM ZHP KRANJ! Sporočamo, da je določeni datum prenosa poslov iz Zadružne hranilnice in posojilnice, Kranj, na Narodno banko in Komunalno banko, Kranj, preložen od 26. aprila na 6, maj 1861, V dneh 24. in 25. aprila 1961 bo Hranilnica zopet redno poslovala. POZIV! Na podlagi 35. člena, II. odstavka Tarifnega pravilnika 1959/60 pozivamo vso osebe, ki so bile v 1960 v rednem delovnem razmerju z našim podjetjem, da v roku 3 mesecev od dneva te objave dvignejo osebni dohodek nad tarifno postavko po zaključnem računu za leto 1960. — Upravičenci naj s-..- Zglase v blagajni podjetja osebno ali po pooblaščencu, ki se mora izkazati s pismenim pooblastilom, lastnoročno podpisanim po pooblastitelju-upravi-čeneu, ali pa naj upravi podjetja sporoče svoj sedanji naslov Z navedbo zadnje pošte. — Po pretoku navedenega roka v skladu s predpisi tarifnega pravilnika podjetja kakršnih koli zahtevkov ne bomo upoštevali. »■ISKRA«, Kranj 1, A H V A L A Ob smrti našega ljubega očeta JAKOBA GABRICA se zahval ju jemo vsem, ki bo ga spremili na njegovi zadnji poti v tako velikem številu, mu darovali vence in cvetje ter nam izrekli ustno ali pismeno sožalje. Posebno zahvalo izrekamo pevcem Prešernovega zbora, godbi Svobode in duhovščini CMD Kranj. Družine: Gabrič, Sajovic, Dagarin, Scgolin in ostali sorodniki Z A II V A L A Po dolgi in mučnj bolezni nas je zapustil za vedno v 55. leta starosti naš nepozabni mož, oče, stari oče, brat in stric FRANC KUHAR Iskreno so zahvaljujemo vsem, ki so nam v naših najtežjih urah pomagali, poklonili vence in za izraze sožalja. Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, Gasilskemu društvu Srednja vas in Šenčur ter godbi iz Cerkelj, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Prav posebno zahvalo pa smo dolžni doktorju Bohincu Iz Cerkelj. osemletni šoli Šenčur [ti za poslovilne besede ob odprtem grobu obeh go-vorhikov Gasilskega društva in osemletne šole Šenčur. - Zahvaljujemo se tudi duhovnikoma za spremstvo k večnemu počitku. Se enkrat vsem prisrčna hvala! Srednja vas, dne 21. aprila 1961 Žalujoči: žena, sin Franci, hčerka Vida z družino Prodam še dobro ohranjeno mo Iko in žensko kolo. Naklo 144 1555 Prodam NSU Lambretto 123 cm. Nartnikova 5, Lahore, Kranj 1556 Prodam zazidljivo parcelo na Kokrici. Naslov v oglasnem oddelku , 1557 Prodam Piaf ceo a prevojenlmi 21.000 km. Ogled v popoldanskih urah. Goreli? 20, Skofja Loka 1388 Prodam kravo, ki bo za 2 meseca drugič lelotila. kobilo, staro B let, elektromotor 7,5 KM na drsne Utaje, Suha 23 pri Prede ' ;ae. Kranj 1559 Prodam moped Colibri s ščitniki, skoraj nov. Poizve se v kiosku pri Delikatesi, Kranj 1560 Zaradi selitve ugodno prodam kompletno kuhinjsko pohištvo in električni š'cdilnik. Poceni pro-dam tudi kombiniran otroški VDSlcek. Poizve se pri Semeni«. Tavčarjeva 1", Kranj 1496 Prodam nov kmjski komi t. Zg. Brniki 63, Cerklje 1591 Predam črno deteljo In drugo krmo. Kolšek Franc, Naklo 73 1592 Prodam skoraj nov šivalni stroj ali zamenjam za deske. Kune}, Brezje 59 1593 Prodam Fiat 500 B in motor I)KW 350 ccm v odličnem stanju. Ogled v nedeljo. Stara Loka 65. Sk. Loka 1531 Poceni nrodom otroški beli posteljic«. Zglasito se pri hišniku »Dom Partizana«, Strar e, Kranj i~«95 Prodam motorno kolo »Vespo« še dobro ohranjeno. Naslov v c.'lnsnem o.U< Ikii 1503 Prod srn opremo za s"ho. Ogled pri Osterm-n Angeli, Konnkška le. Kranj 15TT Prodam .r00 kg sena. RS. Polica 3. Cerklje 1593 Dobro ohranjeno, zelo trpežno moško koH prodam. Stražišk- 38, Stražišče, Kranj 1593 Prodam brejo t-lieo. 400 k g tez* !:<•> aH zamen »am za vpreine v'!e. Predam rnhljano brano. Po-ank 17. Cerklje 1600 Prođem moped Collbrk skoraj nov, s prevoženimi 3000 km. GradlO. Cerklje 1801 KUPIM VOSCINV in OEBELNI VOSEK pristni odkupuje po najvišjih dnevnih cenah Zavod za čebelarstvo, Miklošičeva 30, Ljubljana 1342 Kupim eno ali dtoitanovanjsko hišo v bližnji okolici Kranja -lahko tudi nedograjeno. Naslov v oglasnem oddelku 1492 Kupim cno:;ia.ir,vunjsko hišo v okolici Kranja, lahko tudi nedograjeno. Naslov v oglasnem oddelku 1561 Kupim kotel za žganjekuho. Hrovat Ivica, Slatna 9, Begunje 1532 Kupim še dobro ohranjen Opel Record aH Volksvvagen novejšega tipa. Naslov v oglasnem oddelku 1563 0 3 T A L 0 GELEE ROYALE - MATIČNI MLEČEK, garantirano znanstveno stabiliziran proizvod Zavoda za čebelarstvo, dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata še nimajo, naj ga nabavijo pri »Ke-mofarmaciji« 1214 Radiomchanika za popravilo radioaparatov sprejmemo. Nastop službe takoj. Plača po dogovoru. Stanovanjska skupnost Sk. Loka 1397 Sprejmem pomočnika klepar-stva ln vodovodne Inštalacije. Krušič Silvester, Šentvid 106 pri Ljubljani 1517 Tovarniški delavki nudim hrano in stanovanje. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 1513 Obveščamo obiskovalce Valva-zorjevega doma pod Stolom in Roblekovega doma na Besunjšči-ol, da bosta obe postojanki redno oskrbovani od 30. aprila 1961 dalje. PD Radovljica 1564 PD Radovljica razpisuje delovno mesto oskrbnika v Valvazor-jevem domu pod Stolom. Prednost imajo upokojenci — znželjon zakonski par iz bližnje okolice. Osebni prejemki po dogovoru. Ponudbo pošljite do 1. maja 1061 na naslov: Planinsko društvo Radovljica 1565 Skladiščnika, po možnosti kvalificiranega trgovinskega delavca živilske stroke, mlajšega, sprejme »ŽITO« za skladišče v Kranju. Ponudbe na -ŽITO«, Ljubljana, Cufarjeva 2 1566 - I Upokojena vdova, inteligentna, 5 j išče skupno gospodinjstvo ali lažjo zaposlitev pri samostojni osebi. Ponudbe oddati pod -Prazna soba« 1567 Gorenji; a, vdova srednjih let želi poznanstva z inlelijentom, treznim in p o:'enim od 50 do C0 let. ljubiteljem nprave. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod -Pomlad« 1563 Otroka vzamem v rejo. Podre-ča 49 1569 Vojaški zdravnik, neožanjen, Ud« .stanovanje v Kranju. Ponud-L" oddati v oglasni oddelek pod »Bodočnost« 1570 Na medicinski fakulteti v Ljubljani Je bil renoviran za doktorja splošnega zdravilstva Slavko Krumpestar iz Spodnjih Dupelj. Iskreno mu čestita stric Franeelj z družino 1571 Dr. Vckcslivu Krumpestar is-krrno česlitiijo ob promoviranju na medicinski fakulteti Lojze in sorodniki 1572 Stanovanje nudim tovarniški delavki za pomoč v gospodinjstvu. Varjačič Vid, Suha 17, Kranj 1573 Upravni odbor trgovskega podjetja -Universal« Jesenice raz-plsujL* delovno mesto RAČUNOVODJE. Pogoj: Višja šolska izobrazba aH, popolna srednja šola s prakso. Plača po tarifnem pravilniku, stanovanje ni na razpolago. Ponudbe oddati na upravni odbor podjf tja 1574 Frr.klk'ujrm besede, ki sem jih ;-'"')v(t'!;i o Korelc Angoli kot nereanfi ne. g. f. 1575 Ujrol ojenko za samostojno go- Bpodinjstva v dopoldanskem času Mce družina z dvoletnim otrokom. Zakotnik, Kopališka 14 e, Kranj 1573 Prodam eno nutk.tror>"e hiše v centr«.i Kranja. Vprašanja pod - i; ;q '.no« oddati v oglasni oddelek 1577 Cistilko za hotel -Evropo« sprejme takoj Delikatesa Kranj 1578 Varuhinjo otroka, slareja 2 leti, za čas od 7. do 12. ure dnevno iščem. Prejemki po dogovoru. Ing. Gregorc, Kopališka 14 c. Kranj 1579 Sprejmem začasno sostanovalca. Naslov v oglasnom oddelku 1530 V službo sprejmem mljnarskegu pomočnika. Tupališče 1 1518 Ročno uro sem izgubil v Zg. Dupljah od šole do gostilne. Poštenega najditelja prosim, naj jo proti nagradi vrne na pošto Duplje 1532 Iščem starejšo žensko za varstvo 6 mesecev starega otroka. Plačam dobro. Damjanovič Janko, C. Kokr. odreda 9/d, Kranj 15&3 Oddam sobo šivilji. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 1534 Avtomobilisti, motoristi! Prevleke za sedeže vseh vrst avtomobilov in motorjev Vam hitro in lepo izdela Bohorič, Gregorčičeva 1. Kranj 1585 Z» izgradnjo dvojčka v Levstikovi ulici, Kranj iščem sogradl-telja. Naslov v oglasnem oddelk 1583 Nudim stanovanje in hrano poštenemu slovenskemu fantu, ki bi po službi pomagal na kmetiji. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku pod -Kranj« 1537 Iščem mizarskega pomočnika. Pečenko, Kranj 1538 Mizarskega pomočnika za furnirana dela sprejmem takoj. Po-lak Jurij, mizar, Drulovka 8, Kranj 1539 Iščem upokojenko ali mlad deklo za varstvo otroka in pomoč v gospodinjstvu v dopoldanskem času. Nudim hrano in stanovanje. Vprašati pri Osterman Silvi, Kopališka 18, Kranj 1530 RAZPRODAJA KMETIJSKIH STROJEV Kmetijska zadruga Skofja Loka proda naslednja osnov, sredstva: dvobrazdni plug »Steyr«, kosilnico »Steyr«. jermenico »Steyr«, mlatilnico -Zmaj«, robkač za koruzo, deteljni luščilec, 2 vprežni sejalnici, živinski voz, trier, 3 elektromotorje, 2 travniški brani, V globoki žalosti sporočamo vsem sorodnikom In znancem, da nas je nenadoma za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta MARIJA ZGAGA, roj. Kefžar Pogreb nepozabne bo v soboto, 22. aprila popoldan na pokopališče v Sorici. Podpore-zen, dne 21. aprila 1901. Žalujoči sinovi: Mirko z družino, Janez, Franc, Rudi in Drago; hčerki Dora In Mici z družinama ter ostalo sorodstvo poltovorni avto DKW, vprežni plug ter več vprežnih in nahrbt-n.h škropim i c. Vsa navedena osnovna sredstva se bodo pjrodala na javni dražbi, ki bo v četrtek, dne 27. aprila ob 9. uri, v strojnem domu Kmetijske zadruge Skofja Loka. Prednost pri dražbi imnjo kim U.iske organizacijo. Po preteku ene ure, s1 roje lahko kupijo privatniki. PREDAVANJE O VPLIVU DEVIZNIH SPREMEMB NA RAZVOJ ZUNANJE TRGOVINE Klub gospodarstvenikov v Kranju vabi vse člane, gospodarske organizacije in ustanove na Gorenjskem na predavanje, ki bo v torek, 25. aprila, tega leta ob 17.30 v klubski dvorani v Kranju. Prešernova 11*1; Govoril bo tovariš dr. Hugo Skala, direktor devizne direkcije Narodne banke iz Ljubljane o VPIVU DEVIZNIH SPREMEMB NA RAZVOJ ZUNANJE TRGOVINE s poudarkom na proizvodnji Gorenjsko Zaradi zelo aktualne teme se pričakuje polnožtcvilna udeležba. siiiiiil Kropa: 22. aprila jugoslovanski barvni film miss ston ob 20. uri; 23. april o j 11 goslov.-franeo %k i film beli vrag ob 15. in 19.30 uri. Ljubno: 22. aprila franc. brrvnl film PEVEC iz MEHIKE ob 20. uri; 23. aprila isti film ob 16. uri. Bled: 22. in 23. aprila italijansko f-.-mcc*ki film IIERKUL in KRALJICA lidije. Radovljica! 22. aprila ameriški barvni film COVBOJ ob 20. uri, 23. aprilu isti film ob 14. in 18. uri: 23. roriln amer. barvni film sedmo SIMBADOVO potovanje ob 10. in 20. url. amer"ki barvni film veltko prepričevanje - matineja ob 10. uri. Skofja Loka -PREDILEC«: 22. in 23. aprila argentinski film VODJA BANDE. Kranj »STORZIC«: 22. aprila amori.Vki barvni film dan, KO so delili OTROKE ob 15., 17„ 19. in 21. uri. matineja istega filma ob 10. uri; premiera francoskega filma PREVARANTI ob 23. uri; 23. aprila kratkometražni film KRI SVOBODE, PARTIZANSKE PATRULJE in POT MIRU ob 8.30; ameriški barvni film dan. KO so delili OTROKE ob 15., 17., 19. uri; premiera domačega filma NOCl IN JUTRA ob 21. uri. Letni kino Partizan: 22. aprila premiera domačega filma NOCl IN JUTRA ob 19.30 uri. Stražišče »Svoboda«; 23. aprila ameriški barvni film PROIZVAJALEC DEŽJA ob 16., 18. in 20. uri. Naklo: 23. aprila ameriški barvni film PREPOVEDANA PLANETA ob 16. uri; italijanski film FORTUNELA ob 19. uri. Cerklje »KRVAVEC«: 23. aprila ameriški barvni film WICHITA ob 16. in 19.30 uri. Duplica: 22. aprila franc. barvni film KOCKAR ob 20. url; 23. apr. isti film ob 15., 17. in 19. uri. Kamnik: 22. aprila amer. barvni film PONOSNI UPORNIK ob 20. uri; 23. aprila isti film ob 17. in 20. uri. Prešernovo gledališče Kranj: gostuje v soboto, 22. aprila ob 20. uri, z Alcjandro Cascma »DREVESA UMIRAJO STOJE« v Skofji Loki, v nedeljo, 23. aprila, pa z istim delom na Jesenicah ob 15. in 20. uri. / Gledališče »Tone Cufar«, Jesenice: gostuje Prešernovo gledališče iz Kranja z Alejandro Casona -DREVESA UMIRAJO STOJE« v nedeljo, 23. aprila ob 15. in 20. uri. m®m>m V KRANJU Fižol 70 do 100 din, ajdova moka 80 din, ješprenj 80 do 90 din. kaša 120 din, krma za kokoš 40 do 45, koruza 40, proso 50, 6vQ9 30, krhlji 50 do 60. orehi 100, koruzna moka 55, čebulček 300 do 500 din za liter, korenček 40 do 00, sir skuta 120. surovo maslo 600 do G40, čebula 1C0, jcromplr 15 do 18, kislo zelje 40 do 50, kisla repa 50, solata 110 do 140, redikev 20 do 30, jabolka 60 do 80 din za kg, smetana 17, špjnnča 25, regrat 30, motovileč 39, radič 30 din za merico, jajca 19 do 22, kokoš 700, česen 5 do 10 din za kos. / V KRANJU Porodili so se: Mihael Sintič. mizar in Olga Knez, namoščenka; Pet; t O-rodkar, soboslikar in Doroteja Urh, frizerka; Jože Stano-nik, delavec ln Ema Lazar, tfcal" kn; Alojzij Korošec, čevljar ifl Marija Zaplol nik, rokavičarka; Franc Jerala. klepar in Angela Crnilec, tkalka: Anton Sušnih delavec in Jožefa Roblek, delavka; Pavel Zupan, soboslikar i0 Marija Knine, tftalka. Rodile so: Marija Vodnik ~ dečka« Rozaii|a Ovsanek — dečka: Ana Ali:- — dečka; Ljudmila K<>" kalj - deklico; Štefka Troha " dečka; Ana Ovsene!; — dečka; Matilda Kuralt - dečka; Marijana Juvan — deklico; Anastazij3 Kamenic — deklico; Ana Božič " deklico; P.larija Ilabjan — dečka; Reza Poljanec — devka; Tvana Božič — dečka: Angela Rjaveč -deklico; Judita Lisjak - deklico'« Marija Šifre* - clečka; Marij3 Benedik - deklico; Vida Pišler -d'-klico; Marija Dolinšek — deklico; Ana Ribnikar — dečka; Ar>a Golaž - deklico; Milka Cernelc dečka; Tere.dja Podobnik ck.«i'-k.a; Marija Mlinar — deklico; Ivana Klandcr - deklico; A"a Spjjrovski - dečka; Stanislava Mlinar - deklico; Matilda Thaler - dečka; Marija Grum — dečka J Vida Oman - deklico; Ana Jaklič - deklico: Marija Seiko - deklico; Martinka Teran - deklico; Mira Kavčič - deklico: Antonij* Lipar - deklico; Marija Aljanči* - devica: Aba Gi'.tz - deklico: Atia Sukič - deklico; Alojzij3 Skrabar - dežka; Katarina Klc' menčič — dečka. Umrl: so: Jakob Gabrik, kova- & m & h k $ m Tovarniški delavec J. C. iz kala v kamniški oblini, se je v ponedeljek zvečer s kolesom vfa" eal domov po poti proti Stahovici. Iz neprevidnosti se je zale*e' v prikolico tovornega kamio1^' Odpeljali so ga v bolnišnico. Smrtna nesreča Cesta skozi Tuhinjsko doli^0 ima več nevarnih prehodov, ^ zlasti v nočnem času zahteval0 od vozačev skrajno previdno* • Posebno hud je klanec na Kavra' nu, kjer je desni rob ceM« v smfi' ri proti Kamniku na ovinku izdolben. Vodilom kaj rado spodrsno. če prehitro vozijo po robu. rfj taki hitri vožnji se je 20-lc^11 motociklist Mirko Poljanšek tc dn' smrtno ponesrečil. Ureditev 1 asfaltiranje ceste Kranj — K««*1' nik - Tuhinjska dolina je sUdflJ zahteva na zborih volivcev kamniški občini. Nevarno prehitevanje V Naklem je voznik osebne^ avtomobila s-18024, A. g. iz W* nja, ho'tel prehiteti tovorni avt mobil H-84568, ki ga je upravlJfj A. M. iz Matutja. Pri tem je zaOj v zadnji del prikolice tovornJ3^ in se hudo poškodoval po fi'aJ prsnem košu in dobil Pre'.trt), možganov. Prepeljali so ga v 1JU ljansko bolnišinico. Na osebf2^ avtomobilu je za 0M.000 dinari^ škode, na tovornjaku pa jc lc & lenkeotna. N Poxnrt Ponctili ogenj V torek, ob pol enajstih zve^ je iz neznanega vzroka začelo P^ reti poslopje v Zapričah v Ka niku. Iz gorečega poslopja so^ šili konja in kravo. Ker jc ,f(J na svlslih le malo krme, je » j pogorelo ostrešje in del, ki nln(r obokan. Poslopje jc tik sti\-el vanjsko hiše, k sreči pa jc vl_c nasproten veter in se ogenj j razširil na hišo. Kamniški ^&«a»'«a*«a»«»«^«^^>«jE*a>«»«{«aj^ Jajvečji problem: prostori i Minit, ki jih gledamo V|iU(0 Uto praznujemo Teden muzejev. Prav zato, ker je muzejska dejavnost izrednega družbenega pomena, smo zaprosili tovariša Cenfta Avguština, kustosa kranjskega Mestnega muzeja, za nekaj besed o muzejski dejavnosti na Gorenjskem. ■»Letošnji teden muzejev,« je Pričel tovariš Avguštin, -jc posvečen 20-letnici ljudske vstaje. Prav zato so ga po vsej Gorenjski — v Kranju imamo v teh dneh kar dve razstavi: razstavo dokumentarnega gradiva iz prvih dni v°j'ne in predvojnega revolucionarnega delavskega gibanja in razstavo ljudske umetnosti ter arheoloških najdb na blejskem gradu — še posebno skrbno pripravili... »Vsekakor je treba poudariti,« Je nadaljeval, -zakaj ob takih dnevih se navadno sprašujemo P° Uspehih in jih ocenjujemo, da Je muzejska dejavne t od osvoboditve pa do danes na Gorenjskem ^beležila res lepe uspehe. Razen Muzeja v Skofji Loki, ki je bil ustanovljen že pred vojno, smo P° vojni na Gorenjskem dobili številne nove muzeje: Kovaški muzej v Kropi, Tehnični in Planinski muzej na Jesenicah, Čebelarski muzej v Radovljici, Me.st.ni muzej v Kranju, Muzej NOR v Kranju in Tehniški muzej v Tr-»*U. Poleg teli obstajata na Gorenjskem še dve muzejski zbirki muzej sakralne umetnosti na J^cjskem otoku in muzejska zbirka na blejskem gradu, ki sodi v sklop Narodnega muzeja v Ljubljani.« »Razumljivo je,« je poudaril tovariš Avguštin, »da pa Si vsi ti muzeji, razen redkih izjem, sre-("aijejo s številnimi problemi, med katerimi je vprašanje prostorov verjeino najpomembnejše. Sicer ■ta U> vprašanje v zadnjem času zadovoljivo re#Ue škofjeloški muzej in pa muzej na Jesenicah.« Povprašal sem po dejavnosti posameznih muzejev. Tovariš Avguštin je povedni takole: "Škofjeloški muzej je z novo razporeditvijo razstavnega gradiva v prostorih Leekega gradu postal eden najpri vlačnejših v Sloveniji ter tako posredno, tudi povsem razumljivo, zelo pomemben faktor pri razvoju turizma v tem območju. Radovljiški čebelarski muzej je prvi- tovrstni muzej v Jugoslaviji. Muzej, ki ima prostora v radovljiški graščini, hrani gradivo o razvoju čebelarstva na Gorenjskem — panjske končnice, najrazličnejše panje, stiskalnice in ostale čebelarske priprave. V Ruardovi graščini na Jesenicah ima prostore jeseniški muzej. Muzej pri kazuje razvoj fitžinarstva v tem delu Gorenjske, medtem ko govori o rudokopih in fužinah na Jelovici in v dolini Lipnice, kroparski Kovaški mu- Poljanska dolina pred 1000 leti Ena izmed zadnjih novosti v škofjeloškem muzeju je poseben oddelek pod naslovom »Loško gospostvo in njegovi poriložniki«. Gradivo o tem zgodovinskem razvoju so prikazali že lani kot posebno občasno razstavo. Toda ve-"k obisk in zanimanje za to gradivo je bil povod, da so letos v njihovem muzeju dodelili poseben Prostor temu gradivu. Oddelek prikazuje dve značilni obdobji: Prva je kolonizacijska doba, ko je tamkajšnja gospoda začela naseljevati nekatero še nc-obljudene kraje, krčiti gozdove itd. V okolico Zabnice in Bitnja je prišlo več bavarskih Nemcev, okrog Sorico nekaj Nemcev iz Tirolskega, v Železnike pa skupina EurJanov, ki so se tam začeli , Ukvarja,« s fužinarstvom. Večina Pa je bilo Slovencev. Ta doba je trajala od 973 leta do 14. stoletja. Naslednjo dobo, do 1630, pa imenujejo »rovtarsko«. Takrat so poleg velikih kmetij začele nastajati manjše posesti. Ljudje so začeli iskati drugih mo-žnostl za življenje, zlasti z obrtno dejavnostjo. Ta razvoj je prikazan z mnogimi originalnimi dokumenti o Podeljevanju in izročanju raznih Posestev in podobno. Najpomembnejši pa je spis iz leta 973 (skoraj pred 1000 leti) s katerim je Koncert mladih pevcev iz Siska številnim glasbenim prireditvam v počastitev 20-Ietnicc revolucije, sc bo v soboto /večer pridružil Je nastop mladin-•kega pevskega /bora gimnazije i/. Siska. Vodil jih bo dirigent Stjepan Rupčić, kl Ie prisostvoval lanskemu mladinskemu pev-•bemu festivalu v Celju. Ob tej priložnosti je povabil kranjski mladinski zbor •"'ade pevce iz Siska k medsebojni izme-n)»vi gostovanj. Ker smo doslej takih kulturnih stikov precej pogrešali. Jc treba to Pobudo vsekakor pozdraviti. Kranjski mladinski pevski /bor ho v začetku maja gostoval v Sisku in lobotnim gostom vr-n'l obisk. Gostje iz Siska imajo za koncert v Kra-niu pripravljen zelo zanimiv program in Vs« kaže, da kvaliteta ne bo izostala. J. P. V K BS g *!* Tc dni jc l/'.la druga številka lctoj-nKga letnika, časopisa za družbena vprašanja »Naša stvarnost«. V številki piše Zdenko Has o nadaljnjem razvoju socialnega zavarovanja pri nas, Milivojo Kova-•kvic o komunalnem sistemu, Miodrag I *'ka-Avramovič o originalnosti sindikalne- ( 8* pokreta v Ameriki. Cena posamezni i Stevilki je 100 dinarjev. Skladba, ki jo poje Djordjc Marjano- j i v'ć — Adio Marija, jc bila minuli teden , i "tjoputarnejKa skladba zabavnega žanra. I i '~ Italijanski filnislti ustvarjalci h hIO le- ' i to' poslali v Cannes svojo zve/do Clau- I j d'o Cardinalc. , Ta teden so v znanem kalifornijskem ■ letovišču Santa Monica podelili najvišje J j naRradc na področju filmske umetnosti v ' ZDA — Osc.irja. N.i;;rr.i!o za najboljšo žensko vlojo je dobila Mi/.Uudi T?)!or, *• moško pa Hurt I.ancistcr. 7.a naj'io'jši fi,|n so ocenili »Arštrtm.int* s jackom '■♦timnnom ln Slvrlev Vac I.ainc v glav-nit» vlogah. 1'itm ie re/aal Bffly Vildcr. *ngmar Bergman je dobil to najvišjo na-Rr»do za film »Trs Virgin 9ftHf% t! «° g* proglasili za na:bol!(i tuji film. "j* Pretekli teden je bila v zaiireV/škem k'«« Central svečana premiera novega domskega fil ma »Ti loviš«. Film je režiral PratKe Kosmač, svečano premlero pa »o °bh*aj; najboljši dijaki na zagrebški Soli. cesar Oton II podelil škofu Abrahamu del Poljanske doline in del Sorskega polja. Ta listina, ki je obiskovalcem prikazana s fotokopijo, je hkrati tudi najstarejši pisani dokument tega muzeja iz zgodovino škofjeloškega območja. V okviru letošnjega Tedna muzeja pa so tam uvedli še ono novost. V oddelku NOB so uredili stalno dežurno službo članov ZB za vse nedelje in praznike. Ob takih dnevih namreč prihaja veliko obiskovalcev. Preživeli borci hočejo na tak način obiskovalcem nuditi podrobnejša pojasnila o raznih dogodkih in taSfo uveljavljati ta del muzeja. - 1. c. Slovenski oktet je ogrel Ločane V nabito polni dvorani DPD Svoboda v skofji Loki j« 17. aprila zvečer imel koncert naj znani slovenski oktet iz. Ejub-Ijane. V prvem delu svojega programa so zapeli pesmi pred renesančno dobo ln pesmi različnih narodov, med katerimi so poslušalce najbolj navdušile črnske duhovne pesmi. V drugem delu programa pa so zapeli pesmi bratskih narodov naje domovine in več slovenskih narodnih pe>ml, med katerimi je žela največ uspeh* ribniška »Vre vre, mi smo Ribnčanje«. Po burnem aplavzu poslušalcev, so gostje za slovo zapeli le pesem »Žabe«. Ob tem kulturnem dogodku v Loki | lahko zabeležimo, da naši ljudje visoko cenijo tovrstno umetnost, ki so jo umetniško dovršeno in z vsem občutkom zapeli gostje iz Ljubljane. Prepolna dvorana Svobode ie lep dokaz, da se Ločani živo zanimajo ne samo za zabavno in drugo glasbo, marveč prav tako tudi za našo narodno pesem. Zal pa imajo Ločani le poredko podobne prireditve. Uspel kulturno-prosvetni večer IMed — Kulturno-prosvetno društvo Bled je priredilo minuli teden koncertni večer z nastopom blejskega pevskega zbora in folklorne skupine. Občinstvu so se predstavili recitator j i in pevci, mladi pa so oživili prizor o Jur-icevem Krjavlju. Na prireditvi e vodstvo šole izreklo priznanje a uspešno delo folklorni skupini in pevskemu zboru, pa tudi nekaterim posameznikom. zej. Slednjemu so vsekakor potrebni dodatni prostori. Za zbiranje gradiva tehniške zgodovine Tržiča, je bil ustanovljen tržički Tehniški muzej, ki pa si vso do danes ni mogel najti prostorov za svojo bogato zbirko.« Tovariša Avguština sem povprašal še po kranjskem Mestnem muzeju in njegovi dejavnosti. Tovariš Avguštin je za hip stopil k polici po kup rdečih map, potem pa mi je pripovedoval: »Muzej je bil ustanovljen v letu 1053, njegovo delovno področje pa je v celoti teritorij Gorenjske, razen škofjeloškega okoliša. Muzej ima več oddelkov: arheološkega, kulturno-zgoclovlo.skeg.a, etnografskega in restavni! nrskega. Muzej je zbral doslej eno največjih zbirk etnografskega gradiva in š'i .line ostanke iz raznih arheoloških obdobij. (Napelje iz mlajši; kameno dobe v Drulovki pri Kranju, sil a ros! ovan sk o nekropolo v Kranju in na blejskem gradu ter številne materiale iz iz manjših najdišč iz okolice Kranja). Kulturno - zgodovinska zbirka obsega bogato zbirko ur, orožja, porcelana, najrazličnejšega posodja ter številna slikar:;ka in kiparska dela vse od gotike pa do impresionizma. Izredno delovna,« je poudaril tovariš Avguštin, -je tudi restavratorska delavnica ki restavrira zbrani material in ga pripravlja za razstave. Ta delavnica obenem skrbi tudi za spomenike na območju kranfarTe komune.« »Prav gotovo so prostori ključni problem lcranji?kega Mestnega muzeja. Tako si je moral muzr i najti posebne oblike dela. Muzej ni mogel razstaviti vsega materiala, ampak je moral poiskati svoj krog udejstvovanja v občasni h razstavah. Tako je muzej od svojega začetka pa do danes imel 227 razstav. Razstave so bile predvsem s področja etnografije, likovne umetnosti, spomeniškega varstva itd. Teh 227 razstav si J« od leta 1953 ogledalo doslej ve. kot 600.000 prebivalcev (samo lani 96.226). Naloga razstav, še zlasti likovnih, je vzgoja občinstva. Ce k temu prištejemo še dejstvo, da predstavlja šolska mladina več kot polovico obiskovalcev, smo s temi prizadevanji prav zares lahko zadovoljni,« je zaključil tovariš Avguštin, a takoj spet pristavil: »V interesu skupnosti je pa razumljivo, da se material, ki je danes spravljen po raznih nemogočih stdadtiseih in ki predstavlja dokaj šn jo vrednost, namesti v ustreznih prostorih. Zbrano gradivo predstavlja ne samo izredno pomemben zgodovinski dokument, ampak je po svoji funkciji med drugim pomemben faktor pri povezovanju šolskega pouka z muzejem. Prostore imamo obljubljene v gradu Kiessolslcin, vendar Jih bomo dobili šele, ko bo grad izpraznjen. Danes je v njem namreč Vajenski dom. Ker pa so zbrani predmeti shranjeni v skrajno nemogočih razmerah, se pojavlja vprašanje, da bodo propadli še preden bomo uspeli rešiti problem prostorov - in prav zato bi bilo troba o tem razmišljati takoj.« Ob koncu sem prosil tovariša Avguština še za nekaj besed d Muzeju NOB. Povedal mi je, da je Muzej NOB pravkar pripravi] razstavo v muzejski hiši i.n da je v teh poslednjih letih zbral ogromno dokumentarnega gradiva iz obdobja zadnje vojne in delavskega gibanja pred vojno. Muzej NOB je čudovito uredil Muzej talcev v Begunjah. »Tudi tu bo treba razmisliti o prostorih in najti dokončno rešitev — nc lo začasne — tako da bo muzej lahko s svojo dragoceno zbirko v celoti na vpogled občinstvu,« je zaključil. J. K. VLAK — po filmu »Pepel in diamant« prihaja k nam težko pričakovani poljski film »Vlak« (Pociag). Film jc eno najboljših del zadnjih let in je bil nagrajen z /lato plaketo evropskega tehniškega združenja na festivalu v Benetkah leta 1959. Scenarij za film sta napisala Jerzv I.utowski in Jerzv Kawalerowicz. Film Je režiral Jerzv KawaIerowicz (Senca in resnični konec vojne sta poleg Vlaka vrh njegovega ostvar-janja). Film pripoveduje o ljudeh, ki se peljejo z vlakom proti morju. Med potniki je mlado dekle, ki se vrača k svojemu nekdanjemu ljubimcu po maščevanje: duhovnika, ki gresta na božjo pot; mladi zakonski par; S<)ravnik, ki mu je ta dan umrlo mlado de*.le na operacijski mizi; postaran odvetnik z /eno in še številni drug! Ijudj'c. Ob vseh teh ljudeh in njihovih medsebojnih srečanjih so stverlalcl naslikali svojo preprosto a izredno simbolično pripoved o ljudeh. Današnja smer v poljski kinematografiji je morda ena naizanimivej-.Ših, če odštejemo italijanski novi realizem. ?,e s pred kratkim predvajanim Wajdinem »Pepelu in diamantu«, smo se prvič srečali s sve- tom poljskih ustvarjalcev, »Vlak« pomeni v nekem smislu ie poglobljeno Iskanje vsega, predvsem pa človeka, ki raste v obdobju, ko se krhajo stara moralna načela ln vstajajo nova, a ob njih tudi stran poti. Za nove smeri v poljski kinematografiji je značilna izredna psihološka poglobljenost, številni momenti kritičnega realizma in dostikrat simbolistični pristop k temi. Vsi ljudje, ki jih je Kavalerovicz naslikal v svoji umetnini (nekateri so zelo površno prikazani), so tipični ljudje s ceste, ljudje s svojimi svetlimi in temnimi platmi. Njihova življenja so tipično človeška brez idealiziranih človeških likov, in prav ta obča človečnost, ki jo prinaša s seboj film ima še poseben čar. Ustvarjalci niso formalno v srečanjih teh ljudi, ki so jih naslikali tako tipično človeško, obsodili niti enih niti drugih, ampak so končno sodbo pripustil! gledalčevemu jazn. FIlm pa ni bogat le zaradi vsebine, ampak predvsem tudi po uporabljenih izraznih sredstvih, čudoviti so nekateri posnetki (lov za morilcem in spremljava s pasjim laježem, prizori obsodbe itd.). Vsekakor ie film zelo zelo dober ln si ga velja ogledati. i>. b. Prvi so na okrajni reviji amaterskih dramskih družin nastopili kranjski gledal»seniki, in sicer minulo nedeljo v Kropi s predstavo Alejandra Casona »Drevesa umirajo stoje« Cez 5 dni okrajna revija mladinskih pevskih zborov V počastitev 20. obletnice ljudske vstaje so tudi mladinski pevski zbori naših šol izvedli široko mobilizacijo svoje dejavnosti. V pripravah na celjski mladinski festival so občinski sveti Svobod in prosvetnih društev izvedli občinske revije mladinskih pevskih zborov. V našem okraju je ta mobilizacija zajela 2804 mladih pevcev in 88 članov instrumentalnih skupin. Tako je na občinski reviji v Tržiču pelo 70 mladih pevcev, na Bledu in v Bohinju 215, v Sk. Loki 377, v Kranju 1106, na Jesenicah 646 in v Radovljici 390. Najboljši tro- in štiri glasni pevski zbori bodo nastopili na okrajni reviji 26. aprila na Jesenicah, in sicer: pevski zbor osnovne šole Bled pod zborovodjem Petrom Nukom, zbor osnovne šole Bohinjska Bifitrica, ki ga vodi zborovodja Cilka Mazi — zbor osnovne šole Železniki pod vodstvom Antona Lotriča *» zbor osnovne šole Skofja Loka pod vodstvom Janka Jocifa — zbori osnovnih šol -France Prešeren« — pod vodstvom Eda Ošabnika ■» osnovne šole »Simona Jenka« pod vodstvom Fracota Grudna, osnovne šolo »Lucij an Seljak« pod vodstvom Aniona Dolinska in mešani mladinski pevski zbor DPD Svo-" boda »France Prešeren« iz Kranja pod vodstvom Janka Pribošiča ter pevska zbora osnovne šole -Tone Cufar« z Jesenic pod vod- stvom Poldeta Mejača in pevski zbor osnovne šole iz Radovljice pod vodstvom Janeza Jemca. Pevski zbor, ki bo na okrajni reviji dosegel najvišjo kvaliteto, bo zastopal naš okraj na republiški reviji v Celju, ki bo od 20. do 23. maja v Celju. Letošnje občinske revije so pokazale vsestranski napredek, tako v organizacijskem, kakor v pro-gr." m in kvalitetnem poglede. ! tto upamo, da bo na okrajni reviji izbrani pevski zbor častno zastopal naš okraj na republiški reviji. P. L. USPEH NA JESENICAH Se o občinski reviji pionirskih in mladinskih pevskih zborov Svet Svobod in prosvetnih društev Jeseniške občine je letos prvič priredil pevsko revijo pionirskih in mladinskih zborov. Vse iole na področju jeseniške občine razen dveh (lz Dov-Jega ln Blejske Dobrave) so sc vabilu odzvale In svoje zbore za revijo skrbno pripravljale. Računali so, da sc bo udeležilo revije v skupnem 500 mladih pevcev, prijavljena števila nastopajočih pa so prekoračili kar za 200 In so zabeležile Jesenice v vsej pevski zgodovini prvi nastop s 700 pevci, ki so se k dobro organizacijo kar hitro zvrstili na odru Cufarjevega gledališča. Revijo je pričel pionirski zbor osnovne lole Hrulica, ki ga Je vodil Janko Kavalar. Temu so sledili pionirski pevski zbor osnovne šole Koroška Dela, pod vodstvom Leopolda Mujača, pionirski pevski zbor osnovne šole Žirovnica pod vodstvom Amalije stern, pionirski zbor osnovne šolo Kranja gora pod vodstvom Hermlne Žerjav, osnovne lole »Tone Cufar« z Jesenic pod vodstvom Leopolda Mejača in za zaključek prvega dela, mladinski pevski zbor jeseniške gimnazije pod vodstvom Poldeta Ula-ge. V drugem delu pa so nastopili mladinski pevski zbori v temle razporedu: osnovna šola Žirovnica pod NOVICE s knjižne police NOVIČK S KNJIZNF. POLICE PTICE LETIJO V DALJAVO — Pesniški opus dokaj obsežnega razdobja ustvarjanja pesnika Franceta Fillpiča, dobivamo s knjižico pesmi »Ptice letijo v daljavo« v mariborskih Obzorjih. Pesnik France Filipič nam je a avojo zbirko prikazal, pravzaprav segel v svoji problematiki i/redno široko, s»j »e v njegovem najnovejšem delu srečamo s poezijo, ki sega v dni naie revolucije in pa Širokega obdobja povojne graditve. Še /lasti so po svoji slogovni strukturi zanimivi verzi razdelka v knjigi— Od-grnjeni obraz. Zbirko zaključuje Filipl-čeva zbrana pesn'tev, kl je velikokrat na na'ih odrih — Pohorski bataljon. Vsekakor bo Filipičeva zbirka prijeten gost naših knjigarn in knjižnic. VELIKE DRUŽINE — Po sijajni filmski realizaciji, od koder problematiko Velikih družin, Mauricea Druona dovolj dobro poznamo, dobivamo zda) delo samo pr! mariborskih Obzorjih tudi v slovenščini. Avtorja doslej vsaj po literarnih delih pri nas nismo poznali, sodi pa po mnenju književnih kritikov med najboljše sodobne francoske romanopisce. »Velike družine« sodijo po svoji problematiki v zvrst družinskih kronik. Maurl-ce Druon nam je v tem svojem delu, kjer neprizanesljivo slika visoko francosko družbo In njene stran poti, z izrednim dostojanstvom umetnika-razsodnika, povedal toliko o ljudeh in njihovih slabostih. Njegova slika vrha francoske družbe je podoba dekadentno predvojne francoske buržoazije. BUHI SVITANJE — Kočo Racina, velikega makedonskega pesnika, pravzaprav začetnika nove makedonske književnosti, Slovenci dokaj slabo poznamo. S svitanjem ga tokrat dobivamo v prevodu Ivana Minattija in Mileta KlopčIČa ob obširni spremni besedi makedonskega slavista Aleksandra Spasova pri Državni založbi Slovenije tudi v slovenskem prevodu. Koča Racin je s svojo celotno podobno — podobo neuklonljivega revolucionarja blesteč lik v makedonski književnosti. To tudi še posebej zato, ker jc s svojo naslonitvijo ljudsko pesem in pa s tem, da jc pisal v makedonščini izredno veliko priponao- Je v teh dneh v knjižni zbirki Kiosk §= in v prevodu Silvestra Skerlja Izšlo šj prikupno delo — Lepotec Cherl. V = svojem delu Jc pisateljica segla v I francosko dekadentno družbo pred I prvo svetovno vojno ln nam z veli- I klm znanjem In svojim Izrazitim da- S rom za opazovanje naslikala pristno ž= pariško družbo. Po knjigi bo rad se- I gel vsakdo. OKLOPNI VLAK, Vsevoloda Ivanova, znanega sovjetskega proletarskega književnika, je literarna stvaritev Izza makedonsko ,et ^ prv| svetovri| vojnl (1921). Oklopni vlak sodi danes med klasična dela sovjetske revolucionarne knjl- gcl pri afirmaciji makedonskega knjižne- jcvnosti> v tem svojem delu pisatelj I ga Jezika. Zbirke Beli mugri (Svitanjak ki je prvič izšla dve leti pred drui>o svetovno vojno, smo res lahko veseli. LBPOTEC CHERI — Zelo pomembno francosko pisateljico Colctte pri prepričljivo slika sovjetsko revolucijo na daljnjem vzhodu. Z delom, lz katerega veje neka silna notranja simbolika, boja golorokih ruskih kmetov z oklopnim vlakom, je avtor uspel, saj Je bilo kasneje delo dramatizira- i nas že poznamo po nekaterih krajših no ln Je danes izredno pogosto na ■ delih. Prt Državni založbi Slovenije sporedu sovjetskih gledališč. ki ittimtMtflffliifflm vodstvom Marjana Jemcn, osnovna šola Koroška Bela pod vodstvom Leopolda Mejača, osnovna šola »Prc-žlhov Voranc« Jesenice pod vodstvom Silve Gračncrjeve, osnovne šole »Tone Cufar« pod vodstvom I.eopolda Mejača In za zaključek združeni zbori z nad 300 pevci pod vodstvom Leopolda Mejača, ki je na reviji vodil kar pet zborov. Večina zborov Je Imela dobro izbrane pesmi, ki so jih zapeli mladi pevci prisrčno in tudi lepo. Komisija, ki je zbore poslušala je tudi lahko ugotovila, da razpolagajo šole na področju Jeseniške občine z dobrimi učitelji petja ln da se j« petje na šolah šele zadnja leta m posebno šele zadnje leto premaknilo in uvrstilo v raven ostalih predmetov na šoli. Mirno lahko trdimo, da jeseniška občina za ostalimi občinami v organiziranju mladinskih pevskih revij ni zaostajala ln Je upanje, da bo tudi okrajna revija na Jesenicah upravičena. Z vsakoletnimi revijami pionirskih ln mladinskih zborov ne bo le podan prispevek k gojenju naše pesmi na šolah, marveč tudi precejšen prispevek k ponovni uvrstitvi vse lokalne glasbe na tisto raven, ki našemu narodu in naši pesmi pripada. U. Sest mladih v Mariboru V Mariboru bo v dneh 22. in 23. aprila republiška revija najboljših mladih solistov glasbenih iol Slovenije. Iz kranjskega okraja bodo na tej reviji nastopili: violinist Mihec Pogačnik, violonČelist Branko Markič, pianista Lija Lipar, Marjan Scli-škar iz Kranja in Maruša Kleč z Jesenic. V ostri konkurenci jim telimo kar največ uspeha. s ihan SOBOTA, 22. APRILA ttjj RADIO 0 ZANIMIVOSTI Gospodarski razvoj Združene arabske republike ZAR — ustavna ureditev Južna provinca ZAR Egipt meri približno 1 milijon kv. kilometrov. Do sedaj izkoriščajo gospodarsko le okrog 3 odstotke zemlje. Od dohodkov, ki jih zagotavljata ta dva milijona in pol hektarov, naj bi živelo 80 odstotkov prebivalstva, ki se v Egiptu ukvarja s kmetijstvom - torej skoraj 21 milijonov ljudi. »Domovina ali smrt« je vodilno geslo v Kubi. Takšna parola jc tudi nad vhodom Konfederacije kubanskih delavcev, pod njo pa sta naslikana kmet in delavec V severni provinci (Siriji) je položaj nekoliko boljši, zakaj celotne površine izkoriščajo skoraj 2 %. Rešitev problemov, na katere opozarjajo te suhe številke, je zelo kompleksna. Vodstvo države je moralo v napad v več frontah hkrati: zagotoviti je moralo nove obdelovalne površine, skrbeti za Božanski Nil - jutri Zemlje za 15 milijonov kmetov to, da le-te novi lastniki obdelujejo kar najbolj sodobno in kar najbolj donosno. To pomeni, da si je država naprtila na ramena precejšen del finančnih sredstev za to modernizacijo bodisi v obliki dolgoročnih posojil bodisi vnaprej odpisanega prispevka. Da bi zaposlila odvečno delovno silo, ustanavlja najprej malovaško predelovalno industrijo. Za tiste pa, ki zapuščajo zemljo in iščejo delo drugod, skrbi petletni plan in pospešena industrializacija. To je tolikanj bolj potrebno, kajti podatki o naravnem prirastku kaže- jo, da se je prebivalstvo Južne province v zadnjih 40 letih pomnožilo za 100 %. Prav zato se mora država spoprijeti tudi s kulturno zaostalostjo. Brez učinkovitega nadzora rojstev, bodo dala sedanja res velika in tudi že uspešna prizadevanja za vsestranski razvoj gospodarstva, le delne rezultate. Ta prizadevanja bi v sedanjih okoliščinah le zelo omejeno dvignila življenjsko raven. Zaradi nizke kulturne ravni in visokega odstotka nepismenosti, je ta naloga prav gotovo med najtežjimi. Za uspešnost na tej fronti bo zato moralo vodstvo mobilizirati vse primerne organe — od državnih, prosvetnih .zdravstvenih, do posameznih strokovnih, družbenih in množičnih organizacij. Nil in Egipt. To je nekaj prav tako nerazdružljivega, kot mlinsko kol« in voda. Drugo je brez drugega nepomembno. Zaradi Nila je nastala stara egipčanska civilizacija. Nil je dal Egipčanom moč in bogastvo, dal jim je umetnost, religijo in nesmrtnost. Rjave vode Nila, ki se vsako leto zlivajo čez polja, hranijo tudi današnje prijateljske Egipčane. Do koder seže ob poplavah voda, do tu seže življenje, vse drugo jo suho, peščeno, mrtvo. Podnebje ob Nilu je angleške kolonizator je spodbudilo, da so v to deželo vložili nekaj več kot v druge kolonije. Dežela, ki dvakrat na leto rodi žito, kjor raste najboljši bombaž in kjer so ljudje skromni po svojih zahtevah, je bila zanje zlata jama. Zgradili so jez pod Asuanom in tako omogočili, da urejajo vode Nila po svoji volji in da za jezom ostaja vodna rezerva za sušne dni. Združena arabska republika je po revoluciji stopila v obdobje kapitalne izgradnje. Načrti naših prijateljev so veliki. Nacionalizacija industrije, Sueškega prekopa, bančništva in drugih gospodarskih področij, j>3 imela za cilj — akumulirati Hmveč sredstev za izgradnjo. Sprejeli so petletni načrt, v katerem je v ospredju nov Asuanski jez, nov vir energije, osnova za razširitev plodne zemlje. To je načrt, ki presega veličastnost piramid in templjev, ki Nixon ne miruje Kennedvjev nasprotnik pri volitvah ameriškega predsednika Ri-chard Nixon, ki je zdaj zaposlen v neki odvetniški pisarni v Los Angelesu, zasluži letno okoli 90 milijonov dinarjev. Nixon pa želi ostati še nadalje v politiki: leta 1961 se namerava potegovati za stolček guvernerja zvezne države Kalifornije. Bivši republikanski kandidat jc te dni izjavil časnikar - Obtožnica: 50.000 besed Obtožnica proti vojnemu zločincu Adolfu Eichmannu obsega okoli 50.000 besed in jo bo državni tožilec bral 7 ur. Nato i bo izraelski državni tožilec Gideon Haus-ner Se razložil vsako od 15 poglavij obtožnice. Prvi dan razprave — 11. aprila, so razpravljali samo o sodnem postopku. Proces bo trajal najmanj dva meseca. jem: »Ce bom postal guverner, bom na tem mestu tudi ostal in ne bom leta 1964 ponovno kandidiral za predsednika, pač pa bom zopet kandidiral leta 1963. »V primeru, da bi bil Kennedv leta 1964 ponovno izvoljen, ne bi mogel leta 1968 tretjič kandidirati, ker lahko vsak državljan ZDA samo dvakrat kandidira za predsednika — in tako ne bo še drugič Nixonov nasprotnik. ZOPET SVE2 KRUH Skoda, ki nastane zaradi neprodanih količin kruha, je kar precejšnja. Zato so na Holandskem izdelali posebno peč, ki star kruh zopet osveži. Peč je električna in pod pritiskom dveh atmosfer spuščajo vanjo vodno paro, segreto na 350 stopinj. Z njo osvežijo v desetih minutah večjo količino kruha. Nova peč je na Holandskem že zelo razširjena. bo dal več bogastva, kot so ga imeli davni vladarji v svojih faraonskih grobnicah. Nov Asuanski jez bo povzročil, da bo voda pokrila 19.200 km* puščave. Zalila bo števiJna puščavska naselja in premnoge spomenike večtisočletne kulture bo treba rešiti nevarnosti potopitve. Pregrada jezu bo visoka 110 metrov, dolga pa 5 km, za njo pa se bo po zgraditvi nabralo na milijarde kubičnih metrov vode, ki bo poganjala gigantske hidrocentrale z zmogljivostjo 2.5 milijona kilovatnih ur na dan, v ustreznem času pa polnila kanale med cvetočimi polji in vrtovi. Z Asuanski m jezom bo ZAR pridobila okoli 400.000 km' plodne zemlje na področjih, kjer zdaj v pesku komaj životarijo redki šopi ostre puščavske trave. Na tako melioriranih področjih bo našlo zaposlitev in kruh okoli 4 milijone felahov, ki so brez zemlje, kajti Egipt ni samo najbolj naseljeno področje v Afriki, temveč tudi v svetovnem merilu (seveda v mejah plodnega ozemlja ob Nilu). Asuanski jez je v gradnji. Velhv del pomoči, pa tudi strokovno vodstvo gradnje je prevzela SZ in prehitela Ameriko, ki je postavljala nemogoče pogoje. Jutri bo božanski Nil dajal prebivalcem ZAR večji kos kruha. Nekoč so Egipčani darovali Nilu v avgustovskih svečanostih najlepša dekleta. Danez žrtvujejo svoje vneto delo .svoje žulje in pot svojega obraza. Rjave vode Nila ne bodo več vzrok strahospo-štovanja in rotečih molitev, v njih se bo zrcalila zavest in po-ponos nad delom njihovih rok. tr?arS8B& ZAR meri 1,187.000 kv. kilometrov. Glavno mesto države Je Kairo, provincijski prestolnici pa sta Damask in Kairo. Lanski popis je pokazal, da ima ZAR 30,5 milijona prebivalcev (Egipt 26, Sirija pa 4,5 milijona). Ogfbmna večina so Arabci, tako da druge narodnosti ne presegajo 1,2 odstotka skupnega števila prebivalstva Predsednik Združene arabske republike je Gamal Abdel Naser-Začasna ustava, sprejeta 5. marca 1958, določa, da stoji na čelu države predsednik, ki ima izvršno oblast. — Pomagajo pa mu eden ali več podpredsednikov, ki ji*1 imenuje sam. Predsednik imenuje in odstavlja ministre, predlaga skupščini zakonske načrte ter ima pravico veta nanje. Ce skupščina z V3 večino pri drugem glasovanju odobri neki zakonski načrt, se ta ,vzlie predsednikovemu vetu uzakoni. Predsednik repuibli*e sklicuje skupščinska zasedanja« po potrebi pa lahko skupščino tudi razpusti. Poslance imenuje sam. Skupščina ima zakonodaji* oblast. Sme izreči nezaupnico kakemu ministru ,s čimer povzroči njegov odstop. Sodna oblast Je neodvisna. S 30.000-tonski ladji Takšni ladji gradijo sedaj na Japonske*" Prevažali bosta nafto in bosta prevelik'« da bi mogli skozi Panamski aH Sueški kanal. Ta tankerja bosta prevažala nafto * Arabije na Japonsko. V eti takšen tank** bodo lahko natovorili 900.000 sodov naf**' Dolga bosta po 300 metrov, na najširše* delu bosta široka 50 metrov, največja 1* šina pa bo 20 metrov. Ladji bodo g°*^ motorji, ki bodo imeli po 28.000 kotvj-skfh moči in bodo zmogli hitrost 16 sošfl na uro. Osnovno vodilo pri gradnji takšnih ▼** likanov je rentabilnost. Analize in Pf*" računi kažejo, da bosta velikanki za $ odstotkov cenejši, kakor pa so tankeri' 45.000 registrskimi tonami. Vozovnica na mesec Wernher von Braun, znani ameriški raketni konstruktor, je iz13* čunal, da bo potovanje na Mesec stalo nič več in nič manj kot oko*1 300 milijonov dolarjev. V ZDA so se že našli ljudje, ki so plačali predujem za to potovanje. Toda ta vplačila ne veljajo za prvo potovanje, ker prvi potniki na Mesec ne bodo za potovanje ničesar plačali. Njihovo življenje je dovolj visoka cena ... RTV LJUBLJANA Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6., 7., 8., 10., 13., 15., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 ori. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 13., 15., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. NEDELJA, 23. APRILA 7.35 Jubilejna uvertura 8.00 Mladinska radijska igra 8.45 Iz albuma skladb za otroke 9.40 Istrska suita 10.00 Še pomnite, tovariši . . . 10.30 Godala in tipke 10.45 Spoznavajmo svet in domovino 11.45 Zabavni orkester Raphaele 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.30 Za našo vas 13.45 Od tu in tam 14.15 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo — II. 15.30 Kar radi poslušate 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 V tričetrtinskem taktu 16.40 Peli so jih mati moja 17.00 Za nedeljsko popoldne 17.30 Radijska igra 18.20 Legenda 18.31 Klavir v ritmu 18.45 Petnajst minut z kvintetom bratov Avsenik 20.05 Izberite melodijo tega tedna 20.50 Hammond orgle 21.00 W. A. Mozart v operi 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku 23.05 Nočni koncert PONEDELJEK, 24. APRILA 8.05 Simfonični plesi in rapsodije 8.40 Panorama zabavnih zvokov 9.0Q Naš podlistek 9.20 Iz komičnih oper 10.15 Mala prodajalna plošč 10.40 Zbor Poljskega Radia 11.00 Po svetu jazza 11.30 Za otroke 12.00 Slovenske narodne, ki so vam všeč 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Mirko Peternel: Trg s klavno živino ln mesom 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.30 Skladbe Janeza Komarja 13.50 Zvočni kaleidoskop 14.15 Jugoslovanske radijske postaje pozdravljajo slovenske poslušalce 14.34 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.40 Naši popotniki na tujem 16.00 V svetu opernih melodij II S OD NEDELJE, 23. APRILA DO SOBOTE, 29. APRILA 1961 17.15 Šoferjem na pot 18.15 Glasbeno popoldne pri skladatelju in pianistu Janku Ravniku 18.50 Človek in zdravje 20.00 Glasbeni variete 20.45 Kulturni globus* 21.00 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije 23.05 V ritmu današnjih dni 23.55 Prijeten počitek TOREK, 25. APRILA 8.05 Izberite melodijo tedna 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo 9.25 Concertino za trobento in godalni orkester 10.15 Utrinki 10.40 Utrjujte svojo angleščino 10.55 Sto taktov glasbe ti.00 Trije odlomki iz oper 11.30 Deset minut iz naše beležnice 11.40 Popevke se vrstijo 12.00 Poje Ljubljanski oktet 12.15 Kmetijski nasveti — Franc Pirnat: Javni nasadi na deželi in mestu 12.25 Godalni orkester Emil Stern 12.45 Slovenske narodne v priredbi Karla Pahorja 13.30 Zabavni potpuri 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo 14.35 Prerez Puccinijeve opere Madame Butterflv 15.40 Liati nc domače književnosti 16.00 Delovni kolektivi čestitajo za Prvi maj 17.15 Razgovor z volivel 17.25 Simfonija št. 7 v A-duru 18.00 Iz naših kolektivov 18.15 Alfred Scholz s svojim orkestrom 18.20 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 18.45 Izobraževalni obzornik 20.00 Ob 15-letnki APZ v Ljubljani 20.30 Radijska igra 21.30 Glasba za godala 21.43 Iz filmov in glasbenih revij 22.15 Komorna ura 23.05 Zveneče kaskade 23.25 Po svetu jazza 23.55 Prijeten počitek SREDA, 26. APRILA 8.0S Mladina poje 8.30 Orkester RTV Ljubljana 9.00 Jezikovni pogovori 9.15 Za vsakogar nekaj 10.15 Jugoslovanski operni pevci v vlogah slovanskih oper 11.00 Romunska in bolgarska zabavna glasba 11.30 Za Cicibane 12.00 Sopran is tka Marija Gazvoda poje narodne pesmi 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Mirko šnšterlfč: Gozdna škoda po divjadi 12.25 Prvomajski pozdravi ob zabavni glasbi 13.30 Dve Beethovnovi sonati 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.35 Orgle in orglice 14.40 »Ples kralja Matjaža« 15.45 Radijska univerza 16.00 Koncert po željah poslušalcev 17.15 Sestanek v sredo 17.30 Plesni orkester Bert Kampfert 17.45 Jazz na koncertnem odru 18.00 Kulturna kronika 18.20 V domačem tonu s prvomajskimi pozdravi 18.45 Zabavni orkester RTV Ljubljana 20.00 Akademija ob 20. obletnici ustanovitve OF 21.30 Orkestralna glasba 22.15 Plesna glasba 22.50 Literarni nokturno 23.05 Iz modernega glasbenega sveta ČETRTEK, 27. APRILA 8.05 Glasba ob delu 8.35 Komorni zbor RTV Ljubljana 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo 9.25 Iz dežele nad morjem in planinami . 10.15 Naše ljubljeno mesto 10.40 Gozdovi poj o, simfonična pesnitev 11.00 »Lepo je v naš! domovini biti mlad« — spored partizanskih pesmi 11.15 Reportaža o pohodu pionirjev Ob žici okupirane Ljubljane 11.30 Mali koncert lahke glasbe 11.52 Lepe melodije 12.00 Kolednica mladinskih brigad 12.15 10 minut z Avsenikl 12.25 Odlomki iz naših oper 13.30 Za Praznik dela .. . 14.15 Svobodna zemlja 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.40 Očka, kaj si mi prinesel 16.00 Četrt ure z zabavnim zborom Sergija Rajnisa 16.15 Zabaval vas bo trio Dorka Sko-berneta 16.30 Naši operni pevci za 1. maj 17.15 45 minut turizma in melodij 18.00 šopek slovenskih samospevov 18.30 Reportaža o ustanovitvi OF in njenem razvoju 20.00 Partizanski miting 1961 20.45 V sonce bo hosta zapela 21.25 Domovina — simfonija v enem stavku 22.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe 22.47 Adagio m Aliegro 23.05 četrt ure s kvartetom Jožeta Privška 23.20 V plesnem ritmu 23.55 Prijeten počitek PETEK, 28. APRILA 8.05 »OSE« odlomki iz. scenske glasbe 8.30 Od polke do calvpsa 9.00 Naš podlistek 9.20 Četrt ure z ljubljanskim jazz ansamblom 9.35 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 10.15 Tri poloneze Friderika Chopina 10.40 Angleščina za mladino 10.55 Kitara in vibraton 11.00 Orkestralni odlomki iz italijanskih oper 11.30 Človek in zdravje 11.40 Ob Sredozemskem morju 12.00 Pesmi iz Bosne in Sandžaka 12.15 Kmetijski nasveti — Vet. Erik Špiler: Vpliv reje na zdravje piščancev 12.25 Vedri zvoki 13.30 Hitri prsti 13.45 Na Lomu in drugod 14.05 Za šolarje 14.35 Naši najmlajši solisti vam po jo 15.45 Radijska univerza 16.00 Petkovo glasbeno popoldne 17.15 Razgovor z volivci 17.25 Prvomajske čestitke delovnih kolektivov 18.00 Iz naših kolektivov 18.15 Lepe melodije 18.30 V dvoranah Svobod in prosvetnih društev 20.00 Kvintet Gcorge Shearing z godali 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Obrazi iz naše glasbene preteklosti 21J00 Stenka Razin 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Po strunah in tipkah 22.35 Moderna plesna glasba 22.50 Literarni nokturno 23.05 Koncert jugoslovanske komorne glasbe SOBOTA, 29. APRILA 8.05 Glasba ob delu 8.25 Iz vsakega nekaj 8.55 Za šolarje 9.25 Radi bi vas zabavali 10.15 Koncert za klavir in orkester 10.40 Ruski tečaj za začetnike 10.55 Dve ruski popevki 11.00 Po svetu jazza 11.30 Pionirski tednik 11.50 Otroci izbirajo pesmico 12.00 Priredbe Mladena Pozajiča 12.15 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Presajanje lončnic 13.30 Lepa Mara 13.50 Operne melodije 14.20 šport in športniki 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.40 S knjižnega trga 16.00 čestitamo za Prvi maj 16.40 Mešani zbor »Slavček« iz Trbovelj 17.15 Po kinu se dobimo 17.45 Majhni ansambli 18.00 Jezikovni pogovori 18.15 Na promenadi 18.45 Okno v svet 20.00 Domač spored za soboto zvečer pred praznikom 20.25 Iz operetnega sveta 21.00 Za prijeten konec tedna 22.15 Za naše izseljence 23.05 Do polnoči v plesnem ritmu Televizijski spored NEDELJA, 23. aprila 9.30 Kmetijska oddaja 10.00 Film iz serije Velvet športno popoldne 20.00 Sedem dni PONEDELJEK, 24. aprila 18.00 TV fHm iz serije Medic 18.30 TV pošta 18.45 Dokumentarni film 19.00 TV pregled 19.30 Pomlad in ljubezen — glasbena oddaja 20.00 TV dnevnik 20.15 Tedenski športni pregled 20.30 Gola cesta — TV drama 22.00 šahovski komentar TOREK, 25. aprila 15.25 Nogometno srečanje Italija : s Severna Irska 17.10 TV za otroke 21.00 Prenos tujega televizijskega sporeda SREDA, 26. aprila 18.00 Sestanek ob šestih 18.45 Nuklearna energija 19.00 Čas, ljudje in dogodki 20.00 TV dnevnik 20.15 TV helikopter 20.30 TV magazin 21.30 Portreti in srečanja 22.00 Šahovski komentar f ČETRTEK, 27. aprila 9.00 TV v šoli 18.00 Razgled za mladi svet 18.30 Skopuh — film 19.00 Oživljena preteklost v Dobovi 19.30 TV obzornik 20.00 TV dnevnik 20.15 Pionirski pohod Ob žici okupirane Ljubljane 20.30 Poznaš svoj domači kraj 21.30 Campanille — filmska oddaja PETEK, 28. aprila 17.00 TV za otroke 20.00 TV dnevnik 20.15 Celovečerni igrani film 22.00 Šahovski komentar SOBOTA, 29. aprila 18.00 Otroci pojejo — 61 18.45 Nevarnost je moj poklic 20.00 TV dnevnik 20.15 Prvomajske čestitke 20.30 Serafinov klub — humoristiČno- zabavna oddaja 21.15 Oboževani Giulio — drugi del glasbene komedije 23X0 Kapitan David Grief — serijski film 07^4 70 DRUŽINSKI POMENKI Jedi §d vsepovsod JAJČNA JED S PARADIŽNIKOM IN DROBNJAKOM 4 žemljo, 4 dkg masti, 8 jajc, 2 žlici mleka, sol, 2 žlici paradižnikove mezge, Poper, drobnjak. Žemlje, znzane na kocke, prepražimo na rnasti. Jajca, mleko in paradižnikovo me-*RO razžvrk!jamo, osolimo, popopramo in Vlijemo na žemlje. Jajca naj mehko za-krknejo. Jed potresemo s sesekljanim drobnjakom. JOGURT S PUDINGOM 1 kakavov puding, pol litra mleka, (t žlic sladkorja, malo limonovc lupine, 2 ilici ruma, pol litra jogurta. Puding in 6 žlic mrzlega mleka raz-rnelamo, dodamo sladkor, limonovo lupi-nico m ostalo vrelo mleko. Vse skupaj dobro prevremo, ves čas mešamo, odstavimo in na pol ohladimo. Nato dodamo rum, primešamo jogurt, napolnimo skodelice in jih postavimo na hladno. Tako Pripravljeni puding jc odlična sladica za otroke in prebolevnike. HLEBČKI IZ OVSENIH KOSMICEV * dl mleka ali vode, 20 dkg ovsenih koetničev, malo pora, čebule, košček zelene, 3 dkg moke, 1 žlica pecilnega pra-Mta, 5 dkg sira, sol, 1 jajce, maščoba za Cvrtje. Ovsene kosmiče prelijemo z vrelim rnlekom ali z. vodo in jih pustimo 1 uro. Per, Čebulo in košček zelene drobno zre-ietno in primešamo kosmičem. Tik pred Pečenjem primešamo moko, zmešamo s pecilnim praškom, dodamo nariban sir, •ol in /. Jlico oblikujemo Jličnike ln jih .j na masti. Poleg serviramo »olato ali kompot. Problemi cerkljanskih žena je le pri pripravah NUJNO BI POTREBOVALI VZGOJN O-VARSTVENO USTANOVO IN VSAJ MANJŠI OBRAT DRUŽBENE PREHRANE V Cerkljah in njihovi bližnji okolici živi približno 5000 ljudi. Razen tega, da jih je okoli 200 zaposlenih v tamkajšnjih gospodarskih organizacijah in ustanovah, se Jih več kot 600 vozi na delo v kranjske tovarne. Tako se v Cerkljah vse bolj pojavi j« to problemi, s katerimi are srečujejo vsa večja ali man,i--r lavska naselja. Predvsem gre tu omenili varstvo otrok. ?.e dolgo razmišljamo in razpravljamo o tem, da bo za otroke zaposlenih mater nujno potrebno poskrbeti, saj tako ne more iti več dolgo naprej. V vsaki družini sedaj rešujejo problem varstva po svoje: nekateri starši otroke lahko prepustijo svojim staršem ali drugim sorodnikom in morda sosedom, kjer teh možno- sti ni, so otroci v času odsotnosti staršev prepuščeni sami sebi. Težko je tudi s prehrano. Razen tega, da so v eni izmed privatnih gospodinjstev sprejeli nekaj ljudi na hrano, si v vseh ostalih delavskih družinah pomagajo, kakor si pač vedo in znajo. V največ primerih pripravljajo hrano, ko pridejo iz službe. Prav zanimivo je, da je veliko število žena, ki Gnojenje zelenjavnega vrta Za pravilno gnojenje vrta moramo v vrtu uvesti kolobarjonje. Vrt razdelimo na tri enake površine — poljine. Prvo poljino gnojimo s hlevskim gnojem (4 q na 1 ar). Nanjo pose jem o zelenjadnice in druge vrtnine, katere potrebujejo dušik: razne kapusnice (zelje, ohrovt, evetača, koleraba — razen cvetličnega ohrovta, ki mu gnoj ško- OD G) [D (D Se vedno je tu sezona spomladanskih plaščev In kostimov, čeprav ne bo dolgo, ko sc bodo umaknili lahkim poletnim oblekam. duje). Sem sejem o tudi sedajte, špinače, kumare in buče. Drugo poljino ne gnojimo z gnojem, temveč z gnojili. Edino k paradižnikom in k papriki damo kompost. Ze jeseni ali pozimi tr6simo na 1 ar 3 do 6 kg žlindre, 2 do 4 kg apnenega dušika in 4 do 5 kg 40 % kalijeve soli. Ce nismo jeseni gnojili, ko smo vrt za zimo prekopali, potem trosimo zgodaj spomladi namesto fosfatne žlindre 2 do 3 kg superfosfata na lar, namesto apnenega dušika 1,5 do 2 kg amonijevega sulfata in namesto kalijeve soli 2 do 3 kg kalijevega sirlfada na 1 ar. Na tako pognojeno poljino sejemo alt sadimo korenček, peso, redkev, zeleno, peteršilj, papriko, paradižnik in drugo zelenjavo. Zelenjavi, ki tvori omesenele korene, dajemo manj dušikovih hranil in več kalijevih. Nasprotno pa nudimo zelen jadnicam, ki tvorijo užitne plodove (piodovke n. pr. paradižnik) več dušikovih in fosfornih hranil. Poleti pa Jih dogno-jujemo z lahko topljivimi gnojili. Na tretjo poljino sadimo stročnice (fižol, grah) in lukovke (čebula, česen, šalotkn). Stročnice izkoriščajo zračni dušik s koreninskimi bakterijami, za^o jim nudimo dušik le v nežni mladosti, ko se na koreninah še niso razvile bakterije. Fižolu in grahu dajemo že pred prvim okopavanjem manjšo količino čilskega solttra (0.75 kg na 1 ar). Stročnice imajo v sebi večje količine beljakovin, zato rabijo fosfor, katerega dodajamo v obliki superfosfata — 3 kg na 1 ar. Lukovke zahtevajo predvsem kalij, katerega potrebujejo pri tvorbi sladkorja. Kalij zmanjša tem rastlinam ostrino in izboljša okus. Čebuli prija posebno kalijev sulfat (3 kg na 1 ar). Na tretji poljini se torej gnojenje ravna po zahtevnosti zelenjadnic. Ce imamo dovolj gnoja, lahko kolobarimo samo na dveh polji-nah. Prvo gnojimo z gnojem, drugo z gnojili. Na prvih pridelujemo kapusnice, solatnice, skratka listnate rastline, potem piodovke in fižol prekdar, ki zelo dobro prenese gnoj. V drugo poljino pridejo lukovke, korenovke in kuhinjska zelišča. Na posebni gredi, izven kolobarja, pa imamo zelen jadne trajnice t. j. rabarbaro, pehtran ter trajna zelišča, ker ostanejo na svojem mestu nad 3 leta. bi se rade zaposlile, a se samo zaradi tega, ker ni urejeno varstvo otrok, n« morejo. Ne bi ornem jala še velikega števila onih, ki bi se radi hranili izven doma, seveda v primernem obratu družbene prehrane. Toda Cerkljanom bi bila krivična, če ne bi napisala tudi to, da se za rešitev teh problemov, predvsem pa za ureditev varstva otrok, resno zavzemajo. Na lanskem spomladanskem zboru volivcev so jim predstavniki ObLO Kranj obljubili, da bodo v najkrajšem času našli nekaj sredstev, če bodo tudi vaščani sami prispevali svoj del in pri urejanju vrtca pomagali s prostovoljnim delom. Tako so v Cerkljah v kratkem času zbrali okoli 150 tisoč dinarjev in popisali vrsto prostovoljcev ki so obljubili ,da bodo prispevali potreben les in pomagali pri doki. Cerkijani so tudi menili, da bi bili v ta namen kar primerni prostori nad strojno postajo, vendar se pristojna občinska komisija s tem ni strinjala. Tako jim ne preostane drugega, kot da čakajo na denar za novogradnjo. V CerMjah pa so skoraj prepričani, da tega denarja še dolgo ne bodo dobili, vseh potrebnih sredstev pa sami tudi ne morejo zbrati. Prejšnji mesec so v Cerkljah ustanovili Društo prijateljev mladine. Najvažnejši sklep prvega občnega zbora je bil prav to, da skušajo najti možnost za ureditev varstva otrok. Čeprav je za to trenutno zelo malo izgledov, bi z ozirorn na odločnost in vztrajnost, s katerima so se v Cerkljah zavzeli za rešitev tega problema, lahko zaključili, da se jim bo to v najkrašem času tudi posrečilo. SVETUJEMO 9 Barvastega in pisanega perila nikoli ne namakajmo. Izmen-cojmo ga takoj v mlačni milnici. Izplaknimo ga v mlačni vodi in zadnji vodi dodajmo malo kisa, približno eno žlico na liter vode. ® Oblačil z zadrgami prav tako ne smemo namakati. 0 Tudi kravate lahko sami zlikamo. Izrežemo lepenko v obliki kravate in jo potisnemo vanjo, da se pri likanju ne bodo poznali spodnji robovi. Občutljivejše tkanine likajmo čez krpo. © Čevlje iz barvastega usnja (rumenega, rdečega, zelenega, sivega itd.) očistimo najprej prahu s čisto, posebej za to namenjeno krtačo. Nato jih namažemo z ustrezno kremo in kasneje osvetlimo z mehko krtačo. ® Rjave čevlje očistimo večkart s krpico, namočeno v mleku. Za madeže uporabljajte bencin. f) Bele glace čevlje čistimo z mešanico bencina in smukca. © Madeže od oljnatih barv, fir-neža in smol na belem perilu čistimo s terpentinom ali špiritom, na barvastem blagu in volni z bencinom ali s tetraklorovim ogljikom, nato pa z milnico. % Čebulo lahko prav hitro zarumenimo, če jo posujemo z malo sladkorja in Jo naglo prepražimo na majhni količini maščobe. DOKUMENTI DOKUMENTI DOKUMENTI I AUSCHWITZ 6 Dnevnik taboriščnega zdravnika Mrtvaška komanda ima toliko posla, da mineta navadno dva dneva, včasih celo trije, preden se pojavi pokrit voz, ki ga vlečejo človeške pare in ki pobira mrtvece. Dokler jm ne odpeljejo in ne črtajo iz seznama barake, štejejo mrtve k števila in morajo vsak dan »nastopiti« v apelu. Vse, kar slišim tu, mi samo potrjuje pravilnost moje odločitve, da moram vzeti svojo usodo v svoje roke. Prisiljen sem bil prevzeti nalogo od dr. Mengeleja. štejejo me kot zdravnika. že od prvega dne mi je bila prihranjena usoda ostalih kaznjencev v taborišču. S svojo civilno obleko sem ohranil svoje človeško dostojanstvo in danes spim v snažni sobici za zdravnike, v svoji postelji, v bolniški baraki št. 12. Sedem je ura zjutraj. Vstati! Zdravniki — med njimi tudi jaz — in bolniško osebje se morajo zvrstiti pred barako. V kratkih minutah nas preštejejo. Nato pridejo na vrsto bolniki in mrtveci, ki so umrli ponoči, pa še leže med živimi. Med zajtrkom v naši sobici sem spoznal svoje kolege, šef-zdravnik 12. bolniške barake je dr. Lewy, nekoč profesor na univerzi v Strassbourgu. Njegov namestnik je dr. Grosz, profesor na univerzi v Zagrebu. Oba sta internista in kot zdravnika znana po vsej Evropi. Tu v koncentracijskem taborišču sta svojo lastno tragedijo popolnoma zatajila. Samo pomagala bi rada, ^ le pomagala, zdravila — kljub nezadostnim sredstvom, brez uspešnih zdravil, brez asepse in antisepse. V aušvi-ški atmosferi, kjer se od lakote, umazanije, slabega ravnanja in težaškega dela zrušijo tudi najbolj zdravi v nekaj tednih, dajeta ta dva lep vzgled prave člove-čanske veličine. Nobenega ozira na svojo lastno nevarnost ne poznata niti ne slabosti in izčrpanosti. Skupina šesterih zdravnikov jima sl«di v vsem brez premisleka. Ljubeznivi in ustrežljivi mladi francoski in grški zdravniki so to. že dolgo uživajo z žaganjem potreseni kruh iz moke divjega kostaja. Njihove starše, žene in otroke so že ob prihodu likvidirali — sežgali. Celo če so nekatere izmed njih dodelili desni skupini, je velika večina podlegla v treh ali štirih mesecih nečloveškemu trpljenju. Potem pa so izginili v nenasitnih krematorijih. Zdravniki nosijo pezo svoje brezupne usode. Za vse grozote vedo in vendar skušajo z vso požrtvovalnostjo pomagati bolnikom. Bolnikom ... Danes sem jih videl. Njihova shujšana telesa so skeleti, ki tehtajo le še 30 kg. Od lakote so strahotno napihnjeni, usta so jim«, ranjena, čez in čez pokrita z zopernimi vnetji in gnojnimi krastami. Te rumenokožne sence, to so naši pacienti. Kako težko je tu pomagati! Jaz še nimam nobenega opravka. V spremstvu francoskega zdravnika pregledujem taborišče F. Majhno poslopje ob strani 12. barake takoj vzbudi mojo pozornost. Zgrajeno je iz lesenih plošč in ima le en prostor. V njem stoji samo dolga miza ter stol. Na njem je skrinjica z instrumenti za seciranje, v kotu posoda iz cinka. Moj kolega mi pojasni, da smo v sobi za seciranje, edini v vsem taborišču; sobe že dolgo niso uporabljali. Francoz tudi ni poznal nobenega strokovnjaka, ki bi znal secirati. Po njegovem mnenju ni izključeno, da so načrti dr. Mengeleja spraviti sobo spet v obrat v zvezi z menoj. Nato odideva spet na prosto. S kolegom zreva prek bodeče žice. V taborišču preko goli temnopolti otroci. Ženske udrtih lic v pisanih oblačilih in napol goli moški čepe na tleh ali stoje naokoli in opazujejo otroke pri njihovem igranju. To je znamenito taborišče ciganov. DOKUMENTI DOKUMENTI DOKUMENTI Charles McCorma« 10 Ni imelo smisla ...ivati resnico. Konec koncev je na rokavu moje srajce še vedno bil znak ^»diotclr graf ista. »►Radio.« »Ah, radio! Saj res. Toda zakaj sc niste predali z ostalimi?*. »Nisem vedel za predajo.« »Tako? Vi, radijski človek niste vedeli za predajo?« Eden izmed japonskih vojakov je stopil za •noj hrbet. »Ne. Nisem Imel več radia.« »Lažnivec!« Civilist jc skočil pokonci In me udaril močno Do obrazu. »Nisem Imel radia,« sem ponovil. Obrnil sc je k polici, ki je stala za njim In je b*Ia polna razne ropotije. Kot spreten žongler je izbral poljski telefon m ga vrgel na mizo. »To Je bilo vaše.« Iirekel je trditev, ne pa vprašanja. Čeprav so •ne usta bolela od udarca, sem se morali nasmehniti. »Ne, to ni moje.« »To je vaš radio.« Zijal je vame, ko da bi jaz hotel z zanikanjem *»*a dejstva samo odlašati priznanje. Zasmejal Hm ge> ♦Ne. To nI moj radio. To sploh ni radio, temveč navadni generator vojaškega telefona.« Spet je strmel vame, potem pa nenadoma pre-"*nii zasliševanje. »V redu, v redu, narednik. Pojdite ven.« Zunaj sem dolgo čakal na vročem soncu, toda žl<>veka, ki me jc zjutraj pripeljal sem, ni bilo od *koder. »Kje so moji prijatelji?« sem vprašal stražarja, ko sem plezal od zadaj na tovornjak Skomignil je I rameni in me sunil na deske. Molče smo se odpeljali. Ko smo prišli nazaj v taborišče, je bil že mrak. Zasliševanje je torej trajalo ves dan. Donaldson je prišel po najkrajši poii k meni in mi brez besede ponudil kos slane ribe ter pol konservne škatle vode. Pocenil je na pete in me z vprašujočim pogledom opazoval, dokler nisem pojedel. Potem sem mu povedal, kaj se je zgodilo. »So ti kaj storili?« me je vprašal. »Samo udarec po ustih,« sem rekel. Potipal sem si obraz ln zaželel, da bi si Japonec, ki me je udaril, ranil roko vsaj za polovico toliko, kot je ranil mene. »Zdela se mi je bolj formalna klofuta.« Vprašal sem ga, kaj je zvedel medtem. »Oh, navadne bedarije. Eni govorijo, da bomo šli vsi v Slam na delo pri železnici, drugi pa šušljajo, da so se britanske čete izkrcale na Pcnangu.« »Verjameš?« »Kaj ie!« se Je zarezal. Iztegnil se je, del roke pod glavo in gledal v nočno nebo, ki se je booilo temno ln nerazločno nad svetlobo neštetih obločnic. Ozrl sem se. Zunaj bodeče žice so hodili sem in tja japonski stražarji. Eden pa se jc motovilil okrog električnega kabla, ki je ležal na vlažni zemlji in oskrboval prek generatorja ob vhodu v taborišče vse obločnice z elektriko. Zadaj pa so se bleščali veliki Usti grmovja v vetriču In za njimi sta bila džungla in morje. Morje, na tem morju pa Pat v »VVakefletdu« Pat z najinim otrokom. Deklico. Prav gotovo bo deklica, saj sva si jo oba želela. Brez strahu In skrbi bo lahko spala. Nobenih Japoncev ne bo, nobene vojne, ničesar, razen hrane, po kateri bo jokala (kolikokrat na dan jo mora dobiti? Ah, saj piše v knjigi). In ob teh sanjah o Pat ter najini hčerkici, ki je nisem še nikdar videl, sem se pogrezali v globoko, priielno spanje. Naslednji dan je nastal zame pekel. Spet so poklicali moje ime in me pripeljali k isti fgradbi kot prejšnji dan. Toda bil sem sam in po- stopek je bil precej drugačen. Tokrat nisem odšel v sobo za zasliševanje, temveč so me tja brcnili skozi vrata in me povrh še sunili s puškinim kopitom pod rebra. »Zdaj smo pa tam,« sem si mislil. Pri mizi je sedel japonski oficir, ki je imel podolgovato, sploščeno glavo In okrogel, mesecu podoben obraz. Tega obraza ne bom pozabil nikdar v življenju. Bil jc brezizrazen ln krut hkrati. Stal sem pred oficirjem in čakal. On pa je vstal In tlesknil s prsti. Ko se je dvignil, sem videl, da je čokat in debel. Na patu, ki ga je Imel opasanoga okrog života, jc visel paradni meč z ročajem, ki je bil umetniško izdelan iz srebra in polžlahtnih kamnov. Oficir me je grdo gledal in naposled nagnal iz sobe. Stražar pred vrati se mi je zarezal In me lopnil s puškinim kopitom po tilniku. Potem sem spet moral Iti v sobo. Znova sem se postavil pred oficirja in čakal. Kolena so mi rahlo klecala. Oficir je govoril angleški z mehkim, šibkim ameriškim naglasom. »Kdaj se boste naučili pokorščine?« je zacepetal tako tiho, da sem ga komaj slišal. Spet jc tlesknil s prsti In spet sem moral oditi iz sobe. Zunaj me je zgrabil stražar za tilnik In mi porinil glavo med kolena. To Je večkrat ponovil. Suval me je gori ln doli, ko da sem možicelj, v katerega mečejo na sejmišču žoge. Kri mi je stopila v glavo. Zdelo se mi je, da traja to mučenje že ure dolgo, a Je v resnici minilo šele komaj več kot tri četrt minute. Stražar me je nato brcnil na tla in spet udarjal s puškinim kopitom po mojih re-brlh. Končno me je postavil na noge in me še enkrat pripeljal v sobo. Oficir je pogledal od mize. Zdaj sem vedel, kaj hoče in sem se mu priklonil. Soba se je počasi sukala okoli mene, potem pa so ve stvari le prišle spet na svoje mesto. Na mizi co !s:?all članki Iz moje hi3e na Cairnhlllski cesti, vi v.čno radijski aparat znamke Zenith. »Ime vam je narednik McCormae?« Sklenil sem, da bom vljuden. »Da, gospoda 'yf »Kraljevo letalstvo*« »Da, gospod.« »Katera eskadrilja?« »Ne eskadrilja, gospod. Glavni stan.« Molčal jc In me strogo gledal. S kupa papirjev na strani jc vzel časopisni Izrezek, ki sem ga takoj spoznal. Bil je lz »Strait Tlmesa« in je kazal mene ter Pat med plesom v nekem singapurskem klubu. Na moji uniformi jc bil dobro viden znak letalskega topničarja. »So v vaših glavnih stanih tudi letalski topni-čarjl?« Postajalo mi je jasno, kam meri. »Včasih, gospod. Posebno, če jih vzamejo od letalcev.« »Kdaj ste zadnjič leteli in s katero eskadriljo?« »Od tega je že kako leto. Moja eskadrilja je odšla že pred časom.« »Kam?« »Ne vem.« Pokimal je stražarju in ta me je udaril po ustih. Potem je spremenil taktiko. »Vaša žena jc Evroazijka?« Ker nisem odgovoril, me je stražar udaril po tilniku. »Vaša žena je Evroazijka. TO vemo po sliki. Kje so njeni starši?« Spraševanje se je zdaj naneslo na Pat in njene starše. Toda čemu? Nisem si upal niti pomisliti, kaj bi Japonci napravili s Pat za kazen, da se je poročila z Evropejcem, če bi jo dobili v Singapuru. — Toda ona je bila že daleč na morju. Ali bodo skušali najti njene sorodnike in se maščevati nad njimi? »Nc vem, gospod,« sem odgovoril. »Vi dosi stvari ne veste, ali ne?« Molčal sem. »Zakaj ste streljali in ubili tri Japonce, potem ko so se vaši že predali?« Zdaj smo bili spet tam kot prej. ►»■Nisem vedel, da so se predali.« »V3 ste popre? Weli na letalih tipa Catadina od Manile do Slngapura, affl ne?« Hnillll!llllllll!llllll!l!llllN!!ll!l!|||||M naš RAZGOVOR Spet so bili pm K Jožetu Zveni, upravniku Kmetijskega posestva Cerklje, sem se namenila predvsem zato, da mi pove, kako bodo uredili vrtnarijo, katero Cerkljanl zelo težko pričakujejo. Toda 2« ob prlčetku razgovora sem se odločila, da napišem nekaj tudi o posestvu kot celoti. Zelo me je namreč začudilo, da mi je upravnik posestva na vprašanje, kaj sedaj delajo, odgovoril, da nič, ker so vse ie podel aH. Seveda — mislil je le na obdelovanje polja, drobnih opravil tudi na posestvu nikoli ne zmanjka, razen tega pa njihovi traktoristi pomagajo obdelovati druga polja. Res Je temu v precejšnji meri vzrok Izredno lepo vreme, toda tudi sicer so bul v zadnjih letih vedno nekoliko pred okoliškimi kmetijskimi posestvi. Seveda me je potem zanimalo, kako veliko je posestvo in koliko ljudi zaposluje. Tole ml je povedal tovariš Zver: Cerkljansko posestvo Ima sedaj 150 hektarov zemlje. Na njej sejemo oziroma sadimo krompir, pšenico, oves in krmne rastline, predvsem silazno koruzo ln laneburško mešanico. Imamo namreč nekaj več kot 100 glav živine. Na posestvu pa so zaposleni trije traktoristi, štirje pri živini in ie manjše število poljskih delavcev. Vsi '•'»vet so nagrajevani po učinku ln j mesečni prejemki sučejo med naj-nj 15 ln okoli 35 tisoč dinarjev. Omenili ste, da Je bita na prostoru, kjer nameravate urediti vrtnarijo, sedem let drevesnica kmetijske zadruge. AH boste pridelovali zelenjavo že letos? Predvsem bomo sedaj morali močilo izboljšati zemljo. V toplih gredah imamo prostora za 10.00 sadik. To|1 ko smo jih letošnjo pomlad že tu posadili. Do prihodnje pomladi bi dt povečali število oken vsaj zn tisoč sadik. N« odprtih gredah b-. razen drugega letos vzgojili tudi tisoč sadik krmnega ohrovta. Bo dovolj odjemalcev za zelenji ki jo nameravate pridelovati v p hodnjfh letih? Prav gotovo bo. Za potrebe prebivalcev Cerkelj in okoličanov sedaj treoe Krvavca In novih gostinskih ob-vso zelenjavo dovažajo od drugod, jektov ob letališču na Brnlkih. prav tako bomo lahko skrbeli za po- i/l. S. TELESNA KULTURA Štafeta mladosti po Gorenjski MIIIIIIUIUIIIIIIIIIIIIIM Naša športna prognoza umu neoeuo KAMNIK V okviru republiških pionirskih iger bo v nedeljo ob 9. uri na igrišču poleg kopališča modelarski klub organiziral republiško prvenstvo letečih hitrostnih modelov. Sodelovalo bo 50 modelarjev iz vse Slovenije. V veliki dvorani Doma v Kamniku bo V nedeljo ob 10. uri Revija mladinskih pevskih zborov občine Kamnik. KRANJ Ob 16. uri bodo v Prešernovem gledališču gostovali člani DPD »Svoboda« Jezersko, in sicer z dramo F. S. Finigarja »Razvalina življenja«. KOŠARKA — Danes ob 20. uri v Savskem logu Triglav : Radnički (Slavonski brod). JUDO — V avli OLO se bosta pomerili ekipi Triglava in Ilirije, in sicer ob 18. uri, jutri ob 10. uri pa ekipi Triglava in Ljubljane. SKOFJA LOKA Danes ob 20. url bodo v domu DPD »Svoboda« Kranjčani uprizorili dramsko delo Alejandra Casona »Drevesa umirajo stoje«. JESENICE S predstavo »Drevesa umirajo stoje« bodo kranjski gledališčniki gostovali v gledaliiču »Toneta Čufarja« ob 15. in 20. uri. KROPA Jutri popoldne bo odbojkarska tekma II. reoubliške moške lige, in sicer Kropa : Triglav. JEZERSKO Ob 10. uri bo pionirsko okrajno prvenstvo v smučanju. KOKRICA Aktiv LM priredi v zadružnem domu ob 16. uri plesni venček. (Nadaljevanje s 1. strani) MOJSTRANA, 14. aprila - V ntru Mojstrane se je zbralo pri-i'žno 300 domačinov ,da tri popravili nosilce štafetne palice. Pridružili sta se ji še lokalni štafeti Zveze borcev z Mline in planinska štafeta z vrha Triglava. Šolarji z osemletk, člani telesno-vzgojnih društev in ostalih množičnih organizacij, so nato nesli pozdrave naprej proti Jesenicam. Med številnimi nosilci smo opazili tudi skakalca Janeza Poldo. Glavni koloni so se pridružili šte- očitev v Celju? V petem kolu imamo spet zmagovalca z vsemi šestimi pravilno prognoziranim! izidi. VINKO FAJFAR iz Kranja je namreč »vedel«, da bo Triglav igra! neodločeno z Mariborom, prepričan je bil tudi v zmago Jesenic, Mladosti, Škofje Loke in Tržiča, prav tako pa je menil, da se mora dvoboj ljubljanskih ligašev končati z. remijem. K »šestici« mu seveda iskreno čestitamo, medtem ko bo priborjeno nagrado prejel po pošti. Po pet pravilnih prognoz so imeli v nedeljo trije naši sodelavci. Dva od teh je prevarila tekma v Ljubljani, enega pa srečanje med Triglavom in Mariborom. Prvič nam Je danes pisal Janez Ravnik iz Broda pri Bohinjski Bistrici. V pismu pravi, da ni dobro razumel, kako je treba pisati »tiste številke«. Tudi v Kranju je prijateljica potožila, da se iz tistih številk prav nič ne spozna. Obema, in vsem, ki načina športne pro;;noze še ne poznajo, naj stvar še enkrat razložimo. — V ponedeljkovi in sredini številki Glasa objavljamo pare za nedeljsko kolo športne prognoze. Kdor želi sodelovati z nami, nam mora do vključno četrtka poslati svoja mnenja o končnih izidih omenjenih srečanj, tako da ob pfsameznem paru napiše številko 1, če meni, da se bo dvoboj končal z zmago tistega, ki je prvi napisan (domačin). Ce napovedovalec misli, da bo tekmo dobil drngonapisani (gost), napiše ob paru številko 2, medtem ko za prognoziran neodločen rezultat napiše ničlo. Tisti, ki v soboto napove največ pravilnih izidov nedeljskih tekem, prejme nagrado Glasa — mesec dni brezplačno prejema naš list po pošti. — Upamo, da smo tistim, ki bi radi sodelovali v naši rubriki ter s svojimi prognozami dajali nogometašem novega poleta, s tem ustregli, zato pričakujemo prihodnjič le več prispevkov. Pred jutrišnjimi srečanji smo prejeli tele napovedi: Olimp : Triglav 2220222221220 Jes. : Naklo 1210010020101 Planika : Naklo 2101122221221 Preš. : šk. Loka 2202222222222 Trigl. B : Tržič 2222222222222 Ljublj. : Sobota 1121111011111 ki so nam jih poslali — po vrsti: Janez. Ažman iz Naklega, Anton Bitenc iz Kranja, Tcter Piškur iz Žirovnice, Franc Ste-be iz Gore pri Komendi, Anton Plut iz. Kranja, Vinko Valjavec iz Raven pri Tržiču, Zvone Mlakar in Vladislav Eržen iz Kranja, Janez Ravnik iz Broda pri Bohinjski Bistrici, Zvone Zaletel, Janez 2u-mer, Slavko Kaltenekar in Matjaž Šcnk iz Kranja. Celjski Olimp, ki je predzadnji na prvenstveni lestvici Slovenske conske lige, j« v nedeljo sredi Trbovelj premagal Rudarja, enega kandidatov za drugo mesto. Jutri sprejema v goste kranjsko enajstorico, ki je doslej v spomladanskem delu tekmovanja osvojila 5 točk na tujem in le eno doma! Tekma, ki bo popoldne na igrišču Olimpa ob Mariborski cesti bo torej tipično prvenstvena, saj obema moštvoma grozi izpad iz lige. Kranjčani so nekoliko na boljšem, saj imajo točko več, tako da Nekaj cerkljanskih pionirjev smo zatekli prav v času, ko so z vso vnemo urejali del novega igrišča. Več o njihovem delu bomo napisali v prihodnji številki »Glasa*-. Danes in jutri v Železnikih V spomin pionirskemu odredu „Ratitovec" Vsa selška dolina, še posebej pa Železniki, so se že dlje časa pripravljali na prvo večjo proslavo na Gorenjskem v počastitev 20. obletnice ljudske revolucije. Danes in Jutri bodo v Železnikih počastili spomin prvega pionirskega odreda v Sloveniji »Ratitovec«. Za organizacijo tc proslave, so se žc pred dvema mesecema ustanovili poseben pripravljalni odbor, ki je uredil vse potrebno, da bo proslava najbolje uspela. že ves teden so se med mladino v delovnih kolektivih v Železnikih vrstila športna tekmovania in razgovori s preživelimi člani pionirskega odreda »Ratitovec«. Osrednja proslava bo jutri ob 10. uri v Železnikih, ko bodo pred osemletko odkrili spominsko p!o??o prvemu pionirskemu odredu »Ratitovec«. Spominska plošča, ki je že pred šolo, namestili so jo v teh dneh, je vzidana v skalo, ki ima obliko Ratitovca. Po odkritju spomenika in svečanem go--oru. bo mladina Selške doline izvedla še kulturni program, na katerem bo sodeloval pevski zbor iz. Železnikov, godba na pihala in recitatorji. Popoldne ob 14. uri pa se bo pričela mladinska zabava v domu telesno vzgojnega druitva »Partizan«, kjer bo za ples igral kranjski jazz ansambel. Na jutrišnji proslavi računajo prireditelji, seveda če bo lepo vreme, na pre-cejšajo udeležbo šolske mladine in mladine lz delovnih kolektivov z vse Gorenjske. Na proslavi se bo zbralo okoli 2000 mladih. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzel Okrajni komite mladine iz Kranja, organizacijo pa je pripravila mladina iz Železnikov. Na proslavi se bodo zbrali tudi v«i preživeli člani pionirskega odreda in bodo hkrati razvili tudi svoj prapor in najmlajše sprejeli v pionirsko organizacijo. M. Z. :'H[!|M......i 9 Mladina v kranjskem okraju sc že pripravlja za delo na avtomobilski cesti. Letos bodo mladinci lahko obiskovali tudi razne tečaje za pnlkvalificirane delavce. Tečaji bodo za vodovodne instalaterje, elektrlčarje, zidarje in traktoriste. Te specialne brigade bodo na avtomobilski cesti 4 mesece. Državno prvenstvo lccgljavk KAVČIČEVA DRŽAVNA PRVAKINJA Minulo soboto in nedeljo je bilo v Beogradu državno prvenstvo kegljavk. Največji uspeh na njem so dosegle slovenske tekmovalke s Kranjčanko Francko Kavčičevo na čelu, ki je pri posameznicah osvojila naslov državne prvakinje. V ekipnem tekmovanju »i kranjski Triglav deli drugo in tretje mesto z ljubljanskim Gradisom, za Novim Sadom. Maja v Kranju speedway dirke Kranj — Športna komisija pri AMD Kranj je imela v zadnjem času že več sej, na katerih so razpravljali o letošnjih mednarodnih speedway dirkah. Med drugim so sMenili ,da bodo mednarodne speedway dirke v Stražii&ču, in sicer 20. in 21. maja. Računajo na udeležbo prijavi j encev iz štirih držav. 2e sedaj pripravljajo in urejujejo tekmovalno stezo, da bodo dirke čimbolj nemoteno potekale. Odličen rezultat Brejca Tržič — V nedeljo je bilo v Strelskem domu v Tržiču prijateljsko strelsko tekmovanje med člani strelske družine »Iskra«« iz Kranja in tržiškimi strelci. Slednji so zmagali z 2628 krogi pred gosti, ki so dosegli 2612 krogov od 3000 možnih. Prvo mesto med posamezniki je zasedel Lado Brejc iz Tržiča, z odličnih rezultatom 567 krogov od 600 možnih ali 6 krogov več kot jih je dosegel letošnji republiški zmagovalec »Za zlato puščico*. Drugo mesto je dosegel Franc Cerne iz »Iskre«-, s 547 krogi od 600 možnih. Tekme alpinistov Preteklo nedeljo je bilo pod Storilcem republiško tekmovanje v ocenjevalni vožnji, ki se ga je udeležilo 67 tričlanskih ekip. Proga Je bila odlično pripravljena, saj jo je delalo 10 triiških alpinistov pod vodstvom Slavka Lukanca. Razdeljena je bila na 3 oziroma 4 dele, in sicer razpoke, prepade, prehode in meglo, dolga pa je bila 1800 metrov. Rezultati so bili naslednji — moški — alpinisti (lt ekip): 1. PD Triič 0:6,07; ženske — alpinistke: 1. Ljubljana Matica 24:07,2; mladinci (17 ekip): 1. PD Tržič 0:4,25; mladinke (2 ekipi): 1. Kranj t! i gora 0:8,34; pionirji (16 ekip): 1. PD IS'. ' 0:59,3; pionirke (3 ekipe): 1. PD B' ' 4:12,4; planinci (18 ekip): 1. Kran/"-. gora 0:10,37 itd. F- J- z zmago lahko prehitijo še Novo Gorico, v primeru, da ta izgubi s Slovanom. Ker pa se tudi slednji bori za obstanek ter povrh vsega igra na tujem, ni pričakovati tako gladkih računov. Jutrišnje kolo slovenske conske lige bo torej potekalo v znamenju obračunov; kdo pa bo iz tega kaj odnesel, še ne vemo. Triglavani se bodo vsekakor skušali oddolžiti Celjanom za jesenski poraz v Kranju, ko so gostje zmagali z enim golom. — Vsi razen enega so tokrat napovedali zmago Kranjčanov, medtem ko dva prdgnozirata remi. V prvem srečanju bo šlo za dno prvenstvene tabele, pri drugem pa je stvar obratna — gre za vrh in naslov prvaka. Jeseničani so v jesenskem delu tekmovanja z Mladostjo, ki vodi na gorenjski tabeli, izgubili po protestu, medtem ko se je tekma v regularnem času končala neodločeno s 3:3. Jutri bodo nedvomno skušali nadoknaditi izgubljeno ter se z dvema točkama približati prestolu, kajti za to še vedno ni prepozno. Planika s Naklo bo tudi zanimiv dvoboj, v katerem pa ima lanski prvak (po mnenju bralcev in po nedeljski neresno-sti) malo upov na zrnato — 15:11 z« Naklo. skofja Loka igra jutri s Prešernom, Tržič pa izven konkurence z drugim moštvom Triglava — zmagi za gost«. Nogometno prvenstvo mladincev MARIBOR : TRIGLAV 5 : 3 V sredo je bila na igrišču Mladosti v StražišČu prvenstvena tekma republiške lige med mladinskima enajstoricama Maribora in Triglava iz Kranja. Zmagali so gostje, ki na prvenstveni lestvici prepričljivo vodijo in imajo več kot deset točk naskoka, vendar je bila njihova premoč le v dveh golih. To sicer ni bila premoč ampak prednost, kajti sodnik jim je priznal gol, čeprav je bil dosežen iz očit- si Mariborčani enajstmetrovke. nega offsidea. Zmago so zagotovili z realizacijo Triglavani so bili prvakom povsem enakovreden nasprotnik; zaporedje golov pa je bilo takole — TRIGLAV t MARIBOR 1:0, 1:1, 1:2, 1:3, 2:3, 2:4 in 3:5. Pri domačinih se je izkazal mladi Verbič, ki je dal dva gola ter »Feta«, medtem ko je vratar zatajil. t. Poživitev brodarskega in letalskega modelarstva Skofja Loka — ObčLnski odbor Ljitdske tehnike v Skofji Loki je v zadnjem času močno poživil svojo dejavnost, predvsem na področju brodarskega in letalskega modelarstva. Ker prav na tem področju dela niso imeli potrebnega strokovnega vodstva, so poslali na večdnevni jnstruktorskl tečaj v Ljubljano dva svoja čia- Novosti pri tečajih Avto-moto društva Kranj — Avto-moto društvo v Kranju je v preteklih dneh zaključilo kar z dvema tečajema za šoferje amaterje. V prvem tečaju je bilo 65 slušateljev, v drugem pa 20. Društvo je v zadnjem času uvedlo novost pri predavanjih. Ta so namreč spremljana s poučnimi prometno-vzgojnimi filmi. Sedaj pa so prvikrat vnesli v program tudi strokovno predavanje o prvi pomoči na cesti. Kranjsko avto-moto društvo razpolaga z več motornimi vozili. Ima dva avtomobila Fiat 600, 3 avtomobile Fiat 515 B, nadalje Fiat 1100 in 1400 ter motorno kolo Puch 175 ccm. V kratkem nameravajo kupiti še avtomobil Fiat 600 D. Društvo je v zadnjem času tudi moderno opremilo kabinet v Zadružnem domu na Kokrici, kjer imajo prometno-vzgojna predavanja za člane predvojaske vzgoje. na, ki sta tečaj tudi uspešno zaključila. Po njunem povratku je odbor z njimi in učenci lesne in kovinarske stroke Vajenske šole iz Škofje Loke sklical posvet. Tu so se s temi učenci, iz različnih krajev loške in železniške občine, zmenili za večdnevne seminarje. Slušatelji so potem postali vodje letalskih in brodarskih modelarskih sekcij, predvsem na šolah. V počastitev Dneva mladosti bodo izvedli dve tekmovanji, in sicer občinsko tekmovanje z brodarskimi modeli in okrajno tekmovanje z letalskimi modeli, za katera je že sedaj veliko zanimanje. Pred sezono veslaških prireditev Bled — Tu se že pripravljajo za letošnje veslaške prireditve. Mladi veslači v četvercih, osmor-cih in drugačnih tekmovalnih čolnih že kar pridno krepijo svoje moči in urijo sposobnosti z upravljanjem vesel. Tekmovalni veslaški program predvideva za letos vrsto različnih domačih in mednarodnih tekmovanj. — Prvo pomembno tekmovanje bo že 1. maja. Takrat bo na sporedu poskusna regata. 1. in 2. julija pa bo na Blejskem jezeru XI. mednarodna veslaška regata. Za 8. julij je predviden veslaški troboj (mladinski) Koroška, Trst, Slovenija. 8. julija pa bo slovensko prvenstvo. vilni motoristi, kolesarji in drugi-JESENICE, 14. aprila - PraV prisrčen sprejem so pripravili Jeseničani ,saj se jih je pred tribuno na avtobusni postaji zbralo nad 3000. Stafetno palico je tu od najboljšega hokejista Tišlerja sprejel predsednik ObLO Jesenice Franc Treven in imel krajši P°" zdravni govor. Pionirji so recitirali, jeseniška godba na pihala pa je zaigrala koračnico. Vsi, ki so se zbrali, so imeli eno željo, izročiti pozdrave tovarišu Titu. — Državni mladinski prvak v smučarskih skokih Ludvik Zaje Tfi nato sprejel štafetno palico od tovariša Trevna in jo ponesel proti Žirovnici in Radovljici. P1"1" ključile sta se ji še lokalni šta-feti, in sicer iz Radovne in Ja" vomiškega rovta, ki so šle že preJ skozi jeseniške delovne kolektive. RADOVLJICA, 14. aprila - Nad 1500 Radovljičanov se je zbralo pred poslopjem občinskega ljudskega odbora. Nosilcem štafetne palice in vsem prisotnim je g°" voril sekretar Občinskega komiteja Zveze komunistov Radovlh" ca tovariš Albin Jenstrle. Sledil0 so čestitke in pozdravi še ostalih organizacij radovljiške občine. ** Kratek kulturni program so izvedli radovljiška godba na pihala in pionirji domače osemletke. V lokalni štafeti iz Bohinja, ki & je republiški pridružila v Radovljici, so Bohinjci v svojem sporočilu tovarišu Titu napisali med drugim tudi tole: »Tudi Bohinjci izpod Triglav« se hvaležni pridružujemo z iskrenimi voščili najlepšim željam vseh državljanov, da bi bil deležen v polni meri zdravja in osebne sreče med svojimi narodi, J11 si jih herojsko vodil v najtežjih dneh k svobodi, obnovi porušene domovine, pri uspešni graditvi naprednega socialističnega gosP0' darstva. Strnjeni ti kličemo *°* variš Tito: Se mnogo zdravih, srečnih let! Bohinjci.«« V Radovljici se je republiški štafeti pri' družila še štafeta iz Begunj M Krope. Nekaj pred Naklom se je republiški štafeti pridružila še tr-žiŠka štafeta, ki so jo mlada srca nesla naprej proti Kranju. V Naklem so ob cesti štafeto počakali domačini, med nosilci pa smo spet opazili 84-letncga žeta Sorga. KRANJ, 14. aprila - Prebivalci Kranja so svečano pričakali nosilce republiške in nekaterih 1°' kalnih štafet. Med lokalnimi nij omenimo jamniško, krvavško, Jc' zersko, škof jeloško, žirovsko l* železniško ter še mnoge drušc štafete. Več kot 3000 Kranjčanom je govoril — predsednik SZDlJ Kranj tovariš Stane Božič, potenj predstavnik JLA in pionirji. Mod gosti pa smo na tribuni opazi" tudi sekretarja Okrajnega komi' teja Zvezo komunistov Kranj, to-tovariša Janka Rudolfa, p^edsed-nika Okrajnega odbora SZV* Kranj, tovariša Jakoba 2ena irJ druge družbeno politične delav** kranjskega okraja. Za kratek k''-* turni program so poskrbeli P °" nirji, kranjska godba na pih3-;^ in mladinski pevski zbor kranjske gimnazije. Med nosilci šta' fetne palice smo tudi v Kran.N opazili znane športnike, mod nj1" mi Janeza Šamija, Slavieo Zupančičevo in druge. Iz Kranja so mladi ponesli S*3' feto naprej do Medvod, kjer s^ jo popoldne sprejeli nosilci ljubljanskega okraja in jo nesli flP" prej v Ljubljano. Nismo rrvo? zabeležiti vsega, kar smo vidO'1^ kako so prebivalci Gorenjske ^ rekli na j iskrene j še čestitke svojemu ljubljenemu tovarišu T^Ja M. Zivkovi«- lljli^is^iiiiiiij i ' Nekaj pred 14. uro včeraj so pio nirji že odnesli štafeto iz Kranja 79