75. številka. Ljubljana, v torek 1. aprila. XVII. leto, 1884. 1 Izhaja vsak dan iveier, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti ptt^eruan za a v st ri j'sko-og e rs ke dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jedcu mesec 1 gld. 4U Ur. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vHe leto 13 gkl., za četrt leta .*; gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiriatopne petit-vrste po «> kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravni Štv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „ Gledališka stolba". Upravni štvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koneem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI MAR OD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........ 13 gld. — kr. „ pol leta........ 6 „ 50 „ „ četrt leta....... 3 „ 30 „ „ jeden mesec....... I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........ 15 gld. — kr. „ pol leta........ 8 „ — „ „ četrt leta........ 4„ — „ „ jeden mesec........ I „ 40 „ Upraimištvo „Slov, Naroda**. Govor poslanca tira. Vošnjaka v državnem zborn v 15. d a u marca. (Po Btenogndičnem zapisniku.) (Dalje.) Kmetje so se začeli prepirati z zandarji, in pri tem je baje proti žandirjem priletel kamen, ne da bi koga ranil' Žundarski vodja dal je povelje streljati, pri čemer je bil jeden kmet ubit, trije ali štirje teško ranjeni, drugi ao se pa razkropili na vse strani, ker itak neso imeli namena napasti oblasti. Namestništvo v Gradci je to smatrala takoj za punt, poslala je* tja vojake in mnogo kmetov bilo je uklenenih in k okrožnemu sodišču v Cel;e odpeljauib, kjer so jih več mesecev držali v preiskovalnem zaporu in še le prošnja za milost pri cesarji je dosegla, da so jih izpustili iz preiskovalnega zapora. In te nesreče ni bil nikdo drugi kriv, kakor politična oblast, ki je poslala tja komisarja, ki se ni mogel razgovarjati z ljudmi in iim razložiti, ka,-kega proti zakonitega dejanja bi se ?akrivili. Daljna posledica je bila, da se je proti tem nesrečnežem začela kriminalna preiskava. Namesto, da bi jih postavili pred porotno sodiSče, kor se je sploh želelo, kajti potem bi bili oproščeni, je okrožno sodišče spoznalo, dn se proti njim more postopati samo po §. 81 in pri obravnavi 19. decembra bili so kmetje obsojeni in sicer jeden na jedno leto, jeden na devet, trije na osem, pet na sedem, in dva na šest mesecev težke ječe. Razen tega bila je cela vrsta kmetov, kakih 30, obsojenih na manjše kazni. S tem je cela občina uničena. Jaz mislim, da vladi pe more biti prijetno, da se pridelavajoči del prebivalstva vsled napak političnih oblastij na tak način podkoplje, da še ne more plačati davkov. Vsled teh dogodkov interpelovali so slovenski poslanci v 4tirskem deželuem zboru namestnika in ga vprašali mej drugim, ali je vlada pripravljena v bodoče, zato skrbeti, da se v slovenskih deliti dežele nastavljajo samo uradniki, ki so tudi zmožni tega jezika. Cesarski namestnik je v odgovoru opomnil, da nema takih^uraduikov, ker se premalo slovenskih pravdnikov odlaša za v državno službo. K temu se mora opomniti, da bi se že oglašali morda slovenski pravduiki, ko ne bi vedeli, kako se ravna pri na-mestništvu s slovenskim1 pravdniki, da morajo jeduo ali dve leti služiti brez adjuta, kar je pa pri krogih, iz katerih prihajajo taki pravdniki jako težavno. Zato tudi prosi slovensko društvo v spomenici, naj namestnik od adjutov, ki so odločeni za pravdnike, namreč od 7500 gld. pet za slovenske odloči tedaj svoto 2500 gld ali 50O gld. za vsakega posamičnega, in i/.ruža upanje, da potem ne bode manjkalo urednikov, slovenščine zmožnih. Tretja peticija, katera se po časnikih različno presojuje in katera je, kakor sem danes čital v časnikih, vzbudila protest deželnega odbora, se na to, da bi se ustanovil za Spodnjo Štir^ko posebni oddelek namestnistva s sedežem v Celji ali Mariboru. Kar se tiče uziokov, ki so vzbudili to željo, neso od danes, a segajo mno^o let nazaj, mo^el bi reči v 1848. leto; kajti ko so se 1848. leta odpravili okrožni uradi (kre&ije) — tedaj sta bila na Spoiiai-Mii Štirskem celo dva okrožna urada — čutilo je prebivalstva takoj, kako težko je, za vsako še tako majhno stvar imeti višjo instanco pri na-mestništvu v Gradci, že takrat so se čule želje, da bi se za Spodnjo Štirsko ustanovil poseben oddelek kakor je n. pr. v Trientu za južno Tirolsko. Ko se je pod meščanskim ministerstvom dala pravica zborovanja, in je bilo tudi pri nas mnogo taborov, posvetovalo se je že na prvem taboru v Ljutomeru o ustanovitvi posebnega oddelka namest LISTEK. Knez Serebrjani. (Ruski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) XII. Poglavje. Obrekovanje. (Dulje.) Umolknil je tudi car. Povesil je roki. Razumel je on naposled Maljuto. To trenutje so se razlegli na dvorišči veseli klici. Ko se je pogovarjal Skuratov s carjem, pri-jabal je carjevič s svojim spremstvom na dvor, kjer so ga pričakovali kupci iz raznih vasij in zadrug, ki so prišli iz Moskve poklonit se s kruhom in soljo. Zagledavši carjeviča, pali so na kolena. — Kaj prosite, vatlarji ? — vprašal je surovo carjevič. — Milostljivi oče! — odgovorili so stirašine, — prišli smo se poklonit vašej milosti! Bodi naš zastopnik! Usmili se naših glav ! Ugonobiti hočejo nas opričniki, ropajo nam žene in otroke! — Vidiš, prismode! — rekel je carjevič, obr-nivši s smebljaujem k Basmanovu. — Radi bi žene in blago zase obdržali. Knj se jokate in pritožujete? Pojdite domov; a prositi hočem za vas, bedake! — Ti si naš oče, Bog te ohrani mnogo let! — zakričali so trgovci. Carjevič je sedel na konji. Zraven nega je bil Basmanov. Prosilci klečali so pred njim. Njih starosta držal je krožnik s kruhom in soljo. Maljuta videl je vse iz okna. — Car, — zasepetal je on carju, — našuntal ga je kdo iz teh, ki so zdaj ž njim. Poglej, narod mu že častita k njegovemu nastopu na prestol. Kakor se čarovnik boji pogubne sile, katero je sam priklical, ntviio tako se je prestrašil Maljuta izraza, katerega so privabile njegove besede v potezah Ivanovih. Z carjevega obraza zginilo je vse, kar je bilo človeškega. Tako strašnega še nikdar ni videl Maljuta. Prošlo je nekaj trenutkov. In Ivan se je zasmejal. — Gregorček, — rekel je, položivši obe roki ništva za Spodnjo Štirsko. Jaz se še dobro spominjam, da je tedaj okrajno glavarstvo v Ljutomeru direktno vprašalo ministra Giskro, ali hoč" dovoliti to točko programa, ali nasprotuje državnim osuovnim zakonom in državnopravnej skupnosti Štirske, in minister je brzojavno ukazal, da se ima tabor dovoliti z vsemi točkami programa, da se da narodu priložnost, o vsem slobodno izreči svoje mnenje. In res se je na tem in na petih ali Šestih drugih taborih o tem razgovarjalo, in narod je povsod izrazil željo, da naj se ustanovi oddelek namest-ništva za Spodnjo Štirsko. Zakaj je pa ta želja takrat bila tako živa, in zakaj je tudi še danes? Uzrok temu je postopanje namestništva v Gradci, in jaz moram šalibog ua-glaŠati, da tudi avtomne deželne uprave proti dru-gej narodnosti v deželi. Namestništvo v Gradci in avtomna deželna uprava sti v vseb teh letih pokazali, da jima za drugo narodnost v deželi ni samo malo mari, temveč njih vse prizadevanje meri na to jo germanizovati. Mi vidimo pri vseh oblasteh, katere so zavisne od štirske deželne vlade, da se na drugo narodnost, kar nič ne ozirajo. Deželni šolski sovet setoji iz 12 članov, in mej temi je jeden sam slovenske narodnosti, zastopnik duhovenskega stanu iz Spodnje Štirske. Kako postopa ta deželni šolski sovet proti Slovencem, to vidimo pri vsakej priložnosti. Deželni Šolski sovet zavira, da se na učiteljišči v Mariboru poučevanje v slovenščini ne r.-.zširi, mi vemo, da se upira proti vstanovitvi slovenskih paralelnih razredov na Spodnjem Štirskem, mi vidimo, da še ne gleda, da bi 8e izvel deželni zakon z dne 18. februarja 18G9. V tem zakonu je odločno ukazano, da mora jeden šolskih nadzornikov biti popolnem zmožen slovenskega iezika. Mi imamo dva deželna šolska nadzornika, jed-nega za srednje, jeduega za ljudske šole, pa nobeden ni zmožen Blovenfičiue. Tu je oči vidno pi •lomljenje deželnega zakonu, proti kateremu bi se moral v prvej vrsti upirati deželni šoNki Bovet. Ravno tako deželna nadzornika kakor spodoješt rski okrajni nadzorniki so slovenskej narodnosti, da ne rečem sovražnega, vendar gotove neprijaznega mišljenja, o jed-nem deželnem Šolskem nadzorniku je celo znano, da je odločen \ ospeševatelj nemškega šulvenina. na ramo Skuratovu, — kako si ravno kar govoril? Jaz sečem veje in mladike, a deblo pustim zdravo? — Gregorček, — nadaljeval je car, izgovarjajoč počasi vsako besego, in gledajoč Maljuto s strašno zaupljivostjo, — ali si pripravljen s koreninami izruvati izdajo? Zlobna radost skrivila je obraz Maljuti — Za tvojo milost sem vedno na vse pripravljen, — zašepetal je, tresoč se po vsem telesu. Izraz Ivanovega obraza se je počasi premenil. Smehljanje je izginilo, in njegove poteze zadobile so hladno, neupogljivo odločnost. Njegov obra? bil je tak, kakor bil bi izsekan iz marmorja. — Pa nikar se ne obotavljaj! — rekel je on jecljajoč in zapovedujoč. — Pa glej, da ne bode nikdo nič vedel o tem. On bode danes na lovu. Danes ga dobite v gozdu. Vsi bodo mislili, da je pal s konja in se ubil. Ali veS za Pagansko Lužo? — Vem, car. — Pojdite tja, da ga najdete! — Car jo pokazal v duri. Maljuta je odšel, in v veži se je prostejše oddahnil. Okrajni Šolski 'V,'ti na Spodnjem Štirskem, ki imajo narodno večino, smejo biti prepričam, uko svoje žeije iu prito/be predlože deželnemu šolskemu so-vetu v Gradci, da ne bodo vslišani. Okrajni šolski sovet v Ptuji naj sklni*', k kor je meni znano, kar hoče, kakor hitro >e potegne za jednakopravnost slovenske narodnosti, kitko, uloži okrajni glavar svoj veto proti temu sklepu. Iu pri deželnem šolskem soveiu ter pn namtstništvu imajo okrajni glavarji zmiraj prav, okraja šol-k; soveti pa nikdar. Sploh so okrajni glavarji neprijazni sloveuskej narodnosti, kar se pri razuib volitvah v deželi dostikrat jasno pokaže. Mržnja proti slovenskemu jeziku sega tako daleč, da *e u. pr. tam, kj r stranke, občine ali krajni Šolski soveti zautevajo, da se spiše zapisnik v slovenskem leziku, ustavljajo tej želji. Okrajni glavar na Ptuji, je še Uusko leto, ko je b'lo zbranih vtč občinskih zastopstev, — kakih 70 oseb, m no bile samo slovenščine zmožne, — da se posvetujejo o tidanji nekega šolskega poslopja, se odlučno uprl >p Bati slovenski zapisnik iu jim dal na izvolio, da naj podpišejo v nemščini spisani zapisnik. Ko so posamični člani tega zbora se pritožili pri namestništvu proti takemu postopanju okrajuega glavarji, bil )e spisovatelj dotične prošnje obsojen, da ima plačati 40 gld. kazni, katere je tudi moial plačati, ker je neki v pritožbi rabil preostre izraze. ^Konec prih.) Iz državnega zbora. Z Dunaja 81. marca. Danes .je finančni minister g. Duuajevski ostai v manjšim, ko je šio pri zakonu o najvišjem državnem račuuišči za uoioobo, aii se .me predsednik tega urada, ki ima minisursko plačo, odstaviti iu v pokoj dan, ne da bi se on sam /a njega oglasil, ali naj bode, kakor hodniki, neodstavljiv. Od desne je g. Matufi nasvetoval, da se predsednik sme odstaviti iu vladni zastopnik je v imenu odsotnega finančnega ministra se izrekel, da se tudi vlada ujema z Matuševim nasvetom iu ga gorko priporočal zbornici. A stvar mnogim poslancem n- desni ni bila po volji, ter so se zdržali glasovanja m tako se je zgodilo, da je. proti volji in izrecni lelji finančnega min Btra obveljal nasprotni nasvet s 134 glasi levice proti 106 glasom na desni. Nekateri poslanci na desni po 15 glasov, torej sta izvoljena. d) V oddelek ostalih obrti v obrtnem odseku imelo je pravico voliti 4612 volilcev; glasovanja udeležilo pa se je izmej teh le 2157 volilcev. Veljavnih glasovnic bilo 2012, neveljavnih pa 145. Odbornikoma izvoljena sta bila gg. Jan. Nep. Horak s 1919 iu Mihael Pa kič z 1918 glasovi. Vsi izvoljeni objavijo pravočasno, da vsprejmo I izvolitev, kar zbornica vzame na znanje. IV. Odbornik gosp. Mihael Pakič poroča o ! prošnjah dvajseterih obrtnikov, uaj bi se jim do-; volilo nastopiti rokodelsko obrt in jo samostalno iz ' vrše vati. 1. Janez Žužek prosi, naj bi se mu dovolilo nastopiti in samostalno izvrševati obrt frizerja (laso-pletai in brivca. Odsek je z ozirom na to, ker je prosilec dokazal, da je več let omenjeno obrt v C lovci samostalno vodil, dalje z ozirom na trgovinskega ministra ukaz, izdan sporazumno z ministerstvom za notranje zadeve dne 14. januvarja 1884 št. 46 987, s katerim se določuje, da se tudi s tem sposobnost za obrt dokaže, če ie kdo samostalco več let vodil obrt, — predlagal: C kr. vladi se nasvrtuje, naj uališi prošnjo, ker je piosilee zadostil določilom in zahtevam §. 14 zakonu z dne 15. marca 1883 drž. zak. št. ;59 in ministerskega ukaza z dne 17. septembra 1883 drž. zak. št. 149. 2. Rudolf Peteriin iz Ljubljane prosi, naj bi se mu dovolil nastop iu samostalno izvrševanje čevljarske obrti, ker je prosilec dokazal spodobnosti, koje terja omenjeni zakon in miiiisterski ukaz, strinja se odsek s predlogom mestnega magistrata, ter na-svetuje slavnej c. kr. vladi, naj bi prošuji ugodila. (Dalje prih.; Politični razgled. Notranje dežel«. V Ljubljani 1. aprila. Poljski klub državnog;« zbora je sklenil glasovati proti vsem spremenim zakona o obdače-uji žganju in podpirati samo nespremenjeno vladno predlogo. V riigiiiMltciu procesu vlaui obsojena kmeta Szpunder in Zaluski sta prestala svojo kazen in včeraj bila izpuščena iz ječe. Rusini so jima napravili veliko ovacijo. IlrvatMltl sabor snide se zadnji teden nprila. Vlada hoče poskusiti, če je moč vladati s tem deželnim zborom. Ako bodo pa Starčevič :vei delali še take škandale, kakor v poslednjem zasedanji, bode pa vlada razpustila zbor iu razpisala nuve vulitve. Pri volitvah bode gotovo z vsemi sredstvi skušala povsod izriniti opozicijo, ali se jej bode to posrečilo, bomo videli. VsiaiLjt' (lržfivc Rum k o vojno ministerstvo objavilo je določbe o organizaciji in oborožeoji narodnega opolčenja (črne vojsk«-). Za to ne bodo veljala sedanja ruska vojaška nazvunjo, ampak stara ruska, ki so še v rabi pri kozakih Batalijoui se bodo imenovali družine, eska-droni BOtnije, podčastniki naredniki, moštvo pa rat-niki. Oboroženi bodo peiči s puškami in bajoneti, ki so bili poprel v rabi pri armadi, in imeli kar-tuše po aestdeser, patron. Konjica bode imela k«ra-bince in sablje. Uniforma opolčenja bode skoraj caka, kakor jo sedaj nosi pehota. Novo italijansko ministerstvo fe sestavljeno in predsednik Depretis išče sedaj samo še spretnih polit-kov za državne podsekretarje, kateri naj bi v zbornici nadomestovali ministre, kadar bi kateri ne bil navzoč. Dozdaj še Italija državnih podsekretarjev ni imela. Tudi se še ne ve, kdo da bede se«' .j zbornični predsednik. — Zbornica se bode sklicla v četitek in, kakor se govori, trajalo bode njeno zasedanje še prve dni maja. JFrancMkNkl listi jsko hudo napadajo Anglijo in se vesele, da v Egiptu ni imelu sreče, in da je niejnarnntia komisija vsprejela egiptovsko sodnijsko reformu, četudi se jej je ustavljala Anglija. „Repiiblque Francaiseu z ostrimi besedami očita Angležem, da so odpravili zdravstveni svet, in se nadeja, da ga bodo druge države zopet ustanovile „Mi ne moremo Angdji braniti", pravi omenjeni list, „v Chartumu u peljati zopet robstvo in iz Suakima Cu.r je doigo ostal miren. Potem je pa šel počasi k svetim podobam, in pal je pred njimi na kolena. Izmej vseh Mtljutindi slug bil je naj pred rz-nejši in najbolj prekanjen nad konj ar, Matvej Homjak. Ta se ni nikoii ogibai uevarnosti, ljubil je bujnost iu ropanja, in v zverstvu ga je prekosil samo njegov gospodar. Cti je bilo treba požgati vus, ali podtakniti skrivaj kake papirje ali pisma po katerih so potem kaznovali kakega bojarja, ali odpeljati ženo, poslali so Homjaka. Homjak je požigal vasi, podtiaal papirje, in pisma, in nameuto jedne žene pripeljal jih je po več. K Homjaku obrnil se je tudi zdaj Gregor Lukjanovič. Kaj sta se pogovarjala, tega ni nikdo slišal. Ko so se drugo jutro razkropili carjevičevi gonjači po okolici, iu lovci so z vso pozornostjo prežah na odločenih mestih, iu se nikdo ni več menil zato, kaj delajo tovarili, skakala sta od tam, kjer je bil lov po tihej soteski Homjak in Maljuta, iu mej njima jezdil je nekdo z zvezanima rokama in privezan iia sedio, njegov obraz je zakrival črn bašlik, pomaknen prav do brade. Na ne^em ovinku buttoke pi.družilo se je kakih dvajset oboroženih opričnikov, ter dirjali so vsi skupaj dalje in nikdo ni zinil niti besedice. Lov se je mej tem nadaljeval iu nikdo ni zapazil, da je zmanjkalo carjeviča, razen dveh konjarjev, ki sta ječala v jarku, prebodena z nožem. Kakih trideset vrst od slobode, sredi temnega gozda bilo je mokro in nepristopno močvirje, Pa-ganska Luža imenovano. Mnogo čudnega se je pripovedovalo o tem kruji. Govorili so, da poletne noči tavajo nad vodo luči, duše ljudij, katere so pobili razbojniki in pometali v Pagausko Lužo. Pa tudi pri belem dnevu imelo je to močvirje nekak tajinstven obraz. Velika drevesa, ki spodaj neso imela vej, uzdiguvala so se iz kalne in črne vode. V tej vodi videla so se, kakor popačeni ljudje, in čudne živali, kakeršnib ni nikjer. Blizu močvirja ni bilo slišati človeškega glasu. Trope divjih rac priletele so včasih in krožile nad površino. V bi-čevji slišal se je otožen krik povodnih kur. Črni vran letal je nad drevesnimi vrhovi, ujegovo nesrečo ozuanjujoče krokanje je mnogokratno odmevalo. Sem ter tja zaslišal si v daljavi glas sekire, tresk posekanega drevesa in zamolklo padanje. Ko se je skrilo solnce za vrhove in so se nad močvirjem uzdigovaii prozorni pari, utihnil je glas sekire, in vsi prejšnji zvoki zamenili so se z novimi. Zaslišalo se je jeduoobrazno kvakanje žab, s prva bolj tiho iu pretrgano, potem pa vedno bolj glasno in gosto, ter zlilo se je v zbor. Čimbolj se je stemnilo, tem glasuejše je bilo kričanje dvoživk. Njih glasovi napravIjali so neprestano in trajno bobnenje, katerega se je privadilo uho, iu skozi nje slišalo se je oddaljeno tuleuje volkov, iu kričanje sove, uharice. Ko se je zgostila tema, zgubljali so predmeti svojo prejšnjo podobo, in obleki so se v novo vnanjost. Voda, drevesne veje in vodne pari zlili so se v jedno celoto. Podobe in zvoki so se zmešali in umaknili človeškemu razumu. Paganska Luža veljala je za bivališče nečistih duhov. Proti tem prokletemu kraju dirjali so, pa ne po noči, a lepo solčno jutro, Maljuta iu njegovi opričniki. Ravno tedaj, ko so oni gnali v dir svoje konje, zbirali so se drugi korenjaki slabega glasu v temnem gozdu Puganske Luže. (Dalje prih.) izpoditi grške trgovce pa zabranili bomo, da nam ne pripelje črne kuge.- — D.tn«*s se je zabela v francoske) zbornici poslucev d-bata o novem zakonu za novačeuje, ki iloio u]e triletno alitivno .duž bo za vse za vojno ■httbo sposobne Francoze. Doidaj vojaška slu/Lri ni bila za vse jeduaka in povsod ;e bilo mnogo lzj^m. Novemu /akouu se najhujše upira dohovščma in n|eui privrženci, ter monarhisti Du-bovš ni ni prav, da bi tudi bodoči služabniki cerkve; morali tri leta pri vojakih služiti. Pa tudi iz finančnega stališča ima ta vojskina reforma mnogo nasprotnikov, ter bode letni kontiugeut povišala za kakih 40 000 mož, kar boiie povekšalo državne stroške za vojsko iu odtegnilo toliko moč j kmetijstvu in obrtniji. \4>m<*iti listi, celo ofieijužni, pitajo, da bode državni kancelar knez Bismarck odložd predsedništvo pruskega mmisterstva iu pru-iko trgovsko ministerstvo to obdržal samo kauceursivo Otiejozi trdi)0, da je temu povod samo slabo zdravje kneza, drugi pa hočejo vedeti, da raspor z drugimi ministri. Vojvoda Albany, sin angleške kraljice, je v soboto v Cunnesu umrl v svojem 31. letu. Princ je bil že z mladih let slabotnega zdravja, zdaj je pa cinrt pospešilo to, da je nedavno na nekem sprehodu pal z voza in &e močno pretresel. — V čttitek prišlo je več prei Augležem sovražnih šejkov v Suakun, zagotov:jati jim prijateljstvo. Obljubili so, da hočejo jioinagati ujeti Osmana Digmo. Rodovi katere. zasto|»aio ti šejki, broiijo kakih pet tisoč mož. Drugi šejki so pa obljubili pot v Berber stre-biti sovražnikov. — Teiegrafkna zveza mej Sendijem iu Berberom je zopet pretrgana. Zveza mej Koroškem in Abuhainedom je pa v nevarnosti pred sovražniki. Po poročilih iz Chartuma je 16. marca general Gordon s 3000 možmi pettva in 20 topovi in nekoliko bašibozuki ostavd Cbartum. da bi raz-gnal ustaše, Ki nadlegujejo mesto. Ne daleč od Halfivaba nadeli so na sovražnika. Ko je kakih 60 jezdecev napalo bašdbozuke, so se poslednji takoj spustili v beg. Pestva se je polastil tak siien strah, da so vsi pobegnili za hašibcuki, pustivši vse topove in zgubivši 2O0 mrtvih. Gordon je neki izjavil, da tudi vzhc temu ueusjiehu za (Jhartum ni nobene nevarnosti. Prav čuditi se moramo straho|>etnosii egiptovskih voiakov, da jih 3000 beli pred 60 sovražnimi konj i ki. Nikakor ne morejo Angleži bdi ponosni, da so vlani otepli take 8tnetee pri Tel-ei-Keb ru. To jasno kuže, da v nekaterih kiajih v Sudanu vre, če tudi se že Angleži odpravljajo domov. — Slabo zdravje angleškega predsednika ispravlja skrbi celo njegovmi prijate]iem Tega ne mislijo, da bi se odtegnil javnemu delovanju, a svetujejo mu, da bi se dal premestiti v gospodsko zbornico, kjer bi niu bilo treba manj napenjati svoje aile pri raznih govorih To bi pa mnogo škodovalo angleškej vladi, ker angleške razmere zahtevajo ravno odličnega govornika v spodnjej .'.bornici, ka-keršen je ravno Gladstone. Dopisi, Iz Trsta 30. miirca. [Izv. doji ] Tukaj pri nas v Trstu obstoji laško društvo „Assicurazione italiaue di benericenza", katero je bolj za demonstracije, nego za podporo laškim podanikom, ki v Trstu ob avstrijsk in kruhu žive. Vsako leto priredi to društvo, ali bolje rečeno irredenta v postu ples ali pa koncert v dobrodelni (?) namen. Prejšnja leta prirejalo je ples in še z maškarado, pred letom je pa pobcija to prepovedala, zato pa imajo sedaj samo koncert. Pa kaka razlika vlada dandanes od prejšnjih časov; jedeukrat so vse gledališče s preprogami in zastavami olepšali tako, da se je v vsem videla le laška trobejnica. Vsaka stvar v gledališči bila je tako demonstrativno urejena, da je žalila oko poštenega Avstrijca. Sprevidela je s časoma vlada iu policija, da za tem grmom drugi zajec tiči, zato je od leta do leta omejevala očividno demonstracijo. Bilo je tudi prejšnja leta, da so ti Lahi in lahončiči imeli uprav zmajev greben predrznosti, da so pri vsakej priliki izlivali svoj žolč nad Slovenci, da ao slednji večkrat morali pri policiji pomoči iu zaštite prositi. Pa Lahoni so obračali, in duh časa je obrnil tako, da so letos že Lahoni pri policiji prosili pomoči, da ne bi se jim od strani Slovencev kaj zgodilo, kajti ne čutijo se več varnih v Trstu, začeli so se bati, od kar jim je poulična druhal telovadnico opustošila iu razbila. V petek imelo je to društvo svoj koncert v gledališči „Politeama", da bi bolj demonstrovali, naročili so si godbo iz Italije, orkester iz gledališča „Scalatt v Milanu. Že preduo je bilo gledališče odprto, nabralo se je na stotine ljudstva, policija je bila ta večer vsa na nogah, kajti lahončiči so se bali, kakor nobeno leto prej, saj so se pa tudi lahko bali, ker jo množica vedno naraščala in je bilo česa pričakovati. Da ni bilo toliko straž-, gotovo bi bil navstal polom, pa straže so vse z lepo odpravile in razprševale posamične čete, ki so dohajale s Sumom in jietjem. Milanski godci imeli so še tisti večer oditi s posehuim vl.ikom, pa jim je srce v hlače palo iu so morali čakati sobote zvečer, da so pod zaščitom policije brez birme odšli. To sem hotel samo zato omeniti, da bode al. čitateljem znano, kako se je v Trstu stvar preobrnila. Mornarica argentinske ljudovlade, katera je prišla', da odvede oklopnico, kaiera je v Trstu naročena in že gotova, v Ameriko, prireja izlete po morji iu po kopnem. Pred tednom vzeli so v najem paruik, ter odpeljali se v Benedke, zdaj so se zopet vrnili. Nikakor se ne morejo na čuditi lepim obrazom naših okoličank in njih slikovitej noši. Pokupili so mnogo fotografij pri prodajalcih vse noše slovanskih naiodov, kolikor so jih mogli dobiti. Ti gospodje so kaj uljudni, mnogo jih govori nemški iu luški. Kakor so se strokovnjaki, katere so seboj pripeljali, o oklopnici izrazili, nadejati se je, da bo argentinska republika še mnogo ladij tu naročilu. Čez nekaj dnij skušali bodo oklojm co na morji, kako hitro da jadra, koliko milj pluje v jeduej uri itd. Vitezi'ev govor vzbudil je mnogo hrupa pri irredenti in vedno se v njih listih čita žolč, kajti zadel jih je v srce. Včeraj priplula je francoska jahta Rothschilda v našo luko, na katerej je mnogo francoskih kava-lirjev. Odpeljali so se nekateri v Befi^ v Pešto in po drugih krajih. Domače stvari, — (O pogrebu Koseškega) došlo nam je iz Trsta več dopisov. Gg. dojiisovatelji naj blagovoljno oproste, da ne moremo vsega tiskati, ampak da porabimo samo nekatere podrobnosti. Nekateri Italijani so se kar penili, da so Slovenci tako očitno pokazali svojo narodnost in da, kar Trst stoji, še ni bilo ti.cega sprevoda. Štirinajst bilo je samo krasnih narodnih vencev s trobojuimi trakovi, katerih vsa-cega sta dva gospoda noaila pred vozom. Krsta s ima bila je zakrita s samimi venci. Posebno lep je bil vemc „Sokolov1* z monogiimom na ruleeik trakovih in oni delalskega društva z jugoslovanskim grbom. Pevcev bilo je 30, petje pa zares ubrauo, k čemer sta mnogo pripomogla naša domača slavca gg. M. Vadnol in J. Urš.č. Neki tukajšnji list pravi, da so peli pevci podpornega društva „Adriau pri- I javila je popravo, da so peli pevci „Slovenske čital- ! niče", ne pa slovenski peki. Vseh teh poprav se bi ! lahko izognili, ko bi se bilo pisalo: »Peli so slo- ' venski pevci Tržaški". Laški listi molče o po- I grebu, ker jih sijajni pojav slovanske narodnosti toli J jezi. „Piccolo" pa pripisuje 14 slovanskih vencev kar brevi manu društvom istrskih Slovanov. Nemško-laški nasledniki nokojnegu smejo ponosni in zadovoljni biti, d« je prezirani slovenski narod tako počastil njih voditelja. Dostojno bi bilo, da slavnega očeta sinovi podpirajo narodna dtuštva, pri katerih se pogreši'jo. — (Za adjunkta) na vino- in sadjerejskej šoli na Slapu, imenovul je deželni odbor, mej štirimi kompe.teuti g. Rob rmana rodom z Novega mesta. — („Ljubljanskega Zvona") 4. številka prinaša naslednjo vsebino: 1. Gorazd: Judit. Balada. 2. L Pesjakova: Tri sestre. Narodna pripovedka. 3. dr. Ivan Tavčar: Mrtva srca. Povest. (Dalje.) 4. dr. J. Vošujak: Na Slvestrov večer 1883. leta IV. 5. J. Tidma: Bajke iu povesti o Gorjancih. 20. G. Jos. Stare: Pisma iz Zagreba. VIII. 7. Sava: Sanje. Pesen 8. I Tnnko: Narodne stvari. IV. Divje žene uli Krivjopete. 9. Fr. Robidovčeva: Beseda o žoustvu. 10. K. Štrukelj: Novejši pisatelji ruski. II. Turgenev. (Dalje.) 11. G. Jereb: Josip Godina-Vrdelski f (Konec.) VIL K. Štrekelj: Lov-čevi zapiski. 13. Sloveuski glasnik. — („ZadrugeBj izšla je 2. številka. Vsebina je strogo strokovna in prav umestno razdeljena. „Zadruga" prinaša nam tudi veselo vest, da se v kratkem otvori v „tužni Istri" prvi narodni denarni zavod — posojilnica v Kopru. — (Društvo zdravnikov na Kranjskem) je imelo 27. t. m. mesečno sejo. Navzočuih bilo je 11 elanov. Ko se zapisnik zadnje seje prečita in odobri, poroča predsednik dr. Schiffer, da sti darovali kranjska hruuiluica iu kranjska eskomptua bauka, prva 300 gld. iu druga 25 gld. na korist ustanovi Loschuera. Navzočui z veseljem pozdravljajo poročilo ter v zahvalo ustauejo s sedežev. Potem naznani, da je odbor vsled sklepa zaduje seje omenjeno ustanovo za 500 gld. pomnožil, tako, da znaša sedaj kapital 4500 gld. Poročilo, da se je čestitalo dvornemu sovetniku dru. vitezu Schmerlingu o priliki 50 letnice kot doktor, in zahvalno pismo dra. Fona, primarnega lečnika v Zagrebu, da se je imenoval vnanjim članom, kakor tudi posebni iz-tis predavanja dra. Gregoriča, kateri je bil pri-občen v strokovnem listu, in katerega je pisatelj daroval knjižnici, se vzprejme. — Slede predavanja: Primarni lečnik dr. Fux govori o posrednem šivu živcev (Nervennat) in predstavi bolnika, kateremu je prerezal pri tepeži nekdo velik živec na roki tako, da ni mogel niti gibati prstov, uiti ni občutil zbadanja s šivanko. Dr. Fux sešije živec s karbolno žido, potem meso in slednjič kožo, iu v 6 urah občuti operirani zbadce in v 2 tednih miga s prsti, tako, da bo bolnik v kratkem popolnem zdrav. Rana segala je do kosti zgornje roke in le slučajuo ni bila zadeta privodnica. Potem poroča tudi, da je bil smrti otet na ranocelskem oddelku takozvani krvnik (Bluter), kateri se je ubol v prst in bil vsled teka operiran. Ker se pa vsled prirojene, slabo mešane krvi pri tacem bolniku kri ne strdi, ni bilo mogoče ustaviti krvavitve, tako, da so se prikazala vsa znamenja brezkrvnosti (Blutleere). Ulilo se mu je tedt-j v žilo 250 gramov solnate vode in bolnik je okreval, izgubljeno življenje se je zopet vrnilo in zapustil bo ozdravljen bolnico. — Vladni sovetnik prof. dr. Valeuta predava obširno o raku na noseči maternici in kaka se ta strašna bolezen leči. Omenivši diagnozo in pretek te komplikacije nosečnosti, pretresa vsa do sedaj uporabljena sredstva iu sklene, da po njegovi lastni skušnji le jedino cesarska rez (Kaiserschnitt), kadar narava ni v stauu premagati upore in izprazniti maternic«, tu prinese pomoč, ker pri tej operaciji, oziroma porodu, je treba gledati le na življenje otroka; življenje nesrečne matere je že itak izgubljeno, in ta operacija je ne spravi v večjo nevarnost, kakor druge, pri katerih je pa življenje otroka gotovo izgubljeno. Izvrstuo to predavanje utemeljuje na tri slučaje iz svoje porodoslovne prakse. Prlobčeuo bode v kratkem v strokovnem listu. Pazljivo so sledili navzočni predavateljem in pozabili so odsotnost nekaterih kolegov. Zaradi nesklepčnosti se je volitev poslanika preložila na drugo sejo, kukor tudi ostala dve za danes določeni predavanji. Ker je pa število navzočuih po pravilih zadostovalo za volitev knjižničarja, se po predlogu g. Valente jednoglasno nvo'i primarni lečnik dr. Dornig. Dr. —i—. — (Nekaj o g. MUllerji.) Gledališki godec in urednik nLjubljanskega buteljna**, g. Miil-ler, ki je svoj čas za vrček piva zagodel tudi „Na-prej", zabavlja v zadnji čas posebno srdito na mestni zastop Ljuoljanski, ker ni napravil tržnega reda v nemškem jeziku Kogar ie dobi, ga že nadleguje s svojo sitnostjo. Tako je preteklo soboto „Pri Lipi" začel kričati na nekega mestnega odbornika, ki je tja prišel znanca iskat, zakaj mestni zbor ni sklenil nemškega tržnega reda, kar bi bil moral, da naj bi se mestueniu zboru naložila globa 100 gld. na dan, dokler ne napravi nemškega tržnega reda itd. Narodni mestni odbornik odvrne na to Miillerju naj pusti mestni zbor pri miru, ker tega ne razume. Ce pa hoče o čem razgovarjati se, bi mu nasvetoval za razgovor „Die Verjuduug der Presse in Oesterreich". Vsled teua ugovora postane Muller jako hud, preti mestnemu odborniku, da ga bode v „Wochenblattutt raztrgal, vzame svojo pijačo iu se preseda, vedno kričeč, k drugej mizi. Mestni odbornik pa pozove gostilničarja in mu, kazoč na Muiler-ja. veli: „Gebea Sie dem Herrn ein Brausepulver !■* Muller je na te besede kar besnel, gostje v pivnici pa so se smijali brez konca iu kraja, in kjer kateri Muller-ja zazre, pride mu tudi takoj „Brausepulver" v spomiu. — (S Ptuja) se nam 31. marca piše: Naše „branilno iu posojilno društvo" imelo je m- seca marca 9194 gld. 82 kr. dohodkov, 9506 gld. 18 kr. izdatkov, tedaj promet 18.701 gld.; skupni promet od 7. februvarja pa znaša 29 479 gld. 50 kr. — („Sedl ua včjičku".) Pod tem naslovom prinašajo „Narodui Listy" 25. m. m. sledeče: „Znano je, da mora človek iz kaktršuih koli krogov, ako sam ni Nemec, imeti vsaj očeta ali deda uli babico nemško. Razume se, da je babica ali ded gotovo povodom slave in .velikosti dotičnega veleduha. Neki Pražki lisjak hotel se je osvedočiti, bi mu li, kar se tega tiče, ne sedel na lep Pražki „Tagblatt", iu je poslal temu listu jako interesantno razpravo o pokoljenji Turgeueva. V ostalem ni čudo, da so dotično senzačno razpravo „Tagblatta" ponatisnili i drugi nemški listi. V nedeljski svoji številki pripo- vedoval je „Tagblatt" mej drugim sledeče: „0 ru-Bkem pisatelji Ivaou Turgeoevem prejeli smo, kar se tiče njegovega pokoljenja sledečo zanimivo razpravo: Sergej Turgenev, oče pisateljev, imenoval se je Siegfried Schoffel in se je narodil v večem mestu v Durinskem (Tbiiringen). Za bojev napoleonskih služil je v ruski vojski, najprej kot praporščik in je postal celo polkovnik. Oženil se je z Rusinjo in dobil za doto vas Sparkoje Lutovino blizu Orlovega. Kot polkovnik kirasirskega polka bil je v posadki v Orlovem in tu narodil se je 19. listopada 1818 Ivan Turgenev. Lutovincem in Orlovcem bilo je ime praporščikovo nekako tuje in vsled tega imeuovali so ga v obče „Thllringen". Kakor je znano, zamenjujejo Rusi v svojej pisavi nemško črko „U" v nju", in tako izgovarjalo se je Thuringer najprej Thjurin-ger. Pri tvoreuji lastnih imen in samostavov v ruščini služi pravilom, da se pritiskajo k deblu končnice čv, ič, ski itd. N. pr. Orel — Orlov, Murava — Muravčv, Koval — Kovalski, in tako navstalo je tudi Tbjurgenev, katero se je potem stopilo v Turgenev. Nadaljni dokaz nemškega rodii otca Ser-geja je tudi, da je imel njegov sin nemškega izgo-jitelja in francoskega učitelja. Poslednje je le nasledek tedanje šege na Ruskem". — Tako „Prager Tagblatt". Ni nam treba dodajati, da je cela razprava neresnična. Dotčni lisjak poslal je navedeno razpravo svojemu prijatelju v Levov s prošnjo, da bi jo poslal v Prago. Pismo podpisal je z imenom Ignacij Bumaščuk; zraven je doložil, da je to razpravo dobil od Malorusa, ki je radi svojih svobodomiselnih nazorov pod policijskim nadzorstvom, da je posestnik velikih ozeim Ij okrog Birazine in Pripeta in sosed Turgenjevljevega gradiča. — „Tagblatt" šel mu je na lep in čez noč bil je ruski pesnik Turgenev nemškega pokoljenja.14 — (Razpisana) je služba pristava (XI. razred) na moškej kaznilnici v Kopru. Prošnje, v katerih treba dokazati znanje nemškega, italijanskega in slovenskega jezika iu izpit iz državnega računstva v 4 tednih na c. kr. više državno pravdništvo v Trstu. Telegrami „Slovenskomu Narodu". Dunaj 1. aprila. Razglašeno poročilo policije o delavnosti anarhistične stranke na Dunaji, razkazuje zvezo mej raznimi zločini od atentata na Merstallingerja, navaja nadrobno vse razloge, iz katerih se povzema, da sta zaprta Stellmachcr in Kamerer kot izvršujoča člana Most-ovega odseka anarhistov v Novem Yorku tudi izvela umore Illubeka, Eiserta in umore v Strassburgu in Stuttgartu. Sofla 1. aprila. Mnogobrojni meeting izrazil je svojo nado, da bodo vlasti zjedinili obe Bulgariji. Ka}ira 1. aprila. Dva sudanska paši zaradi izdaje pri porazu pri Ilalfupk usmertena. Mahdi noče prevzeti imenovanja sultanom kor-dofana. Razne vesti. * (O nadebudni mladini) v sjedinjenih državah piše „Eco uTtalia" iz Novega Jorka: Redarstvo v Filadelfiji je pred nekoliko dnevi zvedelo, da je učenec javne šole, ko ga je učiteljica grajala potegnil revolver iz žepa in jej pretil, da jo ustreli, ako ga pri ravnatelji ovadi. Takoj preiskala se je dotična šola in nasledek bil je ta, da so samu v .lednem razredu, kjer so samo otroci od 9 do 11 let, debili Bedem raznih revolverjev. * (Milijonarja čudna smrt ) V Moskvi se veliko govori o tajnostni smrti milijonarja Suškina, čegar premoženja se ceni na Bedam milijonov »uhljev. V dan smrti, 17. t. m. bil je še na borsi. Prišedši domov našel je goste: omoženo pnstrko Aleksandro Alekseje\no in netjakinjo LoŠnikovo. Duni ostali sti do 9. ure, ko sti odšb, spremljal jih je Šuškiu do doma. Potem j • Sel pefi nizaj, a ni prišel domov Našli so ^a mrtvega na lelu ob Moskvi libzu perilnega čolnu, na pol slečeneg«; suknja ležala je pol-g njega, kosmata kapa na struni, nekoliko dalje pa njegov kožuh. V žepu imel je še 25 rubljev, dočim je nn I, ko je Sel z doma, gotovo 10.000 rubljev pri sebi. * (Mrtvi pred sodiščem.) Redki dogodek zvršd se je pred malimi dnevi pred vojaško sodnijo v Odesi. Z«tožen je bil nek pokojni polkovnik Gut š n-dii, bivši poveljnik vojne bolnišnice V Bolgariji. Vsled ovadbe začela seje bila preiskava proti njemu, ki je pokazala dvanajst, krivd. Bila je »stavljena zatožba in izročena vojnemu BOdiS&U. V tem je za-toženec umrl iu stvar bi se biLi končala. A žena njegova ni morala zguhiti penzije, zato j»j podala prošnjo na Naivtftja mesto. Najvišja določba je za ukazala, da se mora stvar pred sodnijo rešiti. Tako je stvar prišla pred sodišče. Poklicanih je bilo trideset prič Vojno sodišče je izreklo Gutšinskega nekrivega. občnemu zboru društva „Narodni dom". Vsled sklepu upravnega odbora v seji v 9. dan marca t. 1. bode letošnji občni zbor društva „Narodni dom" v T. clfvii *i,i>i*iln 18W4 ob 6. uri zvečer v dvorani Ljubljanske Čitalnice z naslednjim dnevnim redom: 1. Predsednikov nagovor. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Poročilo pregledovalnega odseka. 5. Nasvet upravnega odbora, da so spremenita §§. 2. in 4. društvenih pravii. 6. Volitev predsednika. 7. Volitev upravnega odbora. 8. Volitev prcgledovalnega odseka. 9. Posamični nasveti društvenikov. Vsi p. n. gospodje društveniki so torej uljudno povabljeni, da se udeleže tega občnega zbora v polnem številu. V Ljubljani, v 12. dan marca 1884. Za upravni odbor društva „Narodni dom": Ivan Hribar, Dr. Alf. Mosche, taji.ik. predsednik. a ■* a Čas OpH-'/OVttlljli Stanje barometra V UHU. Peia-porotam Ve-trovi Nebo Mo kriua v m ui. 31. marca 7. zjutraj 2. pop. t), zvečer 7 32 15 mm. 73233 min. 732*4 T nn. + 6*6UC + 14-1°C + 91"< si. ssh. si. V/.ll. bI. vzb. obl. obl. jas. 0-Odnn. Srednja tem >erat,ura -\~ O'O0, za 3*6U nad normaloiu. dne 1. aprila t 1. (i/.vn-ii.- talegcaricno p<>ro*&iJtM Papirna renta . . Srebrna rent« Zlata renta ... 5°/0 marčna renra. .... Akcije narodne bank' Kreditno akcije .... London B rebro...... . Napoi. . . . • . • C. kr. cekini. . Nemške Dj»*,rk....... 4°i'u državne srečke iz I. 1854 250 gld. Državne srečke iz I. 1964. 100 gld. 4°/u avstr. zlata renta, davka prosta. ■ Ogrska zlata renta 8?/«...... Ani t> n * -.» .... p papirna renta 5'70 ..... 5°/0 štajerske zemljišč, od/es. oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/, . . 100 gld. Zeuilj. obč. avsti. 4*/t° o /'lllti /'aHt- •,st' ■ Prior, oblig. Euzabetine zapad, železnice Pri*»r. oblig. Ferdinandovo sov. železnice Kreditne srečke ...... 100 gld. Bndolfove srečke .... 10 „ Akcije anglo avstr. banke . . 120 „ Tramnnvav-društ. vel j. 170 gld. a. v. . 79 gld. 95 81 15 101 55 95 * 40 -<45 — ■ 326 10 121 30 — u ■ 61 71 68 K 9 n 25 n 124 25 n 170 n 25 101 85 „ 121 ■ 50 91 75 88 50 104 50 n 114 50 121 _ 25 t 108 75 105 n 75 174 — UG ** 60 A 234 B M Proti proMiiii In irmui ju. pri otrpnenji in vsako-vrstnib unetjih pokazalo soje posebno uspešno Moll-ovo „Francosko žganje in sol". Steklenica z navodom rabe stane 80 kr. Vsaki dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnali po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 11 (690 4) Tiuci: dne 31. marca. Pri Mlono t Mandel z Dunaja. — Deutscb iz Zagreba. — Frcund I Dunaja. Pri tlttliei : Albrccht z Dunaja. — Globočnik iz Železnikov, — Nusch z Dunaja. Umrli so v rjuh I j lini: 28. marca: Fran Fer.i. Keki, umirovljeni e. kr. major, 52 let, Rimska cesta št. 2, za rakom na jeziku. — Anton Kumer, paznik v posilnej delavnici, 45 let, Poljanska cesta št. 55, za kronično plučno tuberkulozo. — Jari] Klemene, meBar, 33 let, Poljanski nasip št. 10, za plačnico. — Helena Sever, gostija, 79 let, Kravja dolina št. 11, za starostjo. 29. marca: (Ivido Matscliek, pozlatarjev sin, 20 let, Mestni trg št. 24, za otrpnenjeiu možganov. V deželnej bolnici: 26. marca: Fran Pavlic, kajžar, 60 let, za plučno tuberkulozo. 27. marca: Janez Debevec, črevljar, 19 let, za plučno tuberkulozo. Meteorologično poročilo. Izdateli iu odgovorni urednik: i v ;i n Železu i kar. poltenih BtariSev, išče se za prodajalko v štacuno % razno vrstnim blagom, v dobro hišo. Dekle moru biti dobro izšolana in posebno v ra-čunjenji izurjena, slovenskega in, ako mogoči-, kolikor toliko tudi nemškfgii jezika zmožna. Ponudbe se prosijo pod naslovom ..Šlap-rslio it. ia" na upravništvo „Slov. Naroda* pošiljati. (201—2) Izvrsten med (garantiran pitanec) v plehastih škatljah po 5 kil (kila po 60 kr), -■k.it 1 j .i HO kr. se dobiva proti poštnemu po v zetju ali pa proti gotovi plači pri Oioslavu. 3DolOZXO\Xp svečarji v Ljubljani. (207—i) Izumil!!! Po neutriidljivih študijah se je dm. pl. Ben-den-u posrečilo napraviti po3nrxa.cio za lasor o katerej se |»o %ne\ prnviol trditi sme, da zadostuje svojemu nnmenu. Po tej pomadi v kratkem času zrastejo gosti lasje in brada, terje tudi dober pripomoček proti izpadanju las. I«n-tuitelj juni. i za gotov h. Ogne loiK-ka u tristi, naj se zavržejo kot po-nareje.il In prosimo, naj »e nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo BOdnijski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (148—133. Lastnina m tisk „Narodne Tiskarne".