JtatafaM pl*C*M r 8oto*4ačL
© URADNI LIST
SLOVENSKEGA NARODNO OSVOBODILNEGA SVETA IN NARODNE VLADE SLOVENIJE
Letnik 1/11.
V
Ljubljani dne 1. avgusta 1945
Številka 22.
VSEBINA:
168.	Odredba o Izplačevanju preživnine upokojencem.
169.	Izid volitev v okrožnem mestu Ljubljani za okrožno mestno skupščino in narodno osvobodilne odbore vseh 10 mestnih četrti.
Uredbe, odredbe (naredbe) in drugi razglasi Narodne vlade Slovenije
168.
Odredba
Narodne vlade Slovenije o izplačevanju preživnino upokojencem
Dokler ne bo mogoče v celoti izvesti odtoka Nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije o reviziji pravice do pokojnine Itd. in o začasni denarnj pomoči prizadetih oseb z dne 19. decembra 1944, št. 31 (Uradni tlet DFJ št. 2 z dne 6. marca 1945),
odrejamo:
Od 1. avgusta 1945 dalje se državnim in samoupravnim osebnim in rodbinskim upokojencem ter osebam, ki prejemajo milostne oskrbnine, življenjske rente, podpore, priznanja in pomoči, izplačuje preživnina, in sicer v višini 70°/o prejemkov, .ki so jim pripadali po pred-piših, veljavnih dne 1. aprila 1941.
Preživnina ne sme z rodbinskimi dokladami vred presegati zneska din 2400.— na mesec, vendar mora znašati vsaj din 500.— na mesec.
Po istih načelih se odmerja preživnina tudi osebam, ki so sl pridobile pravico do pokojnine, če jim le-tfi še ni bila priznana.
Do te preživnine nimajo pravice upokojenci, ki imajo od zaposlitve, od premoženja ali iz katerega koli drugega vira stalne dohodke, večje od maksimalnega zneska preživnine, določene s to odredbo.
Ce bi upokojenec navzlic tej določbi prevzel nakazano mu preživnino, ki mu po prednjem ne pripada, izgubi za vselej pravico do pokojnine in nosi vso kazensko odgovornost.
Preživnine bo vsem upravičencem od 1. avgusta 1945 dalje izplačeval izključno oddelek za računovodstvo in proračun ministrstva za finance, izvzemi! upokojence,
katerim je doslej izplačevala pokojnine direkcija državnih železnic v Ljubljani
Za izvršitev te odredbe že potrebna navodila izda minister za finance.
Ljubljana dne 28. julija 1945.
St. 800—1—1645.
Za ministra za finance:	Predsednik
podpredsednik Narodne vlade	Narodne vlade Slovenije:
Slovenije;	Boris Kidrič s. r.
Dr. Brecelj Marjan s. r.
Obče vel javne odredbe m razglasi
raznih oMaster. zavodov in ustanov
169.
Izid volitev,
ki so bile dne 29. julija 1945
v okrožnem mestu Ljubljani za okrožno mestno skupščino in narodno osvobodilne odbore vseh 10 mestnih
četrti
L mestna četrt Center
Narodno osvobodilni odbor
Predsednik:	21endor Anton, trgovec	8014
Tajnik:	Lokar Sašo, gradbeni tehnik	8531'
Odborniki:	Vedernjak Marija, profesorica	8837
Pukel Franc, uradnik	8678
Sotelšek Ivan, uradnik	7294
Pretnar Igor, študent	8452
Kristan Lojze, kurjač	8328
Ribičič Rozi, učiteljica	6898
Golob Majla, novinarka	6387
Odposlanci v okrožno mostno skupščino
.	Albrecht Fran, pisatelj	10-454
dr. Modic Heli, advokat	6733
dr. Ravnihar-Zupančič Božena, zdrav., 8833 ing, Bloudek Stanko, podpreds. EOS 7850 Finžgar Fran, pisatelj	10970
ing. Stupica Bojan, arhitekt	6598
Stran 98.
Štev, 22.
Miklavčič Jože, mizar	6412
dr. Plemelj Josip, univ. profesor,	5704
dr. Pretnar Jože, tajnik zbor. T. I. 0.	6808
11.	mestna Četrt Tabor
Narodno osvobodilni odbor
Predsednik: Tumo Ostoj, podjetnik	10017
Tajnik; Kump Štotnnijn, profesorica	13704
Odborniki: Vrbinc Jože, miz. preddelavec	7406
Jlupnik Josipina, gospodinja	4932
Jezovšek Leopold, uradnik	C380
Lampič Lojze, krznar	6318
Burič Rudolf, grafičar	6844
Smoljanovič Stipe, gostilničar	6490
dr. Petrovič Jakov, advokat	6741
Odposlanci y okrožno mestno skupščino
dr. Lunaček Pavel, zdravnik	11618
Zupan Anton, tajnik MOOF	8831
Puc Danilo, tapetnik	8407
Vrhove Alojzij, polkovnik	9755
Blažič Lojze, delavec	8606
Sitar Meta, študentka	0996
Borštnnr Jože, podpolkovnik	9086
Tuma Ostoj, podjetnik	8094
Drobež Franc, delavec	8015
Durjava Avgust, major	8085
III.	mestna Četrt Rakovnik
Narodno osvobodilni odbor
PrcdsednlK;	Mostar	Ignac,	kolar	8716
Tajnik;	Majcen	Milka,	priv. uradnica	6012
Odborniki:	Jakulin	Savo,	delavec	3411
Lovše Minka,	uradnica	2721
ing. Hočevar Josip, kemik	8428	.
Kreutzer Pavel, kapetan	8892
Lipovšek Srečko, študent	2956
Škraba Rado. partizan	8927
Racman Vinko, zidar	2730
Odposlanci t okrožno mestno skupščino
dr. Skala Hugo. uradnik .	4789
Ing. Marentič Vera	4407
Osvald Ana, gospodinja	4007
Polutnik Slava, uradnica	4032
IV.	mestna četrt Moste Narodno osvobodilni odbor
Predsednik; Zdešar Franc »Iskra«, zidar	600!
Tajnik:	Peča ver Albina, delavka	4143
Odborniki; Kregar Avgust, kmetovalec	3774
'	■ Perme Martin, fin. uradnik	4310
Osenjak Francka, delavka	8252
Kocjan Ivica. ZSM. telegrafistka	2510
Ponovne Ivan. ing.-	2936
Stojkovič Josip, učitelj '	2820
dr. Osolnik Jonko, zdravnik	4618
Odposlnnci v okrožno mestno skupščino
Tuma Brane, tovarnar	6832
Slapar-Viktor, delavec	5021
Kiuluu Marička, delavka	6036
Trček Anton, tehn. puškar	44§9
Lulik Anton, mojster tov. Saturnus	4019
V. mestna četrt Vič Narodno ^osvobodilni odbor
Predsednik: Zdešar Henrik, učitelj	3854
Tajnik:	Mlokuš Slavko, uSilolj	4936
Odborniki: Čampa Adolf, delavec	. .	4885
Pogačar Slano, trg. pomočnik	4386
Aleš Julka, gospodinja	8490
Močnik Zlato, grafik	3318
Gruden Andrej, mlinar	3565
Urbančič Marjan, študent	3410 j
Sojer Slavko, brivec	3086
Odposlanci v okrožno mestno skupščino	
Kraigher Sergej, absolvent medic.	6054
Bajt Angela, gospodinja	4437
Tomc Franc, kmet	5056
Jamnikar Drago, krznar	4192
Belič Minka, učiteljica roč, del	4145
Višnar Slavko, trg. poslovodja	4445
VI. mestna Četrt Bežigrad
Narodno osvobodilni odbor
Predsednik: Lenarčič Josip, obrtnik	4057
Tajnik:	Merljak Alojz, tiskar	3907
Odborniki: Boruta Ančka, uradnica	5125
Kepec Franc, delavec	1 5144
major Jančigaj Miro, trgovec	6500
Sedej Marta, gospodinja	4636
Koritnik Gusti, uradnica	4226
Menart Janez, delovodja	4825
.Rezclj Marija, gosp. pom.	8506
OdpOF-lnnvi v okrožno mestno skupščino
Krese Leopold, kroj. pom.	6109
dr. Stanovnik Ivan, ndvoknt	6246
Broiib Peter, uradnik	0148
Gorjanc Joško, uradnik	6123
Koprivc Nande, železničar	0130
Vil, mestna Četrt Slika Narodno osvobodilni odbor
Predsednik: Krajuer Viktor, Železničar	7746
Tajnik;	Prosen Štefka, trgovj. pom.	7810
Odborniki: Mencej Pavla, vdova po pas. moj,	6326
Miklavčič Zvone, profesor	6707
Arko Janez, miz moj.	5710
Rojc Ivan. miz. pom.	5905
J oži na Franc, delavec piv. Union	5753
Golob Mira. študentka kem, ,	8770
>1	Perko Ivan, posestnik, kmot	.8787
Odposlanci v okrožno mestno skupgčino
Dekleva Marica, profesorica	0009
Zlatnar Mirko, pod polkov, pariti.	7025
Bnvdež Vera, absol. trg. šble	6810
Krpan Rdvard, tehnik	0634
Fras Alojzij, delavec piv. Union '	0484
dr. Boril Peter, profesor.	6399
Štev. 22.
Stran 99.
VIII.	mestna četrt Polje
Narodno osvobodilni odbor
Predsednik: Kačar Jože, delavec	3537
Tajnik:	Novak Hilda, uradnica	3242
Odborniki; Kumše Franc, čevljar	2175
Dovč Ivana, kmetica	210G
Kogej Fani, učiteljica	2511
Rojšek Ivan	1979
Tomažič Edi	1540
Maček Anton	1808
Černe Franc	1836
Odposlanci v okrožno mestno skupščino
Busar-Maček Tilka, delavka	2802
Trtnik Alojzij, delavec	2886
Gregorčič Rihard, zdravnik	3379
Rode Franc, kmet	2265
IX.	mestna četrt Ježica
Narodno osvobodilni odbor
Predsednik: Cunder Boris	1717
Tajnik:	Jerneje Lojze	1662
Odborniki; Jakopič Lojze	1015
Turk Franc	1208
Jeromen Vinko	1133
Čerin Ivan	860
Skrij Vinko	920
Snoj Vinko'	966
Selan Matija	905
Odposlanci v okrožno mestno skupščino
Kumar Andrej	1532
dr. Škerlj France	.	1557
X.	mestna četrt St. Vid Narodno osvobodilni odbor
Predsednik:	Peršin	Franc, avtoličar	2097
Tajnik;	Hojkar	Marica, nameščenka	2294
Odborniki;	Goljar	Leopold, kmet	2032
Kregar	Stanko, delavec	2538
Cirman Marinka, nameščenka	1723
Pangos Viktor, mizar	2425
Černut Janko, učitelj	2585
Slosar Štefan, vojak	1939
Babnik Franc, kmet	2010
Odposlanci v okrožno mestno skupščino
Mrhar Stane, gradbenik	2832
Zibelnik Pavle, delavec	3129
Verbič Franc, mizar	2805
Okrožna volivna komisija za mesto Ljubljano dne 31. julija 1945.
St. 19418/45.
Predsednik: Zupet G usta* a *.

Izdajala- Predsedstvo SN09 in Narodna vlada Slovenije v Ljubljani Urednik: Robert Pohar v Ljubljani. — Tisk In založba tiskarne Merkur d, d. v Ljubljani Predstavnik- tumor Mlhnlok v Ljubljani. — UrednUlvo in upruvniitvo; Ljubljana. Uregor-
titev* ulica 23. Teldon itev, 25-52.
SLOVENSKEGA Letnik I/II.
URADNI LIST
NARODNO OSVOBODILNEGA SVETA IN NARODNE VLADE SLOVENIJE
Priloga k 22. kosu z dne 1. avgusta 1945.
Številka 10.
Sodna oblastva
Zadružni register
Spremembe in dodatki:
54.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 28. julija 1945.
Besedilo: Zadružna zveza ? Ljubljani, Usg. jiiulr. z omej. jamstvom.
Na osnovi odredbe ministrstva za fi-Dance zdne 21. julija 1945, št. 163-V-1945, Uradni list z dne 25. VII. 1945, se izbrišejo:
I.	člani upravnega odbora: Piemec Bogomil, ravnatelj slov. trg. šole v Ljub-ijani, Zabret Valentin, župnik v Šl. Vidu oad Ljubljano, dr. Cepuder Karol, gimn. ravnatelj v Ljubljani, dr. Schaubacb rranc, okrožni inspektor v pok. v Ljub-dr. Žitko Stanislav, odvetnik v Ljubljani, dr. Basaj Jože, ravnatelj zveze, V6Stnik Anton, profesor v pok. v Ljub-bani, Podbevšek Jernej, mestni župnik, “abno polje, dr. Žvokelj Dominik, od-v.etnik. Ljubljana, Majeršič Ivan v Ljub-uani, Bitnar Pavlin, dekan v Črnomlju, ^ete Janez, župnik, Dev. Marija v Polju, ?,vnikar Anton, župnik, Smarie-Sap, “lMdy Ignacij, župnik v Škocjanu, škvar-, Josip, posestnik, Ivogatec, Rarnik An-on poslovodja v Ljubljani; II. proku-'-^Jr. Ceferin Emil, tajnik in III. po-aiaščenec: Lesjak Franc, glavni knjigo-v°U]a, oba v Ljubljani
Delegat ministrstva za pravosodje fn okrožnem kot trgovinskem sodišču v Ljubljani, odd. III., dne 28. julija 1945.
Zadr. II 1/lCS.
65.
Sedež; Ljubljana.
Dan vpisa: 28. julija 1945. j Besedilo: Zveza slovenskih zadrug v dubljnni, zadruga z omejenim jamstvom V Ljubljani.	*
Ua osnovi odredbo ministrstva za fi-iPcezdne 21. julija 1915. št. 1G3-V-I945 iJr.Rdni lir.t z dne 25. VII. 1915, eo jz-rišejo;
5 L Gani upravnega odbora; dr. Zdol-Josip, odvetnik in posestnik v Bre-]^n"- Klun Ivan, posestnik in industria-Bp’ Ribnica, Meden Anton, posestnik v o- L'Unjah pri Cerknici, Lavrič Ivan, po-v L<ih1<h.iii [Ki loku, fin ugl Ei igel-Jo], nadzornik v pok. v Metliki, ritk’ .Gino. Bogdan, ravnatelj Kmetij.-V,,I.jill.iljiiui, Vli-ltvvvC Stanko,
Pra£ uprQ.^i ^-Jdubljmiij ..Novak;
,c> posestnik v Notranjih goricah. Lii.Vi- if'c Slavico, mestni inženir v
'djanL dr. Marušič Drago, Mravljo
O Ib jj o ^ e
Milan; II. pooblaščenca: Trček Franc, ravnatelj, Schauer Dolfe, tajnik.
Delegat ministrstva za pravosodje pri okrožnem kot trgovinskem sodišču v Ljubljani, odd. III., dne 28. julija 1945.
Zadr. II 186/77.
Razna oblastva
407—7—4
Natečaj.
Državna bab iška šola v Ljubljani sprejme
25 babiških učenk
v enoletni babiški tečaj, ki začne redni pouk dne 1. septembra 1945. Prošnje za sprejem je treba vložiti do 15. avgusta t. I. pri upravi bab iške šole v Ljubljani, Slajmerjeva ul št. 3.
Pogoji za sprejem v babiško šolo:
1.	Prosilka ne sme biti mlajša od 18 in ne starejša od 30 let, kar dokaže s krstnim listom.
2.	Biti mora dobrega vedenja in politično neoporečna, kar dokaže s potrdilom KNOO.
3.	Ako je omožena, mora imeti moževo dovolilo. Ako pa je ločena, mora to dokazati s potrdilom duhovnih in civilnih sodišč.
4.	Dovršiti je morala najmanj štiri razrede osnovne šole, kar dokaže z zadnjim šolskim spričevalom.
5.	Priložiti mora zdravniško spričevalo, da je telesno in duševno zdrava, da ni noseča in da je sposobna opravljati babiški poklic.
6.	Priložiti mora potrdilo krajevnih oblasti, da je v dotičnem kraju potreba po babici.
Vse kandidatinje, ki hod o pozvane, Sc morajo zglasiti na dan 30. avgusta 1945 zjutraj v bolnici za ženske bolezni v Ljubljani, kjer bodo zdravniško pre-gledane in kjer bo sprejemni izpit. Izbrane kandidatinje ostanejo takoj v šoli. Šolanje je brezplačno.
Ljubljana 12. jniiia 1945.
Uprava drž. hnhiški. šole
Razno
436
Vabilo
na izredni ob tim" zbor Zadružno gospodarsko banke d. d. y Ljubljani, ki bo
v ponedeljek 27. avgusta 1945 ob 11. uri dopoldjjo v bančnih prostorih, Ljubljana, Miklošičeva. 10.
Dnevni red:
L Volitev nadzorstvenega sveta.
2. Slučajnosti.
Občnega zbora se smejo udeležiti oni delničarji, ki položijo pri Zadružni gospodarski banki d. d. v Ljubljani 8 dni pred .zborovanjem vsaj 50 temeljnih ali 5 prioritetnih delnic. Na občnem zboru daje vsakih 50 temeljnih ali 5 prioritetnih delnic po en. glas.
Ljubljana dne 26. julija 1945.
Upravni svet
446
Objava.
Izgubil sem nakaznico za kurivo serija C št. 15245, izdano od mestnega gospodarskega sveta v Ljubljani na ime Bobnar Stanko iz Ljubljane. Proglašam jo za neveljavno.
Bobnar Stanko
*
437,
Objava.
Izgubil s epi nakaznico za kurivo serija C št. 6744, izdano od mestnega gospodarskega sveta v Ljubljani na ime Černe Miroslav. Proglašam jo za neveljavno.
geom. Černe Miroslav
440
Objava.
Ukradene so mi bile: nova osebna izkaznica št. 066145, izdana od komande narodne milice v Ljubljani, železniška legitimacija ši. 119260, izdana od direkcije drž. železnic v Ljubljani in prometna dovolilnica za kolo, i?xiana od pro-mestno-lehn. odd. IV. armijske oblasti v Ljubljani, vse na ime ing. Fatur Ludvik iz Ljubljane. Proglašam jih za neveljavne.
ing. Fatur Ludvik
*
445
Objava.
Ukradeno mi j c bilo izpričevalo III.o razreda UL drž. realne gimnazijo v Ljubljani za 1. 1940./41. na ime Golob Miroslav iz Mengša. Proglašen ga za n iseljavao.
Golob Miroslav
*
444
Objava.
Ukradena mi je bila nova osebna Izkaznica, izdana od komande narodne milice v Ljubljani na ime Kump l^jz.ka iz Ljubljane. Proglašam jo za neveljavno.
Kump Lojzka
441
Objava.
Ulmuloiijt mi je bilo nova oseb n n iz. Imzaic«, izdana od komande narodne milice v Ljubljani nn ime Lo^nr Ludvik iz Ljubljane. Proglašam io za neveljavno. .	Logar Ludvik
»
442
Objava.
Ukradeni sta mi bili nova osebna izkaznica, izdana od komando narodne milice v Ljubljani in prometna knjižica za kolo /evid. št. tablice 234384), oboje na imo Mcclić Marjanina iz Ljubljane. Proglašam jih aa novel lavni,
Mcdić Marjajiica
438
Objavzu
Izgubilo sem novo osebno izkaznico, izdano od komande narodne milico v Ljubljaifi na ime Slapnik Marija iz Rožne doline pri Ljubljani. Proglašam jo za neveljavno.
Slapnik Marija
*
443
Objava.
Uničeno mi je bito izpričevalo IV, razreda meščansko šolo zavoda Lichten-thurn v Ljubljani za 1. 1941,/42. na ime lerk Justa iz Paš de Calais (Francija' Proglašam ga za neveljavno.
Stcrk Justa
439
Objava.
Ukradena mi Je bila nova osebna izkaznica št. 8457, izdana od komande narodne milice v Ljubljani na Ime’ Šuštar Franc iz Ljubljane. Proglašam jo za neveljavno,
Šuštar Frane
♦
447
Objava.
Uničeno ml Je bilo Izpričevalo o završnom izpitu.ua drž. dvorazredni trgov-ski šoli v Ljubljani iz 1. 1940. na ime Žgajnar F ra c Iz Laverce pri Ljubljani. Proglašam ga za neveljavno.
Žgajnar Franc
i

«
i
...... .. ... ■
.	') r4 ■' •i1'	.;
■	...V'.i,. h. v..-f/-.’.i.x -v ''.
Urednik; Pohar Robert ,v Ljubljani, — Tlfk In‘založba tiskarno Murk ur s Ljubljani. Prtid.ulgvailt; Mihajek Oluoejt y Ljubljani,
POSEBNA PRILOGA
k štev. 22. „Uradnega lista Slovenskega narodno osvobodilnega sveta iu Nartrtltie vlade SJftreaiJe*
z dne 1. avgusta 1945
Ponatis
iz osrednjega „Uradnega lista Demokratične federativne Jugoslavije*4. št 44.
Števil le« 44.- s; cSeite ZG. ImtailSfa fi.^45.
398.
Zakon
o točajih okupacijskih bankovcev pri odvzemu iz prometa iu reguliranju obveznosti na območju Hrvatske
(Predsedmštvo AVNOJ-a z dne 21. junija 1945).
399.
Zakon
o tečajih lirskih bonov in okupacijskih bankovcev pri odvzemu iz prometa ter o reguliranju obveznosti na denarnih območjih italijanske lire, nemške marke in pcngbjev (Slovenija)
(Pretisedništvo AVNOJ-a z dne 21. junija 1945).
400.
Na podlagi 4. člena odloka o Vrhovnem zakonodajnem jn izvršilnem narodnem predstavniškem zboru Jugoslavije kot začasnem organu vrhovne narodne oblasti v Jugoslaviji med narodno osvobodilno vojno, izdaje Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije
zakon
o roditvi in nadzorstvu nad medicinskimi in farmacevtskimi fakultetami in strokovnimi zdravstvenimi v. šolami
Člen 1.
Vse medicinske in farmacevtske fakultete in vse strokovne zdravstvene šole se postavljajo pod splošno vodstvo in splošno nadzorstvo zveznega ministrstva za Uarodno zdravstvo; neposredno vodstvo in neposredno uadzorstvo pa prevzamejo federalna ministrstva za narodno zdravstvo, v katerih pristojnost spadajo navedene fakultete in Šole,
Člen 2.
V vseh vprašanjih, ki se nanašajo na pedagoško in uioto d otoško stran pouka, bodo izdala zadevne predpise in navodila federalna ministrstva za narodno zdravstvo sporazumno s federalnimi prosvetnimi ministrstvi.
Člen 8.
Ta zakon stopi v veljavo z objavo v »Uradnem listu ^oniokratske federativne Jugoslavije«.
Beograd 21. junija 1945
Predsedstvo
Antifašističnega sveta narodno osvobodtve Jugoslavije
Sekretar:	V	Predsednik:
ti. Peruničič a. r.	dr. L Ribat s. r.
401.
Zakon
o ustroju pisarne kraljevega namestništva (Predseduištvo AVNOJ-a z dne 21.junija 1945).
402.
Na podlagi 7. člena uredbe o ustanovitvi Državne komisije za vojno škodo predpisuje predsedništvo ministrskega sveta demokratske federativne Jugoslavije »a predlog Državno komisije za vojno škodo
pravilnik
o prijavljanju in ugotavljanju vojne škoOe Pojem vojne škode
Člen 1.
Za vojno škodo se šteje vsaka škodo, ki so jo po. vzrof ln vojaška ali druga oblastva, organizacije, ustanove ali poMitmezn-ki držav, ki so bile v vojnem stanju z •Je.g.'■slavijn, kakor tudi njihovi pomagači, in to v času ruj aprila 1941. leta do konca vojne, enako tudi škoda, nastala s sumim dejstvom vojne na ozemlju Jugoslavije ali zunaj njega, in sicer:
1.	izguba narodnega bogastva:
a)	škoda na imovini jugoslovanske države, njenih podjetij, ustanov in zavodov;
b)	škoda na imovini jugoslovanskih državljanov iu pravnih oseb;
2.	izguba narodnega dohodka, povzročena z vojno in okupacijo;
8. škoda, povzročena na življenju, zdravju in telesu, svobodi, spolni integriteti in časti jugoslovanskih držav. Ijanov;
4. vojni izdatki.
Za vojno škodo se šteje tudi škoda, kj so jo zaradi vojnih razmer povzročili b'vša jugoslovanska vojska, NOV in POJ, Jugoslovanska armada in zavezniške vojske.
Člen 2.
Predmeti vojne škode na narodnem bogastvu so v glavnem:
1.	objekti za promet vsake vrste z vsemi napravami in inventarjem;
2.	objekti poštnega, telefonskega, telegrafskega in brezžičnega prometa z vsemi napravami in inventarjem;
3.	gradbeni objekti iu zgradbe sploh z vsemi napravami in Inventarjem;
4.	zemljišča, gozdovi in kmetska posestva z objekti in inventarjem, kmetijski proizvodi, pridelki, živina in druge domače živali, perutnina in živalska krma;
5.	industrija, rudnik] in druga gospodarska podjetja z vsemi napravami in inventarjem, s surovinami in izdelki;
<3. pohištvo, knjige, slike, obutev, obleka, gotovina, vrednostni papirji, nakit, dragocenosti, inozemski denar, ki brez krivde oškodovanca ni bil zamenjan.
Člen 3.
Izguba narodnega dohodka je v glavnem:
1.	nemožnost izkoriščanja pri rodnega bogastva, gospodarskih podjetij in prometa;
2.	rente, obresti, najemnine, plače, delavski zaslužek in drugi dohodki v denarju in naravi, razlika med dejansko in od okupatorjev prisilno odrejeno c?mo blaga, razlika med dejansko in prisilno odrejeno vrednostjo dinarja v odnosu do "okupatorjeve valute ob ukazani zamenjavi dinarja;
3.	vsaka druga odtegnjena korist.
Clcn 4.
Predmeti vojne škode po 1. členu, 3. točki, so:
1.	človeško življenje: izguba življenja; tu se prišie-jejo tudi pogrešani;
2.	zdravje in telo: vsalm okvara, kakor je pohablje-nje ali poškodba telesa, daljo zmanjšano telesno ali duševno zdravje, zmanjšana delovna sposobnost, prestane boiečine itd.;
3.	osebna svoboda;
4.	spolna integriteta;
5.	človeško dostojanstvo iu čast;
6.	delovna sila.
Člen 5.
Vojni izdatki eo v glavnem:
1.	vsi izdatki v zvezi z mobilizacijo, premiki, evakuacijo, z vzdrževanjem bivše jugoslovansko vojsko, oblasti in ustanov za vojne, kakor tudi Izdatki za obrambno in osvobodilno vojno;
2.	stroški za vzdrževanje vojnih ujetnikov v Jugoslaviji;
3.	denarno vzdrževanje in pomoč družinam in drugim osebam, katere eo bil) dolžni vzdrževati mobiliziranci ali tisti, ki so služili v vojski ali sodelovali v na. rodno osvobodilni borbi;
4.	izplačila In tinančne obveze lev dolgovi v času vojne na državnem ozemlju ali zunaj njega, ki so jih izvršili jugoslovanska vojaška oblastva jugoslovanskim državljanom, zavezniškim državam in ostalim fizičnim ali zasebnopravnim osebam kot upnilcom;
5.	stroški za vzdrževanje okupacjske vojske in obla-etev, kakor tudi njihovih pomagačev v vseh oblikah z emisijo (izdajo) ustaških in drugih bankovcev, specialnih bonov itd.), ki so jih plačevala nezakonita (ustaška, nedičevska in druga) oblastva,
Clcn 6.
Načini, kako je vojna Skoda mogla biti povzročena, so siedeči: vojna dejanja, ukrepi in zločini vojaških in drugih oblasti katere koli vrste, kakor tudi z.ločin] drugih Ljudi, ki so se posluževali stanja, nastalega z okupacijo, zlasti pa:
1. na ljudeh:
a) pri odvzemu življenja: umori, uboji, streljanje talcev, vojnih in drugih ujetnikov, uničevanje civilnega preivvnlstva. bombardiranje, naravna smrt kol posledica omenjenih vojaških dejanj, ukrepov in zlouiuovj
b) pri poškodbi zdravja: ranitev, izstradanje, mučenje, nasilje, grdo ravnanje, bombardiranje;
e) pri odvzemu svobode: zapori, deportacije, konfi-niranje, izseljevanje, odvodba na prisilno delo ali obvezno delo, ujelništvo, prisilna mobilizacija, izvedena od, sovražnika ali njegovih pomagačev;
č) pri spolni integriteti: posilstvo, nemoralna dejanja, oskrunitev;
.d) pri človeškem dostojanstvu in Časti: težka žalitev, ponižanja, sramotenja;
2.	na imovini:
uničenje ali poškodovanje zaradi bombardiranja, požiganja, rušenja, sekanja, prekopavanja, razbijanja, uničevanje kulture, ropanja, tatvine, rekvizicije, konfiskacije, kontribucije, denarne kazni, obdačenja, finančni in ekonomski ukrepi vobče, nasilni odvzem premičnin.
Člen 7.
Kot škodo, ki no jo prizadejale vojske, navedeno v zadnjem odstavku 1. člena, se šteje škoda na nepremičnem ali premičnem imetju in imovinskih pravicah države, njenih podjetij, ustanov in zavodov, fizičnih in pravnih oseb, kakor tud" škoda na življenju in zdravju.
Clcn 8.
Vojna škoda so iz raz j v dinarjih po vrednosti z dno fi. aprila 1041. leta.
Clcn 0.
Skoda zn ljudi, ki so izgubili življenje ali ki so pogrešani, ao izrazi z navedbo vsote denarja, katero bi prislužili, ler se prištejejo dokazani stroški zn zdravljenje iri zn pogreb.
Zraven je treba ugotoviti tudi primerno vsoto za izgubljeno vzdrževanje oseb, katere je žrtev vzdrževala.
Člen 10,
Škoda, povzročena p poškodovanjem zdravja ih te-lesa, so izrazi z vsoto škode, nastalo zaradi zmanjšanja poškodovnnčevo delovne sposobnosti, dalje v primernem znesku za preslano bolečine, iu prištejejo se tudi dokazani stroški za zdravljenje.
Člen 11.
Škoda, povzročena z odvzemom svobode, se izrazi z vsoto denarji, ki bi si jo dotična oseba v času odvzete svobodo prislužila.
Clcn 12.
Kot škoda na delovni moči (sposobnosti) se tudi brez .odvzemu svobode šteje eksploatacija in zloraba delovne moči, nko je bilo to izvršeno z zapeljanjem, z moralnim ali političnim nasiljem, ter se izrazi z označbo razlike med prejelo in pa zasluženo mezdo ali plačo.
Clcn 13.
Skoda, povzročena s posegom v spolno integrilelo ljudi, ee bo ugotovila pozneje po osvojitvi mednarodnih načel.
■Ako je poleg spolne integritete poškodovano tudi zdravje in je omejena osebna svoboda, se škoda izrazi tudi po določbah 10. Iu 11. člena.
Člen 14.
škoda, povzročena z ^žalilvijo človeškega dostojan, siva In časli. se bo ugotovila pozneje po osvojitvi mednarodnih načel,
Člen 15,
Ako bo zaradi katere koli škode, povzročene od sovražnikov v smislu 1. člena, oškodovanec alj njegova radbinn zapadli v bedo ali pomanjkanje, se to šteje za vojno škodo- in se izrazi z njivedbo vsote denarja za pre-slano trpljenje.
Člen 16.
Skoda zaradi uničenja alj poškodovanja Imovine nepremičnin se izrazi z navedbo stroškov, ki eo potrebni za postavitev uničene ali poškodovane imovine v stanje, kakršno je bilo prod uničenjem ali poškodovanjem, po odb lku vrednosti preostalega uporabnega materiala.
Ce je nemogoče vzpostaviti nepremično imovino na mestu, kjer je bila uničena alj poškodovana, obsega ško da tudi še vrednost dotičnega zemljišča.
Škoda na zemljišču, povzročena s kopanjem rovov in zaklonišč, postavljanjem utrd ali borbnih sredstev za ovire, z jamami, skopanimi od bomb in granat, z zasipanjem jarkov itd., se izrazi z navedbo vsote stroškov, ki so potrebni za vzpostavitev prejšnjega stanja, ter z navedbo izgubljenih pridelkov tega zemljišča, pri gozdovih pa z navedbo vrednosti uničenega lasa ter izgube naravnega letnega prirastka,
Ako se je zemljišču zaradi navedenega poškodovanja Zmanjšala vrednost ali pa je postalo nerabno za obdelo-Vanje, se škodo (zrazj z navedbo razlike med vrednostjo Poškodovanega zemljišča in bližnjega zemljišča enake velikostj in kakovosti.
Skoda zaradi uničenja premičnega Imetja se izrazi z Navedbo stroškov za novo nabavo.
. Skoda zaradi poškodovanja premičnega imetja se izrazi z navedbo stroškov, kj so potrebni za popravilo Poškodovanih predmetov.
Škoda na prDm;čn:rsh, ki so bile odvzete in prsmalo PiaČane. se Izrazi z navedbo razlike med njihovo vred-6r>stjo In vrednostjo prejetega zneska, preračunano na Vrednost v dinarjih na dan 5. aprila 1941. leta.
Člen 17.
Poleg škode, izražene v denarju, je treba v ocenitvi tvesti:
t. pri poškodovanju ati uničenju stavb in zgradb ^oke vrste, prometa, brodarstva. Industrije, rudnikov 11 drugega nepremičnega m premičnega imetja: — vrste krojev in podobno, kakor tudi količino in vrsto materiala J1 število delovnih dni, potrebnih za postavitev poško-d°vnnih objektov v prejšnje stanje:
2. pri poškodovanju ali unjčonju gozdov: —• površino 8°zda, knbaturo lesa in izgubo naravnega prirastka;
, , 3. pri poškodovanih zemljiščih: — število delovnih iri*’ k; so potrebni za postavitev v prejšnje »tanje, ter gubljeni donos zemljišča.
Prijava
Člen 18.
Prijaviti se mora celokupna vojna škoda, i Vsak državljan demokratske Federativne Jugoslavije 6 dolžan prijaviti povzročeno mu vojno škodo.
^ Ravno tako morajo prijaviti škodo: država, njena Jj^ietja, ustanove in zavodi, kakor tudi vso Jugoslovan. _e zasebnopravne osebe.
Člen 19.
Vo. Vsak oškodovanec mora prijaviti vso povzročeno mu Jnr> škodo in navesti vse podatke na'hnčno >n resnično,
Prijava se vloži na predpisanih obrazcih.
Prijava mora obsegati podatke: o osebnem in rodbinskem stanju, o predmetu in načinu oškodovanja, o materialu, ki jo potreben za postavitev v prejšnje stanje, o višjnj škode in o povzročitelju škodo.
Ce so bile stvari odnesene in je znano, kje so in jih je mogoče spoznati, mora oškodovanec zahtevali njih vrnitev in navesti podatke, kje so te stvari.
V prijavi se morajo navesti vsa dokazila in priložiti ves dokazni material.
Prijavitelj mora prijavo podpisati. .
Člen 20.
Prijavo mora vložiti:
1.	oškodovanec:
2.	za umrlega ali pogrešanega oškodovanca njegovi nasledniki; ako teh ni, pa krajevni. NO.O njegovega stal-nega bivališča;
3.	za osebe, ki so pod varuštvom ali skrbstvom: nj(, hovi varuhi ali skrbniki;
4.	za osebe, katerim so vzele osebno svobodo jugoslovanske oblasti, njihovi zastopniki:
5.	ako bi lastnik nepremičnin iz katerih koli razlogov ne prijavil škode, imajo pravico vložiti prijavo zoro-■Ijiškbknj'žni upniki:
6 Državna uprava narodne imovine za tiste osebe, katerih imetje je po »odloku o prehodu sovražniške imovine v državno last, o državnem upravljanju imovine odsotnih in o sekvestru nad imov no, ki so jo okupatorske oblasti prisilno odtujile« (Uradni list DFJ št. 2 z dne 6. II. 1945) prešlo v državno last, upravo ali pod sekvester;
7.	za državo, njena podjetja, ustanove in zavode:
a)	ako je škoda povzročena na objektih, ki so pod upravo zveznih državnih organov, pristojna ministrstva demčkratske federativne Jugoslavije;
b)	če je škoda storjena na objektih, ki so pod upravo zveznih državnih organov, pristojna ministrstva federal. nih vlad oziroma okrožni, okrajni ali krajevni NOO.
Člen 21.
Pravica na povračilo vojne škodo In obveznost prt javljanja sta neprenosljivi.
i	Člen 22.
Prijave se morajo vložiti v roku štiridesetih dni od dneva, ki ga bo odredl'a Državna komisija za vojno škodo za vso državo ali za posamezne federalne edinico.
Člen' 23.
Rok štiridesetih dni za prijavo se začne:
1.	za osebe, ki prijave ne morejo vložiti, ker eo ne vojaški dolžnosti, z dnem demobilizacije;
2.	za vojne ujetnike, izseljence m osebe, ki j'm n* kakršen koli način svobodo omejujejo države, ki so bile v vojnem stanju z Jugoslavijo, ter za delavce v inozemstvu, z dnem povratka v domovino; vendar mora biti prijava vložena v roku enega leta od dneva, ko stopi to pravilnik v veljavo;
8.	za naslednike pod t 1. in 2. tega Člena navedenih oseb se začne rok z dnem, ko so zvedeli, da je njihov prednik umrl ali da je pogrešan, vendar mora biti prijava vložena v roku osemnajstih mesecev od dneva, ko stopi ta pravilnik v veljavo;
4.	za osebe, ki žive stalno v inozemstvu, se začne od dneva, ki era bo objavilo pristojno zastopstvo Jugoslavijo $ inozemstvu.
Člen M.
Ako oškodovanec v določenem roku no bi prijavil vojne škode, mora to storiti krajevni narodni odbor.
Organi in pristojnost
Člen 25.
Državna komisija za vojno škodo jo vrhovni organ o vprašanju vojno škode, in to v mejah pooblastil, ki so ji dano v uredbi o ustanovitvi Državne komisijo za vojno škodo.
Člen 26.
Organi Državne komisijo za vojno škodo v federalnih. edinicah so Federalne komisije za vojpo škodo, ki zbirajo podatke o vojnj škodi, ugotavljajo, in ocenjujejo prijavljeno škodo vsaka v ‘svoji federalni edinicj in poslujejo po navodilih Državne komisije za vojno škodo.
Člen 27.
Organi, s pomočjo katerih Federalno komisije opravljajo svojo naloge, so: okrajne komisijo za vojno |jcodo in krajevni narodni odbori.
Posle za ugotavljanje vojne škode opravljajo tudi: >KomIsiia za ugotavljanje Škodo, povzročeno po okupatorjih na kulturno-zgodoviuskih predmetih in prirodnih znamenitostih Jugoslavije in za njih vrnitev v domo: vino«, kakor tudi zastopstva demokratske federativne Jugoslavije v inozemstvu (poslaništva in konzulati),
Člen 28.
Organi za sprejemanje prijav o vojni škodi in ugotavljanje VOjhO Škode hv>.
1.	za škodo, povzročeno fizičnim in zasebnopravnim
osebam, kakor tudi za škodo nad imovino, k j je pod upravo Državne uprave narodne imovine, krajevni narodni odbori;	•
2.	za škodo, povzročeno državi, njenim podjetjem, ustanovam in zavodom:
. a) Državna komisija za vojno škodo v primerih po členu 20., točki 7. a;	,
b)	Federalna komisija za vojno škodo v primerih po Členu 20., točki 7. b), razen za imovino, kj je pod upravo krajevnih narodnih odborov;
c)	okrajno komisije r.a imovino, ki je pod upravo krajevnih narodnih odborov.
Člen 29.
Organi za ocenitev vojno škode so:
1.	okrajno komisije za vojno škodo — za škodo, ki je povzročena fizičnim in zasebnopravnim osebam, dalje za škodo na imovini, ki je pod upravo Državne uprave narodne imovine, in na imovinj, ki je. pod upravo krajevnih narodnih odborov;
2.	Federalne komisije — za Škodo v primerih po členu 20., točki 7. hi, razen za imovino, ki je pod upravo krajevnih narodnih odborov;
3.	Državna komisija — za škodo v primerili po Členu 26., toččki 7. a).
Člen 30.
Vsa škoda, povz.ročena fizičnim in zasebnopravnim osebam, se moro prijaviti pri pristojnih organih v kraju, kjer je škoda nastala ali kjer ima oškodovanec svoje stalno bivališče,
Skoda na .nepremičninah in škoda, kj jo neposredno vezana na nepremičnino, se mora prijaviti samo v kraju, kjer je škoda nastala. Ena in isla škoda sme biti prijavljena samo enkrat in samo na enem mestu. Če ima oško. dovanec stalno bivališče zmiaj tega kraja, mora vložiti prijavo pri krajevnem narodnem odboru v kraju svojega rednepr bivališča, lej mora odstopiti prijavo pristojnemu krajevnemu narodnemu odboru.
Člen 81.
škodo na kullnmo-zgodovinskili predmetih in prirodnih znamenitostih Jugoslavije zbira, ugotavlja in ocenjuje „Komisija za ugotavljanje škode,- povzročene po okupatorjih na kulturito-zgodovinskili predmetih in prirodnih znamenitostih Jugoslavije in za njih vrnitev v dm movino”.
To škodo prijavlja prosvetno ministrstvo demokrat-sko federativne Jugoslavije Državni komisiji za vojno škodo.
Člen 32.
Ako ošleodovaneo stalno biva v inozemstvu in mu je škoda storjena v inozemstu, mora vložiti prijavo pri pristojnem zastopstvu demokratske federativne Jugoslavije v inozemstvu, ki mora škodo ugotoviti in oceniti.
Če oškodovanec stalno biva v inozemstvu, « mu je škoda povzročena na ozemlju demokratske federativne Jugoslavije, mora škodo prijaviti pvi pristojnem zastopstvu demokratske federativne Jugoslavije. Če so oškodovane nepremičnine ali če je škoda neposredno vezana na nepremičnine, jo mora ugotoviti in oceniti pristojna okrajna komisija v federalni edinlci, kateri mora zastopstvo poslali prijavo v nadaljnje poslovanje.
Ostalo škodo mora ugotoviti in oceniti pristojno zastopstvo demokratske federativne Jugoslavije.
Ako oškodovanec stalno biva na ozemlju demokratske federativne Jugoslavije, a je poškodovana imovina v inozemstvu, mora oškodovanec vložiti prijavo v kraju svojega stalnega bivališča, ugotoviti in oceniti Škodo pa mora pristojno zastopstvo, demokratske federativne Jugoslavije v inozemstvu, kateremu je treba prijavo od. stopiti v nadaljnje poslovanje.
Postopek
Člen 33.
Vsa narodna oblastva so dolžna takoj začeti zbiranje in ugotavljanje podatkov o vojni škodi, komisije za vojno škodo pa ocenjevanje.
Člen 34.
Krajevni narodni odborj morajo na najprikladnejši način poučiti ljudi o vseh predpisih glede prijavljanja vojne škode in jih pozvati, da v določenem roku začno škodo prijavljati.
Člen 3.1
Krajevni narodni odbori so dolžni potaviti sposobne ljudi za poverjenike, ki morajo sprejemati prijave na predpisanih obrazcih.
Člen 36.
Poverjenik mora izročiti prijavo krajevnemu narodnemu odboru. Ta je dolžan na podlagi ponuđenih dokazil in svojih ugotovitev preizkusiti točnost in resničnost navedb v prijavi glede ntisledhjlii točk: osebni podatki, oškodovani predmeti, način povzročene škodo in'povzročitelj,	1	. ■r,;	■'
o iM-.:	o ’f.,
/••• :	'.i-i .ril? x‘;i

Ce prijavitelj ne biva stalno v kraju, kjer je vložil prijavo, mora krajevni narodni odbor ugotoviti osebne in rodbinske podatke po krajevnem odboru prijaviteljevega stalnega bivališča.
Ako krajevni narodni odbor ugotovi, da je prijava v gornjih činjenicah točna, potrdi to na prijavi in izda pri-javi'eiju potrdilo, da je prijavo vložil.
Ce krajevni narodni odbor ugotovi, da prijava v teh činjenicah ni točna, navede to z obrazložitvijo na prijavi in na potrdilu, ki ga izda prijavitelju.
Prijavitelj ima pravico, da se proti sklepu o popravkih podatkov njegove prijave v roku treh dni po prejemu potrdila pritožj na pristojno okrajno komisijo za vojno Škodo; pritožba se vloži pri krajevnem narodnem odboru.
Krajevni narodni odbor je dolžan izvršiti svojo nalogo v osmih dneh od dneva prijave.
Clen 37.
Krajevni narodnj odbor mora prijave, ki so v redu, poslati takoj, prijave pa, ki niso v redu, po preteku •‘oka za pritožbo oziroma po vložitvi pritožbe, skupno s , Prilogami in pritožbo pristojni okrajni komisiji za vojno škodo.
Clen 38.
Naloga okrajnih komisij za vojno škodo je, da ocenijo Prijavljeno vojno škodo in da odločajo o pritožbah proti sklepom o popravkih podatkov prijave, kj jih je izvršil krajevni narodni odbor.
Svoj sklep glede pritožbe zabeleži okrajna komisija na prijavi in proti temu sklepu ni pravnega leka.
Komisija mora oceniti prijavljeno vojno škodo, ugo-• toviti umestno«) in višino škode, ter izdat; o tem sklep; višino vojne škode izrazi m dinarjih po vrednosti na dan aprila 1941. leta.
Clen 39.
Komisija mora ugotoviti višino škode z ocenjevanjem Da podlagi izvedbe dokazil, dejanskega stanja in mnenja strokovnjakov glede na vrsto škode.
Clen 40.
Zaradi pospešitve dela pri ugotavljanju in ocenje-vanju vojne škode sme okrajna komisija združiti posto-PRk po členih 38. in 39. s postopkom krajevnega odbora P''i sprejemanju in ugotavljanju na ta način, da sočasno lzvede celotni postopek na mestu samem glede vseh Pjdjav iz istega kraja. V takem primeru mora biti oce-u*tev komisije ugotovljena na prijavi.
Clen 41.
.	0 ugotovljeni višini vojne škode izda okrajna komi-
Sl'° sklop s kratko utemeljitvijo. Prepis sklepa mora ko-0lisija takoj dostaviti prijavitelju.
Clen 42.
Proti sklepu okrajne komisije ima prijavitelj pravico hrUožbe v roku osmih dni no nreiemu sklepa na fede-komisijo °^rnjni komisiji v, Pritožba se sme vložiti samo glede višine ocenjene
škode.
po prejemu sklepa na vojno škodo; pritožba se vložj za vojno škodo.
pri
Prijavitelj nima pravice do pritožbe, če Je razlika ed prijavljeno škodo ter s sklepom okrajne komis:jc k°tovljeno škodo manjša ko 10Vo prijavljene škode.
Člen 43.
Ce je vložena pritožba, mora okrajna komisija takoj» predložiti celotni spis pristojni federalni komisiji za vojno škodo.
Prepis svojega sklepa v dveh izvodih pošlje federalna komisija sočasno s spisi na okrajno komisijo, ki mora en prepis sklepa dostaviti prijavitelju.
Proti sklepu federalne komisije ni pravnega leka.
Člen 44.
Zastopstva demokratske federativne Jugoslavijo v Inozemstvu morajo ravnati analogno postopku, predpisanemu za krajevne odbore in okrajne komisije, ter izdati končnj sklep o osebnih in rodbinskih podatkih, o predmetu škode, o načinu nastanim škode, o povzročitelju in o višini škode.
Proti sklepu zastopstva ima prijavitelj pravico pritožbe na Državno komisijo za vojno škodo; pritožba se v roku 6 dni po prejemu sklepa vloži pri zastopstvu, ki je izdalo sklep.
Zastopstvo mora po preteku roka za pritožbe poslati vso spise kot nujne na Državno komisijo za vojno škodo.
Clen 45.
Okrajne komisije za vojno škodo morajo vpisovati podatke o vojni škodi in dostavljati zbirne spiske federalni komisiji.
Federalne komisije za vojno škodo so dolžne sestav- i Ijati in dostavljati Državni komisiji zbirne spiske za vso federalno edinico po navodilih Državne komisije,
Clen 46.
Državna komisija mora registrirati podatke, spfejete od federalnih komisij, kakor tudi prijave, za katere je sama pristojna, zaradi ugotovitve višine skupne vojne škode, evidence in izdelave načrta za razdelitev povračila vojne škode.
Pritožbe proti sklepom zastopstev demokratske lede. rativne Jugoslavije v inozemstvu se morajo obravnavati po predpisih tega pravilnika.
Proti odločbam Državne komisije za vojno škodo ni pravnega leka.
Splošne odredbe Clen 47.	41
Vsa narodna oblastva in okrajne komisije so dolžne dajati vsa pojasnila na zahtevo Državne alj federalnih komisij. .
<•	Člen 48. -
Sklepi o ocenitvi vojne škode, izdni v času sovražnikove okupacije, so neveljavni, vendar se prijave in za take sklepe ves dokazni material, kolikor ga je pri oblflst-vih, odstopi na zahtevo strank komisijam zaradi morebitne uporabe kot dokazni material za prijavljeno škodo
Clen 49.
Če krajevni NOO ne razpolaga s sposobnimi ljudmi za izvršitev naloge po tem pravilniku, mu je dolžan pristojni okrajni narodni odbor dodeliti potrebno število takih ljudi.
Clen 50.
' Zaradi pospešitve nosiovania smejo fedr-ra’m1 komi-sije v soglasnosti s predsedstvom federalne vlade uJuuo-


1GS
vili poleg okrajnih komisij aa vojno škodo tudi komisijo z večjo teritorialno pristojnostjo iu odrediti njihovo področje dela.
Člen 51.
Co so posamezne federalne vlade že začele delo za ugotavljanje vojne škode, nnj nadaljujejo delo z istimi organi, ki naj zbrani material obdelajo skladno s tem pravilnikom.
Člen 52.
Ako je oškodovanec Že prejel kakršno koli nagrado na račun škode, je dolžan v prijavi to navesti.
Krajevni narodni odbor vodi evidenco o vseh talcih povračilih, kakor tudi o tistih, ki bi jih oškodovanci prejemali v bodoče.
Člen 53. ,
Prijava vojne škode, postopek in priloge so proste
Inke.
Člen 64.
Državna komisija za vojno škodo je pooblaščena, da izdaje potrebna navodila za izvedbo tega pravilnika in da predpisuje obvezne obrazce.
Člen 55.
Ta pravilnik slopi v veljavo z objavo v »Uradnem listut.
Beograd 10. junija 1915.
Predsednik miiilstr-dcega svela in
minister zn narodno hrambo:
Maršal Jugoslavije Josip Broz-Tiio s. r.
403.
Prosvetno ministrstvo demokratske federativne Jugoslavije izdaje
navodilo
za izdajanje potrdil tistim, lu so izgubili šoltilcn spričevala v Času okupacije
Člen 1.
Komur so bila spričevala uničena ali izgubljena v času okupacije zarnclj splošnih vojnih operacij hi sovrnž-niškega ravnanju, lemu se brezplačno izda potrdilo o dokončanem razredu, o opravljenem izpitu, o potrjenem semestru ter tudi o drugih šolskih dokumentih po sledečem navodilu.
Člen 2.
Sole, ki imajo ohranjene šolske knjigo (kataloge), bodo izdajale po svojih šolskih oblaslvih potrdil« na podlagi uradnih šolskih knjig (katalogov).
Potrdila naj vsebujejo priimek in ime, datum in kraj rojstva, .šolsko loto ter oceno iz učnih predmetov in vedenja.
Člen 3.
Kjer so omenjene šolske knjige (katalogi) uničene in to okoliščino lahko oblastva ugotovijo, naj tisti, na katere se nanaša 1. člen tega navodila, predloži prošnjo okrajnemu oziroma meptnemu narodnemu odboru, na čigar območju jo dotična šola, da se mu Izda potrdilo o dovršenem razredu, o opravljenem izpitu, o potrjenem semestru ter tudi o drugih Bolskih dokumentih.
Ako je bilo šolanje, ki ga jo treba po prednjem odstavku ugotoviti, več let pred vojno, prosilec lahko pred. loži prošnjo okrajnemu ali mestnemu narodnemu odboru, na čigar območju živi.
Prošnja mora bili podkrepljena z izjavo dveh prič, ki morala pod zakonsko odgovornostjo osebno potrdili navedbe pred oblastveni.
Za potrditev navedb v prošnji naj se prosilec najprej sklicuje na učiteljsko osebje,
Ako prosilcu lega iij mogoče storiti, naj se sklicuje na šolske tovariše in sploh na osebe, ki so bile z njim v neiKisredni zvezi v času šolanja.
Samo v primerih, kjer prosilec ne more najti takih oseb, se sme sklicevati na druge osebe.
Potrdilo mora obsegati: prosilčev priimek in ime, dovršeni razred oziroma kateri izpit je opravil ali kateri semester jo imel overovljen ter po možnosti tudi čas, kdaj je to bilo.
Clon 4.
Prosilce in priče zadene kazenska jn materialna odgovornost, ako bi sc ugotovilo, da so njihove navedbo neresnične, potrdilo pa, ki jo bilo izdano, se razveljavi.
Člen 5.
•Tistim, na katere se nanaša 1. člen toga navodila, •M' jzdajejo potrdila samo o zadnjem dovršenem razredu, vin ivljenem izpitu, potrjenem v i:n- Im ter o ostalih šolskih dokumentih.
Člen G
Tistim, na katere se ne nanaša 1 člen leva navodila, n so izgubili spričevalo o dovršenem razredu, o oprav, livnem izpitu o potrjenem semestru ivr tudi druge šolske dokunienle, se Izda duplikat po odredbah pristojali oblnutev.
Člen 7.
No to način Izdana potrdila popolnoma nadomeščajo izgubljene šolske izkaze (listine).
Člen 8.
To navodilo velja kot obvozno za vse federalne edi-nice ter velja od dneva podpisa prosvetnega ministra zvezne vlade.
Reograd 18. junija 1915,
St. 1779.
Prosvetni minister;
Vlad. lUbuiluu' a. r.
V 'h,h;* •••»'•	, ', vi 0«:vi x$ }ii
.< '..v,, j, ..-..i ■ ’ .HiV,;-', • a’ ,'C ;;vl .v. »•„ „iv.v. !w